Leto I. HRASTNIK, 5. IV. 1965 Št 2 Urejuje uredniški odbor: Cve-blar Stanko, Kozole Drago, Bara-kini Jože, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. \ 1. novi objekt naše tovarne Izvršitev februarskega plana V mesecu februarju smo kljub vsem težkočam naše planske naloge izvršili, nismo pa dosegli plana komadne izdelave in to zaradi tega, ker se je zavlekel remont D banje za 6 dni — proizvodnja na automa-tih pa je bila slabša kakor smo pričakovali, kajti v mesecu februarju smo ponovno pričeli s proizvodnjo penicilink na dvojnikih. V mesecu februarju smo proizvedli 954.022 kg izdelkov ali dosegli 112,8% planske naloge, medtem ko smo proizvedli 6,717.964 komadov izdelkov — dosegli smo le 92,2 % plan. Samo pri automatski proizvodnji smo izgubili okrog milijon komadov. V mesecu marcu se je proizvodnja tudi na automa-tih ustalila. V mesecu februarju smo izvozili za 124.000 $ naših izdelkov. Posebnih problemov glede reprodukcijskega materiala nismo imeli. V mesecu marcu se kažejo že problemi okrog nabave kartonov, mislimo pa, da je to problem kratkotrajnega značaja. r r iiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiuiiir Dopisujte v naš Ust! umiiiiiiiioiiHiiiiiiiiiHimiimiiiiiiiMiiiiiiiiimiiii OBRAČUN SINDIKALNEGA DELA Letne konference se je poleg 70 delegatov udeležil tudi predstavnic sindikata steklarne Rogaška Slatina in sindikata rudnika Hrastnik, direktor podjetja in sekretar TK ZK steklarne. Poročilo, katerega je podal predsednik tov. Milan GRUM, je zelo kritično obravnavalo celotno problematiko sindikalnega dela v tovarni. Med drugim — o problemih pri organizaciji EE in o medsebojnih odnosih, predvsem pa odnosi do organov u-prav'ljanja. Poročilo v celoti potrjuje, da je treba dokončati III. fazo rekonstrukcije, ker le z boljšo automatizacijo in mehanizacijo lahko dosežemo boljše rezultate, kateri bodo vplivali na nadaljnjo rast dohodka kolektiva. Potrebno bo bolj konkretno pričeti z delom za prehod na 42-urni tednik. Sindikalna podružnica je med letom polagala precej pažnje za rekreacijo in oddih članov kolektiva, vendar se smatra, da so kapacitete premajhne, ker je samo 2001 članov kolektiva koristilo svoj dopust v domovih. Poudarjali so potrebo po svojem domu v obmorskih krajih, razmisliti bo potrebno, da bi stopili v kooperacijo z drugim podjetjem. Ko je tov. GRUM podal oceno dela komisij, je bilo poudarjeno, da so iste vse premalo delale — aktivna je bila le komisija za oddih. Ugotovili so, da je bilo vse premalo dela pri uveljavljanju dela po organih delavskega upravljanja — nudilo se je premalo pomoči od strani sindikata. Razprave so pokazale zelo negativen odnos do organov upravljanja od poedinih članov kolektiva in članov CDS. Razprava je bila zelo pestra in je pokazala, da člani kolektiva niso v dovoljni meri informirani v določenih problemih v kolektivu. To je sedaj boljše, ker ho lahko naš časopis informiral člane kolektiva o vseh problemih. V gotovih momentih so bile razprave neobjektivne — predvsem v pogledu na medsebojne odnose. V razpravi so sodelovali: Tone Mlakar je govoril o problemu ozkega grla med obratom in brusilnico. o medsebojnih odnosih v oddelkih; smatra, da isti niso urejeni. Govoril je o problematiki okrog norm in dela na »strojili« ter smatra, da tehnični kader nudi premajhno pomoč. Nadalje obravnava nabavo strojev in v tej zvezi trošenje deviz. Ti stroji danes večkrat niso v pogonu. (Neurejeno je vprašanje nagrajevanja. Franc Leskovšek razpravl ja o neurejenosti kapacitet brusilnice. Izgleda sedaj, da obrat napravi več, kot ima pa brusilnica kapacitet. Naj se to upošteva pri III. fazi rekonstrukcije. Ilija Savkovič je govoril o problemih medsebojnih odnosov v tovarni. Predvsem glede odnosov do kvalitete izdelkov za izvoz. Potrebno je tudi pojačati disciplino po vseh oddelkih. Momir Savič: izgleda, da nastopajo problemi še vedno zaradi nerešenih odnosov med vodenjem in upravljanjem. Smatra, da nastopajo problemi v proizvodnji vsled maloštevilnega tehničnega kadra. SEE niso zaživeli, krivda leži v vodstvu EE — je pa tudi druga stvar, ker isti nimajo dovolj kompetenc. Jože Klanšek: popolnoma neumestna je kritika, katera leti na strokovne službe in smatram, da so napake. Vendar poleg rednega dela — še opravljajo celotno rekonstrukcijo. To je pa dovolj za vsakega odgovornega v tovarni. Je pa dolžnost, da se redno opozarja na nepravilnosti, da se lahko odpravljajo in usklajujejo. Govoril je še o problemih v proizvodnji in pri investicijah. Predvsem tudi o medsebojnih odnosih. Viktor Rački: Nepravilne so izjave nekaterih članov kolektiva, da ne bodo prišli na zasedanje CDS — zaradi osebne užaljenosti. Organi upravljanja naj bodo mesto, kjer se odloča o tem. da se napake odpravljajo, zato morajo imeti člani kolektiva za- upanje v iste. VIII. kongres ZKJ je jasno nakazal smer dela, osnova vsega našega dela naj bo v uveljavljanju in utrjevanju organov delavskega upravljanja. Izvršnemu odboru bo potrebno nuditi več pomoči. Ker le na ta način bo kos predstojećim nalogam. Več razprav je nakazovalo probleme okrog nagrajevanja v kolektivu. Zbor je bil mnenja, da se plačilna lista tudi izobeša na oglasno desko. Razprava okrog financiranja društev ni dokončno rešila tega problema, izgleda pa da so društva v težavni situaciji v sedanji prehodni fazi. Isto je bilo govora o regresiranju članom za letni oddih, predvsem tistim od katerih je mož ali obratno zaposlen v drugem podjetju. To se je prepustilo v rešitev novemu odboru, kateri naj pripravi predloge. Zbor se je strinjal, da se povišajo prispevki za posmrtnino od dosedanjih 20 din na 50 din in da se poviša prispevek godbi na 50 din, pevskemu društvu pa na 40 din. V novi izvršni odbor sindikata so bili izvoljeni: Bočko Franc, Milan Grum, Peter Kauzar, Karli Grčar. Anka Majcen, Jože Barič, Mile Počuč, Stane Drame, Milka Zorc, Viljem Vračun, Gvido Kosem. Mirko Krošlin, Olga Jaz-binšek, Silva Bedenik, Ernest Pufler II. 'Na prvem zasedanju so bili izvoljeni za predsednika Mile Počuč, za tajnika Vili Vračun in blagajnika Anka Majcen. XI. redno zasedanje centralnega delavskega sveta V ponedeljek, dne 15. marca 1965 je bilo zasedanje centralnega delavskega sveta. Poleg povabljenih članov so zasedanju prisostvovali uslužbenci iz tehničnega oddelka, vodje enot in sekretarji OO ZK. Dnevni red je bil precej obsežen ter so 2 točki prestavili za naslednje zasedanje zato, da so ostale točke dnevnega reda natančno obdelali. Glede nove izdaje časopisa »Steklar« člani CDS niso imeli pripomb in so z vsebino časopisa zadovoljni. Poleg že odobrenih 1.600 izvodov se poviša izdaja na 1.650 izvodov Rebalans plana Tov. Kralj Boris je tolmačil rebalans plana za leto 1965. Do rebalansa ie prišlo že v začetku (nadaljevanje na 2. strani) XI. REDNO ZASEDANJE (nadaljevanje s 1. strani) leta zaradi nestalnosti cen surovin in ostalega materiala in energije ter glede novih cen steklenih izdelkov. Celoten dohodek podjetja se poviša od 4.203.943.850 na 4.798,094.134 din. Novi stroški poslovanja znašajo 2.231,830.927 din, dohodek za razdelitev pa 2.566,263.207 din. Centralni delavski svet je razmerje delitve čistega dohodka po pravilniku spremenil na 75 % za osebne dohodke, kar znaša din 1.924,697.405 in 25 % za sklade, kar znaša 641,565.802 din, ali neto skladi 497,549.056 din. Povišana je bila stopnja sredstev sklada za kadre od 1,5 % na 2,5 %, glede na to, da se za medobčinsko strokovno šolstvo prispeva 25,200.000 din Poročilo komisij Financiranje strokovnega šolstva Naše podjetje bi prispevalo znesek 25,200.000 din iz sredstev sklada za kadre. Stanovanjski sklad občine Hrastnik nam je poslal v podpis pogodbo za odkup 3 stanovanj na Dolu pri Hrastniku, ki bodo predvidoma