Izhaja vsako soboio zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj“.
Uredništvo „Zarje“ jev Trstu, Via dei l abbri 2 Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v prilogi. Rokopisi se ne vračajo, nofrankiraua pisma se ne sprejemajo. V nujnih slučajih se je posluževati telefona tiskarne štev. 63->.
Upravništvo .Zarje' je v Trstu, Via dei Kabbri Št. 2. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vse leto naprej po pošti K. 6. —, za pol leta K- 3.—. Posamezne številke po 6 ▼.
Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem ob-javljenjuprimeren popust Poštno - hranilničnega računa štev. 64139.
po kateri poti?
Še vedno pisarijo in izlivajo naši nasprotniki svojo iz jeze porojeno modrost po „Edinosti“, ker se tupatam po naši okolici osnavljajo izobraževav-na društva. Jeza je slepa in zato ne pozna razlogov, oziroma si jih mora šele poiskati in iz trte izviti, da se opraviči. Ampak čuditi se pa vendarle moramo, da se nasprotniki tako dobro izgovarjajo. Torej ne samo jeza, temveč tudi omejenost!
Tako ri. pr. piše nekdo iz Dekanov, da se je nekje v okolici dekanski — menda v Loki — ustanovilo katoliško izobraževavno društvo. Tako modrači ta mož:	Čemu katoliško izobraževavno
društvo, ko pa smo itak vsi tako dobri in tako silno pobožni katoličani? Seveda — mi, ki razborito mislimo, bi takole sklepali:	Če so dobri in
pobožni katoličani, si gotovo tudi izobrazbe želijo in ravno zato ker so katoličani, jim je katoliškega izobraževavnega društva treba. Ampak doslednost ni čednost vseh ljudi in posebno našim nasprotnikom je precej manjka. Ker pa k izobrazbi doslednost nujno spada, je ravno našim nasprotnikom izobraževavnih društev tudi najbolj treba ...
Toda — pustimo naše nasprotnike. Neumno je, se po nasprotnikih ravnati. To bi bilo ravno-tako, kakor n. pr. pri tisti kmečki ženici, ki je bila s svojo sosedo hudo skregana. Poslala je botro pogledat v hišo nasprotnice, kaj ondi kuhajo. Botra je prišla nazaj povedat, da pri sosedi kuhajo kašo. „Jaz bom pa zato danes ravno nalašč žgance skuhala“, tako je huda kmetica djala.
Taki ne smemo biti. Nikomur ne bomo nič nalašč nasprotovali. Vemo in dobro se zavedamo, koliko in Česa nam manjka; le po tem se bodemo ravnali. Nasprotniki pa naj le grejo k nam v kuhinjo gledat, če bodo kaj videli in potem naj zabavljajo, kolikor jim ljubo.
Na delo moramo iti — zadnji čas je že. — Kolikor jaz poznam razmere, je največ vspeha ravno v Trstu pričakovati in iz tega središča se bo gibanj % seveda počasi in s silnimi težkočami, nekako po neki notranji sili razvijalo po okolici. Pomislimo samo sledeče : Koliko ljudi, ki so odločno naši, pride vsako leto iz Kranjske in Štajerske in tudi iz Koroškega v Trst služit si kruha. Koliko od teh bi se radi in z vnemo sami priklopili krščansko-demokratiškemu društvu! Mnogo je takih, ki so sicer nekoliko brezbrižni, pa niso li-
gi in tudi ne socialni demokratje. Šli bi v ^\če bi jih kdo le količkaj nagovarjal. — K«k/J YtST P bilo v Ljubljani s krščansko socialno zv*«o ? Pii! mož in ženic je bilo, komaj za dve mizi. Zdaj pa jih je nebroj — mož in mladeničev deklet in žena, iz vseh stanov. Zadnjič sem bral v poročilu iz tržaškega Marijinega doma, kako so dekleta sama nastopala z govori in deklamacijami nabožne vsebine. Ali ni to že močno razvito jedro, iz katerega bi brezdvoma nekaj mogočnega izrastlo, ako bi jih kdo izobraževal tudi v socialnem in po-litiškem oziru?
V nekem oziru so na Primorskem razmere še boljše kot v drugih slovenskih pokrajinah. Saj je brez števila krajev, koder se ljudstvu niti ne sanja ne o kakem nasprotstvu proti krščanski organizaciji. Ljudstvo ni izkvarjeno, tudi brezbrižno ni — zapuščeno je. Prvega, ki bi mu ponudil roko, bi se oklenilo, se ga vedno držalo. Dajajte mu knjig, mnogo knjig, izbranih knjig! Žrtvujte en dan v tednu in predavajte, žrtvujte en mesec in prirejajte cele tečaje, zberite par fantov in deklet in jih učite deklamacij ter poštenih narodnih iger, vnemajte jih za petje, vsaj pastirski službi dajte splošno-izobraževavno in socialno smer. Bodite za napredek, za prosveto, ne bojte se demokratiškega duha! Ljudstvo vam bo zaupalo le tedaj, ko bo videlo, da resnično vpoštevate njegovo mnenje in njegove težnje, da vam ni ne za nadvlado, ne za lastno osebo.
Nazadnjaštvo naj nam j le očitajo, samo da v resnici nazadnjaki ne bomo! Naj nas le psujejo, da smo brezdomovinci, da le vedno delamo na to, da bo narod izobražen, zdrav, čednosten in vedno bolj zaveden! Naj se le zaganjajo v nas, da razdor sejemo — glejmo le, da ljudstvo zjedinimo v eni misli, v krščanski in socialni, da ne bo polovičarsko !
Naj reko, kar hočejo, mi delajmo kar mi hočemo! Kajti če resno hočemo, smo tudi vstanu storiti !
