v Tc rô^ / Jlustralís /, Kupil A Leto 9 / št. 176 - April 2002 Cena: $ 5.00 Sydney - Avstralija http://www.glasslovenije.com.au "Skozi ogenj in pepel" Ivanke-Sluga Škof iz Melbourna za nagrado dobrim učencem na šolah v Kopru in Sežani kulturne'delavke Ivanke-Sluga raj^^ft^t;^ Škof Skozi ogenj in pepel, je izšla najvišje vasi v Brkinih, o pritiskih italijanskih fašistov, o trpljenju avtorice in njenih staršev, bratov in sester. Tudi življenje v Avstraliji Ivanki-Sluga Škof ni prizaneslo, tudi tukaj se je srečevala z vse mogočimi težavami: s smrtjo najbližjih, z boleznijo, pa tudi s sovražnostjo nekaterih rojakov. "Knjiga Ivanke Šluga-Skof je predirljivo pričevanje o povojnem slovenskem izseljenskem rodu v Avstraliji - z vsemi tegobami in težavami, ki spremljajo njihovo življenje, a tudi z veselji, srečami, uspehi in zadoščenji", je zapisano na platnicah knjige. Nekaj knjig nove izdaje je prispelo tudi v Avstralijo in možno jo je naročiti na telefonski številki: 03-9741 3112, po ceni AUD 20.00 (vključno s poštnimi stroški). Osmi slovenski festival "Prijateljstvo nas združuje" 6. - 7. april 2002 Geelong /Glas Slovenije/ -V soboto, 6. aprila se je na zemljišču Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu, v Viktoriji, začel osmi slovenski festival, nadaljeval seje v nedeljo, 7. aprila, pod geslom Prijateljstvo nas združuje. Potekal je pod okriljem Sveta slovenskih organizacij Viktorije. Uradni del se je pričel s sveto mašo patra Cirila Božiča, s petjem obeh himn in govori. Med častnimi gosti so bili častni generalni konzul RS Alfred Brežnik, predstavnik Veleposlaništva RS iz Canberre Marko Polajžer ter predstavniki avstralskih oblasti, med njimi župan 10. maja 2002 deveta obletniea izhajanja GLASA SLOVENIJE Geelonga Srečko Kontelj, slovenskih strašev sin. Festivala so se poleg avstralskih Slovencev iz vseh krajev udeležili tudi pevci iz Slovenije KUD Pri morje-Ajdovščina in novinar Radia Maribor Drago Marušič. Kulturni program, na katerem je nastopala slovenska mladina, sta povezovali Janja Šerkulj in Meta Lenarčič. Na festivalu so predstavili tudi dve knjigi: Marijana Peršiča Na usodnem razpotju in Skozi ogenj in pepel Ivanke Škof. Vrstila so se razna športna tekmovanja, pripravili pa so tudi več razstav. SAZU v izjavi o jeziku izrazil svojo ogorčenost zaradi malomarnega odnosa slovenske vlade in državnega zbora do slovenkega jezika, ki je "orodje naše suverenosti". Več na str. 18 Mag: Denar za nakup Opera bara je prišel od avstralskih Slovencev, natančneje iz Sydneya. Na fotografiji Irena Starih a Novi avstralski zakon o državljanstvu Aprila letos je Avstralija sprejela zakon "Changes to Citizenship Laws", po Katerem bodo lahko potrdili državljanstvo dežel svojih staršev tudi pripadniki druge in tretje in naslednjih generacij, ne da bi pri tem, tako kot doslej, izgubili avstralsko državljanstvo. Več na str. 12 in v angleški prilogi. Slovenski strelci v Sydney ju S ydney /G las Si. o veni j e/ -V Sydneyju je bila prva letošnja tekma za svetovni pokal v streljanju z zračnim in malokali-brskim orožjem. Tekmovali so tudi naši stari znanci iz časa olimpijskih iger Natalija Prednik, Rajmond Debevec (dobitnik zlate medalje na OI Sydney 2000) in Izidor Hreščak. Tekmovanja so se odvijala na nekdanjem olimpijskem prizorišču. Edina slovenska predstavnica v ženski konkurenci Natalija Prednik je z zračno puško osvojila 14. mesto, le za dva kroga je zaostala za uvrstitivijo v finale. Z omenjenim tekmovanjem se pričenja boj za prve olimpijske norme, s katerimi si bodo tekmovalci odprli pot do 01 2004 v Atenah. GLAS SLOVENIJE (v papirni obliki) bo prenehal izhajati ob 10-letnici, maja 2003! Se naprej na internetu! Sprememba pri naročnini! Uredništvo Glasa Slovenije seje odločilo - Glas Slovenije (v papirni obliki) bo izhajal samo še do svoje 10. obletnice, do maja 2003. Se naprej pa bo, izhajal na internetu. Kot smo že večkrat zapisali, Glas Slovenije, zaradi naročnikov -upokojencev, v devetih letih izhajanja ni podražil naročnine, kar je bilo kar veliko breme za normalno izhajanje časopisa. Odslej bodo lahko naročniki do aprila 2003 plačevali naročnino po mesecih in sicer za vsako številko S 5.00 plus 50 centov GST - skupaj torej za vsako številko S 5.50. Prosimo naročnike, ki želijo plačati naročnino za eno leto, torej do aprila 2003, da nakažejo vsoto za 12 mesecev, kar znaša po novem S 66.00 (vključno GST). Tisti pa, ki želijo plačati časopis za manj kot eno leto, si lahko zračunajo plačilo po mesecih. Primer: Za 8 mesecev: (5 x 8 = S 40.00, plus S 4.00 GST, skupaj S 44.00). Za 6 mesecev: (5 x 6 = $ 30.00. plus $3.00 GST, skupaj S 33.00). NAROČNIN, PROSIMO, NE PLAČUJTE DALJE KOT DO APRILA 2003. Vplačanega denarja po tem datumu ne bomo"vračali. Vsem, ki so naročnino že (pre)plačali po aprilu 2003 pa bomo na njihovo željo denar vrnili. Kot smo objavili že v prejšnji številki, bo naš računalnik iz evidence izbrisal vsakega naročnika po 30 dneh izida naročnine. Uprava THE VOICE OF SLOVENIA novice in zanimivosti iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE - ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI - ZA VSE SLOVENCE I Uredništvo Glasa Slovenije obiskal novinar Radia