44. številka
V Ljubljani, dne 3. novembra 1917
IV. leto
Delavec izhaja v.sak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5’20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1*30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostclpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dva kratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. — Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo.
Ob Soci.
Enajst krvavih bojev se je vršilo doslej na soški bojni črti, ki so zahtevali vsi mnogo žrtev, ne da bi bili.1 imeli važnejše strategične uspehe. Od 24. t. m. pa divja ob bistri Soči, ki je bila že v prejšnjih dobah pozorišče vojnih zgodovinskih dogodkov, dvanajsta ofenziva. Sedanjo ofenzivo niso pričeli Italijani, marveč avstro-ogrska in nemška vojska, in sicer med Tolminom in Bovcem, odkoder vodi pot po dolinah v Čedat in Videni. Bojno črto so prodrle čete centralnih držav že prvi dan. Zasedli so Bovec, Kobarid, Tolmin, Avče Rombon in Sveto goro. Ker je s tem nastala nevarnost, da pridejo napadalci za hrbet Italijanom na celi črti od Banjške planote pa do Jadranskega morja, so se jeli Italijani umikati, tako da je bila Gorica že četrti dan ofenzive zopet v rokah avstrijskih čet. Ni mogoče še presojati dalekosežnosti teh operacij. Doslej je gotovo le to, da je dosedanji vojaški uspeh veliko razočaranje za Italijo, zlasti pa silno neprijetna stvar za Prebivalstvo severne Italije. Vrši! se bo tisti proces, kakor se je vršil v Belgiji, na Francoskem. v ruski Poljski, v Galiciji, v Primorju,- Dalmaciji, Bosni, južni Ogrski, v Črni gori in Srbiji, v Macedoniji in Rumuniji. prebivalstvo bo bežalo v tuje kraje, v begunske taboie in vojna bo uničevala in razdirala, kakor je njena neodvrnjiva navada. Milijoni nove škode, neizmerna beda in trpljenje, ki ga je okusilo že toliko narodov, toliko milijonov ljudi, bo zadelo sedaj tudi prebivalstvo severne Italije v večji meri nego je bilo to doslej. Akti evropske drame se vrše, kakor jih predpisuje zakon te svetovne vojne. Ni je poti nazaj, drama postaja tragedija, v katero je zapleten ves svet, večina je zapletena v krvavo vojno, ostali svet, zlasti neimoviti sloji pa trpe gospodarsko in veliko pomanjkanje življenskih potrebščin.
Italija bi si bila lahko prihranila to svojo nesrečo, ker ji je Avstro-Ogrska ponudila ob izbruhu italijanske vojne nekaj koncesij, kakor so poročali takrat. Če bi bila Italija takrat ostala nevtralna, ne bi bila imela krvavih žrtev in beda in trpljenje prebivalstva bi bila znatno olajšana. Sedaj je pa Italija v vojni in bo narod, če že ne med vojno, pa po vojni zahteval natančen račun od povzročiteljev nesreče.
V gorenji Italiji vladajo silne zmešnjave, ki se bodo raztegnile, če presojamo položaj po vesteh, ki prihajajo iz Italije, na vso deželo, in prav nič bi se ne čudili, če tamkajšnje prebivalstvo, ki je politično izobra-ženeje nego po ostalih državah ter agilneje nenadoma spremeni tudi vladno obliko. V Italiji je namreč jako razvito republikanstvo.
Bodoči dnevi in tedni nam bodo šele pokazali vojni in politični pomen dvanajste soške bitke, ki je kot vojni dogodek eden najvažnejih, dasi na konec vojne tudi še ne bo vplival odločilno.
Avstrijske in nemške čete so zasedle dalje Videm in Tržič, italijansko bojno črto pri Pontebi so omajale, sicer so pa prodrle že do benečanske ravnine, kjer se pričenjajo močvirna tla. Bližajo se reki Taljament. Žrtve italijanske na vojnih ujetnikih in padlih vojakih ter izgube vojnih potrebščin so ogromne.
Sodrug dr« Viktor Mete0 zs mir.
(Iz govora na strankinem zboru avstr, nemška soc. demokracije.)
Danes se še mnogo govori o tem, kdo je kriv vojne Nočem govoriti o vpra-šanu krivde. Tudi se mi ne zdi koristno, da se o tem vprašanju govori na kongresu proletariata, ker to velikega uspeha ne more imeti. Danes ni v diskusiji vprašanje, kdo ie kriv vojne, marveč, kdo je kriv, da se vojna ne konča? Toda kakor so tudi globoki vzroki te svetovne vojne in kakor so ozko zvezani ti vzroki z vsem našim političnim iti gospodarskim sistemom, kakor sta morala kapitalizem in imperijalizem dovesti do te vojne, venpar pravim : Kdor je zanetil požar, kateremu bi se bilo morda dalo izogniti, ta je najbolj kriv! Nikdar ne bomo pozabili in ne bomo pripustili, da se pozabi in zakrije, da je bila bakla, ki so jo vrgli v žal obstoječo grmado, ki je pro-vzrcčila eksplozijo, nota Srbiji (Prav res!) Evangelij pravi nekje: »Pohujšanje mora biti na svetu, a gorje mu, kdor provzroči pohujšanje!" Prekletstvo onim ljudem! A krivci so med tem na ta ali oni način že izginili iz političnega življenja ali iz življenja sploh.