Slovenski mladeniči! jjratje telovadci!
Dne 26. julija t. 1. priredi „Zveza telovadnih
odsekov“ v Škofji Loki svojo prvo javno telovadbo.
LISTEK
3n našla sta se zopet...
Spisal Starogorski.	(Dalje.)
Zahajal sem rad v veselo družbo. Nekoč sem našel nekaj znanih gospodov in gospa. Prisedel sem k njim. Meni nasproti je sedela mlada gospodična, modrih oči in kostanjevih las, bleda kakor alabaster. Nehote so mi obvisele oči na njenem lepem licu in v srcu sem čutil nekaj sočutju podobnega. Saj se je na njenem bledem licu zrcalila neka bol.
„Gospodična Slavica“, mi je predstavila gospa deklico.
Dvignil sem se, priklonil, imenoval svoje ime in zopet sedel. Kaj hočem ! ? . . .
Govorili smo razne navadne stvari in spoznal sem, da gospodLna Slavica ni samo zunanji blišč, ampak da je odgojena lepoti primerno skoz in skoz, spoznal, kolikor se da v teh par urah spoznati. Skušenemu človeku ni treba dolgih pre-tresavanj. Priznati si pa moram, da sem bil vedno v zadregi in zelo redkobeseden.
Stara gospa, ki mi je predstavila gospodično, me je večkrat pogledal hudomušno.
..Kaj pa, da ste tako slabe volje gospod Ele-onorski“, me je podražila.
Nisem vedel v prvem hipu kaj naj odgovorim, tem bolj, ker je gospodična vprla v me svoj pogled. Prav iz srca sem bil hvaležen poštnemu raznašalcu, ki je uprav takrat pristopil, kakor bi slutil, da sem v zadregi.
„Gospod Eleonorski, telegram“.
„Telegram“, sem se zavzel. „Od kod neki?“
Pogledal sem vsebino in moral sem že spremeniti barvo, ker je gospa djala sočutno:
„Gotovo grenko poročilo. Sočustvujem z vami gospod Vladko“.
„Hvala“, sem odvrnil tuje.
„Prosim gospod, podpišite“, de pismonoša.
„Res, kmalu bi pozabil ... Še nekaj! Bodite tako prijazni in oddajte ta odgovor:
„Pridem! Vendar poskusi poravnati. Življenje ni igrača!
Eleonorski“.
Ko sem imenoval ime in kraj, kamor sem brzojavil, je stara gospa sklenila roke, mlada pa še bolj obledela.
„Oprostite, ali je brzojavka iz P.“? vpraša
gospa.
„Da. Prijatelj mi je brzojavil. Prosim!“ in dal sem ji brzojavko.
„Pridi takoj! Boš sekundiral in vezal.
Srečko.
Komaj, komaj se je zdrževala gospica in vsi so bili nekako osupnjeni. Bledo lice Slavice mi je
Glasom Zvezinega poslovnika so obvezani vsi telovadni odseki, da se po svojih članih udeleže te prireditve, ki ima namen pokazati moč skupnega našega dela. — S tem namenom pa hočemo združiti še drug namen. Ta dan nameravamo ustanoviti
vseslovensko mladeniško organizacijo.
Zato vabimo ne samo člane naših „Telovadnih odsekov“, temveč vse poštene slovenske mladeniče; — vabimo vse člane naših izbraževalniK. društev, da se udeleže te mogočne manifestacije prave slo verske mladine. Tesno združen s to prireditvijo bode tudi
poučni mladeniški tečaj,
ki se bo vršil ravno tam drugi dan, to je v pon-deljek, dne 27. julija. K temu poučnemu tečaju, ki bo po izbranih predavateljih zanimiv in velepomemben, vabimo zlasti naša društva, da odpošljejo svoje zastopnike.
Slovenski mladeniči, bratje, telovadci, na krov !
Vsakdo, kdor le more, naj pohiti dne 26. in 27. julija v Škofjo Loko, ki bo gledala ta dan armado poštene slov. mladine, zbrane pod mogočnim praporom, ki nosi napis:
»Vse za vero sveto in domovino drago !<
Za „Slov. krščansko-socialno zvezo“ :
Dr. J. Ev. Krek, t. č. predsednik
Za „Zvezo telovadnih odsekov :
Dr. Lovro Pogačnik, t. č. predsednik.
Sodba in obsodba.
Z veseljem javljamo, da zanimanje za „Zarjo* raste vedno bolj in bolj. Takoj v začetku je stopilo lepo število ljudi iz raznih stanov na njeno stran. Pozneje so se ji pridružili tudi taki, ki so ji bili prvotno nasprotni. Število teh se veča dan za dnevom. Zato je prav, da danes nekoliko pojasnimo
1.	zakaj so ji bili nasprotni in
2.	zakaj se je sedaj oklepajo.
razvozlalo to osupnjenje. Vendar nisem dal nič vedeti.
„Prosim gospoda, ali poznate mojega prijatelja?“
„Poznamo ga!“
„Potem rad verjamem, da vas je pretreslo. Saj on je vrl in vzgleden človek“.
Sarkastičen smehljaj se je zazibal na ustnicah gospe. Slavica pa se je igrala s kozarcem.
„Pa še kako?“ . . . Vzdihnila je. Ko hi vedeli?“
„Ko bi vedel? — Ali ne smem vedeti?“ sem vprašal zamolklo.
„Pozneje! Sedaj idite in storite prijateljsko dolžnost. Vlak odide za četrt ure. Ko se vrnete, pa boste zvedeli“, odvrne hladno gospa.
Nisem hotel več siliti, ko ■ v resnici ni bilo več časa, ampak sem vstal in se poslovil.