Maribor Drago Marušič Sydney /Glas Slovenije/ -Mariborčan Drago Marušič se oglaša po valovih SBS radia že dolgih deset let. Avstralski Slovenci radi poslušamo njegovo korektno poročanje, zato smo bili toliko bolj veseli, ko smo ga I spoznali tudi osebno. Slovenska medijska hiša - Slovenska TV 31 Sydney - Stičišče avstralskih Slovencev SLOVENIJE Iz dnevnika urednice Stanke Giegorič 'SLOVENIJE _ April 2002 Petek, sobota, nedelja -29., 30., 31. marec V času velikonočnih praznikov sem se posvetila "študiji o vrnitvi v Slovenijo" in sem za vas, dragi bralci, zbrala veliko informacij na to temo, ki jo najdete na straneh 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, in 11. Morda bodo v korist nekomu, ki se želi vrniti v domovino, za vse ostale pa so prav gotovo zanimivi podatki sami. Daje bilo moje razmišljanje v prejšnji številki pravilno, namreč, da se bodo v Sloveniji nekateri prestrašili vrnitve Slovencev iz tujine v domovino, je že razvidno iz članka Nade Ravtar v tedniku 7 D (str. 7). Če pozorno preberete kaj so razpravljali na dveh sestankih, januarja in februarja na temo repatriacije (str. 4 in 5) in primerjate kaj je povedal dr. Zvone Zigon v 7 D (str. 7), vam ne bo težko zaključiti, da postajajo odgovorni "bolj previdni z obljubami." Predvsem pa do tega prihaja zaradi strahu, da ne bi, bog ne daj, izseljenci rojakom v Sloveniji odvzeli kako službo ali stanovanje ali pa "povečali število desnih volilcev", kot da so Slovenci v svetu sami desničarji. Ti strahovi so očitno že dobili "velike oči". Zanimivo: kadar je šlo za priselitev in pridobitev državljanstev ljudi, ki so po razpadu Jugoslavije pribežali v Slovenijo iz drugih republik, takrat ni bilo slišati nobenega ali zelo malo protestov. Nam' to morda govori, daje recimo kak Albanec, Makedonec, Hrvat, Srb, Bosanec, celo Ukrajinec (mladih deklet - prostitutk iz te države je polna Slovenija) ali pripadnik kakšnega drugega naroda današnjemu Slovencu bližji in bolj pri srcu kot Slovenec, kije pač šel po svetu, da ne govorim o onih, ki so bili dobesedno izgnani ali so morali oditi zaradi drugačnih prepričanj. In seveda da ne govorim o tistih, ki jim je lastna domovina odvzela težko prislu-ženo premoženje - posestva, na katerih danes morda stojijo slovenske tovarne, šole, razne ustanove intd., ki so seveda v korist državljanom Slovenije. Nekaj je/bo vrnjeno, denacionalizacija pa še zdaleč ni zgodba o uspehu slovenske države, vsaj ne do zdaj. Sicer pa naj zaključim to temo z nasvetom vsem povratnikom, s hrvaškim izrekom "uzdaj se use i u svoje kljuse!" Sreda, 10. april SOS za Glas Slovenije! Se mesec dni in Glas Slovenije bo proslavil točno devet let izhajanja. Bliskovitih lepih in manj lepih let je za menoj. Toda, odkar sem lani obiskala Slovenijo, sem se že nekako potihem odločila: deset let mojega življenja in nič več! Ta obletnica se z neustavlj ivo naglico bliža, z njo prihaja tudi zapis na prvi strani, da bo Glas Slovenije izhajal samo še do 10. obletnice, torej do maja 2003. Ura naše zgodovine že odšteva ... jaz pa v polnem zanosu kako bom recimo na Pokljuki nabirala jagode, borovnice in gobe in pasla krave in ovce. Upam, da mi bo usoda naklonjena. Spominjala se bom vseh teh let nazaj, lepih, težkih in vsemogočih drugih trenutkov, tudi tega, da je naša Slovenska medijska hiša z Glasom Slovenije vred za nekatere "šamozl". Ampak ob tem se spomnim reka, da ni važno kaj je rečeno, ampak kdo reče. Nasme-jem se od srca, v sramoto tistemu, ki je to izrekel in ki ni karkdorsi-gabodi v avstralskem slovenskem dogajanju. prijazni^ ljudje, znanci, stari in novi... Čaka me dovolj za upanje! Čeprav seje v letih po drugi vojni v Avstraliji spletla gosta mreža slovenstva, manj ali več zaupnih rojakov, sodelavcev, zanesenjakov, je atmosfera še vedno ostajala na ravni na kakršni pač je, ne da bi človek hotel koga žaliti. Z nekaterimi si se zlil, z drugimi ne! Bilo je prijateljstev in bilo je sovražnikov, kakor povsod po svetu med ljudmi. Morda je bila zame ta mreža marsikdaj tudi nesprejemljiva, preredka. Dragi in spoštovani naročniki in bralci, vprašam vas, ali se vam zdajle ne vrti v glavi ob takšnem branju? Vam, ki lahko razmišljate racionalno in brez strasti - ne tako kot jaz, ali se čudite o čem in kaj govorim? Govorim o mojih devetih letih, morda najlepših letih mojega življenja, ki sem ga pač preživljala ob računalniku z raznimi zdravstvenimi težavami. Mi lahko odpustite da vas puščam na cedilu in se od vas že pričenjam poslavljati? Je smiselno iskati to rdečo nit? Ni! Ni vredna! Ta čas se prepuščam samo še lenobnim časom sanjarjenja o vrnitvi v domovino, o tem da me ne bodo več bolele mišice in roke od tipkanja, da me ne bo nihče več opravljal zaradi mojega dela, in nenazadnje, da se bom lahko naspala, ne da bi pri tem imela slabo vest, da nečesa še nisem postorila. Ampak bila sem ujetnica po svoji volji, mar ne? V devetih letih, v času, ko sem pravzaprav prebedela dan in noč in vikende in praznike, se moji rojaki niso kaj prida spremenili. Kaj je drugače kot pred devetimi leti, in kaj bo drugače, ko bo koledar zapisal deset let mojega dela? Nič! Edino zame bo, ker se mi bo odprlo življenje, drugačno kotje bilo tole. Čakajo me