Spominjam se govorov v zadnji seji mednarodnega biroja neposredno pred izbruhom vojne. Ko je dospela vest, da je Srbiji napovedana vojna, sem vstal in izjavil: Vojna je tu. Mi ne vemo, kaj bomo pozneje enkrat mogli storiti. Če pričakujete sedaj, da vstanemo proti vojni, se motite. Sila vlada v Avstriji in mi smo preslabotni, da bi se ji mogli ustavljati. Vse, kar moremo storiti, je, da ohranimo stranko in njene organizacije. To bomo storili z vso svojo močjo. Potem je prišlo nekaj novega. Kaznovanje Srbije, ki od početka ni izpadlo tako. kakor so to kaznovalci želeli, se je komaj pričeio, ko je stala naenkrat Rusija pred nami. Pravijo, da smo se geslu boja proti carizmu, geslu, katero so vlade spretno spravile .v svet, prelahkoverno priklopili. To ni res; res je, da je bila nevarnost vojne carizma za nas in za Nemce strašna, in da smo to nevarnost razumeli. Tudi nismo mogli drugače, kakor da smo na to odgovorili, da smo pripravljeni zavrniti to nevarnost. Takrat j e bilo razpoloženje drugo, ko so prodirale carjeve armade proti Krakovu in Brnu, kakor danes, ko imamo opraviti s kmeti in delavci, ki stoje pod zastavami ruske revolucije ....
Ne odobravam, da je postal Vander-velde, predsednik mednarodnega biroja, belgijski minister, ter ostal kljub temu predsednik internacijonale, kar je gotovo napačno, razumem pa, da je za njega prenehal v trenutku, ko je bila njegova dežela napadena, in za Belgijo velja ta izraz, napadena in preplavljena od nemške vojske, vsak drug obzir, kakor da brani svojo deželo ....
Pravijo, da je internacijonala propadla, in da je to njena krivda. To ni bila nikakršna krivda, to je bila usoda. Internacijonala ni mogla imeti več moči, kakor posamezni proletarijati, ki so spadali k njej.
Govoreč o resolucijah kongresov internacionale med vojno, naglaša, da je dolžnost mednarodne socialne demokracije, da skrbi
7.a skrajšanje vojne, in to je najtežje. Avstrijski socialni demokrati so vedno podpirali poskus zopet zbrati internacionalo in dobiti medsebojni stik. Pomanjkanje stikov je bilo eno glavnih ovir, ki danes še ni popolnoma odstranjena. V Avstriji nismo imeli niti časopisnih poročil od zunaj in jih tudi še danes ne dobivamo razen slučajno in po ovinkih zvemo kako je zunaj Avstrije. Govoril sem z mnogimi vladajočimi gospodi ter jim obrazložil, da je popolnoma brezmiselno, da nas odrežejo od poročil od zunaj pod pretvezo, da bi utegnila priti vojna poročila ven in da bi to moglo slabo vplivati na vojne dogodke. Če naj drugi ne vedo, kaj se godi pri nas, naj nam vsaj dovolijo, da mi izvemo, kaj se godi pri njih. To vendar ni nevarno. Toda spoznal sem — in to je značilno, — da ta prepoved in vse, kar je ž njo v zvezi nima namena, da naj mi ne izvemo kaj se godi zunaj, marveč da naj ne izvemo, kaj se godi v Avstriji! Obsodili so nas, da naj bomo absolutno nemi, gluhi in slepi in sedaj nočejo, da lsi po ovinku preko inozemstva prišlo kaj do nas. Lagali so silno v inozemstvu, laž pa ni bila nič manjša pri nas. Laž je sploh najvišja patriotična čednost v vseh deželah.
Velik trenotek v poteku dogodkov in tudi v razvolu internacionale je bila ruska revolucija. Nov dan se je pričel, to smo spoznali vsi, bila je odrešitev in vsi smo čutili, da se je nekaj zgodilo, kar odloča o naši usodi v vojni in daleč preko vojne, in vseh upanje se je obračalo do ruske revolucije. V tem trenotku so sklenili Nizozemci in Skandinavci sklicati v Stockholm kongres. Stockholmski kongres ni bil zaman, dal je moralično moč in ime Stockholm je postalo simbol volje proletariata na celem svetu.
In kako je danes? Kdo ve to natančno, kdo more videti tudi za kulise ? Ni vse tako miroljubno do mozga, kakor pravijo eni, in ni vse tako bojevito in neizprosno, kakor pravijo drugi. Eno pa smemo vendar priznati, da je napravila misel miru, proklinjanje vojne, ne samo te vojne, marveč možnosti vojne za vse, čase, od leta 1915. sem velikansko pot. Ce se ententa bojuje, da izpolni prvi Wilsonov program, potem more že danes reči, da je storila mnogo Psihologični prevrat v masah visoko gori gre svojo neizprosno pot. Centralne države so že dolgo prišle z mirovnimi ponudbami, če pa primerjamo prvo mirovno ponudbo z zadnjim govorom grofa Czernina, moramo reči, da so se tudi nekaj naučile. Ni še to, kar želimo, kar zahtevamo in kar je mogoče, da potrebno, da dosežemo cilj, ki ga baje same zasledujejo Pred seboj imamo priznanje, da se odpovedujemo zavojevanjem; a popolnoma negotovo in nedoločno se je isto izreklo. (Leuthner: v Avstriji sploh ne!) Mislim, da se sodrug Leuthner moti. Noben človek v Avstriji ni razbral iz tega govora drugega, kakor da se absolutno odpovedujemo aneksiji dežel; toda to nam ne more zadostovati zato ker, če že sodrug Leuthner, ki je tako blizu, tega ni razumel, Angleži in Francozi še mnogo manj razumejo, ker imajo še mnogo manj zaupanja v besede naših .diplomatov. Zato je moje mnenje, da se naj odpoved aneksijam jasno izreče.
