Poštnina plačama v gotovimi. Ljubljana, 25. maja “1939. — Leta XII. — Št. 22. v 11im mt v mr« if § ■ V/M m Mm #/ t % GLASILO KHfčAN JKEGA DELOVNEGA LJUDJTVA Boj farizejstvu Trhli temelji Po svetovni vojni, ki je pretresla svet in temeljito razrahljala njegovo stavbo, je vznikla v Evropi cela množica socialističnih režimov. To ni bil gol slučaj, ker je treba računati z miselnostjo izstradanega frontnika, v čigar duši je tragedija sveta najgrozot-neje odjeknila. Od vse vere v pravico in etične ideale so ostale razvaline. Razvaline je našel tudi tam, kjer je stal poprej njegov dom. Ni čudno, če je začel na teh razvalinah graditi nov svet, ki naj bi bil bolj njegov, bližji. Prišlo je do revolucij. Tekla je kri. Kljub temu se je nova zgradba jela počasi dvigati... V Rusiji je zavladal komunizem. Začeli so graditi čisto od začetka, prevladala je iluzija o »tovarni novega človeka«. Toda Rusija ni bila edina. Socialni režimi so se uveljavili v skoraj vseh evropskih državah. Nekaj časa je šlo, potem je vse skupaj zastalo na mrtvi točki. Prišlo je do parlamentarnih kriz, ki so se vrstile druga za drugo, pojavilo se je klikarstvo, politična nervoza in hlastno iskanje. Skazalo se je, da ti režimi niso mogli opraviti dela, ki bi ga morali, ker njihov idejni sistem ni bil do konca zgrajen. Nenadoma se je znašel pred zagatami, ki jim ni znal rešitve, pred težavami, ki jih ni nikoli predvideval, ki jih avtor miselnega sistema m nikoli navajal v zgled. Prišlo je do ločenih mnenj in do hudih trenj. Ce so se ta trenja končala mirno, je država zaplula v kalne vode lagodnega meščanstva in neke vrste demokracije, ki je bila imenitna predpriprava za avtoritarne režime. Ta meščanska demokracija je bila tako trhla, da niti sama sebe ni mogla ohraniti pri življenju in je dopuščala pohod stranke, ki jo je do konca ubila. Največja zmota teh režimov pa je bilo gledanje na človeka. Mi vemo, da človek ne živi samo od kruha, toda povojni režimi niti krulia niso mogli zagotoviti svojim državljanom. Gledanje na človeka je bilo izrazito materialistično, površno in šablonsko. To je zmota, ki se sama maščuje. Tako se je zgodilo, da so padli režimi v Nemčiji, v Avstriji, v Italiji, da režim Rusije še zmeraj išče novih poti in novih oblik. V Nemčiji se je ob malenkostnem odporu rodil narodni socializem, ki hodi vprav nasprotno pot, kot jo je hodil socializem. Ta človek, ki ga je vzgojil socializem, je slab in notranje popolnoma trhel. Socialnost, s katero se ponaša, je napačna in lažnjiva, ker ne sega do korenin. Korenine so pa globoko. Ne segajo samo v palače tovarnarjev, v gradove in škofijske palače, marveč tudi v lastno notranjost, v srce vsakega posameznika. Recimo, da bo vojna. Ce bo, bo razbila vse trhlo, pa tako temeljito, da niti razvaline ne bodo ostale.^ Zopet bo treba graditi. Toda f? radi ti na drugih temeljih. Dobi, ki bo Prišla, bo moral biti človek v središču prizadevanja. Človek z dušo in telesom. To bo glavni temelj _ nove dobe in najboljše jamstvo za njeno trajnost. J- M. Bolje da Krekova organizacija izgine, kakor da bi se umazala z idejami, proti katerim se je Krek boril vse življenje! Današnja doba je sovražna človeku in človeški družbi. Odločujoči faktorji govore o sreči človeštva, katere ni; govore o narodnem dostojanstvu, katerega ni; govore o dvigu gospodarstva, katerega ni; govore o prizadevanju za mir, pa vendar ni miru; govore o svobodi in demokraciji, katere ni. Kljub vsem naporom pada človek v vedno večjo bedo, vedno manj svobode ima, vedno manj gotovosti. Pa se bo kdo in se jih dejansko veliko vprašuje, zakaj tako. Današnji dobi odnosno današnjim odločujočim manjka čut za pravičnost in poštenost. Ker nimajo tega, rešujejo vsa vprašanja iz svojega osebnega, egoističnega stališča, mesto iz stališča človeka poedinca in iz stališča njegove skupnosti. Podlaga vsemu javnemu delovanju bi moral biti človek. Zavedati bi se morali, da je človek izhodišče za človeško družbo. Ker je tako, bi morali vse storiti, da bi se človek vzgajal, da bi rastel in doraščal pod času ugodnejšimi pogoji. Človeka bi morali vzgojiti v močno osebnost. Ta osebnost bi morala biti vsem odločujočim sveta. Tej osebnosti bi morali dati največjo svobodo. Danes tega ni. O tem smo si vsi edini. Edini smo si vsi v tem, da naša doba sploh zanika ali pa napačno presoja pravice človekove osebnosti. Človekova osebnost more najti pravo utemeljitev in pravo razumevanje le v Bogu. Pojem osebnosti moremo uporabljati le pri človeku, ker je le on obdarjen z razumom in svobodno voljo. Le pri človeku more osebnost živeti samostojno in samostojno določati svoje delovanje. Sedež človekove osebnosti je duša. Ta uravnava tudi telo. Lastnosti in pravice človeške osebnosti so tako le njej svojstvene, da jih ne sme nikdo kratiti, niti družba, niti država. Človekova osebnost je tako veličastna, tako globoko korenini v Bogu, da je Njemu podobna. Na njeno svobodo se ozira celo Bog v taki meri, da noče delovati na njo potom zunanjega pritiska, ampak da uravnava njeno delovanje na izredno nežen način — potom vesti. Vedno večji propad človeka dokazuje. da današnji čas ne pojmuje tako človeka; s tem seveda tudi družbe. Današnji čas pojmuje človeka od materialistične plati. Materialistično na-ziranje človeka in človeške družbe se očrtu je v treh različnih oblikah: V individualizmu buržuazije, v antiindi-vidualizmu buržuazije, t. j. komunizmu in v antiindividualizmu komunizma. Individualizem buržuazije je zgradil kapitalistični gospodarski in družbeni red. Liberalizem buržuazije gradi vse na poedincu. Tega je postavil za boga in mn dovoljuje neomejene pravice v obliki absolutne svobode lastnine