„Varujte ga“, mi je šepnila Slavica in v tem šepetu sem čutil bol strtega srca.
Med vožnjo sem premišljeval
Potečejo celi dnevi in tedni in vidim vedno enakomerno življenje pred sabo, za sabo in krog sebe. A pridejo ure, v kojih človek doživi in vidi več, kakor da bi iskal dogodljaje po cele dneve.
„Varujte ga“, mi je rekla bleda, lepa gospodična. Videl sem jo še sedaj, kako so ji ustnice podrhtele . . . Toraj moj prijatelj je bil v zvezi
Nasprotni so ji bili zato, ker so imeli krive nazore o važnih vprašanjih. —- Čitali so vedno le .Edinost“ in samo „Edinost“. Poslušali so vedno en zvon in ta zvon je bil razbit, a ušesa njihova so se nanj navadila.
Ljudje so listu verovali, ker se je navidezno potegoval za slovenstvo, četudi je večkrat udarjal po sv. veri in s tem delal proti pravemu slovenstvu. „Edinost“ je bilo (in je še vedno bolj) glasilo krivih prerokov, a nerazsoclneži so jo imeli za „evangelije“.
Oglasil se je nov zvon „Zarje“. Ušesa, na katera je udarjal dosedaj razbit zvon, so se ustrašila novega glasu. Bil je povsem drugačen, kot oni „Edinosti“. Nekateri so bili tako daleč za posluhom, da niso umeli tega glasu in mislili so, da ni ne domač ne slovenski. V začetku je bilo to. Komaj pa so ga začeli pazliveje poslušati, začeli so ga tudi bolje umeti in spoznali v njem glasilo resnice. Ni čudno, da so začeli tudi primerjati oba lista in prišli do zaključka: v „Edinosti“ je laž, brezverje, hujskanje — v „Zarji“ pa resnica, vera, trezno delovanje.
Še eno vrsto ljudi moramo omeniti. To so tisti, ki „Zarjo“ radi berejo, le to jim ne ugaja, da večkrat udari po „Edinosti“.
Tem odgovarjamo: „Zarja“ ima '’olžnost „Edinost“ vedno pobijati, kadarkoli je ljudstvu nevarna. Ko bo „Edinost“ zapustila liberalno pot, jo „Zarja“ ne bode preganjala.
„Zarja“ hoče ljudi opozoriti na laž, katero prodaja „Edinost“ za čisto resnico.
Molčati „Zarja“ ne sme, ker dvema gospodoma ne more služiti. — Ljudje odprite oči, berite „Zarjo“ brez predsodkov, sodite sami in — obsodili bodete „Edinost“.
politične vesti.
CESARJEV JUBILEJ.
Za slavnostni sprevod se že delajo velike priprave. Odri so že napravljeni ob Ringu. Pričeli so že tudi graditi cesarjev paviljon. Med raznimi skupinami bo posebno lepa 20, ki bo predstavljala armado Radeckega. Maltežki vitežki red je dovolil 60.000 kron za večje investicije v svoji bolnišnici pri Jeruzalemu. Začetkom junija čestitata na Dunaju cesarju bolgarski knez in kneginja.
AEHRENTHAL IN SCHOENAICH DEMISI0-NIRALA.
Zunanji minister Aehrenthal in vojni minister Schoenaich sta podala cesarju demisijo, ker nista mogla od ogrske vlade doseči dovoljenja, da bi se sešle delegacije že te dni, kakor sta obljubila avstrijskim delegatom. Cesar demisije ni sprejel. To je dokaz, koliko moči imajo Ogri napram nam.
PENZIJSKO ZAVAROVANJE ZASEBNIH USLUŽBENCEV SE NE ODGODI.
Delavsko ministrstvo izjavlja neoficijelno, da ne misli na odgoditev penzijskega zavarovanja zasebnih uslužbencev.
s tem šepetom, tem tihim vzklikom ranjenega srca. In nič nisem zvedel o tem ?! Kdo je kriv, da so se vsekale rane. Ona ne, ni mogoče! On ? Lahkomiseln je, ali kaj tacega ne bo delal . . .
„Varujte ga! . . .“ Kmalu bom imel jasno pred sabo pomen teh besed.
*
* *
Prijatelj me je sprejel hladno.
„Kaj počenjaš ?“
„Dvoboj imam!“
„Dvoboj! In ti, ki si bil vedno zoper to razboj ništvo, se hočeš biti?“
Skomizgnil je z ramami.
„In radi česa?“
„Radi ženske!“
Ostrmel sem.
„Dragi Srečko, ti si mi postal uganka!“
„Sedi, da ti jo razvozlam“.
„Dobro, ali prej še nekaj ! Ali poznaš gospodično Slavico?“
„Kaj? Kje si jo videl?“ je vzkliknil. „Vprašam te, če jo poznaš?“
„Poznam. Saj radi nje grem pred cev“.
„Toraj bodi Aleksander Veliki in razvozlaj ta vozel".
NASILEN POHOD SOLNOGRAŠKE POSADKE.
Solnograška posadki je imela pretekli teden v hudi vročini tako naporen marš, da je več sto vojakov, največ rezervistov, popadalo in jih nekaj tudi umrlo. V držav, zboru je bila radi tega stavljena interpelacija.
SICZYNSKI.
Posvetovalni senat lvovskega deželn?ga sodišča se je izjavil proti delegaciji kakegi n egal iškega sodišča v zadevi Potockijevega morilca Si-czynskega V Przemislu so izključili šest rueinskih gimnazijcev ker so slavili Siczynskega.
OBRAVNAVA ZARADI VELEIZDAJE NA CETINJU.