Vse ofenzive, zmagovite in ponesrečene, s te ali one strani, nas ne pripeljejo bližje
miru, stanejo pa tisoče in stotisoče žrtev Vojna karta ne more odločiti miru; ne more’ ga" pripeljati. Centralne države se upirajo in se bodo upirale in entenla jih ne bo pogazila tudi ne s pomočjo Amerike. Žalostno je, če prihajajo angleški zrakoplovi nad mirna mesta in mečejo bombe. Vprašam Vas pa: Če je tudi London stokrat trnjava in ni proti nekemu mednarodnemu pravu, če mečemo na London bombe, kaj dosežemo ? Strahu ne, pač pa mržjno in odločnost za obrambo. Spominjam Vas samo na nekaj, kar je zelo karakteristično: Pri nas ni bilo nikdar pravega vojnega navdušenja proti Srbiji, proti Rusiji le silobran. Takrat pa je bilo razpoloženje najbolj, grenko, ko je vstopila Italija v vojno. Rekli so, da tega ni bilo treba. Pripravljeni smo bili ugoditi delu italijanskih želj, pripravljeni odstopiti dežele in mi socialni demokrati smo takrat povedali svoje mnenje. Vsakdo je čutil, da te vojne ni bilo treba. Dr. Adler razpravlja nadalje o pomorski vojni ter konstatira, da je ona prinesla vojno z Ameriko, z vso Ameriko... In vedno še išče človeštvo miru po nemogočih potih. Nato govori o papeževem mirovnem posredovanju in zopet o Czerninovih izvajanjih ter končno o mirovnem vprašanju sploh.
Za podlago vzame stockholmsko resolucijo in resolucijo ruskega delavskega in vojaškega sovjeta, ki da sta obe vredni, da se o njih prične diskusija, zlasti ker imata obe isti cilj: Razoroženje in rešitev narodnostnega vprašanja. Belgija, kot edina ovira za mir, je izginila iz diskusije odkar je nemški državni tajnik izjavil, da je edina točka, o kateri ni mogoče govoriti, Alzacija in Lotarinska. Toda tam, kakor z naše strani v Srbiji so se zgodile napake. Mi vemo prav dobro, da avstrijska vlada Srbije ne bo mogla obdržati in da tega tudi ne zahteva. Uprava tam spodaj pa ni taka, da bi pripravljala za bodoče prijateljsko razmerje s Srbijo. Kar nas bolj zadeva, je, da se zahteva avtonomija za Bosno in Hercegovino. Ubogi Avstrijci smo edini/ ki še niso priznali aneksije Bosne in Hercegovine. Mi imamo aneksijo še v zakonu. Dobro pa bi bilo, če bi se v Bosni in Hercegovini vedli tako, kakor država, ki hoče biti prijatelj narodom, ki jih objema. Isto velja za razmerje med nemškim narodom in slovanskimi narodi v Avstriji, ki se od vlade in gotovih strank neprestano zastruplja z novimi dolžitvami in denuncija-cijami. Dobro bi bilo, da se napravi tudi na znotraj mir v naši državi .... Delo proletarijata pa je, da se protivi obupu ker je obup slab svetovalec in izraz slabosti, kakor je morda upravičen. Naše delo je, da pokažemo odločno voljo, da storimo vse v dosego miru. Mi zahtevamo, da se da vsem narodom možnost, da žive pred vsem pa hočemo, da se ne strelja več!
Socijalnodemokratični zbor je sprejel po dr. Adlerjevem govoru soglasno in brez debate mirovno resolucijo, ki jo prinašamo na drugem mestu.
Mirovna resolucija avstrijske nemške socialne . demokracije.
Na strankarskem zboru avstrijske nemške socialne demokracije na Dunaju je bila sprejeta naslednja mirovna resolucija:
Strankarsk shod spoznava kot sedaj prvo in najnujnejšo nalogo socialističnega proletariata, da da na razpolago vse svoje moči v dosego miru. Nadaljevanje klanja je brezpomembno in nesmiselno do norosti, tem bolj, ker je prišlo vsem, ki hočejo videti, že do spoznanja, da uspehi vojaške sile v tej vojni ne morejo dovesti do odločitve. Obe sovražni državni skupini pošiljata neprestano nove milijone na morišče, nobena skupina pa ne more druge skupine končno potlačiti. Ne ostane torej nič drugega, kakor da se to strašno klanje konča s sporazumom. Proletariat odklanja ivsako nasilje proti kakemu narodu, ki bi bil žrtev sile, marveč tudi na narodu, čigar .vlada bi
delala silo. Končati vojno s silo pa je tudi nemogoče, pot sporazuma je torej neizogibna in potrebna.
Kot najmogočnejšo pomočnico za mir pozdravlja zborovanje rusko revolucijo, s katere zmago nad carizmom se pričenja nova era zgodovine kulturnega človeštva. Žrtev polni boj revolucionarnih delavcev in kmetov Rusije zasleduje nemška socialna demokracija Avstrije ne samo s svojimi vročimi željami, marveč kot lastno zadevo kot odločilno za zgodovino borečega se proletariata v vseh deželah.
