Poštnina . ponavlja le staro resnico, izrečeno v raju prvim starišem človeškega rodu: »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet.« Enako splošna je postava dela, kakor je splošna postava smrti. Leon XIII. o brezdelnih dohodkih in oderuštvu Povsem naravno sledi iz tega obsodba vseh brezdelnih dohodkov, med katere na prvo mesto spada oderuštvo. Pod pojmom oderuštva je katoliška cerkev od nekdaj umevala prilastitev krivične nadvrednosti s pomočjo posojila. Borili so se proti oderuštvu sv. očetje, oblastniki in cerkev s svojo zakonodajo. Sv. Avguštin pravi: Če si dal denar človeku na obresti, to je, če si posodil svoj denar tako, da nekaj več pričakuješ, da boš prejel, kakor si dal, tedaj si oderuh in v tem graje vreden, ne hvale.« »Denar po svoji naravi«, tako pravi Joner Duns Skot, »ne prinaša nobenega sadu, kakor nekatere druge stvari, ki same rodijo: nekak sad prihaja od denarja le od tujega dela tistega, ki denar uporablja. To delo pa ni od tistega, ki je denar posodil« itd. To ni bila miselnost samo posameznikov, ampak vesoljne katoliške cerkve. Po nauku vseh kanonističnih pisateljev, je delo proizvajalec vseh dobrin, ono, ne lastnina, tvori vse vrednote, in delavcu zato tudi pritiče iznos njegoveg adela. Cerkovno pravo je že v 4. stol. prepovedalo klerikom pod težko kaznijo izvrševati obrestovanje. Drugi in tretji lateranski cerkveni zbor je obsodil v splošnem ropanje oderuhov, to je tistih, ki jemljejo obresti. Peti lateranski cerkveni zbor je obnovil prejšnje prepovedi jemanja obresti in označuje kot bistvo oderuštva dejstvo, da se skuša iz rabe same na sebi nerodovitne stvari brez dela in truda pridobivati korist in dobiček. Ko sliši ali bere človek o teh jasnih določbah katoliške cerkve se nehote vpraša: Kako je mogla cerkev odstopiti od svojega nauka? Ali nazadnje tudi ona dela kompromise? Ne. Ni jih delala in jih nikdar ne bo. Komur je znana zgodovina gospodarstva, ve tudi, da so ravno vsled te prepovedi jemanja obresti, prišli vsi denarni zavodi v roke judov in podobnih ljudskih pijavk. Zahtevali so 60—100—300% obresti. Jasno je, da so na tej podlagi nešteti propadli in zgubili vse svoje premoženje. Nastopil je tedaj frančiškan bi. Bernardin Felterochi ter je zagovarjal obresti. Seveda le malenkostne, v kolikor so bile potrebne za vzdrževanje posojilnic, za plačo uradni-štva i. t. d. Tudi njega so prijemali, češ, da zagovarja oderuštvo in brezdelne dohodke. Rekel je: Med dvemi zli, je boljše izbrati manjše zlo. Denar je res sam na sebi usodoviten, toda jemanje obresti postane oderuštvo šele tedaj, če ima Človek namen, s tem sam sebe obogateti. Pri naših posojilnicah se jim jemljejo le za pokritje stroškov in vsak prebitek se razdeli ubogim. In v resnici so tedanje posojilnice tako delale. Deloma so obresti vračale revnejšim dolžnikom, deloma so dajale dote revnim dekletom, ter jim tako omogočile možitev i. t. d. Seveda tega lepega pojmovanja obresti najdeipo dandanes le malo, zato je razumljivo, da eden ali drugi v naglici izreče besedo, da je katoliška cerkev od svojega nauka odstopila, kar pa ni res. Če bi cerkev vztrajala znova na stališču, ki je vladalo pred bi. Bernardinom Felterskim, bi se ponovila zgodovina in znova bi bi|p treba dovoliti obrestovanje, kakor ga je umeval on. Ako pa mnogi katoličani obrestovanja ne umevajo tako, kakor ga je umeval bi. Bernardi Felterochi, je pri tem cerkev prav toliko kriva, kakor še dandanes mnogi katoličani, ob nedeljah ne hodijo k maši, ne spolnjujejo 10 božjih zapovedi i. t. d. Kristus nam je napovedal, da bo med pšenico vedno vsejana tudi ljulika. Leon XIII. v družini. Narava sama vsakega človeka bolj nagiba k družinskemu življenju. Vsakdo ima torej pravico postaviti si družino in tudi pravico do plače, ki je potrebna za dostojno vzdrževanje družine. Pravijo sicer nekateri, da bi podjetja morala propasti, če bi hotela plačevati družinske plače. Res je, posamezna podjetja, bi morda tega ne zmogla vselej. Toda tem se da pomagati. Ustanovi se naj pač tozadevno kolektivno gospodarstvo, da bo mogoče plačevati delavcem tudi družinske plače. Nihče naj se ne boji te besede, češ, da je morda boljševiška. Saj kolektivno gospodarstvo pri nas že zdavnaj imamo. Karteli, ringi (na Nemškem) trusti, korneri (v Ameriki in na Angleškem) ali sindikati v Franciji so kolektivna gospodarstva v to svrho, da se pobija vse tekmece, omogoči vsaka konkurenca in ustvari monopol na dobiček. Ali ne bi bilo možno, da bi se taki karteli ali trusti s pomočjo socialne zakonodaje, potrudili tudi in dajali delavcem družinske plače v smislu Leona XIII? Leon XIII, in organizacije. Seveda je razumljivo, da ti in podobni socialni zakoni, ne bodo prišli sami od sebe. Treba je zanje borbe. Zato zahteva papež, naj se vsi delavci organizirajo. Delavske organizacije naj bi na eni strani primerno DELAVSKI TABORI 21. junija pri Sv. Barbari pri Prevaljah 5. julija v Ovšišah pri Podnartu 12. julija pri Sv. jederti ri a d Laškem * Po sv. maši ob pol desetih govorita tov. Rozman j iško in tov. Langus Joža krajem in časovnim dobam določevale zahteve delavcev in organizacije naj bi jim to s svojo močjo tudi izbojevale (70, 76). Pravi katoličan papeža posluša. Tudi delavca. Vsak kdor čuti s papežem, kdor čuti s pravico, kdor čuti z delavcem mora delavsko organizacijo podpirati in biti njen apostol med sodelavci. Le v organizaciji je moč in zmaga krščanskih, delavskih načel! Delovni čas Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal naredbo, kako je tolmačiti nekatere paragrafe zakona o zaščiti delavcev, ki obsegajo določila o nadurnem delu. Naredim se glasi: Paragraf 10. zakotna o zaščiti delavcev predvideva, da morajo podjetniki plačati vsako nadurno delo najmanj za 50% višje p d normalnega. Citirani zakon določa v § 6., da je mogoče podaljšanje delovnega časa le v teni slučaju, če glasuje za to štiri petine delavstva doticnega podjetja v tajnem glasovanju. Paragraf 8. tega zakopa pa predvideva slučaje, v katerih se more delovni čas podaljšati izjemoma le na prošnjo delodajalca. Točka 1., 5. in 6. §8. predvideva, da se mora nadurno delo plačevati s 50% poviškom, dcčim ne predvidevajo tega plačevanja ostale točke. Državne oblasti sip pa smatrale be-secjo »vsako«, da se mora plačevati 50% povišek tudi, za podaljšanje delovnega časa na podlagi 2., 8., 4., 7. in 8. točke § 8. Zaradi tega odloča minister za socialno politiko, da se mora smatrati kot nadurno delo le podaljšanje delovnega časa v smislu točke 1., 5. in 