V Cetinju se je v pondeljek pričela razprava proti 52 veleizdajalcem. Navzočih je samo 31, ki so zaprti. Ostale se bo kontumaciralo. Bivši ministrski predsednik Radovič se je sam predstavil sodišču. Čitalo se je obtožnico. Obdolženci so isti glasno ugovarjali. Predsednik je dal dijaka Bozo-viča izgnati iz sodne dvorane. Glavni obtoženec Rajkovič, tiskar, pri katerem so našli bombe, taji, da bi ga bili soobtoženci poslali v Cetinje. Po zaslišanju istega so obravnavo, ki bo trajala menda tri mesece, pretrgali. Črnogorci, ki so v isti zadevi zaprti v Kotoru, nočejo sprejemati hrane, da bi tako prisilili avstrijsko sodišče, da izreče proti njim razsodbo pred koncem cetinjske pravde. Med zaprtimi je dijak Novakovič. Avstr, oblast jih je aretirala pred meseci, a jih ni hotela izročiti črnogorskim oblastim, nego je sama uvedla preiskavo, sedaj pa čaka menda na izid cetinjske obravnave.
JfOVK€.
n Današnjo prilogo „Družinski Prijatelj“ je
priredil in uredil č. g. Ivan Tul, za kar se mu uredništvo tem potom srčno zahvaljuje.
n Občni zbor kat. tisk. društva v Trstu se vrši v drugem sklicanju v četrtek dne 4. junija t. 1. v Marijinem domu v Trstu, ulica s. Francesco d'Assisi št. 15. I. nadstr. Začetek ob 10. in pol dopoldne.
n Desetletnica „Slov. katol. delavskega društva ‘
v Gorici. Veselica, ki jo je priredilo v nedeljo to društvo za svojo desetletnico ob sodelovanju društva „Skalnica“, se je sponesla izvrstno. Velika dvorana hotela „Central“ je bila natlačena do zadnjega kotička. Tudi preddvorana je bila precej polna. Tako dobro obiskane veselice niso imeli goriški Slovenci že dolgo. Vse točke so se izvajale prav dobro. Petje in tamburanje se je moralo ponavljati Veselice se je udeležil tudi prevzvišeni kne-zonadškof Frančišek dr. Sedej, ki je imel na koncu krasen nagovor in je podelil vsemu navzočnemu občinstvu išjepastirski blagoslov. Občinstvo ga je pozdravljalo z navdušenimi živio-klici ob prihodu in odhodu.
n Srečen narod! Te dni je bil v Podiebradu na Češkem shod, katerega se je udeležilo mnogo slovanskih poslancev, med drugimi tudi Mandič in Štrekelj. Na tem shodu je govoril tudi posl. prof. Drtina, zet znanega prof. Masaryka, ki si prizade-
„Seznanil sem se rodbino Peregrinsko. Gospa je že bolj v letih . . .“
„Oprosti, ali je ona stara gospa, mati Slavice ?“
„Tudi to poznaš? Ni mati ampak neka daljna sorodnica.
Slavica je bila pri nji več, kakor doma pri roditeljih. Kaka je, ti ne bom opisoval, saj si jo videl. Rečem ti samo, da je angelj. Boljšega otroka bi ne mogel najti. In kako me je ljubila . . . zame bi dala vse . . .“
„A da mi nisi ničesar poročal o tem!“
„Sam ne vem zakaj ne“.
„Čemu si jo pustil?“
„Čemu? . . . Prijatelj, ravno to je, na kar nimam odgovora. Čemu . . .“
„Ali je bila nezvesta ?“
„Ali si videl angelje, ki so nezvesti? Ona ni za las oskrunila zvestobe, živela je le zame . . . A jaz . . . Pa jutri se preseka ta vozel, jutri je končano vse . . .“
„Končano?» sem vprašal.
„Čemu je odšla od tod . . .“ je djal kot v odmev. „Veš, odpotovali so z ono gospo od tod in jaz sem jo pozabil. Razmere so krive in pa družba v ko jo sem zahajal . . .
(Dalje prihodnjič).
va na vse kriplje, da bi v Avstriji izzval kulturni boj. Govoril je prof. Drtina o najnovejših dogodkih na avstr, vseučiliščih. Da je ta verski odpadnik zobal katoličane in napadal kat. študente je samoobsebi umevno. Shod je soglasno sprejel resolucijo, v kateri protestira proti „klerikalnemu napredovanju“ na avstr, vseučiliščih. Ker pravi poročilo, da je bila resolucija soglasno sprejeta, nimamo povoda dvomiti, da sta tudi Mandič in Štrekelj glasovala zanjo. Radovedni smo le, če bo to povedal pobožni tržaški doevnik svojim globoko-vernim bralcem. Srečni Brkini in Kraševci! Ni zadosti, da je narava že po mačehovsko poskrbela za vas, letos vam je še suša napravila dosti škode, A kaj to briga vaše poslance! Bojevati se proti „klerikalizmu“ je seveda veliko bolj potrebno kakor pa lajšati vsakdanje skrbi stradajočemu kmetu. — Hoditi na Češko, si pustiti kaditi ob šampanjcu in in pivu, je seveda veliko prijetnejše, kakor pa iti med zapuščene Brkine, kateri ne znajo kaditi ampak samo — prositi!
n Sneg v Švici. Po večdnevni poletni vročini je v petek in soboto v Švici naenkrat temperatura zelo padla, kar je imelo posledico, da je zapadel sneg na Švicarskih visokih planinah. Brzojavne zveze so večinoma pretrgane. — Sneg je napravil mnogo škode na sadnem in drugem drevju, ki se je vsled snežne teže lomilo. Tudi živino so morali spraviti s planin v dolino. Več gorskih železnic je moralo promet ustaviti.