da se sme absolutno svobodno udejstvovati, da sme absolutno svobodno uživati ne glede na to, kakšne posledice bo imelo to na skupnost. Komunizem moremo smatrati kot odpor proti individualizmu buržuazije. Oznanjuje popolno osvoboditev človeka, tudi od Boga. Toda ta osvoboditev ne služi človekovi osebnosti, ampak kolektivnemu človeku, človeku kot članu skupnosti. Torej ne upošteva bistva človekove osebnosti in njenega odnosa do družbe. Gibanje proti anti-individualizinu komunizma se očituje zlasti pod gibanjem avtoritarizma in diktature. Tudi to gibanje gre preko človeka kot takega. Hoče ga podvreči določeni socialni skupnosti. Ta socialna skupnost pa ne obstoji iz resničnih osebnosti, ampak iz množice materialnih osebnosti. Torej človek je tukaj upoštevan le kot neka enota brez duhovne vrednosti. Vsi navedeni sistemi ne vodijo do zadovoljnosti človekove niti do rešitve vprašanja človeške družbe. Morejo sicer ustvarjati in delati velikanske napredke, zlasti v gospodarstvu, toda vprašanje človekovo iz duhovnega gledišča in s tem tudi vprašanje dmž-bene ureditve je še vedno odprto. Od tega tudi notranji nemir, ki ga opazujemo tu in tam. Zaradi tega človeštvo še vedno čaka in hrepeni po jasnosti, ki ga bo rešila. Ravno v tem je pa velika naloga krščanstva. V teh duhovnih stiskah bi morali kristjani, zlasti pa tisti, ki nastopajo javno v njegovem imenu, pokazati človeštvu pravo pot, ne z besedami, ampak z dejanji. Pokazati bi morali, da smo resnični demokratje in da izvira naša demokracija iz kr-, ščanstva. Človeštvu bi morali dokazati, da je krščanstvo skozi in skozi demokratično; da temelji torej prava demokracija bistveno na Evangeliju in da je glavna gonilna sila te demokracije ljubezen in pravica. Mi kristjani bi morali pokazati človeštvu tudi pot, kako urediti družbeno vprašanje. Ni dovolj, da na papirju zametujemo individualizem buržuazije, ampak bi se morali odpovedati prav vsaki zvezi z njim. Nobenega kompromisa. Isto je z ljubimkanjem s totalitarnimi režimi. Morali bi biti človeštvu v pomoč, ko išče poti iz zagate. Dokazati in pokazati bi morali, da je možno ustvariti pravo razmerje edino na tej podlagi: Visoko moramo spoštovati človeško osebnost kot duhovno vrednost. S pomočjo teh ustvariti družbo. Čim bolj bo popolna človekova osebnost, tem popolnejša bo družba. Človekova osebnost in skupnost ne bosta Čeprav so bile volitve obratnih zaupnikov preložene, vendar so se 12. in 13. maja vršile, ker je obvestilo o preložitvi bilo objavljeno šele 14. maja v dnevnem časopisju. Rezultati volitev 12. in 13. maja so vzeti iz podatkov, ki jih imamo dosedaj. V teh dveh dnevih volitev so dobili: Jugoslovanska strokovna zveza 160 zaupnikov; Strokovna komisija (rdeči) 230 zaupnikov; kot dva faktorja, ki drug drugega izključujeta, ampak izpopolnjujeta. Tako ustvarjena družba bi ne potrebovala nobenih prisilnih sredstev, ampak bi oba — človek osebno in družba kot skupnost —, z veseljem in prostovoljno prevzemala nase žrtve, ki so potrebne, da moreta oba skupaj živeti. To nalogo bodo pa spoznali in pravilno ocenil le kristjani, ki se morejo poglobiti duhovno v njo. Vsaka površnost, zlasti pa politično krščanstvo, more le škodovati. Ljudska duša je zelo občutljiva. Zlasti je občutljiv tisti, ki nujno potrebuje pomoči. Nevarnost je ta: da bomo pod vplivom in vodstvom političnega krščanstva odnosno katolicizma preveč poudarjali formalnosti, na duha se pa premalo ozirali. Da bomo delali krivice, tudi človekovi osebnosti, se obremenjevali s korupcijo, ljubimkali z raznimi gibanji, ki odločno uničujejo človekovo osebnost, na zunaj pa trdili, da smo kristjani in da je tako delo krščansko. Tako delovanje doseže, saj tako dokazuje preteklost, ravno nasprotne cilje. Vsak stan ima svojo posebno nalogo. Tudi delavstvo. Zlasti veliko nalogo ima v duhovnem pogledeu. Prav osebno važno nalogo pa imamo mi rščanski socialisti. Prosimo sv. Duha, da bi bili vedno pošteni, iskreni, da bi nam bilo tuje vsako farizejstvo, da ne bomo ocenjeni kot pobeljeni grobovi, ampak kot neustrašeni in brezkompromisni borci za zmago načeil Evangelija. Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: Če kdo priseže pri templju, ni nič, če pa kdo priseže pri tempeljskem zlatu, je vezan. Neumneži in slepci! Kaj je vendar več, zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje? In če kdo priseže pri oltarju, ni nič, če pa kdo priseže pri daru, ki je na njeni, je vezan. Slepci! Kaj je vendar več, dar ali oltar, ki dar posvečuje? Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem; in kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem; in kdor priseže pri nebu, priseže pri prestolu božjem in pri tistem, ki sedi na njem. (Mt. 23, 16. do 23. vrst.) Narodna strokovna zveza (plavi) 86 zaupnikov; Zveza združenih delavcev (zeleni) 10 zaupnikov. V 30 obratih, v katerih pa volitve do 14. maja niso bile izvršene, ker so bile določene na poznejše dni, bi JSZ še nastopila. Zato nam teh rezultatov manjka. Prav tako niso bile izvršene volitve v malih obratih. V viharju se izkaže, kdo je trden in možat. Dosedanji rezultati volitev obratnih zaupnikov c^trokoona pepožila Šestindvajset milijonov dinarjev ♦ FRANC VAN W E L I E 11. maja je umrl v Utrechtu na Holandskem tajnik Mednarodne zveze kovinarjev tovariš FRANC VAN WEL1E. Tovariš Franc nas je prezgodaj zapustil, saj še ni dosegel starosti 50 let. Pred letom se je ponesrečil. Pri padcu si je zlomil nogo, nastopile so komplikacije, več mesecev je ležal bolan, sedaj ga je zemeljskega trpljenja rešila smrt. Pokojni tov. Welie je bil pravi Holandec — vedno, tudi v najtežjih dogodkih, veder in dober. — Poznal ni sovraštva, bil