Stvar ruske revolucije in stvar narodnega miru je nerazrušno zvezana. In naša stranka je služila obema, ko je podpirala združeno, žilavo in premišljeno prizadevanje nizozemsko-skandi-navskega komiteja in delegatov ruskega delavskega iii vojaškega sovjeta združiti proletariate vseh dežel v mirovnem delu in doseči obnovitev internacionale. Zborovanje priznava kljub vsem težkočam do sedaj dosežene uspehe na tem polju ter upa, da se skoraj posreči pomembno delo v Stockholmu.
Zborovanje proglaša kot samo ob sebi umevno dolžnost političnega in parlamentaričnega zastopa socialne demokracije, da zrabi z vso energijo vsako možnost, da deluje za mir. Vlado je nujno pozvati, da nadaljuje započeto pot ter pozove vse vojskujoče se države, da naj se zbero k mirovnim pogajanjem; vlada naj odkrito in v jasnih besedah proglasi, da je pripravljena pričeti s takimi pogajanji pod pogojem, da ne stremi po nikakršnih aneksijah in vojnih odškodninah, ter naj za to pridobi svoje zaveznike.
Zlasti je obnoviti Srbijo, Rumunsko in Belgijo ter ne smejo ostati te države, kakor tudi ne neodvisna Poljska v kakršnikoli odvisnosti vgo-spodarskem ali vojaškem oziru.
Izjavi naj, da je končno pripravljena storiti gotove predloge in jih sprejemati, da se doseže mednarodno razoroženje, obligatorična odločitev vseh sporov med državami potom mednarodnih razsodišč in novo mednarodno pravo ter prepreči tako obnovitev danes divjajočega morenja narodov.
Nemška avstrijska socialna demokracija in narodnostno vprašanje.
Naslednja resolucija, ki jo je sprejela nemška socialna demokracija na svojem dunajskem shodu, obsega splošne zahteve glede bodočnosti in uslužbencev. Ta predlog je bil v odseku sprejet.
Tako pravi resolucija:	Organizirano	delav-
stvo v Avstriji noče zaostati v tem boju in noče nadalje potrpežljivo prenašati politične brezpravnosti, ki jo tišči v lastni državi v občinah in deželah. Ono zahteva, da se že enkrat izvede popolna politična enakopravnost pri vseh javnih napravah države ter izjavlja: Sredi splošne demokracije sveta in poleg demokratične zveze svobodnih narodov v Rusiji ne more Avstrija obstojati brez uresničenja samovlade ljudstva in samoodločbe narodov!
Nato kaže resolucija pot do dosege tega cilja ter zahteva poleg demokracije zakonodaje tudi demokratizacijo upiave. Nemška socialna demokracija zahteva enotno, splošno okrožno ustavo za vso Avstrijo na podlagi narodnostne obmejit-ve okrožij in v mešanih pokrajinah na podlagi narodnostne razdelitve v lastnih upravnih skupinah, okrožno ustavo, katere nositelji so osvobojeni ovir jezikovnega spora ter se morejo popolnoma posvetiti gospodarskemu in socialnemu delu.
Glede avtonomije narodov postavlja resolucija tele točke med svoje zahteve:
1. Strankarsko zborovanje zahteva iznova, kakor že pred 20. leti strankarsko zborovanje v Brnu, da se Avstrija preustroji v narodnostno zvezno državo, ki edina more zadovoljiti neoporečno pravico vsakega naroda do samodlčbe ter obenem zagotoviti mirno, gospodarsko in kulturno skupno delo vseh narodov.
2. Okrožna ustava in samovlada ljudstva v okrožju kaže dobro pot za udejstvitev narodnostne zvezne države, ker ustvarja za njo lokalni temelj. Stare kronovine tega ne morejo nuditi. Strankarski zbor svari pred obnovitvijo deželnih zborov, ki so že pred vojno poginili ob svoji no-
tranji slabosti in nezmožnosti, ob zavoženem finančnem gospodarstvu in ob ekscesih narodnega šovinizma. Nikdar niso bili deželni zbori organi samovlade kakega, naroda, marveč vedno le sredstva tujega narodnega gospodstva. Tudi so izkušnje dveh človeških dob zadostno dokazale, da take korporacije, ki obsegajo več narodnosti in več jezikov niso za upravno delo. Deželni zbori s kurijami veleposestva in zbornic, s plutokratičnimi volilnimi pravicami, so — po polomu pruskega deželnega zbora — nemogoči, nikdar jih proleta-rijat ne bo priznal in nikdar več prenašal.
3. Narodi' potrebujejo svoje državno zedinjenje v zakonodaji in upravi, svoje konstituiranje kot delne države v narodnostni zvezni državi. Pot je pa tale: Z zakonom je postaviti vse v volilnih okrožjih kakega naroda izvoljene poslance kot narodno zastopstvo ter jim poveriti v okrožjih organizirano lastno ozemlje naroda v upravo. To državno samostojnost zahteva nemško socialno-demokratično zborovanje pred vsem za Nemce, potem pa tudi za vse druge narode. Celotno državno upravo naj vodi zvezna država, obstoječa iz svobodnih in sebe same vladajočih narodov, ki potom dogovora določijo svoje skupne zadeve in jih urede v razmerju svoje moči. Da sc ustvari taka ustava, je sklicati parlament splošne volilne pravice; če odpove sedanji, je poveriti to delo novo izvoljeni ljudski zbornici.