Iz okolice.
o Slov. kršč. izobr. društvo pri sv. Ivanu napravi jutri v nedeljo popoldne takoj po končani procesiji v Marijinem domu pri Sv. Ivanu veselico s zelo zanimivim vsporedom.
o Sv. Ivan. Poroča se nam: Nedavno temu je nekdo v „Zarji“ omenil slabo stanje nove ceste in razsvetljavo pri sv. Ivanu. Danes pa moram pripomniti nekaj o gornji vasi (Ferdenič, Borstič, Lovranišče, Ograda). Cesta, ki pelje iz sv. Ivana v Lonjer je v takšnem stanju, da bi si moral človek življenje zavarovati, preden stopi na to pot. Posebno kadar dežuje, je bolj podobna deroči reki kot predmestni cesti. Kolikokrat so že prosili pre-bivavci tega okoliša za popravo in razsvetljavo te ceste. Pa do sedaj js bila ta prošnja glas vpijočega v puščavi. — Ker toliko časa ni bilo dežja, zmanjkalo je vode V prejšnjih letih so vozili v času suše vodo v sodih, letos pa še tega nimamo. Prebivavci Lovranišča so morali hoditi po vodo v Lonjer. —- Tako skrbe naši občinski svetovalci za svoje volivce I
o Iz sv. Križa. Svečanost v proslavo 50 letnice Prikazanja Lurške M. B. se je izvršila nepričakovano lepo. Ker je celo jutro v nede jo padal dež, smo mislili, da slavnost ta dan odpade. Toda popoldne se je tako razjasnilo, da je bilo možno izvršiti cel vspored z malimi spremembami. Ogromna vdeležba velevzorne Mar. Družbe iz Trsta je privedla celo svečanost do sijajne verske manifestacije. Ker je bil čas kratko odmerjen, se je opustil družbeni shod v župni cerkvi in so se članice kar vvrstile v dolgo nepregledno procesijo s kipom Lurške M. B. Pot, po kateri se je vila procesija, je bila tako lepo okrašena, da so se Tržačani kar divili in hvalili Križane. Pela sta krasne Marijine pesmi domači mešani zbor in zbor dekliške Mar. družbe; svirala pa domača izvrstna godba. V procesiji smo opazili lepo število žen v narodni noši. Za sv. Peter upamo videti še veče število.
Ogromna množica se je ob koncu postavila okoli cerkvice Lurške M. B. in pričakovala zadnji konec procesije s kipom Brezmadežne. Kip obrnejo proti množici. Pogled na mili obraz Brezmadežne kratek pa jedrnat in navdušen nagovor g. dekana Slavca, prekrasno petje obeh zborov je tako prevzelo vse navzoče, da so na poziv domačega župnika navdušeno trikrati zaorili: Živi Marija.
Po končani slavnosti je večina romarjev hitela na vlak, manjše število je šlo za pevskim zborom Mar. Družbe, ki je v prostorih g. Maganje ob splošni pohvali prepevalo^krasne narodne pesmi.
o Skedenj. V nedeljo 24. t. m. so zakopali blagega mladeniča J. Strain. Kako je bil priljubljen, o tem je pričala velika vdeležba pri pogrebu, ganljivo petje „Velesile“ in žalostni zvoki škedenj-ske godbe. Svetila mu večna luč.
)z 3stre.
i Krški škof pri poljedelskemu ministru. —
Dunajska „Reichpost“ poroča, da je bil pretečeno soboto sprejel poljedelski minister dr. Ebenhoch
ZARJA“
krškega škofa dr. Antona Mahniča. Dr. Mahnič je govoril v prilog gospodarske povzdige Istre, posebno pa je razložil načrt, kako bi se dalo povzdigniti kletarstvo in živinoreja. Min. dr. Ebenhoch je z velikim zanimanjem sledil izvajanjem dr. Mahniča in je obljubil, da bode vsestransko podpiral želje in potrebe kmečkega prebivalstva v Istri. — Škof dr. Mahnič je dosegel z ozirom na gospodarsko povzdigo siromašnega ljudstva že velike vspehe. Ta neustrašeni in izkušeni mož je pač v prvi vrsti poklican za svetovalca pri vladi, kadar se gre za gospodarsko povzdigo Primorske. Tako piše ,,Reichpost“. Temu bi mi pristavili samo te-le besede: Kje pa so naši poslanci ? Niso-li oni v prvi vrsti poklicani, da {posredujejo pri vladi v prilog ljudstva, katero jih je izvolilo? Potem šepa gospodje še hvalisajo, koliko dobrega in koristnega da napravijo v gospodarskem oziru !
i XV. redna glavna letna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se vrši jutri t. j. 31. maj nika.
i Iz koperske okolice smo prejeli: Člankar „Gospodarskega preporoda «benečanske» Istre“ v „Edinosti“ št. 126 se zaletava na namišljenega „lažnjivega preroka“, ki je baje „dvigal pri sv. Ivanu roko v prisego, da najstareja in najmočneja zadruga v naši bližini — posojilnica v Kopru — v jednem ali dveh letih propade“.
Kaj tacega pri zadružnem tečaju pri sv. Ivanu v Trstu nismo slišali.
Vendar pa po računskih podatkih članka
—	pravi zaključek računa posojilnice nam ni znan — moremo soditi, da je gospodarstvo zelo slabo.
Člankar poroča:
„Zadružni zaklad je narastel že na 38000 K, deleži na K 12450 — inventar na K 65000
—	ima zadruga blizo 1300 neomejeno jamčijivih zadružnikov ter K 800.000 večinoma v knjiženih tirjatev, ki so bile pokrite s K 773 000 vlogami in le z K 89.000 z izposojilom, ki pa je le v tekočem računu z zvezo“.