neutrudljiv delavec, vedno na delu za dobro svojih sodelavcev. Doma je že več let uspešno vodil tajništvo »Niderlandsche Roomsch. Katholike Metaallvverkersbaud (Nizozemsko katoliško kovinarsko zvezo), ki je med najmočnejšimi strokovnimi organizacijami v sklopu krščanskih strokovnih organizacij na Holandskem. Pred leti, ko so v Nemčiji zrušili svobodne strokovne organizacije, je tov. Welie kljub ogromnemu delu, ki ga je imel že doma, prevzel še tajništvo »Mednarodne zveze krščanskih kovinarjev« in tako prenesel njen sedež iz Duisburga v Nemčiji v Utrecht na Holandsko. Pri vsem svojem napornem delu je še vedno našel dovolj časa, da je dopisoval s tovariši, člani predsedstva le zveze, ki so bili raztreseni po vseh državah. Pošiljal je tudi vse mogoče podatke in jih zbiral, da bi tako mogel še bolj koristiti in biti v oporo tistim, ki stoje v prvih vrstah krščanskega delavskega gibanja v svetu. Takšni možje so ena sama velika ne-izčrpljiva žrtev, so, kakor pravi naš pokojni J. E. Krek, »sveča, ki gori za druge, da jim kažem pot v boljše in lepše življenje«. Danes tovariša FraJica, velikega borca za pravico in svobodo, ni več. Do-trpel je in odšel k Večnemu po svoje plačilo. V naših vrstah je nastala vrzel, zopet so se vrste borcev zmanjšale za enega, ki je bil ves in vedno v službi resnice in pravice. Njegovo delo za zbližanje in bratsko sodelovanje vseh, ki trpe in iščejo pravico, nain je dokaz, kako smo si vendar vsi bratje in sestre. Tovariš Franc je to poslanstvo do zadnjega diha izpolnjeval. Kljub temu, da so krog in krog divjali viharji strasti in sovraštva, je on vedno bolj poudarjal, da smo vsi, posebno delovni stanovi, ena sama velika družina. V tein je vsa veličina njegovega dela. Tovariš Franc, tvoja zemeljska pot je končana. Spomin na tebe pa nam bo ostal svetel in čist, tvoje delo bomo nadaljevali — kajti to delo je vredno žrtev in trpljenja. Ne razumemo Nekatera podjetja so tuko umazana, da hočejo iti pri akordnem delu celo preko minimalnih mezd. Pri obraču-nanju zaslužka so se postavila na stališče, da ni za akordni zaslužek merodajna ena plačilna perioda, ampak da se mora vzeti za podlago najmanj doba enega meseca. Če bi se ugotovilo, da ne dosegajo plače minimalne mezde tudi na podlagi te obračunske dobe bi se moglo trditi, da ni doseglo delavstvo minimalnih mezd. Da bi se dosegla v tem pogledu jasnost, se je obrnila Delavska zbornica za pojasnilo na bansko upravo. 1 a je pa odstopila vso zadevo v rešitev ministrstvu za socialno politiko. Ministrstvo je poslalo naslednje pojasnilo: Minimalna mezda je določena samo za delo, ki je plačano na uro. Zaradi tega se ne more nanašati na akordno delo. Službeni dogovor o akordnem delu predstavlja popolnoma samostojen dogovor. Zaradi tega ni zajamčena minimalna mezda pri akordnem delu. Nadrejena oblast ima le to njoznost, da prepreči na podlagi uredbe o minimalnih mezdah akordno delo v podjetjih, v katerih tako delo m neob-hodno potrebno. S tako razlago delavstvo nikakor ne more biti zadovoljno. Uredba o minimalnih mezdah predstavlja v resnici minimum, in sicer tak minimum, s kaiterim ni rešeno niti najmanj vprašanje delavčeve eksi-stence. Smisel in cilj take uredbe mora biti ta, da se doseže nekako izenačenje plač v podjetjih, da predvsem zabra-ni umazano konkurenco na račun delavskih plač. Zaradi tega določa uredba o minimalnih mezdah, izpod kakšnih mezd se ne sme delati v podjetjih, ki spadajo pod to uredbo. Ce ne bi imela uredba tega cilja in smisla, bi bila sploh nepotrebna. Način dela, ali je urno ali akordno delo, ne igra nobene vloge. Redkokdaj ni določena pri akordnem delu obračunska doba. V večini podjetij predstavlja akordno delo istotako tekoče delo kakor urno delo. Zaradi tega je tudi obračunska doba pri akordnem delil ista kakor pri urnem delu. Mezde se izplačujejo ali tedensko ali pa 14 dnevno. Preko 14 dni ne gre obračunska doba. Če je kje tak primer, je pač izjema. Pojasnilo ministrstva za socialno politiko ,se sklicuje pri tem, ko hoče utemeljiti, da se minimalna mezda ne nanaša na akordno delo, da S 121. in 213. obrt. zakona. Čudno, da se je po-služilo teh dveh paragrafov. Po našem mnenju bi bilo bolj pametno in odgovarjajoče, da bi vzel dotični referent za podlago določila zakona o zaščiti delavcev, ki določa popolnoma jasno in nedvoumno, kako se naj izračuna urna mezda, če nastopi vprašanje nadnrnega plačila pri akordnem delu. Da bi se moglo zabraniti v podjetjih akordno delo, bo mogel trditi le itisiti, ki ne pozna razmer v |x>djetjili. Delavstvo sicer ni navdušeno za tako delo, vendar pa računa z razmerami in ga, hočeš nočeš, sprejema. Brez-• vestni podjetniki, in teh je žaliibog več kot dovolj, bodo vpeljavali v svoja podjetja akordno delo. Akordne postavke bodo znali tako skriti in kom-plicirati, da se delavstvo, zlasti tam, kjer ni svobodne delavske .strokovne organizacije, sploh ne bo moglo spoznati. Z uredbo o minimalnih mezdah je delavstvo vsaj toliko zaščiteno — poudarimo še enkrat: to je tudi edini namen uredbe —, da more tudi naknadno zahtevati minimalno mezdo. Če tega ne bi bilo, bi imeli podjetniki pojiolnoma svobodno pot za brezmejno izkoriščanje delavstva. Navedeno stališče odn. pojasnilo pa prinaša nemir in nejasnost tudi v obstoječo zakonodajo samo. Banova na-redba z dne t. Vlil. 1937 n. pr. določa, da ne sme biti zaslužek delavcev, ki delajo v akordu, manjši od zaslužka. ki se mora plačevati po tej naredili. To določilo je popolnoma^ jasno in obligatorno, ne pa kakšna želia, kakor hoče to prikazati ministrska razlaga. Ravno zaradi tega ne more vzeti delavstvo tega pojasnila na znanje. Vendar nam pa pojasnilo ministrstva za socialno politiko pove veliko resnico: »Da bodo delovne razmere m plačilni pogoji kolikor mogoče urejeni le v tistih podjetjih, v katerih je delavstvo organizirano v svobodni in neodvisni delavski strokovni organizaciji.