4. Strankarski shod protestira v imenu vsega nemškega delavstva proti poskusom narodno šovinističnih strank nadomestiti to ustavno delo z državnim prevratom absolutističnih vlad, da dobe kako pravico potom krivice, ali da bi se zastrupilo razmerje med narodi, s katerimi morajo Nemci v Avstriji pod vsakim pogojem skupno živeti in skupno gospodariti.
5. Strankarski shod zavrača tudi predlog, da se potom kateregakoli »posebnega stališča« zopet ustvarijo narodi prvega, drugega in tretjega razreda. Narodne avtonomije, ki jo zahteva shod za Nemce, morajo biti deležni tudi vsi ostali narodi. Pri novi ureditvi odnošajev med narodi ne sme biti dualizem, ki dela silo toliko narodom in daje predpravico madžarskim prvakom, nobena ovir^ za pametno in pravično ureditev skupnega življenja za eno mejo zvezanih narodov.
Rasno.
Strankin zbor avstrijsko nemške socialne demokracije je sprejel dve po-mebni resoluciji, ki jih danes priobčujemo, da jih bodo imeli sodrugi v rokah. Razen tega smo priobčili tudi posnetek govora s. dra. Viktorja Adlerja, p-_ „S1. N.“, ker hočemo biti pravični. Nastop strankinega zbora je je bil epohalen, iz njega odseva poštenost in' resnost avstrijske socialne demokracije. Zaradi teh važnih poročil, smo morali izpustiti v našem tedniku mnogo tudi še važnega gradiva.
Avstrijska gosposka zbornica kaže demokratizmu in socialnim reformam jako neprijazno liče. Všeč ji ni odprava § 14., nastopila je proti zakonskemu načrtu zoper bančno oderuštvo in celo proti paragrafu 1154 b. To zastopstvo agrarnega in bančnega kapitala v moderni državi pač ni več na mestu.
Na soškem bojišču se je mudil cesar Karl kot vrhovni poveljnik.
Stališče ministra Žolgerja je baje omajano.
Nove novce, kovane po 25 in 50 vi narjev ter papirnate po 5 kron nameravajo zdati. Govo nore tudi ovcih po 5 vinarjev.
Sedmo avstrijsko vojno posojilo razpišejo 5. novembra in zaključijo dne 3. decembra.
Izpred pritožbene komisije. 22. t. m.
je bila pred pritožbeno komisijo v Ljubljani razprava o pritožbi kovača Ivana Primožiča proti rudniškemu podjetju pri Sv. Ani nad Tržičem. Primožič je tožil podjetništvo, ker mu je to izplačevalo le po 6 50 K za 9 urno dnino, namesto dogovorjenih K 7#—. Navzoči ravnatelj je predložil izkaz vseh svojih delavcev, s katerim je dokazal, da so zaslužili Primožič in drugi delavci v akordu od 6-50 do 13 K. Zastopnik delavstva sodrug
'Štraus je zastopal stališče, da ima pritožnik; prenizko temeljno mezdo, ki se naj mu zviša.' Ravnatelj podietja izjavi, da dovoli Primožiču prestovoljno povišek dnine od 6.50 K na 7 K, a da Primožič, ki nima nobenih vojaških obveznosti, lehko izstopi iz službe. Primožič se je zadovoljil s 50 vinarskim poviškom. Tudi ostali delavci od šentanškega rudnika so se pritožili zaradi prenizke mezde. Razprava o njihovi pritožbi se ni mogla vršiti, ker niso bila pooblastila, ki jih je prinesel Primožič s seboj, pravilno sestavljena. Delavci naj torej vlože novo pritožbo in naj se obrnejo na strokovno tajništvo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6/1.
Svoboden nakup krompirja. Važno odredbo je izdalo namestništvo na Nižje Avstrijskem. Kdor se odreče nakaznici za krompir, nakupi lehko naravnost pri producentu krompir in dobi dovoljenje-, da kupi v novembru za vsako osebo 80 kilogramov krompirja, v decembru 70, v januarju 60 in v marcu 40.
Ogrska bi dala Avstriji živila. Avstrijska vlada je zahtevala od ogrske vlade, da dovoli uvoz živil v Avstrijo. Ogrska vlada je pripravllena upoštevati to željo, toda opustiti se morajo napadi na Ogrsko v Avstriji. Ministrski predsednik Seidler se je posvetoval o tem s strankami. — Čudno! Zakaj ne vpraša ogrska vlada, ali so napadi upravičeni ali ne. Če so upravičeni, naj nehajo Ogri delati krivico avstrijskemu prebivalstvu.