prijatelji Ne, ne, ne krivite samo mene. Krivite, prosim, tudi in predvsem razne "šamozle", in vse tiste, ki nikoli niso bili pripravljeni sponzorirati časopisa, čeprav bi ga lahko. Krivite tiste, ki so odžirali naročnika za naročnikom, ki so odžirali celo državni denar, tisti, ki ga je bila Slovenija pripravljena dati. Res ne veliko, ampak uspelo jim je vsoto za nas še zmanjšati na minimalni odstotek. Vesela bom, da mi takšnega ponižanja ne bo treba več prenašati. Vzporedno z njim pa tudi moledovanja za ubogaj me -naročnino! V teku slovenskih let v Avstraliji je šlo že veliko tega: šli so slovenski časopisi in njihovi uredniki, šle so ideje in razni načrti, šla so nekatera slovenska društva in organizacije, šli so naši rojaki... Slajetudi naša slovenska televizija v Sydneyju, šel bo Glas Slovenije in še marsikaj. Vse po zakonu minevanja. Toda s Florjanom se bova spom-' nila "mladih", druge in tretje generacije, v katere zre Slovenija s tako velikim upanjem in zaupanjem. V teku let smo jih "starejši" prosili za sodelovanje in za pomoč, ne samo pri urejanju, tudi pri pisanju raznih člankov najsi bodo v slovenščini ali agleščini. Z eno samo izjemo niso kaj dosti slišali. Roko sodelovanja jim ponujamo spet in spet, tudi tokrat, ponujamo jim nadaljevanje časopisa. Kličemo SOS! Bomo uspeli? Morali bi, saj je beseda ideja, ki premika svet in ki utrjuje bivanje naroda. Z vero in upanjem torej v prihodnost, ki naj bi bila na že odraslem novem rodu Slovencev v Avstraliji. Natančnih preiskav in zaključkov verjetno niti ne bo treba delati za inventuro. Vsako morebitno odkritje bi itak šlo z vetrom, kot jih je šlo že marsikaj v preteklosti. Zato je škoda in zguba časa za razmišljanja kdo je pravzaprav kriv in kdo ni. Konkretno odkrivanje krivcev in krivic bi kazalo na boljše čase a vemo da jih ne more biti - "čim bolj sneži, tem bolj se zdi, da pada sneg". Kakorkoli, v naslednjih mesecih se vam bomo oglašali z isto vnemo in pozornostjo kot doslej. Ja, iz spoštovanja do vseh vas, ki ste nas radi brali, se nam oglašali z lepimi željami, pa tudi do tistih, ki so pred novim letom poslali ček za naročnino, zraven pa iztrgan, kot dlan velik papirček z opombo "za naročnino", kaj več si niso upali zapisati, tudi tega ne, da bi nam zaželeli: srečno! Ja, pa to naj bi bili kulturni in inteligentni ljudje, pa še premožni zraven. Ampak to je bila njihova pravica in naša dolžnost, da tako žalitev sprejmemo. Vseeno so bili vsaj naročniki in so nas brali. Kaj pa tisti visoki odstotek, ki nas sploh ni? Pravijo, da knjige in časopisi ne morejo biti nekaj mrtvega, mrtvi so tisti, kijih ne berejo. Bilo je in dogajalo seje. Naj zaključim z upanjem, da mi bo po maju 2003 internetni Glas Slovenije ostal le še kot zabava in trening za ostarele možgane. Dragi naročniki, dragi bralci, od vas se nameravam poslavljati samo z dobrimi željami, ki naj bi se vsipale na vas kot voščila za vaš srečen jutri. Vaša Stanka ^ ' ' SLOX EMJE April 2002 5. 4. 1894 - V Dolah pri Šmohorju na Koroškem se je rodil učitelj, politik, pedagoški pisec in naro-dopisec Vinko Moederndorfer. Bil je eden od vodij socialdemokratske stranke v Mežici. Objavil je več učbenikov in raziskav o šolskih vprašanjih. Zbrano narodopisno gradivo pa je izdal v dveh knjigah. Umrl je 1958 v Celju. 6. 4. 885 - Na Moravskem je umrl nadškof sv. Metod, skupaj z bratom sv. Cirilom (Konstantinom) utemeljitelj prvega slovanskega knjižnega jezika in slovanskega bogoslužja. Z bratom sta med našimi predniki delovala predvsem v Kocijevi Spodnji Panoniji. Rodil seje okoli leta 815 v Solunu. 6. 4. 1947 - V Ljubljani jc umrl eden največjih slovenskih impre-isonističnih slikarjev Matija Jama. Slikal je realistično in se posvetil krajinarstvu. Velja za slovenskega najdoslednješega impreisonista. Rodil seje 1872 v Ljubljani. 7. 4. 1918 - Slovenski zborovalci so na koroško - štajerskem taboru v Šentjanžu razorožili in pregnali nemške napadalce. Kljub temu. da je bil shod prekinjen, je dr. Anton Korošec imel enourni govor, zatem pa je bila sprejeta resolucija za majniško deklaracijo. 7. 4. 1805 - V Petrogradu je umrl jezuit, gradbenik in arhitekt Ga-brile Gruber, vsestransko nadarjen in izobražen človek. Bil je strokovnjak za vodne naprave za plovbo, kemik, zdravnik in kirurg. V času bivanja v Ljubljani je bilo njegovo glavno delo prekop. Rodil se je 1740 na Dunaju. 10. 4. 1878 - Umrl je slovenski skladatelj - samouk Josip Kocijančič. Vodil je številne pevske zbore in zbiral narodne napeve. Njegove zborovske skladbe odlikujeta melodičnost in romantični zanos. Na Goriškem je tudi pomembno vplival na krepitev narodne zavesti. 10. 4. 1885 - Na Sveti Barbari pri Mariboru se je rodil slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in prevajalec dr. Joža Glonar. Najpomembnejša dela: Poučni slovar. Slovar slovenskega jezika. Slovenski biografski leksikon. Uredil je slovenske narodne pesmi. Umrl je 1946 v Ljubljani. 11.4. 1451 - Dan, ko so naselju ob Savinji celjski knezi leta 1451 podelili mestne pravice: to je občinski praznik mesta Celje (več na str. 14). 18. 4. 