« Z a h t e ¥ a j naše glasilo v ¥ s a k e m javnem lokalu! Po listu »Delavsko zavarovanje* št. 4. ponatiskujemo: Na seji ravnateljstva Okrožnega urada zu zavarovanje delavcev so obravnavali 27. marca 1939 računski zaključek o uradovem gospodarstvu. Računski zaključek so soglasno odobrili. Potrebno pa je, da posamezne pojave, ki jih lahko opazimo iz računskega za-klučka, obrazložimo tudi v »Delavskem zavarovanju«. Odločili smo se, da bomo najprej obravnavali vprašanje zaostankov na prispevkih, ki jih izkazuje računski zaključek z velikanskim zneskom 26 milijonov dinarjev. Če to vsoto razčlenimo, vidimo, da je dejansko v zaostanku trimesečni predpis, je torej dosegel zaostanek višino, ki ne more ostati brez posledic za redno uradov« gospodarstvo. Ze dolgo primanjkuje uradu tekočih sredstev, že dolgo se bori urad s težavami, ki so nujne pri vsakem podjetju, ki so običajne pri vsakem oibru-tu, ki nima zadostnega obratnega kapitala. • Če smo gori rekli, da je dejansko v zaostanku trimesečni predpis, tedaj vemo, da je izključeno plačevati sproti račune lekarnarjev, račune bolnišnic, ki jih redno mesečno predlagajo. Morda bo kdo takoj rekel: Čudno, da Okrožni urad v Ljubljani nima likvidnih sredstev. Temu moramo povedati tole: v letu 1938. je urad predpisal v.u vise panoge zavarovanja nekaj nad 99 milijonov dinarjev. Od tega zneska pa odpade 31 milijonov dinarjev zu bolniško zavairovanje, 15 milijonov in pol za nezgodno zavarovanje, 20 milijonov in pol za starostno zavarovanje, nad 10 milijonov za lx>rzo dela in nekaj nad 2 milijonu za delavsko zbornico. Od skupnega predpisa mora urad več kot polovico takoj oddati vsem tem ustanovam, ki ne vprašajo, če urad to sproti dobi. Bolniška panoga sama pa sproti porablja za hranarino in druge denarne dajatve dotekli denar. Položaj je celo tak, da mora uirad na primer v mesecu aprilu izplačevati hranarino zavarova-nim članom za katero bo prejel plačane prispevke v najugodnejšem primeru šele konec junija. Če je dosegel zaostanek tako visoko številko, tedaj obstoja nevarnost, da 1«) poraste! nujno tudi odstotek neizterljivih prispevkov, da bo urad zgubil na prispevkih zato, ker ni pravočasno izterjal predpisanih prispevkov. Tudi ta razlog govori za to, da uvede urad v izterjavi nove vire, da stopnjuje intenziteto izvršb, zaradi zavarovanja samega, zaradi finančnega ravnovesja v bolniškem zavarovanju samem uporablja — dasi nerad — trde mere brezobzirnega izterjevanja zapadlih prispevkov. Res je urad tudi doslej posvetil izterjavi vso pozornost. O tem govore najbolj naslednje številke: V letu f938. je razposlal urad 20.762 opominov, predlagal je 10.988 izvršb pri političnih oblastih (okrajnih načelstvih in mestnih poglavurstvih) in 9.484 predlogov pa je bilo vloženih za izvršbe pri sodiščih. Lahko si predoči vsak to velikansko delo, posebno če še povemo, da pri teh številkah niso upoštevani dopisi, razni odgovoni, razna pojasnila, urgence, ki se tičejo izključno samo izterjat. Vseh teli dopisov pa je bilo 24.262. Dospeli smo tako daleč, da danes skoraj lahko trdimo, da ravno izterjava zaostankov najbolj obremenjuje in podražuje administracijo, saj znašajo izdatki za izterjavo nad 1,200.000 dinarjev. Kdor bo ocenil gornje številke, bo morda mogel razumeti, da je urad včasih v tem pogledu na dopise glede izterjat ostal odgovora dolžan in si pri tem nakopal zamero. Žal pa tudi vsi ti napori niso imeli zadovoljivega uspeha, zaostanek je na-lastel in uradu ne preostane drugega, da bo sedaj še uporabil drugod že davno uvedene načine izterjave, to je da bo zarubljene predmete redoma takoj po izvršeni rubeži lastniku odvzel in izvršil dražbo v lastnem skladišču. Ko na to opozorimo vse prizadete, bi pristavili še tole: Nihče ni vesel plačilnega naloga, ki ga dobi do rešili Kočevje in dvignili slovenstvo na noge. Z vseh mogočih strani nam mnogo obetajo za podvig slovenskih ljudi tu doli, ki smo vedno še odvisni, posebno v skrajni sili, 1« od nemškega kmeta. Kako naj tedaj stojimo na straži, ko nas pa davi nemška gospodurska moč. V tej smeri pa ni pomoči od nikoder. Gospodje, pri svojem narodno obrambnem delu mi- slite tudi nekoliko na to veliko slovensko vprašanje! Rudar. Laško. 20. maja je bila v Rečici pri Laškem blagoslovljena nova cerkev. Isti dan je bila v tej cerkvi tudi birma. Obrede je izvršil mariborski kne-zoškof. Cerkev bo v okras rečiški dolini, ki se pričenja pri kopališču v Laškem in konča pod Mrzlico. Ko greš po tej dolini, vidiš rudniško separacijo, tovarno »Zavora« in kolonijo Huda jama. Malo pod novo cerkvijo je šola. Dosedaj je bila tu le ena sama učna soba. Prav te dni pa so začeli graditi prizidek za dva razreda. V novi cerkvi v Rečici se je drugi dan po blagoslovitvi poročil naš tov. Dornik Jože z gdč. Nežiko Sergan. Želimo zakoncema obilo sreče. Občili z.bor II. skup. rud. zadruge. V nedeljo 7. t. m. se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani občni zibor II. skupine z običajnim dnevnim redom. Navzočih je bilo 69 delegatov. Občni zbor je vodil načelnik g. Pliberšek. Za rud. glavarstvo je bil navzoč g. ing. Kubijas. Po običajnem pozdravu je g. načelnik poročal, da novi rudarski zakon še ni izšel, pač pa da so izšli novi rudarsko policijski predpisi, toda žal še do danes nimamo slovenskega prevoda. Poročal je tudi, da je k prvotnemu osnutku novega službenega reda TPD predložila druga skupina 24 točk s prošnjo, da se lipo- Zadnji »Slovenski delavec« prinaša ]x>d naslovom »Teror — protifurška« gonja in JSZ v Jaršah« članek, ki je poln strupenega sovraštva do naše JSZ. Zelo radi bi priobčili ves članek v ponatisu, da bi bila vidna vsa srčna kultura teh ljudi, žalibog zaradi pomanjkanja prostora it egu ne moremo storiti. Moremo prinesti le prav izrazite stavke tega članka, ki pa po kaki časnikarski navadi ne spreminjajo prav nič smisla vsega članka. Tako pruvi »Slovenski delavec« n. pr: »Človek bi mislil, da ljudje, ki se pred svetom trkajo na prsa, da so katoliški in da so od vseh spoštovani ter da so popolnoma delavski in pošteni v vsakem (»ogledu, niso sposobni takega terorja kot so ga izvajali ravno ti poštenjaki takozvani »krščanski socialisti« ali bolje rečeno »beli marksisti«. Krek in Ko občudujemo Kreka — borca z.a pravice slovenskih delovnih slojev, nekam po krivici pozabljamo na Kreka, Slovana, čeprav je to dvoje v njem samem bilo tako tesno povezano. Kakor vsem velikim Slovanom, od Dobrovskega do Masaryka, je bilo tudi Kreku slovanstvo nekak svetovni na-zor. .Vsi ti ljudje so trdno verovali v mesijansko poslanstvo slovanstva v Evropi in v svetu. Slovanstvo je najgloblje prodrlo in si osvojilo nauke sv. pisma — ljubezen, mir in poštenje, krščanstvo mu je s svojo bogato vsebino prepojilo dušo. Četudi ta ali oni posameznik v neumni ihti raztrga krstni list, mu vendarle ostane v duši pečat krščanstva neizbrisan. V primeri z ideologijami surove sile, nadčlove-čanstva, roparstva z gorjačo in za zeleno mizo, je slovanstvo ideologija večnega miru, mirnega dela in bratske ljubezni. Ta ideologija je danes v odločni defenzivi, udarec sledi za udarcem. Kakor pa je za Kristusovim trpljenjem in smrtjo prišlo vstajenje in za katakombami svoboda, tako bo nekega dne vstalo tudi slovanstvo. To bo zmaga duha nad orožjem, ker koncem koncev vedno zmaga duh. Že kot dijak in slušatelj dunajskega’ Auguštineja, je Krek kar gorel za slovanstvo. Zanimiva so njegova pisma iz te dobe, polna navdušenja in natrpana s citati v mnogih slovanskih jezikih. Ko se je vrnil domov in se stopnjo za stopnjo dvigal v našem kulturnem ž.ivljenju, je njegovo slovanstvo dobivalo svojo smer in obliko. Mlade ljudi, ki jih je zbiral krog sebe, jih navduševal za slovanstvo, da so se jeli učiti slovanskih jezikov in črpati iz neizmernih zakladov slovanskih kultur. Pisatelja Finžgarja je navdušil za roman izza zlatih dni. ko so Slovani v Zakarpatju dihali še svobodni zrak. Ro- števajo, toda žal so bile vse prezrte. Službeni red, ki je izšel, isicer ni najslabši, vendar je v njem precej perečih paragrafov, ki poslabšujejo delavsko razmerje. Zaradi tega so strokovne organizacije in II. skupina zopet poslale spreminjevalne predloge rud. glavarstvu s prošnjo, da jih po možnosti upošteva in izda potrebna pojasnila. Širše poročilo načelstva druge skupine je prejel vsak delegat v obliki brošure. Vodi se tudi akcija za izenačenje prispevkov v pokojninsko blagajno bratovskih .skladnic no vsej državi, kajti ti so sedaj zelo različni in je pri tem najbolj prizadeta naša ljubljanska brutovtska skladnica. Omenjeni prispevki so sedaj sledeči: Beo-grad-Zagreb 6%, Sara jevo-Snlit 10%, Ljubljana pa 14%. Sanacijski fond v Beogradu znaša okoli 25 milijonov dinarjev. Istotako bo glavna skupščina, ki se bo vršila v mesecu juniju tega leta, predlagala zahtevo članstva, da se tudi v Sloveniji začne upokojevati po S 107. pravil bratovskih skladnic, ne pa po š 119. kakor to delajo sedaj. Poročilo glede bratovske skladnice je podal podpredsednik Gl. brat. skl. delegat g. Murn Filip in omenil, da je izšel v zadnjem času tudi pravilnik za brezposelne podpore, ki pa je tudi precej poslabšan. Vsi delegati iso obsojali stalno poslabševali je naših socialnih pridobitev in energično zahtevajo izboljšanje, predvsem pa enakopravnost. Po živahni debati je načelnik g. Pliberšek zaključil Občni zbor s pozivom, da delegati (zaupniki) tudi v tekočem letu vsestransko energično delujejo za dobrobit in boljšo bodočnost rudarskega delavstva. A. D. Dalje pravi v istem članku: »Da smo na pravi poti, potrjujejo ti beli krščanski socialisti sami, ko nam očitajo, da se družimo s »farji«. Zakaj potem ime »krščanski«, če pa duhovna videti ne morete?« Končno še en odlomek iz tega članka: »Pomilujemo še posebno tiste delavke, ki hočejo pred svetom veljati za poštena katoliška dekleta in žene, v tovarni pa jim je najprijetnejša družba med komunisti in »protifanškimi« tipi.« Volitve obratnih zaupnikov v Jair-šah so se vršile po rednem postopku dne 12. maja. Vložene so bile tri liste, in sicer JSZ, ZZD in nameščenska JSZ. Rezultat volitev je sledeč: JSZ 424 in ZZD 74 glasov. JSZ je tako dobila 7 zaupnikov in ZZD 1 zaupnika. naš čas man se imenuje »Pod svobodnim soncem« in je v vrstah mladih ljudi pomenil pravo revolucijo. Vsak dijak smatra za častno dolžnost, da ta roman čiinprej prečita. S svojimi najožjimi prijatelji in sodelavci je ustanovil klub »Zaporoško Sič«, pobratim-sko družbico iskrenih ljudi, ki jih je prevevala velika ljubezen do teptanega slovanskega rodu. Kakor so se zaporoški kozaki vedno borili za veličino Rusije, tako so se ti pobratimi borili za vstajenje svojega naroda. Vse ogromno življenjsko delo Krekovo, predvsem na socialnem področju, je plod Krekovega slovanstva. Vsaka posojilnica, ki jo je ustanovil, razodeva namen ohraniti slovenskega malega človeka pred tujim kapitalom. Morda bi bilo dobro posebej spregovoriti o Krekovem jugoslovanstvu. Ko je zavrgel vero v kralja Matjaža, je zaklical Slovencem, naj se ne ozirajo več na mrzli sever, marveč na sončni jug, kjer oranže cveto. Krek je prvi zaslutil, da je bodočnost Slovencev gotova le v