vseljiva v mesecu avgustu 1965. Pogodbena cena za tri'stanovanja znaša 13,861.800 din ali 85.000 za m2. Predsednik komisije za reševanje pritožb zoper odločbe o osebnem dohodku tov. Kralj Boris je seznanil CDS z vlogami članov kolektiva in s stališči, ki jih je zavzela komisija. Pozitivno je bilo rešenih 10 vlog z ozirom na to, da so se delovna mesta ponovno ocenila in je povišanje osebnih dohodkov upravičeno. Tarife za odnašanje loncev se povišajo za 75 % glede na težko in naporno delo delavcev pri tem poslu. Za poletne mesece junij, julij, avgust se bo delavcem v osnovni proizvodnji priznala nagrada za težke pogoje dela na vročini, in sicer: Delavcem, ki so zajeti v brigadni sestav, se prizna nagrada na posameznika v višini 6.000 din, topilničarjem pri lončenih pečeh po 4.500 din, ostalim, ali bolj točno določeno: grejalcem, odbijalcem, menjalcem modelov, urejevalcem avtomatske proizvodnje, upravljal-cem avtomatske proizvodnje in odnašalcem po 3.000 din. Nagrada pripada osebam samo za opravljeni delovni dan. Centralni delavski svet je na prejšnjem rednem zasedanju sklenil, da se morajo pripraviti poročila komisij izvoljenih od CDS in naj poročila obsegajo delo v mandatni dobi od junija 1964 do danes. Poročila o delu komisij so pripravili vsi predsedniki, razen predsednice komisije za varstvo žena in mladine, ki se vabilu ni odzvala. Komisija za napredek proizvodnje se v tej mandatni dobi ni sestala, vendar ni rečeno, da se ni delalo po vprašanju izboljšav v proizvodnji. Sedaj obstoja oddelek, ki ima nalogo študirati izboljšave v proizvodnji in se zato ta komisija ni čutila dolžno, da dela na tem področju. Poročilo ni dostavila kadrovska komisija, ki se tudi ni sestala nobenkrat. Centralni delavski svet je delo ostalih komisij ocenil pozitivno. Sekretar tovarniškega komiteta ZK med diskusijo na občnem Druga pogodba se nanaša na odkup trosobnega stanovanja na CDS pooblašča tov. direktorja, da podpiše pogodbe za odkup stanovanj. Obravnavani sta bili vlogi Sijaja Hrastnik in Industrijskega kombinata Belišče za odstop deviz za nakup repro materiala. Sijaj Hrastnik rabi devize za nakup nikel anod, katere dobavlja Kemična tovarna Podnard. Logu. Pogodbena cena znaša din 5,817.800. Kontigent je tovarna omejila ter jim zato ne preostane drugega, kot da zaprosijo za uvoz nikel anod. S to vsoto deviz bi uvozili ca. 500 g, to zadostuje za dvomesečno proizvodnjo, vendar jim položaj dokaj olajšamo. Industrijski kombinat Belišče je kartonažna tovarna in nas preskrbuje z lepenko iz katere nam Tika Trbovlje predeluje kartone za pakiranje izdelkov. Navedena tovarna potrebuje repro material za proizvodnjo, nima pa za uvoz potrebnih deviz. Naše podjetje odstopi Sijaju Hrastnik 1.000 USA $ proti dinarski vrednosti. Industrijskemu kombinatu Belišče pa se odobri odstop 2.000 USA S prav tako proti dinarski vrednosti. zboru tovarniškega odbora sind il. T. Skrajšan delovni teden si moramo ustvariti sami Obravnavala se je pogodba sklenjena med Skupščino občine Hrastnik in nami za financiranje potreb osnovne dejavnosti strokovnih šol, ki bi se financirale iz medobčinskega sklada za strokovno šolstvo Ljubljana. Tretje poglavje Ustave SFRJ govori o pravicah in dolžnostih državljanov. Nedvoumno je. da je v tem poglavju vzbudil posebno zanimanje 37. člen. Ta člen Ustavo dobesedno govori: Zajamčen jc najdaljši 42-urni tedenski delovni čas«. Vse večja zainteresiranost delovnih ljudi in družbe v celoti se ne kaže samo ob mnogih napisih v dnevnem in strokovnem časopisju, temveč tudi ob mnogih sklepih, katere v vse hitrejšem ritmu sprejemajo delovne organizacije. gospodarske zbornice, sindikalni forumi in organi upravljanja. Preden preidemo na nekatere pomembnejše zaključke komisije Zveznega sveta za delovni čas. je potrebno reči, da je skrajšanje in spremembe razporeda delovnega časa globoko zakoreninjeno v kompleks občutljivih vprašanj in to ne samo v delovnih organizacijah, temveč tudi v osebnem življenju delovnih ljudi in njihovih družin. Govorimo torej o zelo pomembnem družbenem problemu. Rešitev tega problema zahteva študijski prikaz, solidne priprave, kakor tudi uporno akcijo, ker se drugače ne bo dosegla tista stopnja in mera odkrivanja in aktiviranja rezerv za povečanje produktivnosti dela. To pa je na drugi strani ekonomski pogoj, da človek dela manj časa, vendar z večjim efektom svojega dela in višjimi osebnimi dohodki dosega vsaj enak poslovni uspeh kolektiva in zavaruje izpolnjevanje družbenih planov in obveznosti. To je posebnega pomena, če vemo, da jc 42-urni delovni teden samo etapa na poti, po kateri smo hodili do sedaj. Tovariš Tito je v govoru pred Zvezno skupščino takoj po ponovni izvolitvi za predsednika republike rekel, da uvajanje 42-urnega delovnega tedna »... NI KONČNA TOČKA II KATEBT MT TEŽIMO«. To je. kakor poudarja tovariš Tito, šele začetek stalne družbene aktivnosti. katera ima cilj, da delovni potencial naroda racionalnejše izkoriščamo in čuvamo, da omogočimo nova povečanja zaposlenih z uvajan jem novih smen, bolje izkoriščamo sredstva in racionalnejše organiziramo proizvodnjo in poslovanje nasploh. Ni potrebno poudarjati, da je o tem dosledno razpravljal IV. Plenum CK ZKJ. kar se vidi iz zaključkov lega plenuma, ki teže za aktiviranjem materialnih in subjektivnih faktorjev za dosegao ie čim večje stopnje porasta proizvodnje in produktivnosti dela in je to postavljeno v temelje gospodarske politike. Razlogi za to. da ravno sedaj uvajamo skrajšani delovni čas, izhajajo predvsem iz tega, ker so se proizvodne moči naše družbe tako okrepile, da ni potrebno delati 48 ur tedensko, kakor smo morali delati v času obnove porušene domovine in v času relativno hitre izgradnje novih postrojenj v industriji- Humanistični motiv olajšanja dela je glede na našo stopnjo razvoja prišel do popolnega izraza, brez škode za nivo življenjskega standarda in tempa ekonomskega razvoja. Drugi razlog je ta, da je gospodarski razvoj pa stagnaciji v prvem polletju leta 1965 zopet prešel v fazo hitrega poleta. Razumljivo je. da sc v takšnih okoliščinah lažje uvajajo gornje mere. Ni pomislekov, «la nam bo skrajšani delovni čas, kakor je tudi v drugih državah, po preteku nekai let prilagojevanja novemu režimu dela. prinesel: — povečanje povprečne fizične delovne sposobnosti zaradi zmanjšanja števila poškodb na delu in zaradi izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja delavcev, kar logično izhaja iz posledic večjega fonda prostega časa za rekreacijo, šport in počitek: - povečanje intelektualne delovne sposobnosti zaradi večjih možnosti za učenje in strokovno usposobi janje v šolah, izvenšol-skih strokovnih ustanovah in doma,; — povečanje nivoja splošne kulture in dajanje možnosti za (nadaljevanje na 3. strani) Planske naloge za mesec april Upravni odbor je na zadnji seji detaljno obravnaval plan za mesec april. Predhodno je bil plan obravnavan z vodji posameznih EE v podjetju. Planirana je proizvodnja 9,951.807 komadov ali 920.647 kg. Dnevno bo potrebno proizvesti 35.410 kg izdelkov. Povprečno prodajno ceno izdelkov bomo morali doseči v višini 454 din zn kg stekla. Pihanje steklenih izdelkov jc res naporno. Realizacija pa je planirana na 418,941.487 din, od tega je plan izvoza preko en milijon komadov ali 95.000 §. Potrebno bo vložiti vse sile, da se bo plan tudi realiziral. G. G. « Skrajšan delovni teden si moramo ustvarili sami (nadaljevanje z 2. strani) intenzivnejšo družbeno-politično aktivnost; — popolno povečanje produktivnosti družbenega dela kot posledice navedenili efektov. V pogledu kratkoročnih efektov n,e vemo točno, kakšne bodo posledice. Sigurno je, da bo ob dobri organizaciji proces skrajšanja delovnega časa pravilno stekel, toda vseeno je