1941 - V Ljubljani je umrl slovenski politik Ivan Hribar. V letih 1896-1910 je bil ljubljanski župan. Bil je tudi poslanec v dunajskem parlamentu, po prvi vojni minister in diplomat Kraljevine SMS. Sodeloval je pri snovanju univerze. Rodil se je 1851 v Domžalah. 24. 4. 1904 - Pod vodstvom dr. Lamberta Ehrlicha iz Žabnic v kanalski dolini je bilo ustanovljeno Slovensko krščansko - socilano društvo za celovec in okolico. 26. 4. 1899 - Je v Ljubljani umrl pesnik Dragotin Kette. V slovensko poezijo je uvedel prost ritem, lahkoten izraz in nove oblike soneta. Rodil seje 1876 v Premu na Notranjskem. Bled se že pripravlja na praznovanje tisočletnice Na Bledu je bilo prve dni aprila dokaj pestro, vrstile so se prireditve ob občinskem prazniku in priprave na veliko obletnico -tisočletnico Bleda, ki jo bodo praznovali čez dve leti. v spomin na datum 10. april 1004. Ta datum je zapisan na darilni listini, s katero je takratni blejski gospodar podaril območje Bleda Briksen-škim škofom. To je najstarejši dokument, ki priča o Bledu. Za tisočletnico so na Bledu že izdelali nov o. celostno podobo, na kateri bo občina gradila tudi v prihodnje. Eden od simbolov je rajska ptica, ki so jo našli ob jezeru in ki izvira iz okoli 6. stoletja. Te dni je na Bledu potekala osrednja prireditev, gledališka predstava, nastopila je godba na pihala, pripravili so turistično delavnico in še kaj. Prav letos pa slavita na Bledu dva stoletnika: blejski labodi in pletne. Labode je na Bled pripeljala avstrijska plemkinja. ki je bila takrat lastnica Hotela Toplice. Pletna je čoln z ograjico in streho, ki ga s pomočjo \esel \ozi pletnar - značilen je za Blejsko jezero pa tudi izdelujejo ga na Bledu, v majhni vasici Mlino.V festivalni dvorani so odprli razstavo zgodovinskega društva Bled in govorili o nastajanju Blejskega zbornika, ki bi predstavljal pomemben dokument za praznovanje tisočletnice. V zborniku bodo vsi podatki in dokumenti o tem kraju. Do 19. st. so Bledu vladali Brik-senški grolje. Blejski turizem seje začel razvijati leta 1850 s pomočjo Švicarja Arnolda Riklija. Leta 1854 je začelo delovati prvo zdravilišče. Danesje Bled eno vodilnih centrov za rekonvalescencno in preventivno terapijo v Sloveniji. Poživljujoca klima veliko pripomore k boljšim zdravst\enim učinkom. Generalni konzulat RS Nova Zelandija Častni generalni konzul Dušan Lajovic P. O. Box 30247 Lower Hut NZ P.O. Box 5 Smithfield NSW 2164. Telefon: (04) 567 0027 Fax:(04)567 0024 Generalni konzulat RS Sydney Častni generalni konzul Alfred Brc/ni k P.O.Box 188 Cooaee NSW 2034 Telefon: 02 - 95171591 Fax:02 - 9519 Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Odpravnica poslov: Helena Drnovšek Zorko Drugi sekretar: Marko Polajžer Advance Bank Čentre - Level 6 60 Marcus Clarke Street Canberra City Telefon: (02) 6243 4830 Fax: (02) 6243 4827 Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: h ttp:/sloven ia.webone.coni.au E-mail: embassvofslovenia'® webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00- 14.00 AUSTRALIA ><, Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/X1I. Ljubljana 1000 Slovenija Telefon:+386 1 425 4252 Fax: + 386 1 426 4721 E-mail: lupo.interprise"siol.net Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik državna sekretarka Gregorčičeva 25 1000 Ljubljana Slovenija Tel:+ 386 1 478 22 91 Fax: + 386 1 478 22.96 E-mail: urad.slovenciia.gov.si Slovenska izseljenska matica Cankarjeva l/II, p.p. 1548 1001 Ljubljana, Slovenija RODNA GRUDA Tel.:+ 386 1 241 02 86 Fax: + 386 1 425 16 73 E-mail: sim!®siol.net <3 S . — o c\) 2 m SLOVENIAN MEDIA HOUSE - GLAS SLOVENIJE: časopis Glas Slovenije - Slovenska TV31 Sydney - Web; Manager: Florjan Auser; Glas Slovenije izdaja Slovenian Media House; glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič; Glas Slovenije ustanovljen leta 1993. Je nedobičkonosen časopis; mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani); vse pravice pridržane; ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kaclar je naveden vir (Glas Slovenije): Glas Slovenije nudi informacije o Slovencih v Avstraliji, Sloveniji in po svetu; izhaja enkrat mesečno: letna naročnina S50.00 + S 5.00 GST. polletna - S 30.00 + 3.00 GST: letna naročnina vprekmorske države (letalska pošiljka) S 100.00. Pokrovitelji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi. Mali oglasi: do 20 besed S 10.00: vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00. Glas Slovenije tudi na internetu - dostop z geslom. NASLOV: SLOVENIAN MEDIA HOUSE-GLAS SLOVENIJE P. O. Box 167 Winston Hills NSW 2153 Australia- telefon: (02) 96749599 Fax: (02) 96749588 E-mail: ovenia(a)zeta. org.au STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu: http://wwv.glasslovenije.coni.au April 2002 Vrnitev v Slovenijo Kaj Slovenija lahko nudi oziroma kaj bi lahko nudila Slovencem iz tujine ob vrnitvi v domovino Slovenijo? Trenutno so res vsi pogovori usmerjeni predvsem pomoči argentinskim Slovencem, vendar bodo nekatere splošne smernice veljale tudi za ostale Slovence po svetu, vsaj tako zahteva nova Resolucija za Slovence po svetu, kije bila sprejeta januarja letos. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je 29. januarja sklical sejo za ugotovitev stanja in možnosti ter določitev osnovnih smernic za usklajeno delovanje med vladnimi in nevladnimi ustanovami. Drugi sestanek je bil 21. februarja (namenjen predvsem argentinskim Slovencem). Znova so zastopniki raznih ministrstev, državnih zavodov, parlamenta in civilnih družb razpravljali o problemih in reševanju vprašanj okoli vrnitve Slovencev iz tujine. Do tega sestanka seje za vrnitev iz Argentine prijavilo na Društvo Slovenija v svetu 104 oseb oziroma prispelo je 38 prošenj za pomoč pri vrnitvi v Slovenijo. Magdalena Tovornik, takrat še državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu, je predlagala ustanovitev posebne operativne delovne skupine z vključevanjem Urada za Slovence po svetu, Urada za priseljevanje in begunce, Društva Slovenija v svetu (vključno z interesi SIM in SSK) ter s predstavniki raznih ministrstev. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja tudi posebno brošuro s koristnimi informacijami. Zaposlovanje v Sloveniji Kljub zmanjšani možnosti zaposlovanja v Sloveniji pa v določenih panogah in za določene poklice še vedno obstaja precejšnje pomanjkanje delavcev in tako obstajajo dokaj realne možnosti za zaposlitev tudi za slovenske izseljence in njihove potomce. Glej tabelo na str. 7. Vsa odprta delovna mesta so dostopna tudi na spletni strani Zavoda za zaposlovanje www.ess.gov.si, kjer lahko tudi osebe iz tujine dobijo konkretne podatke o vseh odprtih delovnih mestih in v primeru ustrezne ponudbe tudi naslovijo svojo prošnjo na delodajalca, ki razpisuje prosto delovno mesto. Postopek zaposlitve izseljencev, ki imajo slovensko državljanstvo, je v bistvu enak kot za domače delavce, v primeru zaposlovanja potomcev slovenskih izseljencev, ki nimajo slovenskega državljanstva in njihovih družinskih članov, pa je potrebno pred zaposlitvijo pridobiti še delovno dovoljenje. Delovna dovoljenja izdaja Zavod za zaposlovanje. Potomci slovenskih izseljencev imajo pravico do pridobitve osebnega delovnega dovoljenja, kar pomeni, da so glede zaposlovanja in dela praktično izenačeni s slovenskimi državljani in lahko poljubno izbirajo delodajalca. V primeru družinskih članov pa zakon določa, da mora za dovoljenje zaprositi delodajalec, ki bi jih zaposlil, in to dovoljenje velja le za tega delodajalca. Vse informacije o postopkih izdaje delovnih dovoljenj so dostopne pri Centralni službi zavoda za zaposlovanje, Ljubljana - Glinška 12 telefon iz Avstralije: 0011-386-1-4769 959 Slovenija zagotavlja vsakemu državljanu s stalnim bivališčem v RS denarno podporo za določen čas. Problem stanovanja Po pisanju Svobodne Slovenije so prišli na januarskem in februarskem sestanku do sledečih podatkov: Ministrstvo za obrambo RS razpolaga z določenim stanovanjskim fondom (1500 stanovanj), za katerega je napovedana reforma. Za skrajne primere obstajajo možnosti za začasno uporabo določenega števila stanovanj v korist možnih slovenskih povratnikov iz Argentine. Predstavnica Rdečega križa Slovenije je predlagala kot kratkotrajno stanovanjsko rešitev možnost nastanitve na Debelem rtiču. Predstavnik Slovenske Karitas je povedal, da je Slovenska škofovska konferenca dala pobudo za ustanovitev odbora za pomoč Slovencem po svetu. Dejal je, da razpolagajo z določeno stanovanjsko kapaciteto. Odobritev statusa državljana s stalnim bivališčem v RS Predstavnik Ministrstva za notranje zadeve je v zvezi z zagotovitvijo stalnega bivališča povedal, da v primerih, ko ne bi bilo možno pridobiti tega pri sorodnikih, je naslov možno registrirati pri kakšni dobrodelni organizaciji. Vojaška obveznost Predstavnik Ministrstva za obrambo je povedal, da čeprav ni izrecno izpostavljena oprostitev vojaščine, ta v praksi ni obvezna za Slovence, ki bi se priselili v Slovenijo. Nostrifikacija diplom in spričeval, štipendije in nadaljevanje študija Predstavnik Ministrstva za šolstvo je opozoril na porast prošenj za štipendije za študij v Sloveniji ter željo mladih po vrnitvi v Slovenijo. Ministrstvo trenutno financira 150 štipendij po sistemu iz leta 1976, po katerem naj bi potencialni kandidati bili tujci. Danes so bolj prožni in odobrijo štipendoije tudi tistim, ki imajo slovensko državljanstvo. Tem, ravno tako kot tujcem, ni treba delati mature. Postopek za nostrifikacijo diplom pa poteka v okviru Univerze. Praktični napotki za potomce Pred odhodom v Slovenijo je priporočljivo urediti: a) slovensko državljanstvo - v slučaju, da državljanstva ne bi imeli urejenega, si je priskrbeti vse rojstne liste (svojega in otrok) in poročne liste (staršev in svojega) b) dokumentacijo v zvezi z opravljenimi študiji - originalna diploma -potrdila o opravljenih izpitih - prevodi diplom in potrdil - pooblastite nekoga v Sloveniji, da vas zastopa za postopek nostrifikacije (ta postopek običajno traja od enega do več mesecev c) Za osnovno in srednjo šolo -overovljena spričevala in prevodi; tudi spričevala slovenskih šol v tujini d) potrdila o delovnih izkušnjah - (kraj in čas zaposlitve, tudi za samostojne obrtnike). Novi slovenski potni listi Stari, modri potni listi bodo veljali samo še do 5. avgusta 2002. Prošnjo za novi potni list lahko vložite na Veleposlaništvo RS, v avstralskem primeru seveda v Canberri. K vlogi je potrebno priložiti eno fotografijo, izdelano na belem, tankem sijajnem fotografskem