močni, notranje dograjeni in duhovno utemeljeni Jugoslaviji. Ker je bil idealist in poštenjak od glave do pet, ni niti slutil o kakih centralizmih. Ce bi še živel, bi se usoda slovenskega naroda v Jugoslaviji razvijala nekoliko drugače, brez ozkosrčnosti in brez prepirov^ v Jastnem, slovenskem taboru. Krek je bil demokrat, prežet s slovansko demokracijo, ki ne stremi za preglasovanjem svojega nasprotnika, marveč po strnitvi vsakogar, ki mu je pri srcu pozitivno delo. Ko je Krek ustanavljal »Jugoslovansko strokovno zvezo« _ je poln idealizma upal, da bo v_ njej zdruzil vse slovensko in vse jugoslovansko delavstvo] Bil je mož širokega razgleda. ki ni izključeval nikogar. Danes, ko z laterno v roki pri be- Kongres Kristusa Kralja V zadnjih dneh julija se bo vršil v Ljubljani kongres Kristusa Kralja. Za ta kongres se vršijo že velike priprave in vse kaže, da bo ta proslava na zunaj zelo veličastna in res času primerna manifestacija kralju vseh kraljev, to je Kristusu, viru neskončne ljubezni in pravice. Čas, v katerem živimo, je kakor izsušena zemlja in današnje človeštvo kakor pred tisoč in tisočletji naravnost _ hrepeni po osvežujoči rosi ljubezni in^ pravice. Moderni inamonistič-ni duh častihlepja in nenasitnega uživanja zemeljskih tvarnih dobrin je razklala človeštvo. Velika nevarnost tega modernega poganskega duha je v tem, da tira človeštvo v strašno krizo, za katero je veliko vprašanje kako jo bo člqyeštvo preživelo. Človeška srca postajajo nemirna. Zastonj se ozirajo v daljavo po miru, redu, pravici in ljubezni oznanjajoči zarji. Namesto te odrešilne zarje gledajo v duhu na vznemirjena človeška srca, smrt in grozo. Težko je človeku ob tem premišljevanju. Težko je tistemu, ki iz današnje duhovne razklanosti ne vidi zvezde repatice, katera še vedno kot nekdaj Tri modre, vodi po nebesni obli vse narode in vsakega posameznika k borni betlehemski štalci. Tam je duhovna rešitev nas vseh, rešitev vseh narodov. V slamo položeno Dete, Kri. stus Kralj, je edina rešitev današnjega človeštva. Neminljivi simbol Resnice in Pravice. In v koliko se je človeštva odtrgalo od tega večnostnega kralja Pravice in Resnice, v toliko se je oddaljilo od vira prave življenjske sreče in notranjega miru. In tega zaklada neminljive sreče ne bo človeštvo prej našlo, dokler ne bo našlo ponovno nosilca te sreče, to je betlehemskega, v jasli položenega, kralja vseh kraljev. Kristusa kralja je današnje človeštvo zamenjalo s kraljem tega sveta, z mamonom. Brezmejna želja po uživanju tuzemskih tvarnih dobrin je človeštvo, kot zlato tele, zapeljala na kri, va pota, tako da človek danes ni več človek po božji podobi, ampak le brezizrazna maska nečesa, kar bi faktično moralajiiti, v resnici pa le suženj vseh človeških strasti in napak. Prva naloga nas katoličanov je, da damo človeku ponovno tisto dostojanstvo in božjo podobo, ki mu po odrešitelju sveta, Kristusu kralju, pripada. Dvigniti ga moramo iz sedanje duhov, ne zablode zopet na višino, da bo duhovno videl v Kristusu samega sebe, v svojem vsakdanjem življenju pa doživel občutek krone stvarstva. »Kristus kralj na vseh« ne sme biti samo na naših ustnicah, ampak tudi globoko v srcu vsakega posameznika, tako da bomo z vsakim našim dejanjem, in z vsako besedo, ki pa mora prihajati vsikdar res iz globine srca, manifestirali za veliko Idejo, za katero se bo tudi ta kongres vršil. Če bomo po kongresu Kristusa kralja tudi tako živeli, bo kongres v resnici prelom s preteklostjo zablode človeštva in svetla zvezda lepših dni, tistih dni, po katerih današnji človek le še z malo iskrico upanja željno koprni. Mi v tem duhu spremljamo priprave za veliki kongres Kristusa kralja in iz vse svoje duše prosimo binkošt-nega Preporoditelja, da obilo izlije svoje darove na ta silno pomembni kongres letošnjega leta. V tem duhu Kristusa kralja bomo kongres tudi spremljali in se ga po svojih skromnih močeh tako osebno kot z gorečo molitvijo tudi udeležili. Velika ideja našega gibanja se po svoji globini tako živo spaja z duhom in namenom kongresa, da smatramo sodelovanje kot važen mejnik našega dela, po katerem borno svoje delo le še poglobili in ojačili sile, s katerimi se že nad 40 let s trudom in žrtvami borimo za zmago kraljestva Kristusa kralja. Resnice in Pravice. Žumer Srečko. lem dnevu iščemo velikih, močnih ljudi, nam je zelo žal, da ne najdemo živih, marveč se moramo zatekati k mrtvim. Tudi ti nam mnogo povedo. Krekovo ime se pogosto imenuje z govorniških odrov, Krekovega duha pa je malo. Nam pa naj_ bo njegov zgled v bodrilo in v upanje, da slovanstvo dočaka lepše dni. J. M. Delo kaže človeka (Razgledi. Doba govorov je minila, tako se zdi; videti je, da prihaja doba mednarod-aih zavezniških pogodb. Dva nasprotna si bloka držav v Evropi zaključujeta zbiranje držav okrog sebe. Po objavi turško-angleške in turško-franco-ske zavezniške pogodbe sta pripravili Nemčija in Italija podpis medsebojne zavezniške pogodbe. Blok okrog Anglije in Francije pripravlja objavo pogodbe z Rusijo. Govori evropskih državnikov, ki so bili značilni za dogodke zadnjega meseca, so postali nezanimivi. Govori so stvarno povedali malo in položaja med državimi niso razčistili. Ostala je ista nejasnost kot je bila poprej. Dejansko sitanje mednarodnega položaja bolje označujejo dejanja, ki kažejo, da se vrši hitro delo, da bi se položaj vseh evropskih držav za primer vojne popolnoma razjasnil. Ko bo vrsta napovedanih pogodb na obeh straneh zaključena, potem imamo pričakovati odločilnejših dogodkov. Sedanje stanje, ko stoji na obeh straneh več milijonov mobiliziranih armad, ne more trajati v nedogled. Stroški, ki jih imajo države z velikim številom