mogoče, da bo več objektivnih težav. Želel bi pripomniti, da so mnogo večje in industrijsko razvitejše države ob skrajševanju delovnega časa naletele na resne probleme, ker organizacijske priprave niso mogle v celoti izenačiti zgubo fonda pogonskih ur, ali pa se niso delavci v dovoljni meri in dovolj hitro prilagoditi novi tehnologiji, ki je bila nujna za izenačenje posledic zmanjšanja števila delovnih ur in delovnega časa. Lahko rečemo, da lahko VSAK skrajša delovni čas brez negativnih posledic za posameznike in skupnost, toda NIHČE tega ne more rešiti brez temeljitih priprav, točnih analiz in neposrednega vključevanja vsakega delavca za priprave nove, boljše organizacije dela in poslovanja. S tem smo torej prišli do zaključkov Komisije Zveznega sveta za delovni čas, v katerih se priporoča: — da se takoj prične s pripravami za prehod na skrajšani delovni tednik — to je 42-urni delovni tednik. Pred tem pa je treba izdelati vsekakor dokumentirane analize ekonomskih, finančnih in drugih efektov skrajšanega delovnega časa; — da se v toku priprav obdela tudi točen načrt organizacijskih in ekonomskih mer, katere bomo upoštevali v vsaki etapi procesa skrajševanja delovnega časa, za katero se bomo odločili, zasigu-rati takšen nivo produktivnosti dela in takšno stopnjo efikasnosti poslovanja, ki bo omogočila izvršitev planirane proizvodnje in vsaj isto višino osebnih dohodkov ter izdvajanje v sklade, kateri bi se tudi ob nespremenjenih pogojih ustvarili pri 48-urnem delovnem tedniku. Skrajšanje delovnega časa nas ne bi smelo dovesti do povečanja nadurnega dela, zato se priporoča: — orientirati ise za odkrivanje in mobilizacijo rezerv za povečanje produktivnost dela vzporedno in. povečano z akcijo nadaljnjega urejevanja razdelitve dohodka, v kar se naj čim bolj vnašajo stimulativni elementi; —istočasno je treba izboljšavah' tudi organizacijo kolektiva po ekonomskih enotah, s čimer se mora doseči, da bodo vsi v največji meri zainteresirani za hitrejši razvoj proizvodnje in produktivnosti dela. Ob tej priliki je potrebnp opozoriti na nekatere osamljene pojave, ki so iz subjektivno pravilnih stališč zavzela objektivno nepravilna stališča branjenja in zaviranja prehoda na skrajšani delovni čas. Razumljivo je, da ustavna garancija 42-urnega maksimalnega delovnega tedna pomeni neod-vzemljivo pravico, ki jo bodo morali koristiti prav vsi najkasneje 7 dveh letih. Družbeni organi imajo pravico in dolžnost, da opozarjajo na eventualne posledice prehoda na skrajšan delovni čas, če ne bi bile priprave solidno izvedene paralelno z zagotovitvijo odgovarjajoče stopnje povečanja produktivnosti dela. Stopnja povečanja produktivnosti dela ni majhna. Da se bo pod nespremenjenimi pogoji za KVALITETA Kvaliteta proizvodov je najboljše sredstvo za pridobitev ugleda tovarne in hkrati najboljša komercialna propaganda, je pa tudi najcenejša oblika proizvodnje, če upoštevamo, da so ob solidni kakovosti stroški vzdrževanja najnižji oziroma število reklamacij najmanjše, in nazadnje je dobra kakovost izdelkov tudi porok uspešne mednarodne menjave blaga. Kakovost proizvodov je torej nujen činitelj moderne proizvodne tehnologije v kateri ni več mogoče izdelovati artikel v različnih kakovostnih stopnjah, na splošno je zato lahko proizvodnja kvalitetna ali nekvalitetna. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je skrb. s katero v proizvodnji vrednotimo kvaliteto, resničen odraz in ogledalo naše gospodarske razvitosti. V podjetju se velikokrat pojavlja mnenje, da je kontrola neproduktivna in zato kaj malo pomemben del kolektiva. Ne bi bilo slabo, če bi v podjetju napravili račune, koliko stanejo reklamacije. Rezultat bi pokazal, da se izdatki za vse ljudi v kontroli temeljito izplača, saj podjetje ob učinkoviti kontroli ogromno prihrani pri stroških siceršnjih reklamacij. Kontrola ne sme biti pod vplivom nobenega drugega sektorja ne proizvodnega in ne pripravljalnega, le takrat bi se uveljavila in bi se ne bilo bati nobenih reklamacij. V. Z. približno.7 ur dnevnega dela proizvedlo isto kot prej v 8 urah, mora produktivnost dela narasti za več kot 14 %. To pa je samo prva groba ocenitev. Poznano nam je, da Zakon o delovnih od- nosili garantira 30 minut plačanega dnevnega odmora. Predpostavljamo, da bo tudi v bodoče V začetku, marca je bila ustanovna konferenca Tribune mladih Steklarne Hrastnik. Med drugim je v svojem referatu predsednik TK ZMS Steklarne Hrastnik poudaril predvsem to, da bo Tribuna mladih imela to nalogo, da s praktičnim delom in raznimi drugimi teoretičnimi oblikami dela izobražuje mladega proizvajalca. S tem bo dosežen dvojni uspeli, ker bosta od tega imela koristi posameznik in delovna organizacija. Posameznik si bo pridobil znanje in kvalifikacijo, delovna organizacija pa nove kadre. Iz diskusije mladincev in mladink je razvidno, da želijo, da Tribuna čimprej prične z delom in da se urede klubski prostori. Na konferenci so bili sprejeti tudi pomembni sklepi, med drugimi tudi tile: — pri Tribuni mladih lahko dela vsak mlad član kolektiva; — Tribuna mladih bo delala NASI PREDSTAVNIKI V OBČINSKI SKUPŠČINI Pred dnevi smo volili polovico odbornikov v občinsko skupščino. V našem podjetju smo volili v treh volilnih enotah v zbor proizvajalcev. Od predlaganih kandidatov so bdi izvoljeni: na volišču osnovne proizvodnje tov. Matko Franc — v brusilnici tov.. Rancinger Marica in na volišču splošnih služb v podjetju tov. Kanzar Janko. V splošni zbor občinske skupščine pa smo volili na nedeljskih volitvah tov. Dremelj Karla, Grčar Karla in Jošt Inka. Želimo, da naši novi odborniki v občinski skupščini pravilno za- tako, potem še čas, s katerim razpolagamo za efektivno delo zmanjša od 7.30 do 6.30 dnevno. To pa zahteva še večje povečanje produktivnosti dela. Če vzamemo v obzir, da je produktivnost dela v naši industriji v zadnjih desetih letih rasla letno za 4 %, potem ni težko zaključiti, da takšno povečanje zahteva resne napore vseh naših delavcev, tehničnih in ekonomskih strokovnjakov. Družbeno upravljanje bo pri tem dobilo nov polet, ker bodo delovni ljudje imeli več časa, da širijo svoje horizonte z elementi politične, ekonomske in splošne kulture. Sedaj je človek delal 2.500 ur letno, kasneje pa bo delal samo 2.200 ur letno. To pomeni, da se bo njegov fond prostega časa povečal za približno 300 ur. To pa bo dovolj za pripravljanje na razne izpite za postopno šolanje na srednji ali višji šoli, za paralelno širjenje kulture, za intenzivnejšo družbeno - politično aktivnost in še prav posebno za delo v organih samoupravljanja. Na koncu pa je potrebno še dodati, da je potrebno ob priliki izvajanja kakršnihkoli mer računati na to, da skrajšan delovni čas ne bomo dobili v dar od nobenega, niti od države, niti od nekega delodajalca, ker smo kot delavci — proizvajalci sami sebi delodajalci. To pomeni, da se moramo dobro zavedati, da skrajšanje delovnega časa in dragocene posledice, ki jih bo ta prinesel, moramo sami doseči. Boris Kralj v smislu interesov posameznikov in kolektiva; — Tribuna o svojem delu samostojno odloča in samostojno upravlja s svojimi sredstvi, o svojem delu in sklepih pa poroča TK ZMS in organom upravljanja. Na sestanku odbora Tribune mladih, kateremu so prisostvovali tudi vodja glavnega obrata, sekretar TK ZKJ, predsednik TK ZMS in drugi pa je bilo sklenjeno, da Tribuna mladih prične z praktičnim delom že 21. marca. Formirane bodo brigade, katere bodo vodili starejši izkušeni člani kolektiva, ki bodo obenem tudi inštruktorji za praktično delo. Vodje ekonomskih enot in ostali forumi kolektiva so poudarili, da bodo nudili vso pomoč, zato upamo, da bomo dosegli želene uspehe in tako mnogo doprinesli k izobraževanju in vzgoji mladega človeka — proizvajalca. stopajo interese volivcev našega terena, in jim želimo pri tej odgovorni nalogi obilo uspeha. IZVOLILI SMO DELEGATE ZA ZBOR UPRAVLJALCEV Upravni odbor je na zadnji seji izvolil delegate za zbor proizvajalcev, ki bo 8. maja v Ljubljani. Na zboru nas bodo zastopali: Šoba Jože II.,Savković Ilija, Percin Erika Radej Stane, Hudi Viktor, Rački Viktor, Haberl Adolf II., Počuč Mile, Grčar Karli, ing. Mrcina Maks, Rancinger Marica, Pokrajac Doko, Smodič Julij, Klemen Ignac, Hudi Tea, Gec Rado. Na zboru proizvajalcev bo govoril tov. Edvard Kardelj. V. V. Delovno predsedstvo na letnem občnem zboru tovarniškega odbora sindikata. Tribuna mladih Kako smo proslavili Dan žena Vsako leto praznujejo žene vsega sveta praznik solidarnosti. To proslavljanje posega že v leto 1910, ko je Klara ZETKIN dala predlog na drugi mednarodni ženski konferenci, da naj bo 8. marec posvečen vsako leto agitaciji za žensko enakopravnost. Žene Jugoslavije so si s svojo borbo priborile enakopravnost celih 35 let pozneje. V revirjih in drugih industrijskih središčih širom Slovenije in Jugoslavije so se skupno z moškimi borile za svoje in delavske pravice. Ta borba naših žena pa ni bila samo v času NOB, one so se borile za svojo enakopravnost vseskozi uporno in ustrezno. Njihovo borbo so bridko občutili takratni vladajoči krogi, ko so pomagale pri zbiranja pomoči za španske borce, za zapornike, zlasti politične v Glavnjači. Zelo aktivne so bile pri organiziranju raznih štrajkov širom Jugoslavije. Od vseh takratnih vladajočih strank je edino komunistična partija imela polno razumevanje za težave žena in j ili tudi vsestransko podpirala. To pa je bil tudi povod, da so se žene, tako masovno vključile v NOB in stopile v odkrito borbo proti okupatorju ter se borile proti njemu zagrizeno vse do končne zmago leta 1945. Njim v spomin je bila posvečena tudi letošnja proslavaS, marca. V nabito polni dvorani »Svobode II«, v spodnjem delu Hrastnika, je izvajala dramska sekcija svoj izreduo lepo izbran program. Zelo primeren za to proslavo je bil skeč v dveh dejanjih Josipa Pavčiča : Na predvečer« in pa recitacije, ki so bile posvečene predvsem ženam. Ob izvajanju programa je v dvorani v marsikaterem očesu zableščala solza žalosti in isreče. hvaljuje vsem nastopajočim za vložen trud in jim izreka iskreno zahvalo. Da so prišle žene Jugoslavije do enakopravnosti je bilo potrebno plačati velik krvni davek. Tisoče in tisoče jih je padlo kot borke, talke v zaporih na tisoče so jih požrli nenasitni krematoriji koncentracijskih taborišč. Solza žalosti ob spominu na vse tiste žene, ki so dale svoja življenja za srečo svojega naroda, za enakopravnost vseh žena sveta. In solze sreče vsem, ki danes svobodne praznujejo ta najlepši praznik žena 8. marec. Na tej prireditvi je tsodeloval tudi zabavni orkester »Svobode TI«, pod vodstvom Počuč Mileta, ki je izvajal nekaj skladb, solist pevec je bil Karli Savrič II. Režiser je bil tov. Ivan Rancinger, igrali pa so: Elza Pap, Vanda Rancinger, Branko Kastelic, Vaici Miler. Recitacije: Erih Šeničar. Edi Papp, Eiermi Vračun, Eriči Peršič in Darja Ločičnik. Po končani proslavi so bile vse navzoče žene povabljene na rajanje v dvorano upravnega poslopja steklarne. Ob prijetnih zvokih godbeuikov so se zavrtele in obujale spomine. V vedrem razpoloženju so tako proslavile svoj najlepši praznik. Proslavo je organizirala SZDL terena II. skupaj s »Svobodo II«. Predsedstvo SZDL terena II. se preko časopisa «STEKLAR» za- DOPISUJTE V RUBRIKO »vi vprašujete mi odgovarjamo« Pogovor z bralci! t Dragi bralci, ponovno se obračam na vas. V prvi številki smo vas prosili, da dopisujte v naš časopis s svojimi prispevki. Z njimi boste pripomogli, da bo naš list bolj zanimiv. Pišite nam o odnosih v vaših oddelkih. o težavah, s katerimi se pri svojem vsakdanjem delu srečujete, o tem, kako naj bi varčevali z raznim materialom itd. Naš časopis ne bo zanimiv, če bodo vanj pisali vedno isti, ljudje, ker to tudi ni bil naš namen. Krog dopisnikov bi moral od številke do številke rasti, ker le na ta način bo zanimiv za vse člane kolektiva. Urednik Skrajšanje delovnega časa v Evropi V zadnjih letih je v večini držav v Evropi vloženo mnogo truda za skrajšanje normalnega delovnega časa (normalni delov- VPRAŠANJA NA RUBRIKO VI SPRAŠUJETE MI ODGOVARJAMO: Glede na to, da ste v prvi številki lista »Steklar« objavili novo rubriko »Vi sprašujete — mi odgovarjamo« na temo »plan — analize — obračun — organizacija« vas prosim, če je mogoče, da objavite članek na temo: Kakšen je razvoj skrajšanja delovnega časa v drugih državah in kaj je do sedaj narejeno na tem pri nas«, glede na to, da je to zelo aktualna tema. Milenkovič Cveto, steklobrusilec. ni čas je tisti delovni čas, ki je predpisan z zakonom, kolektivnimi pogodbami, sodniškimi odločbami organov, ki so pristojni za odrejevanje pogojev dela). Normalni delovni čas med prvo in drugo svetovno vojno je bil večinoma 48 ur tedensko. Do omejevanja delovnega časa, tj. do intervencije države o omejevanju delovnega časa je prišlo po večletni borbi delavskega raz- reda. Tako je prišlo do prvili-omeujevanj v tistih državah, v katerih se je industrija pričela najprej' razvijati in kjer je bil delavski razred najbolj organiziran. Pred tem omejevanjem je bil delovni čas zelo dolg. V Franciji je koncem 18. in v začetku 19. stoletja povprečni delovni čas znašal 15 ur dnevno, ponekod pa šc celo več ( v industriji svile v Lionu 18 ur dnevno); v Angliji so bili primeri, da so delavci neprekinjeno delali po 30 do 40 ur, spali so samo nekaj ur. Bilo pa je celo tako, da so rudarji v jamah delali v izmenah po 24 ur neprekinjeno in so se hranili kar na delovnem mestu. Poleg tega, zaslužki delavcev so bili zelo nizki, tako da niso zadovoljevali niti najosnovnejših življenjskih potreb. Zaradi tega je bilo potrebno, da so se v tovarnah zaposlovali tudi otroci in žene. Glede na to, da so bili otroci in žene poceni delovna sila, zalo je v razvoju industrije prišlo do masovnega zaposlovanja otrok in žena in odpuščanja delavcev. Delali so otroci desetih let in še celo mlajši. Težki pogoji dela in predolgi delovni čas je privedel delavca do zavesti. Delavci so pričnejo združevati, tj. do formiranja svojih združenj zaradi vzajemne po- moči in za podvzeamnje mer za zaščito svojih interesov. Kot najstarejši zakonski predpis iz področja delovnega časa v svetu je angleški Ukaz iz leta 1495. Š tem zakonom je odrejen delovni čas za obrtnike in delavce, in to, jutranja zarja kot pričetek dela in zahod sonca konec delovnega dne. Med delom pa je bila pavza eno in pol do 2 uri. Kasneje, to je šele na začetku XIX. stoletja je država intervenirala in sprejela zakonski predpis o reguliranju delovnega časa v Angliji. Z'zakonom o tovarnah, ki je bil sprejet 1853. le-ta je predpisano, da delovni čas prične ob 5,30 uri in konča ob 20.30 uri. To se jo nanašalo na vso tekstilno industrijo (izvzemši tovarne svile). Marks je smatral, da je s tem zakonom v moderni industriji pričel NORMALNI DELOVNI DAN. S tem zakonom je predvideno, da delovni dan traja 15 ur. Borba delavskega razreda se je nadaljevala, kar je v drugih državah prineslo sprejemanje zakonskih predpisov o skrajšanju delovnega časa. Anglija je prva evropska država, ki je uvedla 8-urni delovni dan 1894. leta in to v državnih tovarnah in delavnicah. a ob koncu prve svetovne vojne je to uvedeno v vsej in- industriji. V SSSR je uveden 8-■urni delovni dan takoj po oktobrski revoluciji 1917. leta. V Franciji 1919. leta uvajajo 8-urni delovni dan v vsej industriji in trgovskih podjetjih. V Poljski, Čehoslovaški, Nemčiji in Norveški je uveden 8-urni delovni dan 1918. leta. v Italiji, Bolgariji, Švici, Danski, Portugalski, Holandiji