papirju, velikost 35 x45 milimetrov, in stari (modri) potni list oziroma potrdilo o slovenskem državljanstvu. Za informacije o konzularnih taksah in za druge informacije se lahko obrnete na Veleposlaništvo RS. Zdravstveno zavarovanje v RS Slovenci (državljani in nedr-' žavljani Republike Slovenije), ki imajo stalno bivališče v tujini in pridejo v domovino na obisk za krajši ali daljši čas, lahko sklenejo zdravstveno zavarovanje le v državi, kjer imajo prijavljeno stalno bivališče (ne glede na to ali ima Republika Slovenija podpisano konvencijo z državo ali ne). Če država, kjer bivajo ima podpisano konvencijo z Republiko Slovenijo, morajo prinesti s seboj konvencij ski obrazec, priporoča pa se potniško zavarovanje. Če morajo v Sloveniji po zdravstveno pomoč in nimajo zdravstvenega zavarovanja, plačajo prispevek kot samoplačnik. Če se zgodi neka nezgoda, lahko gredo v zdravstveni dom oz. v klinični center in tam plačajo vse prispevke - rešilec, bolnišnjca, kirurgični poseg ali drugo. Če se preselijo v domovino, morajo prijaviti stalno bivališče v nekateri izmed občin v Sloveniji in si urediti obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje na zavarovalnici Vzajemni. Če bodo v Sloveniji zaposleni, bo kadrovska služba poskrbela za pokojnino (mati, ki ostane pri otrocih, in otroci so zavarovani po očetu), če so že upokojeni in Republika Slovenija nima podpisane konvencije z državo, kjer so bili zaposleni, bodo odšteli 5% (ali nekaj več) od bruto pokojnine, ki jo prejemajo iz tujine, za zdravstveno zavarovanje. Zdravstveni zavodi, bolnišnice, zdravniki /ZZZS/- Od javnih zavodov nudi programe zdravstvenih storitev 64 zdravstvenih domov, 26 bolnišnic, 24 lekarn, 15 zdravilišč in 77 socialnovarstvenih zavodov. V teh zavodih je zaposlenih 4.374 zdravnikov preračunano na polni delovni Čas (iz ur), od tega 1.008 splošnih zdravnikov, 600v'zobozdravnikov, 1.134 specialistov in 93 ginekologov. Pri zasebnikih je zaposlenih 892 zdravnikov preračunano na polni delovni čas, od .tega 223 splošnih zdravnikov, 455 zobozdravnikov, 159 specialistov in 36 ginekologov. Skupaj je v javnih zavodih zaposlenih 31.197 delavcev iz ur, pri zasebnikih pa 3.198 delavcev iz ur. Poleg zasebnikov v javni zdravstveni mreži, ki imajo pogodbo z Zavodom, opravljajo zasebno zdravstveno dejavnost tudi "čisti zasebniki", ki niso vključeni v javno zdravstveno mrežo. Vse njihove storitve, razen za nujno zdravniško pomoč, morajo bolniki plačati sami (ali zavarovalnica, če so dodatno zavarovani). Razmerje med plačami in pokojninami v RS /Podatki z internetne strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS/- Povprečna mesečna neto plača v avgustu 2001je znašala 135.731 SIT. povprečna mesečna neto starostna pokojnina 90.864 SIT (v oktobru 2001 103.633 SIT), povprečna mesečna neto invalidska pokojnina 73.700 SIT (v oktobru 2001 84.178 SIT), povprečna mesečna neto družinska pokojnina 63.928 SIT (v oktobru 2001 73.073 SIT) ter povprečje vseh pokojnin 82.224 SIT (v oktobru 2001 94.001 SIT). Pokojnine /ZPIZ, Staša IVANC, univ. dipl iur. - Vodja oddelka za mednarodno sodelovanje in konvencije/ Republika Slovenija ima podpisan mednarodni sporazum z mnogimi državami, z nekaterimi pa še ne. Izseljence zanima, kako bodo po vrnitvi še naprej prejemali pokojnino za delo, opravljeno vtujini v prvem in drugem primeru. Oziroma kdaj se bodo upokojili, če so pred vrnitvijo nekaj let delali v tujini, kako se jim štejejo ta leta. Zaradi ureditve vprašanj socialne varnosti sklepajo države dvostranske sporazume, s katerimi ta razmerja urejajo. Na področju pokojnin taki sporazumi omogočajo zavarovancem, ki so del zavarovalne dobe dopolnili v Sloveniji, del pa v tujini, seštevanje zavarovalnih dob iz obeh držav za ugotovitev pogojev za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Slovenij i oziroma v tuj ini. Na podlagi akta o nasledstvu sporazumov oziroma konvencij nekdanje Jugoslavije, Slovenija še nadalje uporablja konvencije in sporazume, ki jih je nekdanja Jugoslavija sklenila s tujimi državami za področje socialnega zavarovanja in to z Belgijo^ Bolgarijo, Češkoslovaško (za Češko in Slovaško), Dansko, Francijo, Italijo, Luksemburg, Madžarsko, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Švedsko, Veliko Britanijo in Severno Irsko. Slovenija je do zdaj na področju socialne varnosti že sklenila nove dvostranske sporazume, ki že veljajo in se uporabljajo z Avstrijo, Švico, ZR Nemčijo, Hrvaško in Kanado ter Quebecom. Zaključena so pogajanja in sporazumi podpisani z Italijo, Makedonijo in Nizozemsko, vendar ratifikacijski postopki še niso zaključeni. Usklajeni in pripravljeni za podpis pa so tudi že sporazumi o socialni varnosti z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, Avstralijo in Francijo. Postopki ratifikacije takih sporazumov potekajo kar nekaj časa, zato začetka njihove veljavnosti ni mogoče natančneje določiti. Sporazumi o socialni varnosti omogočajo našim in tujim državljanom, ki so delali v Sloveniji in v državi s katero je sklenjen sporazum, da s seštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh državah, izpolnijo pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravice do pokojnine. Ti pogoji se ugotavljajo po zakonodaji vsake države posebej. Sporazumi vsebujejo tudi določbe o obveznosti izplačevanja pokojnin iz ene v drugo državo pogodbenico oziroma v tretje države, če upravičenec prebiva tam. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Sektor za izvajanje zavarovanja, Oddelek za mednarodno sodelovanje in konvencije, Kolodvorska ul. 15,1518 Ljubljana, Slovenija tel.:+386 (0)1 47 45 100 fax: +386 (0)1 232 12 65 Slovenec, ki je nekaj let delal v Sloveniji, nato pa nadaljeval delo v tujini, v državi s katero je sklenjen sporazum o socialni varnosti, bo ob pogojih, ki jih določa slovenski pokojninski zakon, pridobil pravico do pokojnine za tisti del delovne dobe, ki jo je delal v Sloveniji. Če bo tak upokojenec stalno prebival v tujini, pa mu bomo slovensko pokojnino izplačevali v tujino. Za zaposlitve v tujini pa mu bo tuji nosilec zavarovanja, ko bodo izpolnjeni pogoji za pokojnino po njegovih predpisih, priznal svoj del pokojnine. To pokojnino mu bo izplačeval na devizni račun v Slovenijo, seveda, če bo upokojenec prebival v Sloveniji. Slovenci, ki so delali in celotno delovno dobo dopolnili v tujini in se vrnejo v Slovenijo, so upravičeni do prejemanja tuje pokojnine, če je s to državo sklenjen sporazum o socialni varnosti. Ce pa prihajajo iz države, s katero Slovenija nima sklenjenega sporazuma, niti reciprocitete izplačevanja pokojnin, pa je izplačilo odvisno od notranje zakonodaje države, kije pokojnino priznala. Slovenska pokojninska zakonodaja predpisuje, da se slovenskemu državljanu slovenska pokojnina lahko ob pogoju izselitve izplačuje v tujino. Tujemu državljanu pa se slovenska pokojnina izplačuje v tujino, če je s to državo sklenjen sporazum o socialni varnosti, ali če ta država priznava tako pravico slovenskemu državljanu. Šlovenski državljani, ki so bili po prenehanju zavarovanja v Sloveniji zaposleni v državi, s katero Slovenija nima sklenjenega sporazuma o socialni varnosti, imajo po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. 1. 2000, možnost, da se jim ob pogoju plačila prispevkov za obvezno zavarovanje upošteva v slovensko zavarovalno dobo čas zaposlitve v tujini. S tem dokupom jim je omogočeno, da izpolnijo vsaj minimalne pogoje pokojninske dobe (15 let) za pridobitev do starostne pokojnine. Zakon omogoča zavarovancem, da dokupijo tudi čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, čas zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva svojega otroka, mlajšega od treh let in še nekatera druga obdobja. Starostna pokojnina ŽENSKE Starost Pokojninska doba 54 let 35 let in 3 mesece 59 let najmanj 20 let 61 let najmanj 15 let MOŠKI Starost Pokojninska doba 58 40 let 63 najmanj 20 let 65 najmanj 15 let Vozniška dovoljenja /Veleposlaništvo RSCanberra, Marko PolajŽer/ - Čisto sveža informacija o vozniških dovoljenjih. Če imate slovensko vozniško dovoljenje, ga lahko zamenjate kadarkoli in ni določen rok, tudi če je poteklo za 10 let in več. Če imate tuje (avstralsko) vozniško dovoljenje ga po trenutni zakonodaji (ta se bo baje spremenila) lahko zamenjate za slovenskega v kraju stalnega bivališča praviloma v roku enega leta po prihodu, mora pa biti še veljavno. To velja za slovenske državljane. Uvoz v Slovenijo -povratniki /Veleposlaništvo RS canberra, marko PolajZer/-Veleposlaništvo RS lahko izda carinsko potrdilo in potrdilo o oprostitvi davka na dodano vrednost za stvari, ki se uvažajo v Slovenijo ob povratku za stalno. Pogoj je delo in bivanje v tujini najmanj 12 mesecev in pa veljaven slovenski potni list. Za reševanje stanovanjskega vprašanja oz. konkretne informacije je potrebno kontaktirati Stanovanjski sektor Ministrstva za okolje in prostor (tel: 01/478 71 35, el. pošta: info.mop@.gov.si) ali Stanovanjski sklad RS (tel: 01/471 05 00, el. pošta ssrsinfo@stanovaniskisklad-RS.si). Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje -centralna in območne enote Telefonske številke za informacije strankam so: Na centrali v Ljubljani hišna centrala: 01/474 51 00 izplačevanje pokojnin, dohodninske zadeve in odtegljaji: 01/433 21 33 Na območnih enotah: Celje - 03/420 20 00 Koper - 05/610 65 00 Kranj - 04/202 43 15 Ljubljana - 01/474 51 00 Maribor - 02/228 12 31 Murska Sobota - 02/530 48 12 A 'ova Gorica - 05/330 89 16 Novo mesto - 07/338 15 56 Ravne - 02/821 66 10 Na izpostavah Trbovlje - 03/565 37 10 Jesenice - 04/581 32 01 Velenje - 03/898 49 10 Zavod nudi informacije tudi v posameznih krajevnih pisarnah: Ptuj ponedeljek, sreda in petek od 8.00 do 12.00 in sreda popoldan od 14.00 do 16.00, tel.: 02/748 13 16, Krško ponedeljek, torek in sreda od 8.00 do 14.00, tel.: 07/492 14 01, Sežana vsaka tretja sreda v mesecu od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, tel.: 05/734 14 01, Postojna vsaka prva sreda v mesecu od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, tel.: 05/726 54 01. Črnomelj vsak ponedeljek od 8.00 do 13.00, tel.: 07/356 72 90. Opomba: pri klicih iz Avstra-lije je potrebno izpustiti ničlo pri krajevnih številkah. Zanimivo Marko Polajžer iz Veleposlaništva RS v Canberri nam je povedal, da se tudi vse več avstralskih Slovencev vrača za stalno v Slovenijo. Prejšnja leta se jih je