mobiliziranih vojakov, so ogromni in za vise države niso dolgo časa vzdržni. V pogajanja med Anglijo in Rusijo je ta teden odločilneje posegla tudi še Francija. Doslej je glavno delo pogajanj vodila Anglija, čeprav ves čas tudi v imenu Francije. Ker so se pogajanja že močno predolgo zavlekla, hoče Francija posredovati z vmesnimi predlogi. Anglija se še vedno brani prevelikih obvez nasproti baltiškim državam, hoče se izogniti tudi očitkom osrednjih sil osi, da je sklenila »ideološko fronto* držav. Rusija pa čisto razumljivo hoče postaviti načelo roo-polne vzajemnosti, tako da bi vsak za vse primere napada zastavil vso vojaško silo v obrambo, naj se vojna začne proti enemu ali proti drugemu, na zapadu ali na vzhodu. Da bi prišlo čimprej do pogodbe, se sedaj močno prizadeva tudi Francija, ker se dobro zaveda, da bi odlašanje jasnosti moglo postati nevarno, ker bi moglo zapeljati napadalce do kake hitre odločitve. Za sestanek Društva narodov, ki se je pričel ta teden v Ženevi, ni nikjer nobenega zanimanja. Vsem je jasno, da na zborih Društva narodov ne bo sklenjeno nič važnega. Glavno vprašanje, ki ga bodo diplomati v Ženevi poskušali na vsak način rešiti, je vprašanje pogodbe zapadnih velesil z Rusijo. To pa ne bo obravnavano na ofi-cielnih sestankih Društva narodov, ki je za nekaj časa zapisano v zgodovino. Zvezo na življenje in smrt .pomeni po izjavah italijanskih in nemških časopisov vojaška zveza, ki sta jo podpisali v ponedeljek v Berlinu Italija in Nemčija. Angleški in francoski konservativci sedaj »ne bodo več premišljevali, kako bi obe državi razcepili. Zadnji opomin demokratskemu bloku, tako pravijo italijanski _ listi, je zadnji nedeljski govor Mussolinija. Ko je končal svoje osemdnevno potovanje po severozahodni Italiji na francoski meji, je imel v Coniu govor, kjer je rekel: Sedaj bom molčal, če bo treba, bodo govorili narodi.« Opozoril je, da pomeni os Rim-Berlin zvezo 150 milijonov ljudi. »Ta blok, mogočen po številu ljudi in po svoji oborožitvi, hoče mir; ravno tako pa je pripravljen, da se upre, ako bi velike konservativne demokracije poskušale, da zaustavijo naš napredek, proti kateremu ne sme biti odpora.« Italijanski listi pristavljajo, da so mogoči še razgovori, ako hočejo demokracije ugoditi upravičenim zahtevam totalitarnih držav. “pravica KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Uhaja vsak Četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo In nprava je v Ljubljani. MikloBWeva oe-»ta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 12-1. Offlagi po ceniku. — Telefon 6tev. 4948. Številka poit. Čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 meseo 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 21) din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Joiko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice- Srečko ?jmer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. *. ▼ Ljubljani, TyrSeva o. 17 (Maks Blejec) Japonska in Španija sta na vrsti, da se priključita 'politiki osi Rim-Berlin. Nemški listi pišejo, da je pristop obeh držav mogoče poprej izviršiti, kot so mislili doslej. Španija vodi tudi pogajanja za veliko posojilo z belgijskimi kapitalisti. Vendar bi to posojilo mogla dobiti samo takrat, če se ne priključi fašističnim državam. Enotnost vse Francije je spričo težkih zahtev in nalog Francije vedno bolj vidna. Socialistični voditelj Bhim je v nedeljo v svojem govoru poudaril, da je vsa Francija v obrambi svoje zemlje enotna. Zapletljaji okrog Gdanskega so se ponovno začeli. Vršili so se napadi na poljsko, carinarnico in poljske obmejne uradnike. Ubita sta bila dva Nemca. Nemci ne pišejo pomirljivo o gdan-skem vprašanju. Poljski listi pišejo, da jim je popolnoma vseeno, kakšno stališče zavzema Nemčija. Proslava španske zmage gen. Franca in zaveznikov se je končno po trikratni odložitvi vendarle izvršila. V sprevodu je korakalo nad 150.000 vojakov mnogih narodnosti. Nemški in italijanski listi napovedujejo da se bodo sedaj tuje zavezniške čete umaknile iz Španije. Nekaj italijanskih čet je že bilo prepeljanih v napuljsko luko. Zapiski Pomota ali kaj? Srednješolski listič »Mi mladi borci« (ki je na splošno dobro znan po svoji naivnosti, a obenem po besnem sovraštvu do krščanskih socialistov) je v svoji zadnji številki od 19. maja 1939 priznal »Delavsko pravico«, ki je glasilo slovenskih krščanskih socialistov, za katoliško. Mi odklanjamo presojanje našega katolicizma in krščanstva od strani lističa, kakor je »Mi mladi borci«, ker smo prepričani, da more o naši »pravovernosti« presojati in razsojati le Cerkev in njeni predstavniki. Vendar pa se vprašujemo: Ali so se »Mi mladi borci« p<} svoji navadi znova zaleteli in storili napako, ki je pač po njihovem znanem sovraštvu do krščanskih socialistov in »Delavske pravice«, za »pravoverne« neodpustljiv greh, ali so pa, kar pa malo verujemo, spoznali, da so nam vendar s podtikanjem marksizma in ne vemo česa drugega še delali veliko krivico. Naša pripomba. »Slovenski delavec« prinaša v zadnji številki pod naslovom »Volitve obratnih zaupnikov preložene« pripombo, da je »Del pravica« potegnila svoje bralce za nos, ker je napisala, da volitve obrtnih zaupnikov ne bodo preložene. Mi vemo le to, da mi nismo bili do 11. maja niti od Delavske zbornice niti od kje drugje obveščeni, da se napovedane volitve obratnih zaupnikov ne bodo vršile. Mi tudi vemo, da so se dejansko volitve vršile dne 12. in 13. maja po rednem postopku v večini podjetij, vemo pa končno tudi to, da smo šele 14. maja zjutraj brali v dnevnem časopisju, da so volitve preložene, in sicer šele po dveh dneh, v katerih so se volitve že izvršile. Da smo pa