in v drugih državah pa 1919. leta. V bivši Jugoslaviji je uveden 8-urni delovni čas z Uredbo septembra 1919. leta. Po drugi svetovni vojni, a še posebno v zadnjih letih je bilo v evropskih državah vloženo mnogo napora za nadaljnje skrajšanje normalnega delovnega časa. Ta skrajšanja so prišla do posebnega izraza predvsem v Belgiji, Zahodni Nemčiji, Italiji, Luksemburgu, Švedski, Švici, Sovjetski zvezi, Čehoslovaški in Veliki Britaniji. V teh državah se je uvajalo skrajševanje delovnega časa postopno v več etapah. Najprej je v razdobju od 1935. do 1960. leta normalni delovni čas 4S ur tedensko skrajšan na 46 ali 45 ur tedensko in nato celo na 42 ali 4i ur tedensko. V Franciji, Kanadi, ZDA in še v nekaterih drugih državah je uveden celo 40-urni delovni teilen. (nadaljevanje na 7. strani) Poročilo o nezgodah v letu 1964 Kot vsako leto, tako je tudi v letu 1964 bil dan velik poudarek preprečevanju nezgod pri delu in na poti. V letu 1964 je bilo skupno registriranih 109 poškodb s 1.060 izgubljenimi dnevi, od tega štiri nezgode na poti na delo in iz dela, s 41 izgubljenimi delovnimi dnevi. Pregled števila nezgod po mesecih v letu 1964 nam daje naslednjo sliko: Mesec Pri delu Na poti Januar 5 5 Februar 5 — Marec 6 — Apri 1 11 — Maj 7 — Junij 10 i Julij 9 — Avgust 13 — September 8 — Oktober 13 — November 9 — December 9 — Skupaj 105 4 Tako je bilo v letu 1964 približno enako število nezgod, povprečno devet poškodb v enem mesecu. Ne moremo pa trditi, da je to zakonitost ter bi bilo težko iskati vzroke zakaj je v enem mesecu več nezgod, v drugem pa manj. Po obratih in oddelkih je bilo •naslednje število nezgod: Mesec Pri delu Na poti Brusilnica 39 — Notranji obrat 39 1 Zunanji obrat 10 1 Pomožne delavnice 12 1 Ostalo 5 1 Skupaj : 105 4 Pregled nam kaže, da je bilo v letu 1964 največ poškodb v brusilnim in notranjem obratu. Iz prakse lahko trdimo, da so poškodbe pri delu v Steklarni subjektivnega značaja, to je ■osebna nepazljivost delavcev ali sodelavcev v delavnici, gostota ljudi v delavnicah, nadalje hodijo v letnem času na delo predvsem ženske skorajda bose, to je v opankih ali natikačih, na tleh leži črepinja, stopi nanjo in vrez je tu, lažji ali težji, tako da mora iskati zdravniško pomoč. ali gumijaste, pri delu brusilci stekla ne morejo uporabljati. Brusilec drži kozarec v roki in dela z vodo. Rokavice so mokre, spolzke in nima občutka kakor brez njih in poškodba je neizogibna, ker mu predmet zdrsne iz rok. Vsi ostali delavci pri rezanju stekla in drugih delih pa uporabljajo zaščitna sredstva, predvsem rokavice, očala in drugo. Pregled nezgod po dnevih v tednu : Ponedeljek torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Skupaj: 109 nezgod Iz tega pregleda je razvidno, da je bilo največ nezgod ob sredah in petkih. Pričakovati pa je bilo največ nezgod konec tedna, ko utrujenost narašča. Vzrok temu bi lahko bil v tem, da tempo dela proti sredini tedna narašča, proti koncu pa rahlo pada. Poudariti je treba, da so to samo domneve, ker bi kakršnakoli trditev v tem smislu bilo težko dokumentirati. Ponedeljek in sobota sta po številu enaka, kar bi glede na odnos nedeljskega počitka tudi odgovarjalo. Pregled nezgod po urah pri delu : 1 ura 23 nezgod 2 ura 17 nezgod 3 ura 16 nezgod 4 ura 11 nezgod 5 ura 14 nezgod 6 ura 10 nezgod 7 ura 8 nezgod 8 ura 10 nezgod Skupaj : 109 nezgod Največ nezgod je bilo prvo uro, kar je nekoliko presenetljivo, saj je bilo pričakovati pred odmorom manj nezgod. Sedma ura je po število nižja od ostalih. Število nezgod v drugi in tretji uri je bilo na isti višini. Ta pojav bo potrebno še podrobno analizirati, preden so možne kakršnekoli ugotovitve.. Dejstvo pa je, da je število nezgod od četrte lire proti koncu dela padalo. V približno enakem porastu in padanju. kot pri dnevih v tednu se 16 nezgod 15 nezgod 21 nezgod 16 nezgod 21 nezgod 16 nezgod 4 nezgode 1 leto do 5 let 35 nezgod 6 do 10 let 22 nezgod 10 do 15 let 13 nezgod 16 do 25 let 15 nezgod 26 do 30 let 1 nezgoda nad 30 let — Skupaj: 109 nezgod September 79 157.614 Oktober 94 142.354 November 77 127.174 December 89 150.886 Skupaj izgubljenih dni 1075 1,415.302 Ta pregled nam kaže, da so se poškodovali v večini primerov novo zaposleni delavci in tisti s krajšo delovno dobo. Tako vidimo, da se je poškodovalo največ tistih, ki so v podjetju eno do 5 let. Karakteristično je, da se delavci, ki so dalj časa v podjetju razmeroma manjkrat poškodujejo. Ta pojav je na vsak način odraz premajhne skrbi za novo zaposlene. Popolnoma jasno je„ da ti ljudje niso bili dovolj poučeni o nevarnostih pri njihovem delu. Delovodje z novinci še vse premalo delajo. Ni samo dovolj, da novinca sprejmejo ter ga na delo razporedijo, včasih nekateri kaj povedo o delu. največkrat pa ostane samo pri tem, da ga predajo kakšnemu starejšemu delavcu na katerega se naj obračajo o vseh stvareh. Novinci sicer poslušajo v kadrovskem oddelku pred nastopom dela o varnosti pri delu, vendar vse to ni dovolj. V bodoče je potrebno temu vprašanju posvetiti več skrbi ter uvajanje delavca na delovno mesto tudi dosledno izvajati. Pregled po starostni dobi nam pokaže, da je največ poškodovancev starih do 20 let. do 2o let od 20 do 25 let od 25 do 30 let od 50 do 35 let od 55 do 40 let od 40 do 45 let od 45 do 50 let od 50 do 55 let 29 nezgod 21 nezgod 15 nezgod 21 nezgod 15 nezgod 6 nezgod 4 nezgode Skupaj 109 nezgod Pregled poškodb po delih telesa nam kaže, da je največ poškodb na rokah in nogah. Prsti desne roke 28 nezgod prsti leve roke 18 nezgod roka do zapestja 7 nezgod roka do rame 6 nezgod stopalo 25 nezgod noga nad stopalom 14 nezgod oči 9 nezgod glava — trup 2 nezgode Skupaj : 109 nezgod Vsota izplačanih sredstev za bolovanja nezgod znaša 1,415.302 din. To izplačilo pa je bilo izplačano za vse nezgode katere je zdravstvena postaja registrirala. V letu 1964 je stanje zadovoljivo, kar je dokaz, da sc je število nezgod v tem letu zmanjšalo, in to za 21 poškodb manj kakor predlanskem letu. Pri rekonstrukciji tovarne kjer se podira, koplje, zida in drugo pa je vsakodnevno spremljanje HTV uslužbenca v zadevi zaščite. Pregledani pa so tudi vsi oni prostori ,ki niso v rekonstrukciji, za zapažene pomanjkljivosti pa posredujemo nalog za takojšnjo zaščito ali popravilo. Zaključki in predlogi: 1. Čimprej je treba pristopiti k doslednejšemu in temeljitejšemu uvajanju novih delavcev. Uvajanje mora sloneti ne samo na pričevanju k strokovnemu delu, temveč predvsem na seznanjanju novincev z nevarnostmi ter pogoji varnega dela. Vsi neposredno nadrejeni so materialno in moralno odgovorni za novo sprejete delavce. V brusilnici so naslednji vzroki: Pri brušenju robov pritiska kozarec ob brusilno ploščo, pritisne ali hiti pri delu zaradi norme, kozarec poči in vrez je neizogiben. Zaščitne rokavice, bodisi usnjene giblje tudi število nezgod po urah od pričetka dela. Pregled nezgod o času delovne dobe: T Do 6 mesecev 9 nezgod 1/2 leta do 1 leta 14 nezgod V poročilo po obratih in oddelkih je navedeno stanje poškodb na rokah. Enako kot za poškodbe na rokah je tudi za poškodbe na nogah. Pregled izgubljenih dni in izplačila za dneve bolovanja: 2. Od vseh zaposlenih, ki delajo na delovnih mestih, kjer so predpisana zaščitna sredstva, zahtevati dosledno uporabo in nošenje teh sredstev; predvsem uporabo sredstev za zaščito rok ter zaščitnih čevljev, očal in mask. Januar 159 117.503 Februtr 119 111.708 Marec 80 80.260 April 82 86.576 Maj 54 70.352 Junij 88 105.734 • Julij 41 50.740" Avgust 113 245.374 3. Povsod tam, kjer se naklada material oziroma razklada pa je možno to delo mehanizirati, je nujno, da strokovne službe pristopijo k reševanju teli vprašanj, ker gre dostikrat za zelo težka bremena, ki jih delavci prenašajo na večjih razdaljah. Pri teh delih je bilo tudi dosti nezgod. Spodbuditi bi bilo potrebno člane kolektiva, da bi z racionali-zatorskimi predlogi pomagali k rešitvi teh problemov. (nadaljevanje na 6. strani) Nekaj misli o Pred desetimi leti smo imeli pri nas že kar dobro organizirano takoimenovano »PAZ« (proti avionsko zaščito). V to organizacijo, če jo tako imenujem je bilo vključenih precejšnje število članov kolektivov starejših in mladine. Ti so šli skozi različne tečaje — po posameznih službah v katerih so bil člani PAZA vključeni. Imeli smo več praktičnih vaj tako v podjetju, kot v okviru komune. Še vedno velja izrek: »Delaj kot bi vedno živel in bodi pripravljen kot da bo jutri vojna!