6. § 8. za-zakona o zaščiti delavcev, nikakor pa ne podaljšanje delovnega časa v smislu 2., 3., 4., 7. in 8. točke tega zakona. Krščanstvo zahteva tudi krščansko življenje Pred kratkim je vprašal misijonar dr. E. Stanley Jones Mahatma Gandbija, katera pot bi bila po njegovem mnenju najboljša, da bi bili tudi nekristjani trajno pridobljeni za krščanstvo. Gandhi je za trenutek pomislil in odgovoril: Prvič bi svetoval, da začnete vsi kristjani tako živeti, kakor je živel Kristus. Drugič bi svetoval, da prenesete kristjani svojo vero v dejanje v polnem obsegu. Pri tem pa ne smete delati besedam Kristusa nasilje, ne smete svoje vere niti oslabiti niti izpremeniti. Tretjič predlagam, da daste poudarek na ljubezen. Kajti ljubezen je središče in duša vsega krščanstva. četrtič bi Vam svetoval, da študirate nekrščansko verstvo in njegovo kulturo z večjim razumevanjem in z večjim čustvovanjem, da boste mogli spoznati dobro, ki je v njem in da boste drugače misleče ocenjevali z večjo ljubeznijo. V Ljubljan', v četrtek dne 18. juni a 1931. DELAVSKA Leto IV. Došl° • mnmnw Stran ‘2. »DELAVSKA PRAVICA«, dne 18. junija 1981. Leto IV. Poročila z delav Jugoslovanska strokovna zveza Žeezmčarski vestn k Sklepi glavne skupščine bolniškega fonda l •c dne 22 .in 28. marca t. 1. Minister za promet je odobril naslednje sklepe glavne skupščine bolniškega fonda: 1. Dovoljuje 6,000.000 Din iz rezervnega fonda za zgradbo sanatorija na teritoriju belgrajske oblastne uprave in 3,000.000 Din za zgradbo sanatorija na Golniku, ako se sporazumele zagrebška 'in ljubljanska oblastna uprava z osrednjim, upravnim odborom. 2. Na prošnjo člana in po odobrenju oblastnega upravnega in osrednjega upravnega odbora se lahko bolnik zdravi tudi pri drugih zdravnikih specijalistih. 3. Da delavci plačujejo, ki ne delajo v turnusu, kot mesečni prispevek za bolniško blagajno 3% dnevnice za 25 dni. 4. Rodbini umrlega člana ni treba naknadno plačati stroške za zdravljenje v sanatoriju. 5. Člani bolniške blagajne lahko kupujejo očala pri kateremkoli optiku, samo da cena ne sme biti večja, kakor so dogovorjene cene. Kovinarji — — — Nova uredba o dravinjskih dokladah za civilne drž. nameščence. »Službene Novine« z dne 11, t. m. so prinesle novo uredbo o dravinjskih dokladah za civilne državne nameščence. T a uredba je izdana v smislu določb novega uradniškega zakona. V. glavnem je glede pravic do prejemanja draginjskih doklad ostalo vse pri starem. Zato ne bomo citirali cele uredbe, ampak se bomo omejili le na razlike pred prejšnjo in sedanjo uredbo. Sicer ta uredba ne velja za železniško osebje, vendar pa bodo določbe za to osebje skoro gotovo iste, ■kakor so bile tudi do sedaj. Najprvo je treba omeniti, da novi uradniški zakon nima nobene določbe o dokladah za otroke, kakor jo je imel prejšnji. V zakonu o drž. prometnem osebju sta bila to čl. 37 in 38. Skoro izključno so prišle v poštev le doklade po 80 Din na mesec, Te sedaj odpadejo, ker nova uredba predvideva le doklade po 150 Din na mesec in sicer pod istimi pogoji, kakor prejšnja uredba-Državni nameščenci ne prejemajo doklad po 80 Din na mesec za otroke že od 1. aprila t. 1. naprej. Kakor prejšnja, tako tudi nova uredba, predvideva le rodbinske doklade za ženo in zakonite ali pozakonjene otroke. Pogoji za prejemanje te doklade so skoro isti kakor doslej. . , Razlika je v tem, da 1. rodbinska doklada za otroka ne pripada, če ima otrok javno ali privatno islužbo z več ko 250 Din mesečno čistega dohodka v denarju ali pa vrednost v naturi. Doslej je bilo le 200 Din mesečnega dohodka. 2. Pravica do rodbinske doklade za hčer, ki vodi očetu-vdovcu gospodinjstvo, pripada le do polnoletnosti, t. j, do 21. leta starosti, ali pa do njene možitve. Do sedaj teh omejitev ni bilo v uredbi in bodo gotovo nekateri prizadeti. 3. Razlika je v novi uredbi tudi v naslednjem: Ako sta mož lin žena državna uradnika, pa imata skupno stanovanje in gospodinjstvo, se enemu izmed obeh zmanjša osebna draginjska doklada za 50%, in sicer manjša. Mož ima pa sicer pravico do rodbinske doklade za ženo tudi v tem slučaju. Do sedaj je bil pogoj, da sta mož in žena službovala v istem kraju, sedaj je pa merodajno skupno stanovanje. Pod istim krajem se razume po novi uredbi teritorijj kjer je sedež dotične oblasti. Pod čistimi dohodki se pa smatrajo dohodki, ki ostanejo, če se od brutto dohodkov odštejejo odtegljaji javnih dajatev (davki itd.). Zdravljenje v II, razredu v bolnišnicah. Minister za promet je potrdil sklep glavne skupščine bolniške blagajne, da se more v posebnih slučajih dovoliti zdravljenje v II. razredu bolni^pice 'in sicer v slučaju nujne operacije, kadar to zdravnik ugotovi. To dovoljuje oblastni upravni odbor, dovoljenje mora pa potrditi centralni upravni odbor. Ta sklep ima veljavo samo za zdravljenja po 1. aprilu t. 1. Namestitev drugega zobozdravnika bolniške blagajne v Ljubljani. Kakor smo že poročali, je minister za promet dovolil namestitev drugega zobozdravnika bolniške blagajne v Ljubljani. Na to mesto je sprejet dr. Sfiligoj Rado. Zobozdravnik dr. Sfiligoj R. bo ordini-ral za člane bolniške blagajne in njih svojce počenši s 1. junijem t. 1. v centralni ambulanti v Ljubljani, Celovška cesta št. 4, vsak delavnik popoldne od 14 do 18 (2—4), razen ob sobotah, nedeljah in oblastno priznanih praznikih, ki padejo na ordinacijske dneve. Zobozdravnik dr, Verčon Ivan ordinira v centralni ambulanti še nadalje vsak delavnik od 9 do 12, razen ob nedeljah in oblastno priznanih praznikih. Tarifne cene, pri katerih plačajo člani bol. blagajne za svojce 50%, oziroma celi znesek zase in za svojce neposredno zobozdravniku (proteze in dela v zlatu), so za dr. Sfiligoja iste, kakor za dr. Verčona. le cene so bile razglašene leta 1928 (okrožnica št. 137/1 H. f.), tabela teh cen pa visi v čakalnici oddelka za zobozdravljenje v centralni ambulanti. člani bol. blagajne in njih svojci si lahko sami izvolijo enega izmed obeh zdravnikov, pri katerem se hočejo zdraviti, kar naj navedejo v svojih prošnjah za zobozdravljenje. Sicer ostane glede zobnega zdravljenja in zobotehniške oskrbe vse pri starem. V Poljčanah je ustanovljeno novo zdravniško okrožje, ki obsega postajo Poljčane in progo med čuvajnicama št, 460 do vključno 478. Za honorarnega prometnega zdravnika v Poljčanah je nameščen dr. Hronovsky Artur, ki ordinira od 1. junija t. 1. dalje za člane bol. blagajne ob delavnikih od 7 do 8 zjutraj, ob nujnih in neodložljivih primerih pa ob vsakem času. Pregledi po točki 