Poglejmo nekoliko bolj te podatke. Bilanca posojilnice na podlagi tega poročila bi bila:
Imetje (aktiva):
1.	Zadružni zaklad .... K 38.000
2.	Inventar......................K	65.000
3.	Več. vknjiže e tirjatve .	. K 800.000
skupaj .	. K 903.000
Dolgovi (pasiva) :
1.	Deleži.......................K	12.450
2.	Hranil, vloge .... K 773.000
3.	Tekoči račun s zvezo .	. K 89.000
skupaj .	. K 874.450
Ako od aktiva K 903.000 odbijemo pasiva K 874.450.—, tedaj ostanejo čista aktiva le K 28.650. —
Zadružni zaklad K 38.000 ves pasiven, tedaj faktično-o-. Inventar K 65.000; pasiven je K 36.450 in le K 28550 aktiva.
Tako gospodarstvo naj bi bilo tedaj po podatkih člankarja pri „najstareji in najmočneji“ že 24 let obstoječi posojilnici? -— No kaj tacega vendar ne moremo verjeti. Vi pa člankar kaj slabo zagovarjate zadrugo!
V slab glas posojilnice ne spravlja tedaj namišljeni „lažnjivi prerok“ pri sv. Ivanu, ki ga ni bilo, pač pa člankar „Edinosti“ in zaupne osebe zadruge same.
Posojilnici pa, ki je narodu resnično „pomagala v hudih časih“ želimo najlepšega razcvita in uspeha, čeravno so jo njeni voditelji spravili pod liberalno „Zvezo slovenskih zadrug“ v Ljubljani in je nje načelnik gospod H. Dominco, slovenski šolski nadzornik v Kopru ob jednem tudi glavni zastopnik imenovane liberalne zveze.
Iz Krasa.
k Iz Sežane. Pri nas se je obhajal sv. misijon od 17. do 24. maja. Pridigovala sta čč. oo. Kunstelj in Pristov. Udeležba je bila precej dobra, a bila bi lahko boljša. Nekaterih ni bilo niti blizu, ampak so med misijonom čez misijon zabavljali. To so le tisti napolizobraženci, ki niso proti veri, med njimi tudi nekaj žensk. Duhovi so se ločili. Pokazalo se je, kdo j s Kristusom, kdo pa proti njemu. Obhajanih je bilo okoli 1100. Sežanske proti-misijonovce in protimisijonovke so nadomestili krščanski, pošteni ljudje iz Povirske fare, tako, daje Jozus v sv. R. Telesu dobil zadoščenje od teh ponižnih duš za bojkot od strani ošabnih in naprednih domačih protimisijoncev. Sklep je bil 24. maja o 5 uri pop. Cerkev je bila natlačeno polna . Ljudje so prišli od vseh bližnjih župnij. Bog daj, da bi rastlo in cvetelo, kar sta misijonarja sejala.
k Iz Sežane. — Podpisane se srčno zahvaljujemo misijonarjem čč. gg. Kunstelju in Pristovu za krasne nauke in za pogum, ki so ga nam dale nekatere pridige. Posebno se zahvaljujemo, da ste nas vnemali k Marijinemu češčenju in nas navduševali, naj se ne vstrašimo nasprotnikov, naj bomo stanovitne. To nas je pokrepčalo, da hočemo biti še bolj goreče. Hvala Vam za trud — Bog daj, da bi ne bil zastonj!
Marijine hčere.
k Smrt v 50 metrov globoki jami. V Rodiku je 22. t. m., opoldne, ko je šla družina počivat, izginila posestnica Frančiška Počkaj. Koso domači opazili, da je ni nikjer doma, so se zelo prestrašili, ker že več časa je kazala znake slaboumnosti. Šli so takoj na vse strani iskat, in so jo iskali vso noč. Mlekarice, ki so šle iz Trsta ob 7. uri zvečer, so videle med Kozino in Rodikom neko žensko, ki je hodila po pašnikih v bližini neke jame. Mislile so, da gre kdo po stezi s polja. Dne 23. t. m. zjutraj pa je našel njen mo? pri „Globoki jami“, ki je na roiiških pašnikih blizu gro-čanske meje, rožni venec in denarnico, ter spoznal oboje kot lastnino svoje žene. Takoj je prijavil stvar orožnikom. Ob 10. uri je šlo mnogo Občinarjev z orožniki na lice mesta k omejeni jami, da jo preiščejo. Anton Šuman se je spustil po vrvi v jamo, kjer je našel nesrečnico, ležečo na obrazu in mrtvo s polomljenimi udi. Truplo so prenesli v mrtvašnico.
Književnost.
kn II. zvezek mešanih in moških zborov (dva zbora sta novo uglasbena, ostali so drugega natisa). Uglasbil Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. — Cena 60 h. V Ljubljani 1908. Založila Katoliška Bukvama.
če poznaš župnika Aljaža osebno, poznaš tudi njegove pesmi: pri malokaterem skladatelju njegov osebni značaj tako zelo odseva iz njegovih proizvodov. Nič prisiljenega, nič izumetničenega, vse jasno, preprosto; pač vedno veselega lica in vedrega čela, pa vendar vse lepo umerjeno; in če se mu prav semtertje nagubanči lice v resne poteze, vendar se izza resnih potez že smeje ljubeznivo srce. In če pride pogovor na zelene planine, na nebotičnih velikanov sive glave, tedaj zažari oko in radost se vname na licu : plamteča ljubezen do krasnega doma, srčno usmiljenje do trpeče Slovenije sinov vsega prešinja. — Kakršen oče, taki otroci, kakršen skladatelj, takšne skladbe. Polne pravega slovenskega duha, odete z svežim dihom planin, vesele, živahne, ljubeznive, v slogu, kakršen najbolj ugaja našim zborom. Gotovo se ne motimo, ako trdimo, da Aljaž izpolnjuje vrzel v naši sodobni glasbeni literaturi, ko — kakor v beletristiki — ni skoro nikogar, ki bi se hotel ozirati na potrebo ljudstva in mu podajati tečne in užitne duševne hrane. — Prisrčna zahvala za te pesmi in za njih nadaljevanje, saj — če smem reči s pesnikom —:
Krasne te hčerke so planin !