« Nobeden si vojne ne želi ker imamo še dovolj svežih spominov na grozote II. svetovne vojne. Ne smemo pa se uspavati, ker nas lahko presenetijo elementarne nezgode, ki terjajo mnogo več žrtev in materialne škode samo zaradi nepoučenosti in nepripravljenosti državljanov. V tem pravcu smo zamudili celih 10 let, to je velik presledek. Potres v Skopju, poplave v Zagrebu so nas opozorile, da moramo biti v stalni pripravljenosti. Ponovno se po podjetjih ustanavlja Civilna zaščita. Njeno delo se odvija preko posameznih služb : V našem podjetju imamo: a) službo reda .in varnosti (17 članov) ; b) služba obveščanja (10 članov) ; • »1 • VVl.t civilni zaščiti c) sanitetna služba (51 članov) ; d) protipožarna služba (31 članov) ; e) inženirska tehnična služba (74 članov); f)ekipa RBH (23 članov). Člani navedenih služb obiskujejo tozadevne tečaje. Glede’ udeležbe posameznikov na tečajih nismo zadovoljni. Poedinci menijo, da je škoda časa prebitega na tečaju. Vprašujemo se, kak občutek pa bi imel takrat, če bi bilo v nevarnosti njegovo imetje, ali celo življenje, pa bi mu ljudje zaradi neznanja ne mogli pomagati. Trdim lahko 'to, da je več neupravičenih izostankov s strani tistih članov, ki so doma v neposredni bližini tovarne, dočim tovariši iz Kovka in Matice redno prihajajo. Precej neupravičenih izostankov je s te strani uslužbencev, od katerih bi bilo glede na njihovo izobrazbo in položaj pričakovati več resnosti in bi morali biti za vzgled ostalim. Prepričan sem, da bomo z malo več dobre volje, spoštovanja do svojega bližnjega, pomoči drug drugemu utrdili tovarištvo, imeli več uspeha tudi v utrjevanju Civilne zaščite, ki bo koristila kolektivu in vsej naši družbeni skupnosti, da ne bo treba posegati z ukrepi, ki jih predpisuje zakon o narodni obrambi. B. J. NAŠE GORE Skoraj bo nastopil čas, ko se bomo odpravljali na dopuste, ob tem se bo pojavil tudi problem, kje in kako bomo letovali. Kapacitete počitniških domov, ki jih lahko koristimo izven občine, so majhne in vsako leto pride na vrsto le določeno število ljudi, ki se uspejo uvrstiti med »prave« dopustnike. Vsi pač hočemo na morje, mnogo manj nas je za letovanje ob Bohinjskem jezeru, malo ali nič pa za oddih na naši planinski postojanki v Gorah. Le spomnimo se, kako smo propagirali gradnjo tega doma, ki naj bi bil drugi dom članov našega kolektiva, vendar ga danes skoraj ne poznamo. Ob takem stanju nastaja vprašanje, ali je bila kolektivna investicija umestna, poleg tega pa tudi vprašanje, kje se bomo na letnem dopustu bolj odpočili in se pripravili za vsakdanje delo. -ALI MORJE Nisem sovražnik morja in njegovih lepot, sovražim pa trušč in cene, kar nujno spremlja njegovo okolje, ki je iz leta v leto bolj oblegano od bolj ali manj petičnih tujcev, ki nam skoraj ne dajo več prostora in miru niti v zakotnih legah naše obale. Spričo takega 'stanja bi moral naš Tovarniški odbor sindikata storiti več za naš oddih v domači postojanki, ki nudi vse udobje, predvsem pa mir, kar je prvi pogoj za delovnega človeka. Uprava doma bo do sezone usposobila tudi prhe in prostore za sončenje tako, da tudi s te strani ne bomo prikrajšani. Tudi cene so nižje kot drugod v domači dolini in jih s »turističnimi cenami« sploh ne moremo primerjati. Torej vse ugotovitve so z vidika pravega oddiha v redu in še je čas, da o tem razmislimo in se odločimo. Kozole Drago Enkrat obratno — uboge cene, le kako se naj pokrijejo. (Pokošeno klasje Nèkdaj tu pšenica zrela pripogibala je klasje, nekdaj so tu dekletu v vetru kuštrali se lasje. In tu takrat je mak cvetel, si fant na prsi ga pripel, nad njim je slavec pesmi pel. A neki dan poljè zagrnil črn mrak, množice odhajajoče zamrl je — zapletajoč korak. Prišli so tujci, ■padalo je klasje, dekletu v Sleziji zdaj v vetrn kuštrajo se lasje. Pokošen mak, pozabljen klas pobere partizan in ve trdno, da pride dan, in dom bo maščevan. R. Marica V MESECI! JANČARJE IN FEBREARJE SO NEOPRAVIČENO IZOSTALI Z DELA Januar: Blagajevič Fikret (I). Oblak Ana (1), Belavič Ljudmila (1), Pavlič Franc (1), Zukič Mesud (2), Mindič Živorad (2), Span Alojz (1), Tovornik Angela (1), Ključevšek Rafael (i), Cvelfer Stanislav (1), Vučko Zofija (1), Jankovič Viktorija (2), Zagori-šek Terezija (1), Hudina Ciril (7), Pogačnik Ana (1), Bradaše-vič Peter (1), Babič Hermina (1), Tomše Ana (2), Horvat Kata (1), Starček Josip (7), Zavrl Anton (i), Špan Milan (1), Erman Bronislava (1), Špeglič Karl (1), Milenkovič Peter (1), Štaut Anton (1), Čudovan Zlatko (i), in Janc Franc (1). Februar: Kepa Viktor (1), Zavrl Alojz (i), Pavlič Franc (i), Zakrajšek Robert (1), Tušek Zdenko (1), Gajšek Cecilija (1), Hlastan Alfonz (1), Sakač Marija (1), Šumi Jože (2), Ran cinger Venčeslav (1), Ocvirk Marta (1), Ključevšek Rafael (1), Mladenovič Slobodan (1), Titovšek Vlado (1), Džukič Vaso (i), Špan Milan (1), Pungerčič Ana t.2), Mindič Živorad (1), Stražar Nada (1), Pust Ida (5), Jugovar Rihard (i), Drk Slava (6), Koritnik Milena (f), Kuhar Nevenka (7), Košak Mira Poročilo o (1), Livk Fani (1), Trinker Viljem (1) in Kocman Elizabeta (2). SKRAJŠANI DELOVNI STAŽ ZA STEKLARSKO STROKO Izvršni odbor sindikalne podružnice in upravni odbor podjetja sta razpravljala o skrajšanju delovnega staža pri upoko-jitva za steklarje — predvsem za pihače. V razpravi, na kateri je bil navzoč tov. Karl GRČAR v Paračinu, je bilo razvidno, da j c potrebno pripraviti dosti dokumentacije — predvsem v pogledu delovnih pogojev ter o zdravstvenem stanju in težini dela. Delo komisije bo zelo odgovorno, ker mora biti problematika gotova do konca meseca aprila 1965. Upravni odbor in sindikalna podružnica sta postavila komisijo v naslednjem sestavu: Dr. Jože TOPLAK, Maks ing. MRCINA, Karli GRČAR, Mile POČUČ, Boris KRALJ, Alojz JANEŽIČ in Viktor SUŠEN. Rigo nezgodah V LETU 1965 (Nadaljevanje s 5. strani) 4. Ker je nekaj primerov nezgod zaradi prehodov, je potrebno posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Prehodi naj bodo vsaj 1 meter in pol široki in pregledni. 5. Povsod, kjer je ogrožena varnost delavca, naj se obnovijo opozorilni napisi (table). Obnovijo naj se tudi obledela barvna opozorila. 6. Po obratih, ali med obrati, kjer so prehodi, je vse polno odpadkov, staro železo, opeka, tramovje, deske steklo in podobno, ki resno ogrožajo mimoidoče delavce. Zato je potrebno ves material, ki ostane po delu odstraniti na za to previđeno mesto. 7. Posebno skrb moramo posvetiti sanitarijam. Te so včasih v zelo slabem stanju. Z majhnim vlaganjem truda bi te bile bolj čiste in vzdrževane. Zadrževanje v njih pa bolj prijetno in zdravo. 8. Delovni prostori, ki so izpostavljeni prepihu in mrazu, naj se uredijo tako, da bodo delavci na teh delovnih mestih zaščiteni pred prehladom. 9. Večkrat se opaža, tudi pri prevozu bremen na transportnem dvigalu, da delavci hkrati uporabljajo dvigalo za osebni prevoz. To je proti HTV predpisom. Naj se člane kolektiva seznani o uporabi in nevarnosti dvigala, neresnega člana pa kliče na zagovor. Delaj varno! Za HTV slubžo Bremec Adolf Berite STEKLARJA ZANIMALO VAS BO... V mesecu aprilu bodo praznovali svoj rojstni dan: 1. aprila Košak Mira, Pajer Marija, Cepin Alojz. Korošec M i rk o 2. aprila — Klavzur Janko . 