1 in 2 čl. 24 pravilnika o pomožnem osebju po stalni zdravniški komisiji so brezplačni tako je odredil minister za promet. Gre tu za preiskavo pomožnega osebja v slučaju, ko postane fizično ali umstveno nesposoben za službo ali pa po 6 mesečni bolezni. Rudarji Hudajama. Dobro bi bilo, da bi tisti, ki se tako radi hvalijo, da so prijatelji delavstva, prišli pred rov, da bi videli, kakšni prihajajo rudarji od dela. Umazani, mokri, eni od potenja, drugi od vode. In naprej naj bi pogledali v stanovanja. Koliko jih je, ki imajo samo eno luknjo za jedilnico, spalnico in kuhinjo. In taka stanovanja imajo tudi družine s kopico otrok. Ako človek vse to vidi, se mora vprašati, kako se rudar po celem telesu, ker je umazan od prahu ali pa tudi od umazane vode, umije zlasti v zimskem času. In dolga pot mokrega človeka v mrzli zimi, ko zmrzne obleka na njem! Ali si znate predstaviti kaj je to? Že leta in leta prosijo rudarji, da 6e jim napravi saj skromna kopalnica. Pretečeno leto je bilo delavstvu to tudi obljubljeno. Prav sveto so trdili, da ,se bodo že v zimi 1930/31 rudarji lahko umivali v tej kopalnici. Zakaj se še do danes ni nič naredilo? Leta 1924 je bila tukaj urejena moderna separacija. Lani pa so na isti montirali še nove stroje, pravijo, da zato, da bi se uporabilo manj delavcev. Ti stroji in montaža je stala menda okoli pol milijona dinarjev. Za ureditev kopalnice pa isto podjetje ne prispeva nekaj desettisočev, Ali je še kdo, ki meni, da gospodje pri TPD ne zavlačujejo namenoma takih naprav, ki bi bile koristne za delavstvo. Ali ne verjamete, da se bodo tisti gospodje, ki puste delavca, slovenskega delavca v takem bednem stanju brez potrebe, da se bodo trkali na prsa in kričali, da vršijo narodno delo. Pripravljeni so vse storiti za tujega kapitalista. Slovenskega delavca pa počasi more. Zares lepo narodno delo. Kovi nar ji. Jesenice. Kaj je vzrok? Ob priliki osebne intervencije gl. zaupnika, tajnika del, zbornice g. Uratnika ter organizacijskih zastopnikov radi zadeve plače gl. zaupnika je gen. ravnatelj na vprašanje, ali je vodstvo tovarne sploh pripravljeno urediti novo kolektivno razmerje, izjavil, da še drži sklep, podan o odpovedi prejšnje kolektivne pogodbe. (Tam stoji, da je pripravljena po posredovanju gl. zaupnika razpravljati z org. zastopniki glede novega kolektivnega razmerja. Od takrat do danes bo koncem tega meseca minulo že šest mesecev. Postavke akordnega zaslužka so v glavnem rešene — ne podpisane. Razmere v teh šestih mesecih divjaškega razmerja med vodstvom in delavstvom so nad vse slabe. Šikane, zmerjanje za še tako majhen vsak namenoma storjeni pregrešek, grozitev z redukcijo, sirov pritisk na produkcijo, porivanje in celo lasanje delavcev od strani, nekaterih mojstrov, ki so, opogubljeni od zgoraj, s to vrstno »racionalizacijo« zadovoljni. Iz odgovora gen. ravnatelja bi mogli posneti, da bi se nova kolektivna pogodba sklenila nekako v sredini tega meseca. Do danes še ni, mesto nje pa so napovedane — redukcije! Na vprašanje zaupnikov, zakaj to, je bil odgovor, da ni naročil. Izjavilo se je celo, da bodo morda še sledili dopusti. Zdi se nam pa, da ta zagovor ne drži. Delavci vemo, da ni nikjer zalog in da so vsa naročila nujna. Smo tudi šele v pričetku poletja in ne v pričetku zime, kjer se ta odgovor lažje zagovarja. Imamo slutnjo, da je vsega tega kriva pač nova pogodba, s katero vodstvo toliko časa zavlačuje. Vsa taktika gre za tem, da bi postalo delavstvo malodušno, da bi odvrnili pozornost od pogodbe in da bi držali to razmerje kolikor mogoče časa odprto. Delavstvo je pa spregledalo to nakano in ravno radi tega stoji solidarno na straži. Zahteva vsega delavstva je, da se vprašanje kolektivne pogodbe čim-prej reši. Kajti ako so črno na belem pisane njegove dolžnosti, naj bodo črno na belem pisane tudi njegove pravice. Isto tako naj vodstvo umakne redukcije, prizadete delavke pa naj začasno zaposli na dvorišču. Primernega dela zanje je dovolj in delavcem na dvorišču ne bo potreba delati nadure. Celje. V celjski cinkarni razmere niso prav nič razveseljive. Poleg slabih delovnih pogojev smo tudi brez vseh pravic. Vodstvo nas meče na cesto po mili volji. Neljube in zavedne delavce odslavljajo, če imajo le ko-ličkajšnji povod, drugim pa zopet dajejo prednost, četudi so manj potrebni. To pa delajo zaradi tega tako, ker je delavstvo razbito, nezavedno in neorganizirano. Kdaj bomo spoznali, da nas bo rešila le ta organizacija?! Lesno delavstvo. Boli. Bistrica. V nedeljo ob 1 popoldne se je vršil lep delavski sestanek v dvorani Drušlvemega doma. Ob tej priliki se nas je zbralo nepričakovano lepo Število. Že po dopoldanski sv. maži smo se razgova.rjali a tovarišem Žumrom, ki je prišel iz LjiuMtjia-ne, o perečih tulcapnijlh delavskih razmerah. Na popoldanskem sestanku, katerega se je udeležil tudi Odposlanec okr. glavarstva v Radovljici, pa naim je tov. Žumer razložil živtlijenjško potrebo delavske strokovne organizacije. Brez strokovne organizacije delavstvo dandanes v življenjski borbi ine pomeni prav ničesar. Naldalije nam je govoril posebej o kršlčanisikii delavski strokov, organizaciji in o njenih smernicah pri skupni borbi za delavska, gospodarska vprašanja. Bili smo s sestankom z-eilo zaidcvdljni im upalt.i je, da se bo Jugošl. strokovna zveza v maišbin bohinjskem kotu razširila in pomagala ubogemu lesnemu dedavistviu, ki strašimo lupi ipoidl isaimopašnosijo lesnih trgovcev, do svojtih pravic. Bog daj, da bi se to zgodilo, predvsem pa, da se razjasni razum in volja našim tovani&etm im spoznajo važnost organizacije, ker prvo je, pomagaj si sam, in drugo, pomagala Ti bo organizacija! Železniki. Sedanja kriza ni šla tudi mimo nas. Kakor povsod drugod, jo moramo tudi tukaj mi plačevati. Podjetniki se namreč prav neradi .odpovedujejo svojim mastnim dobičkom. Zato prevaljujejo glavno breme na nas delavce. I*ri tej kršijo največkrat zakonita določila, zlAfti kar se tiče plačevanja nagrade za nadutmo delo. Če smo pošteni, moramo priznati, da smo takih in teh razmer v veliki meri tudi sami krivi. Razkropljeni smo in nimamo prav nobenih zvez med seboj. Vsak zase jadikujemo in zabavljamo, ne pomislimo, da moremo kaj pomeniti le takrat, če bomo nastopali kot celota ne-glede, pri katerem gospodarju smo zaposleni. Le organizacija more ustvariti tako enotno fronto. ^ Da se pogovorimo v vseh naših zadevah, bo priredila tukajšnja skupina dne 28. junija t. 1. prihodnjo nedeljo ob 4 na Češnjici v prostorih zadruge sestanek, katerega