Njih tek je živ in je lahak ko hod deklet s planine; in jasne so ko gorski zrak in glasne so kot spev krepak planinske je mladine.
Krasne te hčerke so planin !
Fr. Kimovec.
kn III. zvezek Aljaževe zbirke izide v kratkem in bo obsegal samo novo uglasbene skladbe, niso bile še nikjer natisnjene. Hvaležni smo Katoliški bukvami, da je pričela izdajati Aljaževe skladbe; kakor čujemo, bo obsegala cela zbirka kakih pet ali šest zvezkov. Dosedaj izdana dva zvezka imata sledečo vsebino (povsod besede Simona Gregorčiča :
zvezek za mešane zbore : Domovini; Nevesti; Ne zveni mi. Za moške zbore: Naša zvezda; Vje-tega ptiča tožba; Soči.
II. zvezek za meš zbore : Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj z Bogom ti planinski svet! Za moške zbore: Solskodomski mladini; Na Bregu.
kn Poročilo III. slovenskega shoda v Ljubljani dne 26., 27. in 28. avgusta 1906. Govori, posveti in sklepi, uredil dr. Evgen Lampe, založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena 2 K 80 v. Ker je ta knjiga za kulturno zgodovino našega naroda velikega pomena, priporočamo jo ne le udeležencem, temveč vsem dobrohotečim Slovencem, vnetim za versko in kulturno vzgojo našega naroda.
MT Sirite ZARJO
Razne vesti.
r Ribji lov za sv. Očeta. — V „Odmevu iz Afrike“ piše misijonar o. Ajuria v Banapa pod tem naslovom sledeče:
Tako imenujejo naši zamorčki ribji lov, ki so ga napravili 4. listop. pret. leta. Prej ko nadaljujem svojo povest, moram omeniti, da vsi otroci našega misijona ljubijo prisrčno-udano sv. očeta in se zelo zanimajo zanj. Neprestano nas poprašujejo po njem, vedno oglejujejo s spoštovanjem njegovo častitljivo postavo na platnu ter goreče hrepenijo, da bi ga v resnici videli. „Oče“, me vprašujejo večkrat, „ali smejo tudi črnci videti sv. očeta? in ko jim to zatrdim, postanejo zamišljeni ter govorijo : ,.0 kolika sreča bi bila. ko bi kteri izmed nas smel videti sv. očeta! če bi imel jaz to srečo, bi rad zadovoljen umrl“.
Zato pa ni bilo nič čudno, da so vsi otroci darovali majhen dar, da bi vsaj nekaj prispevali k veliki slavnosti zlate sv. maše. Dasi so mnogi izmed njih, največji reveži, so radi dali majhno darilce. Nekteri 25, drugi 50 vinarjev, tudi po kroni, da po pet in še več kron so dali premožnejši. Tudi gojenci našega zavoda niso hoteli zaostati, dasi so najrevnejši ter ne zmorejo niti jed-nega vinarja. Zato so nas kaj prisrčno prosili, naj jim odredimo kakšno delo, naj si bo še tako težavno, da prislužijo v prostih uzah nekaj denarja za sv. Očeta.
Nekega dne pridejo pred me ter me prosijo jednoglasno: „Oče, prosimo, dovoli nam, da gremo ribit z veliko mrežo. Vse, kar nalovimo z božjo pomočjo hočemo darovati sv. očetu“. Rad jim uslišim prošnjo v njihovo največje veselje. Prišel je vendar dan, ki je bil odločen za ribji lov za sv. očeta, kakor so ga imenovali naši dečki. Preden se podamo na morsko obrežje, prosimo ljubega Boga, naj na priprošnjo prvakov apostolov Petra in Pavla blagoslovi naše podjetje. Potem se podamo k morju, kjer vržejo dečki takoj mrežo v vodo. Pa koliko je njihovo razočaranje, ko jo potegnejo prazno iz vode. Pa ne upade jim pogum ! Med gorečo molitvijo vržejo drugič mreže. Pa zopet zastonj. Niti jedne ribice ni videti! „Zlobni duh nam je to napravil iz zavisti“, zakliče neki deček. „Da, da“, kričijo vsi, pa zdaj bomo tako dobro molili, da bomo zlodeja osramotili! Rečeno, storjeno. Dvakrat prisrčneje molijo vsi in uspeh ni izostal: Zdaj je bila mreža polna, da se je skoro trgala! Navdušeni živijo in slava klici niso mogli nehati. Takoj so prodali navdušeni dečki svoj plen ter mi polni sreče izročili dar za sv. očeta: 85 K.