Svetovna vojna se odigrava zadnji teden prav v naši soseščini ob Soči. Z nepričakovano naglico so prebile avstrijske in nemške čete italijansko bojno črto ob srednjem toku Soče med Bovcem in Gorico. Ko je bila bojna črta prebita, ni kazalo Italijanom drugače kakor umakniti svoje čete še po ostalih delih soškega bojišča, seveda v neprestanih bojih. Umikanje^ je mnogo oviralo deževje in povodenj. Čete osrednjih držav so preganjale bežeče Italijane ter zasedle že šesti dan Videm, ki je važno križišče železnic. Operacije se nadaljujejo z vztrajnostjo in le malo je verojetno, da bi se mogli Italijani pripraviti ob reki Taljamentu za večjo bitko. Švicarski listi že pišejo, da utegnejo Italijani izgubiti ob katastrofi še Benetke in Francozi slutijo, da utegnejo centralne države izvesti napad tudi s tirolske strani, v bok italijanske vojske kar bi bilo potem še zlasti usodno za Italijo, ki bi morala popolnoma umakniti svoje čete z izhodne tirolske in koroške meje. S tem bi bil pa tudi odpor ob reki Taljament popolnoma omajan. Mi ne poznamo vojnega načrta, zato tudi ne moremo izrekati sodbo, marveč smemo navesti le dejstva. Izgube Italijanov so ogromne, ki jih bo vojno po-
veljstvo šele dognalo. Kolikor morem sklepati, je dosedaj ujetih blizu 200.000 italijanskih vojakov, zajetih kakih 1500 topov in silno mnogo najrazličnejih vojnih potrebščin. Italijanskih letal so sestrelili nad 30. Italijani so Gorico silno razdejali; enako delajo tudi z drugimi kraji. Za vojsko in Italijo je ta dogodek, ki še ni dovršen katastrofalen, ker so avstri ske čete jele prodirati tudi s koroške in deloma tirolske meje. Celotne izgube italijanske vojske utegnejo znašati nad pol milijona inož, to je že skoro petino vse vojske. — Na ruskem bojišču ni posebnih dogodkov. — Na francoskem in zlasti na ilanderskem bojišču se vrše presledkoma precej hudi boji. — Na macedonskem bojišču se vrše boji pri Bitolju. — V Aziji so Turki porazili Angleže v bitki na sinajskem polotoku. — Za Italijane jako neprijetna stvar je pa 1 jut napad Turkov in Arabcev v Tripolitaniji v severni Afriki. Tripolitamjo so Italijani zavzeli šele pred nekaj leti z velikimi žrtvami in so se morali v tej vojni umakniti na obrežje i Sredozemskega morja. Sedaj jira preti nevarnost, da utegnejo sploh izgubiti to svojo kolonijo.
Obvestilo Unijskega načelstva.
Važno za blagajnike in elane 1
Skupno načelstvo Unije rudarjev avstrijskih je sklenilo na svoji seji dne 10. maja 1917, da se nakazuje in izplačuje od 1. julija 1917 dalje posmrtnina za člane in svojcele proti vposlatvi potrdilo smrti na predlogu za podporo, ki ga popolnoma izpolni podružnica ali plačevalnica in Unijske članske knjige.
Podružnicam in plačevalnieam se dopo-šljoje te dni potrebne tiskovine (2 obrazca) v primernem številu. Ravnanje je enako kakor pri vojni podpori, le da se pri zahtevi posmrtnine sme rabiti edino rumeni tiskovini, dočim se morajo rabiti pri vojni podpori tudi vbodeče beli obrazci. Nikar tore, ne zamenjajte tiskovine! Za potrdila smrtij ki jih napravi župni ali občinski urad, zdravnik, bolniška blagajna, eventualno bolnišnina, se morajo rabiti izključno rumeni obrazci, ki jih je izdala Unija; dobe se pri vseh blagajnikih.
Sklenjeni ukrepi so bili potrebni, da se odpravijo vbodoče zamudne pisarije, ki so često zavlačevale izplačilo posmrtnine.
Blagajnike prosimo, da ravnajo točno po tem sklepu, ker bi sicer ne bilo mogoče nakazati pogrebnino.
sce-stvo Unije
Na Francoskem so odkrili zaroto in zaprli mnogo vplivnih ljudi.
Na Irskem imajo zopet vstajo v nekaterih okrožjih.
400 let je minilo te dni, ko je Martin Luter nastopil s svojimi nauki proti rimski cerkvi in osnoval protestantizem.
Mezdno gibanje na Jesenicah in Javorniku je trajalo skoro po) leta, preden je prišlo do zaključka. Dolga je bila pot. Vršila so se posvetovanja na obeh straneh, vršila so se pogajanja in tako je potekal čas, ki je končno vendar dozorel in rešil to sporno vprašanje pred pritožbeno komisijo v Ljubljani. Delavstvo je čakalo z neverojetno potrpežljivostjo. Pri obravnavi sta ^zastopala poleg zaupnikov delavstvo tudi ss. Čohal in RollfaC. Giede na delovne in mezdne razmere v teh podjetjih, o katerih smo že večkrat poročali, je bilo nujno, da se izboljšajo. Z razsodbo ljubljanske pritožbene komisije, se je to vsaj deloma zgodilo.
Vsebina razsodbe, ki jo je izrekla pritožbena komisija glede na pritožbo jeseniškega in javormškega delavstva je naslednja:
Razsodba.
1. a) Normalni čas dela se začenja v obratih, kjer se ne dela zdržema, ob 7. dop. in traja z enournim odmorom opoldne in z opustitvijo polurnega odmora pri zajutreku do 6. popoldne. Ob sobotah traja normalni čas dela od 7. dop. — z 1 urnim odmorom opoldne — do 5. popoldne.
Utemeljitev: Skrajšanje delavnega časa ob sobotah, ko se izplačujejo mezde in predujmi, se utemeljuje s tem, da bi bil ob teh dnevih prosti čas delavstva vsled dolgo trajajočega izplačevanja občutno skrajšan. Zahteva delavcev po prostem sobotnem popoldnevu, da si nabavijo živil in druge potrebščine, je glede na malo razsežnost Jesenic neutemeljena.
b) V obratih, kjer se zdržema dela, to so: Martinov plavž, valjarna, plinovi generatorji in elektrarna, ostane 12 urno delo.