se moramo udeležiti prav vsi. Na sestanku bo poročal tovariš iz Ljubljane. Papirničarji Goričane - Medvode. Kriza v papirnici Goričane-Medvode traja še vedno. Del delavstva, ki je bilo meseca februarja začasno reducirano, je še sedaj ves čas od meseca marca komaj na polovico zaposleno. Naša organizacija in obratni zaupniki so vložili prošnjo na merodajno mesto za podporo težko prizadetemu delavstvu, upamo da ne bo brez uspeha. V nedeljo dne 21. t. m. zjutraj ob 8 se vrši v Društvenem domu v Preski delavski sestanek vsega našega delavstva. Na tem sestanku se bo razpravljalo o položaju našega delavstva, ki .se nahaja v krizi, toda obenem tudi tistega delavstva, ki normalno dela. Čas je, da z ozirom na del težko prizadetega delavstva izpregovorimo resno besedo tudi tistim, ki še niso občutili krize. Pridite sigurno vsi na ta važen delavski sestanek! Celje. Delavska posojilnica ima svoje uradne ure vsako nedeljo od 9—11 dopoldne v Delavski zbornici. Delavci in nameščenci poslužite se je in nalagajte svoje prihranke pri nji. Celje. Redni sestanek naše strokovne skupine se vrši v nedeljo 21. t. m. Obravnavali bomo material iz okrožnice Leona XIII. »Rerum novarum«. Pridite polnoštevilno! Prevalje. V nedeljo 21. junija se vrši na prijaznem griču pri Sv. Barbari delavski tabor v proslavo 40 letnice okrožnice »Rerum novarum« in obenem 35 letnice obstoja Krščanski soc afizem trt Kari Hans Znanstveni in kulturnohistorični pomen Marksovega nauka. (Zbrani spisi župnika Hohoffa.) (Dalje) V smislu socialističnega pojma kapitala, kakor ga je definiral najprej Marx, so le tisti dobrine kapitala moderni kapital, katere se poslužujejo v svrho ovrednotenja blaga delovne sile in tako omogočajo posestniku, da plača z mezdo po načinu menjalne vrednosti blaga delovno silo (t. j. potom kupa) in da ustvari z uporabo te kupljene delovne sile resnično, novo vrednost in da obdrži to novo vrednost kot svojo lastnino. Priznavamo, da so vedno bili kapitalisti, to je surovine, orodje, zaloge. Isto-tako je v rabi vtelešena menjalna vrednost teh reči, denar, že tisočletja. Moderni kapital, ki obvladuje danes družbo, pa je produkt družabnega stanja novejšega časa. Nastal je šele, ko se je menjalna trgovina izpremenila v splošno svetovno trgovino. Njegov postanek pade v dobo, ko so odkrili Ameriko in ko so odkrili morsko pot v vzhodno Indijo. Trgovinski, kakor tudi oderuški kapital sta sicer vrednosti, kateri se sama ovrednotite. Sta pa le v tem smislu, da se ovrednotite le na stroške drugih ljudi, s tem, da nase potegneta (si prilastita) že gotove vrednosti. Prvotno sta dosegla dobiček in obresti s tem, da sta odtegnila posesti ljudi iz različnih razredov, ki so bili navezani na njuno pomoč in posredovanje. Tukaj niso bile zamenjane enake vrednosti. Moderni industrijski kapital pa nasprotno zamenja enake vrednosti in ustvarja pri tem resnično novo vrednost. To ustvarjanje vrednosti sc ne dogaja v izmenjavi ali v cirkulaciji, ker je tukaj nastanek nadvrednosti docela nemogoč. Ta vrednost nastane v medčasju, med poedi-niini menjalnimi opravili, v delovnem in produkcijskem procesu. Jasno je, da more taka ustvaritev vrednosti potom posestvovanja blaga — kajti kapital je zdaj blago zdaj denar, in če je blago v stadiju denarja, ne more nastati nadvrednost — le tedaj nastati, če tiči v tem blagu vrednost tvoreča sila. Edina sila, ki more ustvarjati vrednost, je pa človeško delo- Kapital v modernem smislu, vrednost, katera se sama ovrednoti, more torej le tedaj nastati, če je delovna sila kot blago na trgu na razpolago. Dokler je obstojalo suženjstvo, ni moglo biti govora o menjavi delovne sile; človek s svojo delovno silo je bil prodan kot živina; prešel je ves v last kupca. Suženj sam je bil blago, reč, katero so zamenjali zaradi njene uporabne vrednosti. Suženj je bil le poduševljeno orodje, ka- kor imenuje Aristotel sužnja. Tudi pri tlačanstvu in podložništvu še ni mogla postati delovna sila blago. Delavec, ki je prisiljen, da dela celo življenje gotovo dobo v letu ali pa vse dni za gospodarja, nima pravice, da bi svobodno razpolagal s svojo delovno silo, da bi jo oddal proti plačilu po pravilih blagovne izmenjave. Šele takrat, ko postane delavec svoboden, je opravičen, da svojo delovno silo ali sam. vporablja ali pa da jo prepusti tretjemu proti odškodnini za določen čas. — Ako naj postane delovna sila blago, mora biti svojemu posestniku odveč, t. j. njene vporabne vrednosti ne more sebi v prid obrniti, je ne more vporabiti v samostojnem lastnem obratu .Pod delovno silo razumemo obseg vseh telesnih in duševnih zmožnosti človeka, katere moramo v svrho ustvaritve vporabne vrednosti spraviti v gibanje. Ta delovna $ila je le tedaj v položaju, da producira vrednote, če dobi snov, na kateri se naj udejstvuje. Človek ne more ustvariti snovi, more le od-narave nudene snovi preobličiti, dati ji obliko, ki služi njegovemu namenu. K tem pa zopet potrebuje delovna sredstva — orodje. Istotako mora imeti med delovnim časom, katerega potrebuje za ustvaritev vporabne vrednote, stanovanje, hrano, obleko. V slučaju da poseduje posestnik delovne sile hkrati tudi snovi, orodje in lokal, ne bo hotel svojo delovno silo prepustiti drugemu, ker je sam v položaju, da ustvari nove vrednote: Dokler torej posestnik de- lovne sile poseduje tudi produkcijska sredstva, ne more postati njegova delovna sila blago. — Svobodni delavec pa, ki ne poseduje razim svoje delovne sile ničesar, kateremu manjkajo surovine, orodje, hrana, je prisiljen, da postavi na trg svoje edino posest, svojo edino blago, delovno silo, da dobi za njo nujne življenjske potrebščine. Če ne more zamenjati svojega blaga, mora gladovati, ker nima drugih eksistenčnih sredstev. Lakota ga pa tudi prisili, da sklene v mnogih slučajih delovno pogodilo, ki je v nasprotju z njegovo osebno svobodo. Ta ločitev delovne sile od posesti produkcijskih sredstev pa ni popolnoma nič v človeški naravi. Kajti narava ne ustvarja na eni strani posestnikov zlata in blaga, na drugi strani pa posestnikov delovne sile. To stanje tudi ni obseženo v osnovnih zakonih človeške družbe. Kajti človeška družba je obstojala, ne da bi bila v nji izvedena tovrstna ločitev delovne sile od produkcijskih sredstev. To stanje je le stopnja v kulturnem razvoju človeštva, potom či-je vodi pot k višji kulturi in izobrazbi. — Potreben je bil dolg zgodovinski razvoj, predno so bili ustvarjeni pogoji, da je postala delovna sila blago. (Dalje.) naše skupine. Ob 9 se zberemo pri križu