mi v »Del. pravici« napisali, da volitve ne bodo preložene, je videti iz vsega navedenega, da smo imeli prav. Ce se je pa med potekom volitev položaj spremenil, tega najbrž 12. maja niti »Slovenski delavec« niti ZZD sama ni vedela, ker je vendar poslala svoje zastopnike na posamezna volišča. Nadaljnjo našo pripombo oziroma potek pa naj pojasni g. predsednik ZZD. Za to izpopolnitev našega poročila mu ne bomo samo mi odkritosrčno hvaležni, ampak [tudi delavstvo sploh. Zeleni g. Kralj! Vsaj slišali ste gotovo že o nekem Kralju, ki prestopa iz organizacije v organizacijo. Gospod se nahaja začasno pri Jugorasu — zelenih! Dne 20. maja 1939. je izjavil, da ne ve, kje je »Delavska pravica« našla samo 27 glasov za zelene pri volitvah zaupnikov pri Električni cestni železnici. Nek naš član mu je namreč prikazoval ves nesmisel agitacije za nedelavsko organizacijo, ki ji niti njeni lastni člani ne zaupajo. Ce bi to ne bilo res, bi morala ZZD dobiti od 100 članov tudi 100 glasov pri volitvah. Končno se je g. Kralj takole izmotal: Nasprotniki so vzeli »belo« glasovnico in so se »naši člani motili«, katere volijo! Končno mu je tudi to ovrgel, nakar se je rešil na g. Kralju pristni Ljotičev način: »Saj ti zaupniki itak ne bodo priznani, končno bo čez nekaj tednov vse urejeno, ko bodo organizacije razpuščene, le narodnim socialistom bodo pustili še malo migati!« Ko bi g. Kralj ne bil Kralj tak kot je, bi tako ne mogel razlagati svojih fašističnih nazorov, ki so smrt za svobodne delavske organizacije. Vsemu delavstvu povejmo, naj se ogiba takih neznačajev. Leta 1938. jeseni je prišel v pisarno JSZ delavec z znakom JRZ posredovat v neki socialno zaščitni zadevi za svojo sestro, ki je bila nekje zaposlena kot učenka. Ob tej priliki je dotičnega delavca vprašal odbornik JSZ, če je tudi on strokovno organiziran? Odgovoril je, da je sedaj pri ZZD. Bil je zaposlen pri stavbnem podjetju in je imel priliko izbirati ined zelenimi in rdečimi. Poznal ni nobene organizacije in njihovih vrednot za delavstvo. Najmanj pa mu je bila znana JSZ. Razložili so mu, da je JSZ 45 letna delavska organizacija, ki jo je ustanovil dr. Janez. Ev. Krek. Temu razgovoru pa je slučajno prisostvoval tudi sedaj zeleni g. Kralj. Naskočil je tega poštenega delavca približno takole: »Pustite tiste falote, cigane in barabe, pa pridite k nam. Vsi so pokvarjeni od ZZD do JRZ. Socialisti so goljufi in tatovi. Sam sem videl, kako so žrli za denar, ki so ga pobirali od delavcev za članarino.« Temu smo prisostvovali štirje. Clan načelstva JSZ ni mogel več dovoliti v prostorih centrale takega govorjenja in je sedaj zelenega g. Kralja v prisotnosti vseh zavrnil, naj preneha s takimi navadami, kajti tukaj je centrala JSZ in ni nihče upravičen tako blatiti druge, ker je povsod nekaj poštenih ljudi. ZA POLCIH Modne kamgarne za gospode in svilo vseh vrst v najmodernejših vzorcih in bujnih barvah priporoča manufakturna trgovina JANKO ČESNIH LJUBLJANA, LINGARJEVA UL. Vle fiOBabtte si bcfedaii vedno novodošle novosti v modni trgovini T. EGER Ljubljana, Sv. Petra c. 2 Prosimo, oglejte si izložbe Spomladanski velesejem v Ljubljani Od 3. do 12. junija bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 19 let razstavno tehničnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge obrtniške in industrijske proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno irazstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene, da jih pozna cela Jugoslavija. Iz vseli predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo tako bogata kot še nikdar doslej. Še pred leti smo bili navezani na uvoz tekstilnega blaga. Sedaj že naše tvor-nice krijejo vso domačo potrebo in mislijo že na izvoz. Gradnja cest je za našo državo življenjsko vprašanje. Na velesejmu bodo razstavljeni najmodernejši stroji za gradnjo cest. Zveza gospodinj v Ljubljani vzajemno z Zenskim društvom bo podala letos pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem vezenin, narodnih noš in ženskih ročnih del. Ljubljanska tobačna tovarna pripravlja razstavo tobačnih izdelkov. Komite tehničnega dela v Ljubljani priredi razstavo o pasivni obrambi prebivalstva za slučaj vojne. Zanimiva bo tudi gorenjska in dolenjska kmečka hiša v narodnem slogu. Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na velesejmu samem MŠiti velik del svojih poslovnih zadev, tako nakup blaga, oddajo naročil itd. Na železnici ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za 2 din in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki jra bo dobil na velesejmski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, povratek od 3. do 17. junija. Z zadružništvom se bomo mogli delavci osamosvojiti. Zato pristopajmo k našim zadrugam, posebno k Prvi delavski hranilnici in Delavski tiskarni. MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA SO PAR I DELAVCI! Najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »An. strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilu Kmetiču v Dobu 110 pri Domžalah. V nedeljo 4. šum ja 1939 vsi na delavshi tabor v Kamniku! PRIHRANKE vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1. Srajce za birmance, modne, Športne, trpežne delavske sralce Vam nudi po priznano nizkih tovarniških cenah Ueeko- // // Tavčarjeva 13 sedal tudi nova podružnica na Tyrševi cesti štev. 31 (v Verličev! hiši) LJUBLJANSKI VELESEJEM - OD 3. do 12. JUNIJA 1939 (45. RRZSTRVNft PRIREDITEV) 600 razstavljalcev iz 12 držav. — Najraznovrstnejše blago. Posebne razstave: pohištvo, avtomobili, narodne vezenine. Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2 — ŽREBANJE VSTOPNIC ZA DOBITKE V VREDNOSTI OKROG DIN 100.000-—