Utemeljitev: Analogno z drugimi podobnimi obrati ter z ozirom na državne interese in pomanjkanje delavcev ni mogoče dovoliti za sedaj, da se uvede sistem treh šiht.
c) Zahtevi, da bi se vpeljal v obratih počitek ob nedeljah in praznikih, se ne ugodi.
% Utemeljitev: Državni interesi zahtevajo v sedanji dobi tudi ob teh dnevih delo.
d) Cezurno delo naj se po možnosti o-meji in opravlja v prvih petih dnevih tedna.
Utemeljitev: Delavstvo potrebuje glede na pomanjkljivo prehrano prizanesljivosti.
2. a) Dosedanji dnevni zaslužek se poviša sledeče:
Vsem nad 18 let starim delavcem za 2 K 40 vin. za šilito, delavkam za 1 K 20 vin. za šilito in mlajšim delavcem in delavkam za 80 vin. za šihto.
Utemeljitev: Povišek zaslužka je z o-zirom na stopnjujočo preživnino potreben; priznan je bil v tej meri le zaradi tega, ker zahteve delavstva na vojnih dokladah presegajo od podjetja priznane draginjske in družinske doklade.
b) Zahteve delavcev glede plačila čez-urnega in ob nedeljah izvršenega nadurnega dela se ugodi in sicer se plačajo nadure od 6. do 10. zvečer in od 4. do 7. zjutraj s 50%, od 10. do 4. ponoči, kakor tudi nadure ob nedeljah, s 100% poviškom.
Istotako se prizna 50% povišek onim delavcem, ki so zaposleni izven obrata, razen takrat, če imajo na razpolago obratno železnico.
Utemeljitev: Ravnateljstvo samo je pri obravnavi tej zahtevi ugodilo.
c) Doklada po 1 K za vsako ponočno šihto se odklanja.
OKU OOUtll MOJI V10108 M
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec ori Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wlslnger, u nrečilnlci v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Božidar Kisel, Trebnje.	od 8. do 11. dop.	Sodni okraj Višnja gora
ClanI iz občin Zagorje, Kotediež, /užiše, St Lanbertin Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se rao-*glasiU v pisarni bolniške blag-jne. da se Jim izstavi nakaznico za zdravnika. Clanl iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zaravnlku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni Doimski list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico Je treba nakaznice S prl-
tožoami se Je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
Jeseniško delavstvo pred pritožbeno komisijo-
Utemeljitev: Ker morajo gorenji zaslužki izmenjavo' šilit vsebovati.
d) Mezda delavk ne sme znašati manj od 3 K 60 vin., mlajših delavcev ne pod 3 K — to pa le, ako je teh in onih delo zadovoljivo.
Utemeljitev: Ker po eni strani n.i možno glede na sedanje draginjske razmere z manjšo plačo izhajati, po drugi pa je mogoče ceniti vrednost dela ne samo po urah, marveč v prvi vrsti po uspehu.
e) Odklanja se povišek akordnega dela. Vsekakor se ima akordno delo pred začetkom istega z delavcem, pogodbeno ugotoviti in leto pismeno odkazati. Morebitna rektifikacija akordne mezde prepušča se sporazumljenju med podjetjem in delavstvom.
Utemeljitev: Dnevni zaslužek in vojna doklada sta bila bistveno zvišana, s čemur se je opravičenim zahtevam delavstva zadostno ugodilo. Pogoditev akordnega dela pred pričetkom istega je glede na interese delavstva potrebno.
3. Vojna doklada odmeri se na predlog ravnateljstva ter se ima v nadalje tako izplačevati, kakor se je od 1. avgusta t. 1. izplačevala in sicer: za oženjene delavce, katerih zaslužek po sedanjem povišanju ne doseže 200 K mesečno K 45; onih pa, katerih zaslužek presega 200 K 35 K. Iz razloga, da bi oni delavci, katerih zaslužek znaša 200 K do 210 K in vojna doklada le 35 K, ne bili napram onim, ki zaslužijo pod 200 K z vojno doklado 45 K oškodovani, zaokroži se njih zaslužek na 210 K. Za vsakega zakonskega, nezakonskega,- adoptiranega otroka pod 14. leti plača se mesečno, dokler za tega dokazno skrbi v podjetju zaposleni oče ali mati, katerih zaslužek znaša pod 200 K m:’.-sečno, 12 K, onih nad 200 K, pa 9 K. Za nad 18 letne neoženjene delavce z zaslužkmo sedanje plače pod 200 K, mesečno 35 K, nad 200 K mesečno okroglo zaračunam zaslužek od 200 K do 210 K mesečno kakor pri oženjenih delavcih.
Nad 18 let stare delavke mesečno 20 K, mlajši delavci in delavke mesečno 15 K.
Vse doklade veljajo za polne šilite. Za vsako neizvršeno šihto odtegne se Var, doklad, torej pri dragonjski dokladi 45 K za šihto 1 K 80 vin., pri draginjski dokladi 35 K za šihto 1 K 40 vin., pri draginjski dokladi 20 K za šihto 80 vin., pri draginjski dokladi 15 K za šihto 60 vin., pri dokladah za otroke pri 12 K za šihto in otroka 48 vin., pri 9 K za šihto in otroka 36 vin.
Pri posebnih ozira vrednih primerih bolezni naj se izjemoma olajšuje skrajšanje doklad za otroke.
4. a) Zahtevi glede plačila, če je delavec bolan, oziroma, če je le-ta pri opravljanju dela zadržan, se ugodi na podlagi §§ 1154 b in 1155 o. d. z. ter se morajo še ne rešene zadeve v zmislu direktiv, danih po kompromisu med organizacijo delodajalcev ugotoviti.