ob papirnici z godbo, kjer bo sprejem tov. kovinarjev iz Guštajna in drugih, ki se bodo udeležili našega tabora. Sv. mašo in pridigo bo daroval gosp. profesor Bogovič iz Maribora. Po sv. maši je takoj zborovanje, katerega vodi tov. Mikeln iz Celja. Govornika sta tov. Rozman in tov. Langus. Po končanem zborovanju odidemo skupno z godbo na faro v gostilno Korotan, kjer je obed. Popoldne ob 3 je kratek nagovor, potem vprizorijo gustajnski iovariši igralci igro »Damjan Vašek« (ali dva svetovna nazora), drama v štirih dejanjih, med odmori igra godba. Tovariši in tovarišice! Udeležite se polnoštevilno tabora, da pokažemo, da se naše vrste krepe in da smo dovolj dorasli, da moremo v zvezi z drugimi tovariši odločno zahtevati, da se vse gospodarsko in družabno življenje preuredi na podlagi pravice in ljubezni. Krekova mladina Jesenice. -Naša družina priredi skupno s strokovno skupino v nedeljo dne 28. junija t. 1. ob 8 zvečer v mali dvorani KPD družabni večer. Večer je namenjen predvsem naši koloniji v Mrtuljku od 12. julija do 2. avgusta t. 1. Spored bo sledeči: Naš krog (organizacije). Na delo za tabor v Ovsišah in pa za kolonijo v Mrtuljku. Filmsko predavanje. Predavanje bo gotovo posebno dobro izpadlo vsled novega projekcijskega aparata Bolex, katerega dobimo od Centrale. Sestanek naj pokaže, da hočemo živeti in da živimo! Vsak naj pride: Krekovec, Krekovka, člani JSZ in vsi naši prijatelji! Pripeljite še otroke seboj! Na delo za našo kolonijo! Jesenice. Izlet na Golico 14. junija t. 1., katerega je organizirala naša družina, je v prav dobrem razpoloženju in zadovoljivi udeležbi potekel. Prišli so tudi borci iz Ljubljane, — no malo jih je bilo, nekaj je pa le! Šli smo čez Savske jame in skozi po grebenu Golice do Kadilnikove koče, Tam smo se fotografirali in malo .odteščali. Vreme je bilo še precej ugodno, Opazovali smo skozi daljnogled našo Koroško in grebene Julijskih Alp, Zvečer smo šli v KPD in smo se tam pogovorili, kako bomo uspešno agitirali in poslali čimveč naših jeseniških slabotnih otrok na kolonijo v Mrtuljek. Upamo, da ne bo brez uspeha! Pripomnimo, da so jeseniški matrikulirani kristjani dejali, če bi šli že zvečer, da bi se nam tudi oni pridružili. 1 ega pa nismo hoteli in tudi ne sinemo storiti! Proti večeru smo prišli domov, vsak več ali manj ožgan od solnca, vesel in dobro razpoložen in s sklepom v srcu: Še bomo šli! Slovenski evharistični kongres v Franciji Prav za prav je bil ta kongres mednaroden, v glavnem francoski, nemški, poljski, italijanski in slovenski, v malem pa kongres do mala vseh narodov sveta. Zamišljen kot evharističen kongres dekanije Aumetz, kjer je hkrati sedež Jugoslovanske katoliške misije in središče naših kolonij v lorenskein železorudnem ozemlju, je po svojem obsegu in sijaju daleS presegal vse tovrstne prireditve. Velike priprave Odbor 80 mož, ki so sijajno izvršili svojo nalogo, je pripravljal kongres polne štiri mesece. Dasi so sodelovale pri okrašenju ulic, po katerih se je pomikala slovesna-procesija, vse župnije aumeške dekanije, je vendar izgotovila samo aumeška 500 umetnih rož, ki so bile porabljene izključno za okrasitev javnih potov, dočim so okrasili zasebna poslopja njihovi lastniki sami. 1000 velikih zastav je bilo za kongres na novo sešitih, spet samo za okras javnih potov. Ponosni sprevod se je pomikal pod vodstvom ekscelence Pelta, škofa v Metzu, pod IG velikimi slavoloki, ki so bili deloma cele stavbe, ponoči s plinom in elektriko sijajno razsvetljene. Slovenci in kongres Slovenci smo postavili svoj poseben slavolok. Ravno tako smo okrasili del poti, po kateri je šla procesija, in postavili na njej 71 Sestmeterskih drogov, zavitih v vence in kronanih s po trime-terskimi zastavami. Posebno velika jugoslovanska trobojnica je vihrala iz 15 m visokega droga v parku naše čitalnice. Pa tudi sicer smo se odlikovali v pripravah za kongres. Predvsem naše žene s svojimi občudovanimi rožami. Nadalje je treba omeniti Davida Sirka, mizarja, ki je požrtvovalno in brezplačno vodil vsa dela pri izgotovitvi in postavljanju našega slavoloka. Celo na gledališkem odru je prišel kongres do veljave. V četrtem dejanju Domna, ki smo ga med tem uprizorili, smo namreč prekrstili slovenski prejni večer v večer rož za evharistični kongres. Zadnje dni so pustili nekateri naši delavci svoje šilite, da so pomagali pripraviti Jezusu čim bolj veličasten sprevod skozi aumeške ulice. Posebno pa se je vse čudilo lepemu petju našega zbora. Slovenski misijoni Najlepša priprava na slovenski kongres sta bila pač oba misijona v Au-metzu in Tucquegnieux, ki jih je vodil mladi jezuit pater Vrtovec, svojčas ofi-cir-aviatik, sedaj pa ravno tako navdušen borec in oficir v Kristusovi armadi. Oba misijona sta lepo uspela. Slovensko zborovanje Neposredno pred procesijo na bin-koštni ponedeljek smo imeli Slovenci v našem slovenskem parku svoje posebno zborovanje. Glavna govornika na tem slovenskem zborovanju sta bila rudniški uradnik v Mancieulles Poharec in pater Vrtovec iz Tronchiennes v Belgiji. Poharčev govor je imel tudi takojšen praktičen uspeh. Na njegov predlog so namreč zborovalci soglasno sklenili, da se ima takoj organizirati JIKA — Jugoslovanska izseljeniška Katoliška akcija ki naj skrbi, kako bi naši izseljenci delavci čim bolj spoznali in čim bolj vzljubili Jezusa Kristusa in njegov nauk. Odbor JIKA V predlagani odbor, ki sestoji iz naših najboljših rudarjev, so bili takoj soglasno izvoljeni: oba bivša predsednika Slovenskega delavskega društva Šepec in Zaleten, pevovodja Biščak, Vezenšek, Rutar in Levartova. Če se mu bo zdelo potrebno, je bil izvoljeni odbor pooblaščen, da si sam privzame še novih odbornikov. Hkrati mu je bilo naročeno, da organizira poseben Svet JIKA v katerem bodo zastopniki vseh naših kolonij, zaenkrat pred vsem onih aumeške skupine. Ti zastopniki se bodo sešli vsaj po enkrat na leto in razpravljali vsakokrat o najvažnejših vprašanjih, ki spadajo v področje tako organizirane katoliške akcije, dočim bo vodil tekoče posle stalni odbor. Ta svet je vrhovna oblast Jugoslovanske izseljeniške katoliške akcije in mu mora dajati odbor na vsakoletnem sestanku odgovor o svojem delu. Izseljeniška spomenica Med drugim so naročili zborovalci novo izvoljenemu odboru, naj poleg načrta za svoje versko apostolsko delo med izseljenci čim preje izdela, najboljše skupno z našimi društvi, čim bolj pregledno, točno in izčrpno spomenico, v kateri bodo naštete vse naše izseljeniške zahteve, prošnje in nasveti. To spomenico naj izroči potem pristojnim oblastem, kakor tudi morda naši javnosti. Zaključek zborovanja Ker se je za procesijo določena ura tako naglo približala, je gospod župnik Kastelic zaključil uspelo zborovanje s toplo zahvalo gospodom govornikom in udeležencem. Posebno navdušeno pa je pozdravil novi odbor JIKA, češ, da pričakuje od njega zelo veliko v korist našega jugoslovanskega izseljeništva. Ne smemo pozabiti, da je pozdravil zborovalce v imenu Slovenskega delavskega društva predsednik Andrej Piš-lar, jim želel dobrodošlico in obilo uspeha pri njihovem delu, in da se je udeležil zborovanja tudi gospod Anton Hafner, slovenski izseljeniški duhovnik v Merle-bachu. 