3. aprila —- Pogačnik Marjana, Dolinšek Franc, Džurica Rajko 4. aprila — Podkoritnik Albina, Sršen Marija, Malis Vida 5. aprila — Novak Avgust, Požuti Alojz, Verk Vinko 6. aprila — Lfžmah Matilda, Vene Jožefa, Kajzer Adolf. Kramžar Ivan, Podlunšek Rudolf. Savkovič Ilija, Sovre Rudolf 8. aprila — Kajina Franc, Volaj Jože, Boltin Zdravko 9. aprila — Zalokar Terezija 10. aprila — Hribšek Vida, Keiner Marija, Knez Angela, Šrenk Marija, Cvebral Stanko, Rački Viktor, Gornik Peregrin 11. aprila — Detič Jurij, Fabiani Alojz, Zakrajšek Robert 12. aprila — Babič Amalija, Kunič Nada. Pavlič Stanislava, Sivka Mihael II., Trinkar Adolf 13. aprila — Klanšek Leopold, Pleša Tomislav 14. aprila — Bukovšek Radoslava, Slokan Janez 15. aprila — Peklar Antonija, Prah Erika, Kostanjšek Stanislav 16. aprila — Hlastec Jožefa, Špan Emil, Sladič Matija 17. aprila — Dragar Vilma, jaz-binšek Alenka, Zorenč Marija, Kolšek Irena, Ocvirk Dragica, Stepinšek Ferdinand 18. aprila — Stopinšek Miroslava, Stražar Nada, Bežgovšek Jože 19. aprila — Majer Marija, Gomi-lar Rudolf, Grlica Alojz 20. aprila — Bedrač Ivan, Skale Angela, Strgaršelc Milena, Pevcin Erika, Matko Ivan, Šoba Jože II,, Šošter Ivan, Ojstršek Božo 21. aprila — Kreže Anton, Rakar Jože, Roškar II., Fele Danijela 22. aprila — Kandolf Angela, Projič (Nevenka, Vidmar Frančiška, Zver Erika. Podmen ik Franc, Tušek Zdenko 23. ainila — Šantej Ana, Ekič Bžemal, Lipan Anton H., Oprešnik Anton, Radej Stanislav I, 24. aprila — Vidmar' Zofija, Vu-lajko Nada, Gričar Stanislav, Klemen Zoran, Ključevšek Rafael, Šepetave Ivan 25. aprila — Hubman Ana-Mari-ja, Jontez Magdalena, Drobne Vekoslav, Grum Jože, Pap Robert 26. aprila — Kovač Angela, Vrečar Alojzija, Zupanc Ivana, Alauf Nada, Čepin Adolf, Del-pin Edvard, Najdetič Alojz, Videnšek Franc 27. aprila — Hočevar Adolf, Mejač Peter IL, Moravic Franc 28. aprila — Jarc Ana. Košler Verena, Bedenik Rudolf, Kle-pej Alojz 29. aprila — Vidmar Ana, Cvel-fer Stanislav, Dolanc Marko, Kojc Anton, Tržan Ivan, Ve-rač Anton 50. aprila — Dolanc Alojzija, Potušek Angela, Volfand Frida, Klemen Radovan, Ciglar Janez. Vsem iskreno čestitamo! V mesecu marcu so v podjetje prišli: Klanjšek Vida, Kos Štefanija, Fele Danijela, Jovan Jože, Zagozda Vera, Remih Gabrijela, Ba-stič Alojzija, Lendero Hilda, Novak Matilda, Kepa Ivan, Krstič Dorđe, Žagar Kristina, Boltin Zdravko, Zupanc Marjan-Leopod, Kamer Derviš, Vidmar Maksimiljan, Ojsteršek Jože, Sladič Malija, Kodrun Ivan, Kokalj Elfrida, Rancinger Ivan, Hodžič Sadka, Kreže Ana, Možar Štefanija, Sto-pinšek Franc, Delpin Gerhard, Žužman Anton,'Ciglar Janez, Žagar Mirko, Baratemi Ferdo, Strniša Viljem, Strgaršek Anton, Zajc Bogomir, Klepej Alojz, Kle-pej Franc, Kirn Stanislav, Moravic Franc, Holenšek Alojz, Marinkovič Dimil, Šmit Marija, Zaletel Erika, Prcskar Vlado, Ravnikar Albert, Prebejšek Pavel in Drstvenšek Milena. Iz podjetja so odšli: Rancinger Venčeslav, Kumelj Ivan, Ekič Alema, Krajšek Jo- že, Lipec Ljudmila, Rotar Stanko, Homšek Angela, Buršič Danica in Knez Marija II. — V JLA: Peklar Jože, Ardalič Milivoj, Sovre Rudolf, Kožar Božidar, Pucelj Anton, Dolinšek Stanislav, Majcen Milan, Šuštar Ivan, Kolenc Branko, Žlindra Boris, Bizjak Franc, Jerman Alojz, Zajc Jože, Mihalič Friderik, Volja Franc, Zivič Karl, Brglez Leopold, Zebec Peter, Trinkar Stanislav in Zupanc Ivan. — V pokoj: Vodušek Leopold. V mesecu marcu so neopravičeno izostali od dela: 1 krat: Štaut Anton, Šumi Jože, Špan Milan, Tovornik Alojz, Tavčar Marija, Đukič Vaso, Jur-gelj Anton, Zavrl Anton, Šrenk Dragò, Trinkar Viljem, Stražar Nada, Šubi Stanko, Roškar Rudolf, Siene Erifi, Perko Vladimir, Robič Romana, Gošler Ivan, Zakrajšek Robert, Janežič Jožefa, Ojstršek Franc, Rotar Milan, Bur-keljc Franc, Barič Alojz, Tovornik Jože, Blagajčevič Teofik, Blar gajčevič Fikret. Lipec Venčeslav in Koritnik Milena. 2 krat: Pavlič Fran, Kirn Zdravko in 4 krat: Špeglič Karl. Boltin Ida Skrajšanje delovnega časa v (Nadaljevanje s 4. strani) V Belgiji je v oktobru 1955. leta na osnovi nacionalnega sporazuma med predstavniki organizacije delodajalcev in delavcev v večih vejah gospodarske dejavnosti uveden redni' 45-uriii tlelovni teden. Na osnovi Tega sporazuma je sklenjeno še več. drugih, ki so za vsaki sektor posebej utrjevali načine skrajševanja delovnega časa. Največje število sporazumov je odrejevalo 45-urni delovni teden, razen nekaterih primerov, kjer se je odredilo zaradi prehodne periode 46,5 ali 47-urni delovni teden. Določeno število sporazumov pa jc seveda tudi odrejevalo 44, 42, 41 in celo 40-urni delovni teden (glede na specifične pogoje dela). Konec 1956. leta je 1,049.900 delavcev delalo povprečno 46 do 47 ur tedensko; 25.000 delavcev je delalo 46,5 ur tedensko, 266.050 delavcev je delalo 45 ur; 14.000 delavcev je delalo 44 ur, 1.320 delavcev je delalo 42 ur in 38.200 delavcev je delalo 40 tir tedensko; 750.330 delavcev pa je še vedno delalo 48 ur na teden.’ V Italiji je v letu 1956 uvedeno več skrajšanj delovnega časa. Tako je v tovarni avtomobilov FIAT« za delavce, ki so delali v I. in II. smeni uveden 44-urni delovni teden, za III. smeno pa celo 40-urni teden. Skrajšanje se je nanašalo na delavce in uslužbence. V tovarni pisalnih strojev Olivetti« je bil delovni čas skrajšan na 46,5 ur dela tedensko; v tovarni maziva v Genovi na 45 ur, v industriji petroleja in metana pa so delali 44 ur tedensko. Kakor vidimo, v Italiji uvajanje skrajšanje delovnega časa ni bilo linearno, temveč je vsaka veja industrije in celo vsaka poedina tovarna, uvajala skrajšan delovni čas glede na svoje specifične pogoje. V Švedski so v periodi dveh let od 1958—1960. leta skrajšali postopoma delovni čas od 48 na 45 ur dela tedensko. V Švici je pričelo skrajševanje delovnega časa 1956. leta v litografiji in knjigoveznicah in to po 1 uro letno, kar je dovedlo do tega, da so imeli leta 1959. 44 urni delovni teden. V Sovjetski zvezi in Čehoslo-vaški ter Bolgariji je bilo v letu 1956. uvedeno kot prva mera, 2-urno skrajšanje tedensko in to tako, da so delali ob sobotah in pred prazniki 2 uri manj. V Franciji je bil z zakonom leta 1956 odrejen normalni delovni čas za industrijo in trgovino 40 ur dela tedensko, kar pa se je postopoma, s posebnim zakonskimi odločbami razširilo na vse kategorije delavcev. V zahodni Evropi se je uvajalo skrajšanje delovnega časa predvsem na osnovi posebnih dogovorov med delodajalci in delavci. (Belgija. Zahodna Nemčija, Italija, Velika Britanija, Švica-, ki se gibljejo na nivoju in obsegu (na nivoju nacije) ene industrijske veje ali sektorja te industrijske veje (lokalni dogovori). V nekaterih državah je bilo uvajanje skrajševanja delovnega časa z zakonskimi odredbami (v Sovjetski zvezi z Dekretom Pre-zidiuma vrhovnega Sovjeta od 8. II. in 26. V. 1956. leta; z Odlokom Ministrskega Sovjeta pa 26. III. 1956. leta.). NAČINI SKRAJŠANJA DELOVNEGA CASA Ob uvajanju skrajšanega delovnega časa v Evropi se je pojavljala tendenca, da se to uvaja postopoma v teku nekaj let. Tako je z belgijskim nacionalnim sporazumom 28. X. 1955. Evropi leta bilo predvideno, da se skrajšanje uvaja po metodah in etapah in to do 45 ur dela na teden. V Švedski se je skrajševanje delovnega časa uvajalo tako, da so v etapah prehajali od 48 na 45 ur dela tedensko in so 1960. ostali na 45-urnem delovnem tednu. Od številnih načinov skrajševanje delovnega časa v Evropi navajamo samo nekatere in to: — direktno skrajšanje delovnega časa brez posebnih pogojev; — skrajšanje delovnega časa z dajanjem dopolnilnih odnosov ali