Tako je bilo mogoče misijonskim otrokom iz Banape položiti majhen dar na zlatomašniški oltar Pija X.
r Junaška smrt. — Tovarnarja Marcha v Novem Yorku je ranil pes na roki, ko ga je božal po glavi. Ker ga je rana skelela, se je podal k domačemu zdravniku, ki ga je poslal v Pasteurjev zavod. Tam so konstatirali, da je bil pes stekel in da za Marcha ni rešitve, ker je prepozno prišel Tovarnar je vprašal mirno, koliko časa bo še živel. Ko so mu rekli, da morda tri dni, podal se je v tovarno ter poslal vse uslužbence in delavce, ki so prišli v dotiko s psom, v Pasteurjev zavod. Potem je sklical upravni svet, ki mu je naznanil, da mora kmalu umreti, in ga prosil, naj mu imenuje najstarejšega sina za naslednika. — To se je zgodilo. Potem se je poslovil od članov upravnega sveta, poklical odvetnika ter sestavil oporoko. Nazadnje se je poslovil od soproge in družine in se podal nazaj v Pasteurjev zavod, da tam v izolirani celici pričaka strašno smrt.
r Zažgala moža. — V soboto zjutraj so videli sosedi vhajati dim iz stanovanja Josipa Na-gyja, trgovca z drvmi in ogljem v Budimpešti. — Poklicali so ognjegasce, ki so kmalu pogasili požar ter našli Nagyja nezavestnega in strašno opečenega v postelji. Isti je bil prošlo noč z ženo popival po kr mah ter se vrnil ž njo vred ob četrti uri zjutraj. Ker so opazili, da je bila postelja polita s petrolejem, mislili so, da so je Nagy hotel v p janosti sam usmrtiti Ko pa se je proti poldne v bolnišnici zavedel, je to odločno zanikal. Vsled tega so zaprli Nagyjevo ženo, ki je končno priznala zločin; rekla je, da se je hotela moža znebiti, ker je živela ž njim v neprestanem prepiru.
r Buren vojaški raport. Mornariški častnik Dietrich pl. Sachenfeld je ukazal mornarju Frančišku Jackeju, da mora k raportu, ker ga ni ubogal in ni hotel stati „pozor“. Ko je dobil zaradi nepokorščine sedemdnevni zapor, je pričel zmerjati častnika in se vrgel s pestmi nanj. Častnik je potegnil sabljo in ga udaril po glavi Vojak se je zgrudil lahko ranjen. Ko ozdravi, se bo moral zagovarjati pred garnizijskim sodiščem.
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖ '
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖■00 ❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
xx. •
❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
Olrino ji Idisii driilTo Sf. \m
(pri eeikvi)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšsm sloju.
Ima na razpolag1 veliko dvorano v pritličju, n ijmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah.
Za obilni obisk se priporoča : Načelništvo.
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sveffio ^faniöaf <šfierf
Sv. Ivan.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Z.A3LOG-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JRKOB pERHflVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v butel jkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
Slovenski J/iarijin Dom v Trstu.
Slovenci in Slovenke pošiljajte prispevke č. g. blagajniku - tajniku An-dreJ«. aslrxlc, duhovnik, Trst (nova cerkev Sv. Vincenca.

Josip teže
Trst - mizarski mojster - Trst
Via Giuiia. — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba točna. Cene ’ jako nizke.


Kupite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domače, — z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.

Trgeujk6-6^1*^® zadruga
Via S. Francesco d’Assisi št. 2,1, r. V TRSTU Via S. Francesco d’Assisi št. 2,1. n.
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica*. — Telefon št. 16-04.
Poštno hraniinični račun 74679
Sprejema hranilne vloge od vsako- ° Sprejema tudi vloge po 1 K na leden, gar, ludi če ni član, in je obrestuje po	o tako da se po 260 bednih dobi 300 K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo. — Paje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varee anje v družinah — posebno pa, pri nedoraslih. I'ranili!e pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po 2 K. Nadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9 — 12 d. in 3—5 ; . Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.


UDBSKA POSOJILNICA Di HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	<*-<>-v-**t«*«	sc	j.-««<. acsi-sresKo nnnnnnnnn
-----------------
Kdor hoče imeti lejao i J * oertio -v-C”Sri 11*<.* It I >.i »	naj se potrudi v
A^ntona Biecher,
(naslednik L. Pagani-ja)
Trst, ulica Madonna del Mare 6.
Izvršujejo se preproste kakor tudi najfinejše vezave knjig. Priporoča se preč. duhovščini
Knjižico „Ples“
kateio je razven šest škofijskih uradnih listov (Celovec, ^Gorica, Ljubljana, Maribor, Poreč in Trst) priporočilo še mnogo drugih slovenskih in hrvaških listov, kar najtopleje priporočamo. Cena 70 vinarjev brez pošte. Naroča se: Uprava «Ples-a» TRST Vincenzo Bellini 2, IV.
2»a\jod	\j
Via Farneto 18, II. nadstr.
Kdorkoli ima kaj usmiljenja in krščanske ljubezni, bode gotovo kaj pripomogel za to velevažno zavetišče za brezposelne služkinje.
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
W
Davke plača hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo udje
(350) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri miljone kron-
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom švetoivanske duhovščine. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
pezer!
Pczcr!
J^leua 5leu«n$^a prodajalna!
Vendar enkrat imamo
9V~ svsjo prodajalno v Crstu!
Prva in edina
slovenska prodajalna
za nabožne reči!

Katoliško tiskovno dmšSVo v Tr?hi
odpre o Binkoštih po dolgem prizadevanju svojo prodajalno MOLITVENIKOV, ROŽNIVENCEV , SVETINJ, PODOB, KIPOV, MONSlRANC, KELIHOV, CERKVENIH OBLAČIL, raznih TISKOVIN za župnijske urade, vse pisarniške potrebštine itd. itd. itd. Prodajalna izvršuje tudi NAROČILA IZ DEŽELE točno in hitro. — Dosedaj smo se klanjali tujcem, sedaj pa „SVOJI K SVOJIM!‘-
_ Irst - Via delte poste (pri veliki pošli) - £rst %
.... m nmmmnm** .......

Razširjajte in priporočajte „ZfifQO“