8000 lcongresistov — mož Evharistični kongres je trajal oba binkoštna praznična dneva, udeležilo pa se je samo sklepne procesije več kakor 8000 mož, katerim je bil kongres pred vsem namenjen, nevštevši tisočev žena, dočim so imeli otroci svojo procesijo in svoje slovesnosti že prejšnji dan. Društvenih zastav smo našteli v sprevodu nekaj čez 60, med katerimi sta bili dve tudi slovenski. Ostala naša društva še nimajo zastav, dočim si oddaljenejših društev zaradi težkih časov, ki jih preživlja danes naše izseljeništvo, nismo upali vabiti. Viktor Zakrajšek: Vatikan (Romarski spomini.) Kaj pa Slovenci?, me boste vprašali. Javno v Trstu nismo slišali slovenske besede. A ko smo hodili po mestu in govorili med sabo, nas je marsikdo čudno pogledal. Na obrazu sem razbral, kako je vesel, da sliši slovensko govorico. Na očeh sem mu bral, kako rad bi tudi on spregovoril, pa se ni upal. Naj navedem par primerov. Ko so se odprle cerkve, smo vstopili k sv. Antonu Novemu, da opravimo sv. mašo. Zakri-stan je za silo govoril slovenščino. Stregel mu je neki star mož, ki ga je zakri-stan poklical iz cerkve. Obgovarjal sem ga slovensko, pa je v vidni zadregi klatil neko nemščino. Ko sem po sv. maši molil običajno »Zdrava Marija«, mi je pa prav lepo odgovarjal »Sveta Marija«. Po sv. maši je takoj izginil, da nisem mogel nič več--spregovori ti ž njim______ Pridemo v pristanišče. V neki čudni italijanski nemščini nam prične krepak mornar ponujati svoj motorni čoln. Nekaj časa ga gledam, a vsaka poteza na njem mi je pričala, da je pristna slovenska korenina, in spregovorim: »Stričko, slovensko se pogovorimo, pa se bomo peljali.« »Pa dobro,« je v vidni, veseli zadregi odgovoril in kmalu je brzel njegov čoln z nami po morski gladini. Ko smo odhajali, nam je v slovo zaklical: »Živeli naši!« »Ali boste še kdaj naši?« mi je obviselo v zavesti, ko je vlak drdral proti Soči in tja naprej v Furlanijo. Slonel sem na oknu in užival krasoto morske obali. Moje misli so pa ostale pri našem ubogem ljudstvu, ki se mora bati lastnega glasu in zapirati slovensko govorico med štiri stene; V zavesti, da je ljudstvo, ki biva tod, . slovensko, sem zaklical možaku, ki je vezal trto: »Bog daj srečo, očel« Sklonjena postava se je hitro vzravnala in trudna roka je zamahnila, kot da bi hotela ujeti slovensko besedo, ki je izginila v ropotanju brzečega vlaka. — »Dober dan, mam ca!« sem v naglici pozdravil ženico, kateri je vlak prekrižal cesto, še sem ujel njen veseli »Bog daj!« a zadnji pozdrav so si dali mahajoči robci. Pa že je drdral naš vlak preko Soče, ki je mimo tekla pod nami. — »Kdaj boš spolnila nalogo, ki ti jo je naročil pesnik-prerok ?« — sem jo hotel vprašati, a vlak je drdral naprej in Soča je tekla mimo dalje, pa tudi kolo zgodovine gre mirno svojo pot naprej ... V te misli zatopljeni smo se z naglico bližali Benetkam, a naš »natakar« se je že sprijaznil s sprevodniki, četudi slovenski. Toda kranjska klobasa in pristno italijansko vino sta premostila vse ovire... Ko sem že pri naših bratih onkraj meje, naj omenim še to-le: Ko smo se vozili proti Bologni, sem se zopet zapletel v pogovor z nekim italijanskim profesorjem. Pomagala sva si z nemščino, pa sem ga vprašal kar naravnost, kako sodijo o naši narodni manjšini v Primorju. Vprašanje ga ni spravilo v zadrego. Mimo mi je odgovoril: »To je pač posledica vojne. Italijani smo zmagali; kot taki smo si morali zasigurati meje. Če je prišlo radi tega nekaj tujih narodnosti v okvir naših meja, je to pač postranskega pomena.« — Enostaven je ta odgovor, pa je resničen. Militaristično načelo je črtalo meje preko narodov, ko se je delal svetovni mir. Besede o samoodločbi narodov so bile le lepa pesem, ki ni prišla od srca, ki pa je šla k srcu le malim narodom in jih trenutno omamila., da sedaj še bolj občutijo svojo bol... Povprašal sem ga še, kakšne so danes socialne razmere v Italiji, pa bo menda isto kot po vsem svetu. Brezposelnosti vedno več; denar je nakopičen v rokah nekaterih in leži po bankah, tako mi je pravil. V gospodarskem oziru je videti severna Italija precej napredna. Kot lepo obdelani vrtovi so bila videti polja. Po srednji Italiji je pa videti vse bolj zanemarjeno in površno obdelano, vsaj iz vlaka se je tako videlo. Rim. 2e v Benetkah smo se sešli z večjo nemško romarsko skupino iz Šlezije. Vlak, četudi redni, je dobil romarski značaj. Na celi dolgi poti od Benetk do Rima smo se samo v Bologni ustavili za dobro uro. Dobili smo malo večerje, na hitro pogledali mesto. O polnoči smo si ogledali Florenco — pač samo kolodvor — jutro nam je pa že naznanjalo rimsko bližino. Dremotni pogledi dveh neprespanih noči so oživeli in že nas je objel rimski kolodvor. Malo pred sedmo uro smo bili na cilju — v Rimu- Kršc. internacionala in konferenca rnedn. UD Predsedstvo mednarod. zveze krščanskih strokovnih organizacij je imelo dne 13. maja t. 1. sejo v Rimu. Na tej seji se je v glavnem obravnaval mate-rijal, ki bo na dnevnem redu na konferenci mednarodnega urada dela v Ženevi in o katerem je bilo govora v zadnji »Del. Pravici«. Predsedstvo je prišlo do sledečih zaključkov: 1.) Revizija konvencije o nočnem delu žensk. Predsedstvo obžaluje, da predlagajo nekatere vlade revizijo te konvencije v tem smislu, da ne bo prinesla ta revizija nikakega zboljšanja. Četudi ostane večina vlad po svojih odgovorih, ki so jih poslale mednarodnemu uradu dela, pri temeljnih principih že sklenjenega dogovora, si vendar usoja predsedstvo opozoriti na to olcolnost, da predstavlja sedanji dogovor le minimum zaščitnih odredb. Zaradi tega bi bila potrebna nadaljnja zboljšanja, zlasti pa da bi se razdobje uočnega časa zvišalo. ‘2.) Delovni čas v premogokopih. To zadevo je obravnavala konferenca že lansko leto, vendar pa ni prišla do nikakega zaključka. Predsedstvo pričakuje od delegatov, da