nadomestil; — skrajševanje delovnega časa s prestavljanjem meje normalnega delovnega časa; — skrajševanje delovnega časa z uvajanjem novih razporedov delovnih ur. i. Direktno skrajšanje delovnega časa brez posebnih priprav Skrajšanje delovnega časa v nekaterih državah Evrope, kot na primer v Belgiji, Zahodni Nemčiji in Italiji, je bilo izvršeno na ta način, da so v takrat veljavnih kolektivnih konvencijah, ki so se nanašale na delovni čas zamenjali številko 48 z 45. (Nadalj. v naslednji številki) Nagradna križanka Za nagradilo križanko iz prejšnje številke smo prejeli do določenega roka 63 rešitev. Komisija iz vrst reševalcev in uredništva je izžrebala od prispelili rešitev naslednje reševalce: I. nagrado v znesku 2000 din prejme Raneinger Marija II. nagrado v znesku 1500 din prejme Projič Terezija III. nagrado v znesku 1000 din prejme Kobal Anion Vodoravno: 1. paluba na ladji, streha: 5. vodna žival; 8. grad pri Ptuju z muzejem, priljubjena izletniška točka; 12. ciklus pesmi Simona Jenka; 18. polk; 20. mlečna poslastica, kipnik, 22. gora v Švici z izredno težavno severno steno; 23. začetnici slovenskega skladatelja; 24. ženska telovadna disciplina; 25. indijansko plemensko znamenje; 26. ovčja koža, 28. predlog; 29. nebes, krožni obok; 30. pripadnik uralo-altaj-ske skupine narodov; 31. mesto ob Donavi v Avstriji; 52. zgodovinsko mestece blizu Zadra; 35. leseno orodje; 54. ena najmlajših afriških držav; 35. okensko steklo; 36. paragvajski čaj, ki ga pridobivajo iz zimzelene bodike; 37. ime poljskega zunanjega mi- nistra Rapackega, 58. prebivalec Prlekije; 39. pasja pasma; 40. manjša vojaška formacija; 41 najvišja točka gore, teme; 42. po- lotok na jugovzhodu Velike Bri- tanije; 45. nabreklina, oteklina; 44. junak Levstikove povesti; 46. najvišja gora na Peleponezu (iz- virno), 48. majhno okence, od- prtinica v zidu; 49. ozemlje s kraškimi pojavi; 50. ljudska pri-trdilnica; 52. okrajšava za »un- čo«; 53. finsko pristanišče (Tur- ku); 54. prva črka grške abecede; 55. telovadno orodje; 56. sotoč- nica Drine; 57. ugled, veljava; 60. strokovnjak za vina; 62. no-vozèlandsk'a ptica z okrnelimi krili; 65. precizni mehanik; 64. italijansko mestece ob reki Ta- naro v pokrajini Piemonte; 66. pritisk; 76. mlevski izdelek, važno živilo; 68. pristanišče v Albaniji; 69. ladja na vrste vesel; 71. sadna bolezen, ki jo povzročajo neke Pred vami je druga nagradna križanka. Tokrat je malo večja, za lažje reševanje pa smo nekaj črk že vpisali. Rešitve pošljite do 15. aprila 1965 na naslov: Uredništvo »STEKLAR« Steklarna Hrastnik — Kadrovski oddelek. Reševalcem smo namenili tudi 3 nagrade: Ì. 2000 din — II. 1500 din in III. 1000 din. Uredništvo glivice; 74. neoblečen; 75. pred leti umrli pariški modni kreator; 76. uporna svojeglavost; 78. oaza v osrednjem delu Sahare v Nigru (Asben) ; 79. dvajseta in osemnajsta črka v abecedi; 80. predlog; 81. rezek žvižg; 82. pritlikav konj; 83. zvezna država v centralnem delu ZDA; 86. slovensko obmorsko mesto; 88. skupina treh pevcev ali godbenikov; 89. otočna državica v Polineziji z glavnim mestom Apia; 90. zasledovanje divjadi; 92. votlo drevo, čebelji panj; 93. očesna šarenica; 94. znani dunajski nogometni klub, 95. vrsta športa, ki je podoben rokoborbi; 96. prebivalec ob Baltiku; 98. utrjeno prebivališče fevdalne gospode; 99. gradbeni delovodja; 100. staronordijska zgodba; 101. avstralski noj; 102. prodoren klic; 105. tovarna motornih vozil v Kopru; 104. maškara; 106. kvar-taški izraz; 107. ločilo; 108. francoski zgodovinar in pisatelj iz prejšnjega stoletja (Ernest) ; 109. društvo, društveni prostor; 110. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja, 111, pojav na nebu; 113. reka v SZ, pritok Baltskega morja; 115. slovenski skladatelj, romantik (1887—1939, Zorko); 117. gradbeni objekt, ki sluza premostitev ceste ali železnice, 118. kača velikanka, boa; 119. gora južno od Ljubljane; 120. šleva, bojazljivec. Navpično: 1. cunja, capa; 2. koroški ljudski ples; 5. avtomobilska oznaka za Ogulin; 4. indijanska koliba; 5. odičen angleški filmski režiser (Carol, »Tretji človek«); 6. veletok v Prednji 1 3 4 5 6 i— L 8 1— 10 M L_ ’b 13 14- 15 16 v 18 19 m 20 21 ■ 21 23 lu m TT m 2b B 28 m s m 30 Z 1 92 0 it . B m 35 m 34 57 V U m 39 « 40 m « ■i ' m *2 ■ 43 m 44 45 44 v s E *8 ■ 49 B 5b S1 52 ! Gsf S3 M m « m 55 B 5(3 m37 * * * * * * 44 * * * * * * * * * * * * 57 a 59 ■ 60 — fc. M m bi CS ' ' m fav 6 fcS ■ « B 47 6S m b3 74» 7o ■ 71 71 " m 72, m 75 Ù 77 1 m 79 1 B 79 3o m Si m U ' - " : ib" tk ’Z • 95 S (o 87 m 89 m 89 r~ m 90 "o m 92 L p 93 m 9»» H 95 97 m 98 m M m ’“s ,S1 m 1oi 1 loj ' 7 m 104 m 105 lot 1 107 H 108 b 1o9 B 110 <11 112 ■ H3 114 m H5 Hb 117 118 1<9 120 Pustna komisija za objekte družbenega standarda, ki je kontrolirala in omogočila nadaljnjo gradnjo nove samopostrežbe v spodnjem delu Hrastnika Foto Humor Indiji, 7. avtomobilska oznaka za Bitolj, 8. plin, ki ga rabimo za rezanje in obžiganje steklenih izdelkov, 9. prostor v gledališču, 10. glavno mesto sosednje države, 11. začetnici imen pisatelja Tolstoja, 15. eden izmed graditeljev prvih bencinskih avtomobilov (Bari), 14. znan ljubljanski gostinski lokal, 15. kemični znak za srebro, 16. nadgla-višče, slovenska knjižna zbirka, 17. Perzijanec, 19. arktična žival, sorodnik tjulnja, 20. manjša tekoča voda, 21. influenca, 25. sušica, 27. reka, ki se pri Jasenovcu zliva v Savo, 29. alžirski in tuniški konjenik (iz istih črk kot PSIHA), 3(). prvi grški filozof prirode, 31. zveza, 32. upanje, 33. odsev, podoba, 34. del steklenice, prednji del vratu, 35. vzgojna ustanova, 36. kratkodlaka, pritlikava doga, 37. ustvarjalec, tvorec, 38. zanos, vznesenost, 59. švicarski zdravnik, Nobelov nagrajenec za mir 1. 1901 (Henri), 40. satan, hudič, 42. nemški operni skladatelj (Karl Maria), 43. točilnica, okrepčevalnica, 44. geometrijski lik, 45. obdelano polje, 47. čiovek, ki pretirano mnogo dela, 48. začetnici slovenskega pevca zabavne glasbe (»Poslednji vlak«), 49. skica v geodeziji, 51. tip avtomobilske znamke »Citroen«, 54. slovenski slikar, ki je študiral na Dunaju in v Monakovem, učitelj mnogih slovenskih slikarjev (Anton);, 55. spodnja ploskev roke. 56. pasivna pokrajina na Hrvatskom, 37. pro- stor med vrati, del železniške j proge, 58. vrsta igre s kartami, j 59. pripadnik starega naroda na j našem ozemlju, 61. žensko ime, '■ 62. indijska kača, naočarka, 63. pisarne, 65. zgodovinska pokrajina v Franciji z glavnim mestom j Arras (iz istih črk kot SIROTA), 67. starogrška boginja usode, sojenica, 68. spodnja ploskev poso- ; de, 69. reka v Vojvodini, pritok Donave, 70. reka, ki teče skozi j Firenze, 72. ptica plovka z belim perjem in dolgim vratom, 75. jus, j ' . gora v Slavoniji (471 m), 77.! osebni zaimek, 79. znamka čeških avtomobilov, 81. barva kože, 82. i korist, 83. tabla nad trgovino, iz-! vesek, 84. arabski knez, 85. služabnik, 87. črnsko pleme v južni ; Afriki, 88. ozek kos blaga, 89. velika sprejemna soba, 91. romantična opera skladatelja pod 42 navpično, 93. zahodni del Nove Gvineje, indonezijsko ozemlje, [ 94. obsežno literarno delo, 95. jadrnik, jarbol, 97. enocelična, pražival, menjačica, 98. prebivalec sosedne države, 99. posoda, 100. glavno mesto južne Koreje, 102. ime osnovne grupe polavtomatske proizvodnje stekla, 103. čas brez svetlobe, 104. čelada, 105. kovinski izdelek, 107. okrasna ptica, 108. šolska ocena, urejenost, 109. tekočina v srcu in žilah, 110. del vodovodne napeljave, 112. okrajšava za »Ljubljanski dnevnik s. 114. vstavi »JU«, 115. zaporedna soglasnika v abecedi, 116. osebni zaimek. Sestavil: Karli Dremel Na sestanku: »Še bomo govorili in to na drugem mestu !- »No, kaj sem ti rekel, lepše je govoriti v gostilni, kot na sestanku«.