Utemeljitev: Tvrdka je priznala tozadevni kompromis.
b) Kopališča, azbestna obleka, visoki škornji, delavski predpasniki se po možnosti nabavijo.
Utemeljitev: § 74 obrtnega reda.
c) Nadzorstvp za preži vila:	Zahtevi glede nadzorovanja podjetniškega -Konsum-nega društva na Jesenicah po zaupnikih delavstva se ugodi.
Utemeljitev: Ker je v interesu podjetja, da se vsako nezaupanje delavstva v tej smeri odstrani.
5. Čas veljavnosti teh odredb je tekoča delovna perioda.
Utemeljitev: Ker se od strani podjetja gori navedena draginjska doklada in doklada za otroke, kakor tudi del, sedaj priznanega poviška mezde izplačuje prostovoljno od 1. avgusta 1917.
Poziv. Ljubljenca slovenskega naroda, dr. Janeza Ev. Kreka, nam je vzela nemila smrt; njegovih idej pa ne vzame nobena smrt, ne zatare nobena sovražna sila. Po čemer so hrepeneli že v davnih časih najplemenitejši rodoljubi, kar so pripravljali najbistrejši duhovi, kar je nezavedno tlelo v vseh slovenskih srcih, to je vzplamtelo zadnje dni v mogočen kres, ki je ožaril ves slovanski jug, kres, zažgan od ognjevite Krekove besede, ki je vtelesila v silnem duhu spočeto idejo svobodne jugoslovanske države pod habsburškim žezlom. Ta ideja živi in gori v vseh slovenskih srcih, kar jih ni še okužil hlapčevski duh, kar jih ni še pohujšala sebična zavist. Po načelih krščanske vere. da so ljudje vsi bratje, vsi enakopravni, da je sužriost bogu in poštenim ljudem zoprna, je zahteval veliki rajnik tudi za svoje rojake svobndo in enakopravnost. Kaj čuda. da je ta tako pravična, tako krščanska, tako človeška zahteva hipoma prešinila vsa slovenska srca, na mah zedinila in združila vse slovenske stranke 1 Misli in želje vseh Slovencev je izrekla Krekova beseda, in Krek je postal vseh Slovencev ldicar in zaščitnik in vodja. Vse svoje velike dušne in telesne moči je posvetil ta veliki mož ljubljeni domovini; zanjo je naposled dal svoje življenje. In Slovenci so to spoznali; dokaz je bridka žalost po vseh krajih, koder biva slovenski rod, dokaz veličastni pogreb. Spomin Krekcv bo živel v slovenskih srcih vekomaj. To pa ni zadosti. Veliki rajnik je ljubil svoje rojake ne samo v srcu; delal in trpel'je zanje vse žive dni, Bolj kot njegovemu spominu je treba Krekovega spomenika Slovencem, da vsaj nekoliko izkažejo v dejanju svojo hvaležnost, da poplačajo nekoliko svojega dolga svojemu dobrotniku. Treba ie spomenika v dokaz, da znajo Slovenci častiti svoje velike može, da bodo vedeli pozni rodovi, komu so hvalo dolžni za svojo rešitev, da bo imela mladina pred očtni zgled, kako se pridobiva vsega naroda hvaležnost in ljubezen. Podpisani odbor si je postavil nalogo poskrbeti, da se dvigne i v beli Ljubljani dostojen spomenik dr. Kreku, in z zaupno prošnjo se obrača do vseh Slovencev in tudi do drugih Slovanov, ki so poznali, ki so čislali in ljubili rajnika, da prispevajo po svojih močeh v dosego blagega namena, da se počasti spomin velikega moža. V Ljubljani, 20. oktobra 1917. — Odbor za Krekov spomenik: Dr.
A Korošec,načelnik „Jugoslovanskega kluba“, častni predsednik. Dr. Fr. Detela, vladni svetnik, predsednik. Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski, po. predsednik. Dr. Fr. Jež, tajnik. Ignacij Zapiotnik, blagajnik Anton Kristan, Bogumil Remec, Oton Župančič, Rihard Jakopič, Mihael Moškerc, odborniki.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska „Učiteljska tiskarna” v Ljubljani.
Delavci, napovedujejo nam hude politične boje; ko nastopijo normalni časi, bomo morali biti že pripravljeni!
Vsaka iena
naj bere moje velezanimivo navodilo o
moderni negi pis.
PreizkuSen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida li range, Pressburg
(Ogrsko), Schanz8trasse 2. Abt. 97.
Ne slane iti?!
registravaroa zadruga x osnejenc zaveso*
TšsBžovisse za šole, županstva ?7i urade. Nalm0«S@!r» ra&Jše plakate in vabila za
s&oele S« veselile©.
Letne zaključke
Kajjmotierrcejša uredba za tiskanje SBstov, fsnjjšg, brošur, KMZŠteSiij M.
Stereotipni, mtcjgrafija.
Okrajna bolniška blagajna
—....... v Ljubljani =r ^
Pisarna: TurjaSki trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol.|popol.	Stanovanje
Dr. {Mesina Peter splošno zdravljenje	1/211 —1/21	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag
	•/sl.— ‘/23	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1-3	Poljanska ! cesta 18.
		Hh i r
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo’ zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnieo), brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih’ Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli elan sam pozove druge zdravnike, da ga leeijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan Jan in sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Vozna leolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.