se bodo zavedali svoje odgovornosti in da bodo zastavili vse svoje sile, da pride do dogovora, ki bo ugodil upravičenim zahtevam rudarjev, ki bo zlasti določil na nedvoumen način delovni čas v premogokopih. B.) Vprašanje zaposlitve nedoraslih v neindustrijskih obratih tvori nujno dopolnilo zaščitnih odredb, ki vsebujejo, s katerim letom se smejo otroci pripustiti na delo v industriji, poljedelstvu in pomorstvu. Predsedstvo je mnenja, da mora obsegati mednarodni dogovor tudi določila o zaposlitvi otrok v pisarnah, trgovinah in v prometu. Pri tem ne bi smela iti starostna meja izpod že sedaj določenih let, zlasti ker je že v vseh državah razširjen šolski pouk do končanega 14. leta. Predsedstvo apelira na vse delegate in tehnične svetovalce, tako iz krščanskih strokovnih organizacij kakor tudi iz strokovnih organizacij, ki so drugačnega svetovnega naziranja, da delujejo na predstoječi konferenci v zgoraj navedenih pravcih. Daf o nemških kovinarjev V letnem poročilu (1929) nemških strokovnih organizacij je med drugim zanimiva statistika o stanju strokovne zveze kovinarjev Nemčije- 31. decembra 1928 je imela Zveza 112 tisoč 678 članov, do 31. dec. 1929 se je dvignila na 124.168 članov. Torej porast za 11.430 članov. Vsled povečanja članstva se je prodalo plačilnih markic za 632.195 komadov več napram letu 1928. Članski prispevki so znašali 6 miljonov 069.390.80 RM, v dinarjih je to 81 milijonov 936.775 80 Din. Od tega se je izplačalo na bolniških in brezposelnih podporah 4,446-652.37 RM, ali v dinarjih 60 milijonov 29.797.79 Din. Ako primerjamo te številke z našim bolniškim zavarovanjem, vidimo, da je pri okrog 100.000 članstva izdalo za bolniške podpore in drugo okrog 36,000.000 Din- Nemški kovinarji pa imajo pri 124.168 članov izdatkov v podporah za 60 milijonov 29.197.79 Din. Torej okroglo za 80% več kakor naša bolniška blagajna. Pri tem pa je treba poudariti to, da to ni ni-kaka bolniška blagajna ali karitativna organizacija, marveč borbena strokovna organizacija, ki ima svoj glavni namen v tem, da se bori za boljši položaj nemških kovinarjev. Kakšno gospodarsko in moralno moč predstavlja taka organizacija, ni potreba posebej podčrtavati. Sicer pa so to šele samo kovinarji brez vseh drugih strok, ki so tudi zelo močne. Na ta način je pač mogoče voditi energično borbo proti kapitalizmu, ki ga bijejo v Nemčiji strokovne organizacije. Kaj naj bi se iz tega učili mi slovenski kovinarji? Da je strokovna organizacija življenjska potreba delavstva! Da je regulator in obrambni zid, s katerim delavec brani svoje vitalne interese. Čitai „Delavsko Pravico"! To m ono Dne 14. junija je umrl v starosti 70 let Jože Cotič v Ljubljani. Pokojnik je bil eden najidealnejših in požrtvovalnejših Krekovih sodelavcev. Za mlado katoliško gibanje je veliko delal in veliko žrtvoval. Bil je vseskozi poštenjak in kar je največ vredno — kljub vsem težavam in neprijetnosti je ohranil vedno vedrega duha. Bil je idealen v najlepšem pomenu besede, Zato je samo ob sebi razumljivo, da je simpatiziral z našim gibanjem. Bog mu je gotovo že vse povrnil, Preostalim naše sožalje. Celje 13. . m. je umrl g. Franc Pograje ravnatelj podružnice Vzajemne zavarovalnice v Celju, Bil je značajen in dober mož. Pokoj njegovi duši, preostalim naše sožalje. Na parni žagi g. Čater Ivana je žaga cirkularka raztrgala roko tov. Muzel Josipu, doma iz Nove cerkve. Iz Voglajne še vedno* smrdi, ker zadnjo besedo ima menda vedno tisti, ki ima denar, ubogi stanovalci okoli Voglajne pa naj v tej hudi vročini prenašajo smrad in mirno čakajo, kedaj bo g. Westen tako dober, da bo dal napraviti kanal za zbiranje tiste smrdljive vode, ki prihaja iz njegove tovarne. Trbovlje, Na nas brezposelne rudarje so pozabili, namreč pri razdeljevanju preostanka iz bivše okrajne blagajne za laško-trboveljski okraj. V to blagajno so prispevali vsi davkoplačevalci. Zato se nam čudno zdi, da se niso za nas prav nič ozirali. Denar se je razdelil tako: 100.000 Din za vodovod v Hrastniku. Za »Sokola« v Hrastniku 25.000 Din; za »Sokola« v Laškem 25.000 Din. Mestu Laško za razne potrebe 60.000 Din, Skupaj 210.000 D. Socia na m OUZD v maju 1931. Povprečno število zavarovanih delavcev je bilo v maju 1931 za 5.116 manjše nego v maju 1930. Padec članstva v aprilu je znašal 6.079, Zmanjševanje padca članov pa ne pomeni še zboljšanja oziroma omiljenje gospodarske krize, kvečjemu stabiliziranje gospodarske krize na gotovem niveau. Do istih zaključkov pridemo tudi pri proučevanju drugih gospodarskih barometrov zlasti tržnih cen. Zdravstvene razmere članov so bile v maju mnogo povoljnejše nego lansko leto. Padec Števila bolnikov je relativno skoraj dvakrat tako velik kot padec članov in znaša 223 bolnikov, Vsled tega se je tudi odstotek bolnikov zmanjšal za 0.11% (od 2.41% na 2.30%), Ta odstotek pa ni normalen in je še vedno preko zdrave normale,' Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja povprečnemu dnevnemu faktičnemu delavskemu zaslužku, se je povečala pri moških za dinarjev + 0.34, pri ženskah je pa padla za dinarjev — 0.54. Padec zavarovane mezde ženskih članov je deloma posledica zmanjševanja faktičnega zaslužka ženskih delavcev, deloma pa tudi posledica kategorizacije služkinj, natakaric itd. Padec celokupne dnevne zavarovane mezde znaša Din 132,322‘80, Bolniški prispevki OUZD so se radi tega znižali dnevno za ca Din 8000'— ali mesečno ca Din 200.000-—. Kolekovanje prošenj in potrdil. Pri kolkovanju prošenj je treba paziti na to, da je kolek, s tem da se prilepi Oblečemo Vas elegantno od no g do glave za mal denar zelo ugodn-o. Tudi na obroke R, PRESKER Ljubljana, Sv. Peira c. št. t4 Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15 let. garancija Velenje se poučuje pri nakupu brezplačno PISALNI STROJI „ ADLER“ KOLESA iz prvih tvornic, Diirkopp, Strya, Nero PLETILNI STROJI vedno v zalogi Posamezni deli koles in šivalnih strojev Daje se tudi na obroke Ceniki Iranko in zastonj IVAN JAK in sin Ljubljana, Gosposvetska c. 2 na prošnjo, že razveljavljen. To velja zlasti za koleke, ki se prilagajo prošnjam. Zato je najbolje, da se taki kolki zavijejo v papir in ta papir potem pritrdi ali prilepi k prošnji. Kolek, ki je bil prilepljen, se ne more več vrniti, ampak mora vsak posebej prositi za povračilo preveč plačane takse (kolekovine), kakor to določa čl. 22 zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah. Dravska finančna direkcija je izdala še naslednje pojasnilo: Potrdila, ki jih izdajo občinska obla-stva državnim železničarjem o tem, da prebivajo stalno v občini ter potrdila o tem, da njihovi otroci nimajo lastnega zaslužka, da niso poročeni, da živijo s prosilcem v skupnem gospodarstvu in da jih imenovani popolnoma vzdržuje, so po točki 9 čl. 6 taksnega zakona prosta V potrdilu mora pa biti označeno, v po čl. 112 zakona o drž. prom. osebju in kakšen namen je bilo izdano in komu. Če se potrdilo izda na zahtevo oblastva, je treba navesti številko in datum dopisa tega oblastva .V vsakem slučaju pa mora biti v potrdilu navedeno, da se potrdilo ne sme za druge svrhe uporabiti brez takse. Ako se tako potrdilo kljub temu rabi v drug namen, se mora plačati taksa (kolek). Usmiljena srca lepo prosimo podpore Mali darček, za zgradbo novega sirotišča, na katerega čaka toliko siromašnih, revnih in zapuščenih otrok iz vse Jugoslavije. Dom za zapuščene otroke Zagreb, Vrhovac 35. tišin ..Delavsko Pravico") % v Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu dobri in poceni platneni čevlji ..VIKTORIA" s šivanimi gumi podplati DETAUNE CENE PO PARU: številke 24-27. 28-34. 55-41. 42-46 Dinar30*-35*“ 50’“ 60’“ Doblio se v vseh trgovinah Cevliev. Na veliko pil Palma Zasreb. poštni piedal 226. Ugodna fazona, elastična hojal Sive. bele In črne za Sniranje In na špango. Domači Izdelek. 1824 MPASSLVG VGE No vsakem podplatu zaščitni znak W I M PAS SlNS Hermann Suderman: GOSPA SKRB Roman Čutil je, kako ga je vroče spreletelo; veselje, ki je hotelo vzkipeti iz srca, ga je skoraj zadušilo, planil je materi v naročje in jo poljubil. »A ne smeš nikomur nič povedati,« mu je šepetala, »nikomur — razumeš?« Prikimal je važno. Saj je bil tako pametno možat. Vedel je, zakaj gre. »Zdaj se pa preobleci — brž!« Pavel je švignil po stopnicah — in nenadno ! — nikdar se mu ni zjasnilo, na kateri stopnici je to bilo — je privrvral iz njegovih ust zategnjen, zategel, rezek zvok; ni bilo več dvoma — žvižgal je, — poskusil je v drugo, v tretje — in šlo je izborno. Ko se je v najpopolnejši opravi vrnil k materi, ji je vriskaje vpil: »Mama, žvižgati znam!« in se je čudil, da je kazala tako malo umevanja za njegovo umetnost. Malo mu je popravila ovratnik in dejala: »Srečni otroci!« Potem ga je prijela za roko in romanje se je začelo. Ko sta prišla do temnega smrečja, v katerem so domovali volkovi in škratje, je vprav končal poskuse za »Ena ptička priletela« in ko sta dospela spet na piano, je bil lahko uverjen, da si tudi pri drugi pesmi ne more želeti nič popolnejšega. Mati je z žalostnim smehom zrla nanj, pri vsakem ostrem zvoku se je zdrznila, a ni nič rekla. »Bela hiša« je stala zdaj prav blizu pred njima. Nič več ni mislil na novo umetnost, gledanje ga je vsega zajelo. Najprej je vzrasel pred njima širok, rdeč zid iz opeke z velikimi vrati, na podbojih sta sedeli dve kamniti glavi. Za njim je prišlo široko travnato dvorišče, kjer so stale cele vrste voz. V sredi je ležala mlaka, ki jo je obdajala meja iz belega trna. V mlaki se je kobalila jata hreščečih rac. »In kje je »bela hiša«, mama?« je vprašal Pavel, ki mu vse to ni kar nič ugajalo. »Za vrtom,« je odvrnila mati. Glas ji je zvenel čudno hripavo in njena roka se je tako trdno oklepala njegove, da bi bil skoraj zakričal. Krenila sta okrog ogla plotu in pred Pavlovimi očmi je ležala preprosta, dvonadstropna hiša, ki so jo gosto senčilo lipe in je bilo na njej^ malo ali pa prav nič zanimivega. Tudi bela ni bila še malo tako, kot se mu je zdelo iz daljave. »Ali je to?« je vprašal raztegnjeno. »Da, to je!« je odvrnila mati. »In kje so steklene krogle? in sončna ura?« je izpraševal. Obšlo ga je veselje do joka. Vse si je predstavljal tisočkrat lepše; tudi če bi ga biii opeharili za krogle in za sončno uro — ne bi bilo nič čudnega. V tem hipu sta z zamolklim lajanjem planila proti njima dva črna kosmatinca. Zatekel se je za materino krilo in začel vpiti. »Dino, Nero!« je poklical otroški glas s praga in potepenca sta z veselim tuljenjem zdrvela takoj v tisto stran. Majhno dekletce, še manjše kot Pavel, v rdeče rožastem krilcu, se je prikazalo pred vrati. Imelo je dolge, zlatorumene kodre, ki so biji s polkrožnim glavnikom počesani s čela, in droben ozek nosek, ki ga je nosilo malo visoko. »Ali bi radi govorili z mamo?« je vprašalo z nežnim, mehkim glasom in se smehljalo. »Ali si ti Elsbeth, punčka?« je vprašala mati nazaj. »Da, ime mi je Elsbeth.« Mati je krenila roke, kakor da hoče objeti tuje dete, a se je premagala in rekla: »Ali naju pelješ k mami?« _ »Mama je na vrtu — kavo pije,« je dejala m 1 važno. »Peljala vas bom okrog, če odpnemo vrata na solnčni strani, prileti tako^ vse polno muh noter.« Mati se je smehljala. Pavel se je čudil, da mu doma to še ni nikdar prišlo na misel. »Precej bolj pametna je kot jaz,« si je mislil. Stopili so na vrt. Bil je mnogo lepši in večji kot njihov, a o solnčni uri ni bilo ne duha ne sluha. Pavel si jo je nedoločno predstavljal kot visok zlat stolp, na katerem je okroglo, iskreče se solnce lilo za števil nico. »Kje je pa solnena ura, mama?« je vprašal. »To ti bom pozneje pokazala!« je brž odgovorila punčka. Iz ute je stopila visoka, vitka gospa z bledim-bolehnim obrazom, na katerem je ležal soj nedopo-vedno milega smeška. Mati je zavpila in se ji z glasnim jokom vrgla na prsi. »Hvala Bogu, da vas imam vendar enkrat pri sebi,« je rekla tuja gospa in poljubila mater na čelo in na lica. »Verjemite, da: bo vse dobro. Povedali mi boste, kaj vas tlači in moralo bi biti kaj zelo čudnega, da ne bi vedela sveta.« Mati si je otrla oči in se nasmehljala. »Oh, saj je samo veselje,« je rekla: »čutim se ■že tako prosto, tako lahko, ko sen? v vaši bližini — tako se mi je tožijo po, vas.« »In res niste mogli priti?« Mati je žalostno zmajala z glavo. »Uboga žena!« je dejala gospa in obe sta si z dolgim pogledom zrli v oči. »In temu sem bila koncem koncev še za botro?« je zaklicala gospa in pokazala na Pavla, ki se je prižemal k materini obleki in sesal palec. »Fej, prst iz ust!« je rekla mati in lepa, prijazna gospa ga je vzela v naročje, mu dala žličico medu — »za prvo silo« je dejala — in ga izpraševala o malih sestricah, o šoli in o vse mogočih stvareh, ki jih ni bilo prav nič težko odgovoriti, tako da se je n&zadnje na njenem naročju počutil skoraj udobno. »No, kaj pa znaš že vse, ti mali mož?« je vprašala na koncu. »Žvižgati znam!« je ponosno odvrnil. Prijazna gospa se je zasmejala čisto na gla,s in rekla: »No, potem pa nam kaj zažvižgaj.« Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.