vračalo 4-5 na leto, zdaj pa se to število povečuje. Pokojnine iz Slovenije prejema v Avstralijo okoli 30 oseb. Vrnitev v Slovenijo ' SLOVENIJI. April 2002 Nada Ravter, mariborski tednik 7 D: Vrnitev domov Urad za Slovence po svetu na Ministrstvu za zunanje zadeve je začel pred dvema letoma načrtovati strategijo odnosa s slovenskimi izseljenci, pa delovanje zamrznil in usmeril moči k sodelovanju z novo parlamentarno komisijo, ki se je resno lotila ustvarjanja resolucije. Strategijajo bo nadgradila, le-to pa bo prej ali pozneje dogradil še zakon. Po mnenju svetovalca Vlade v Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in enega od tvorcev resolucije dr. Zvoneta Zigona je resolucija bolj kot smernice za delo, kije teklo tudi brez nje, pomembna kot soglasje vseh parlamentarnih strank, ki olajša delo - v političnem smislu. Priznanje komisiji, ki je pripravila resolucijo, strne v stavek: "Pravi ljudje so se znašli na pravih mestih, se preprosto zganili in naredili resolucijo." Pomisleki Resolucija, ki sicer opredeljuje odnose Slovenije do svojih državljanov in ljudi slovenskega rodu po svetu, je trenutno vsaj za nekatere najbolj zanimiva v delu, ki govori o repatriaciji in državljanstvu. Kot daje pisana na kožo Slovencem v Argentini v času, ko se je Argentina znašla na vrhuncu krize, medtem ko imamo že celo desetletje hudo krizo v republikah nekdanje Jugoslavije, kjer prav tako živi veliko Slovencev. Četudi je zbudila resolucija več pozornosti javnosti, kot bi jo, če ne bi bilo hude krize v Argentini, dogodka nista povezana, saj je bilo besedilo resolucije pripravljeno veliko prej, kriza je spodbudila samo amandma o vračanju. Prav ta amandma pa zna zbuditi nekaj pomislekov vsaj pri tistih Slovencih, ki žive v stiski na domačih tleh, in nekatere njihove (četudi neizrečene) strahove so artikulirali že poslanci v razpravi pred sprejetjem resolucije. Razprava namreč ne odslikava le političnega konsenza, ampak celo paleto pomislekov, ki se že pojavljajo med ljudmi. Političnih in čisto eksistenčnih. Najbolj pogostega med političnimi pomisleki, ali resolucija ne pomeni (tudi) uvažanja volivcev za desnico, zavrne Zvone Žigon kot neupravičenega: "Resolucija zame ne pomeni uvoza volivcev, ampak korist za Slovence v svetu, ne glede na njihovo politično barvo. V svetu je veliko slovenskih državljanov z različnimi političnimi prepričanji, ki imajo ustavno zagotovljeno volilno pravico. Če jo"izkoristijo, lahko volijo kogarkoli. Tako kot imajo stranke," leve in desne, pravico nabirati glasove kjerkoli, v Argentini, ZDA ali Avstraliji." Zavrne tudi pomislek, da naj bi si Slovenija z resolucijo oprala slabo vest, ker je njena politika nekoč pognala Slovence v svet, in v imenu Urada za Slovence po svetu zatrdi, da si pri stikih s Slovenci po svetu prizadevajo zgolj za ohranjanje slovenske identitete, kamor sodi tudi vračanje ali priseljevanje Slovencev iz tujine v Slovenijo. "To je njihova legitimna pravica," dopolni. M dr. Zvone Žigon: "Ne obljubljamo ničesar, česar ne bi mogli izpolniti. " Stanovanja, službe ... Eksistenčni pomislek sproži resolucija v delu, ki pravi, da "Slovenija omogoči njihovo vrnitev v domovino". Kaj natančno to pomeni? Da jim bo dala stanovanja in službe, kar je oboje glavni problem tudi Slovencev v matični domovini? Za Zvoneta Žigona je pomislek tehten, kar zadeva formulacijo, ker je "omogočiti" širok pojem, osebno pa ga razume kot kompromis med tistimi, ki bi radi našteli, kaj vse bi morala Slovenija narediti, in med tistimi, ki menijo, da ni treba narediti ničesar. Cilj Urada za Slovence po svetu pa je izoblikovati sistem, ki bo slovenskim državljanom ali ljudem slovenskega rodu olajšal vračanje v Slovenijo, od koderkoli, ne le iz Argentine. "Lepo bi bilo. če bi imeli tak sistem izdelan že tedaj, ko je bila vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije, da bi lahko po njem reševali Slovence iz drugih republik..." Izraz "omogočiti" dopolni s tem, da je treba ljudem, ki bi se radi vrnili, pomagati predvsem do prvega koraka, to pa so informacije. Treba jih je seznaniti s slovensko zakonodajo, s tem, kako pridobiti slovensko državljanstvo, kako dobiti v Sloveniji službo, stanovanje ... "Seveda je vprašanje zaposlitve in stanovanj pereče tudi v Sloveniji, vendar Slovenci, ki živimo tukaj, bolje poznamo družbeni sistem in podsisteme in se laže znajdemo kot tisti, ki živijo 15.000 kilometrov daleč. Vedeti morajo, kako pomembno je stalno bivališče, saj si lahko doslej kandidiral za stanovanje samo s stalnim bivališčem. Kako naj ima kdo, ki je komaj prišel, stalno bivališče? In če ga nima, je na razpisih v podrejenem položaju in ne more, čeprav je Slovenec, enakovredno konkurirati z drugimi Slovenci. Prav bi bilo, ko bi jih tako vkomponirali v naše akte, da bi se lahko enakovredno potegovali za službe in stanovanja. Poudarjam: ne prednostno, ampak enakovredno. Obljubljamo le pomoč. Ne ponujamo preveč? Ni nevarnosti, da bi si "omogočiti" razlagali bolj obetavno, potem pa bili - morda prepozno - razočarani? Imajo Slovenci iz BiH, ki jih je Slovenija v času vojne povabila v Slovenijo, urejene socialne razmere? "Ne, nimajo še vsi urejenih socialnih razmer in prav ta izkušnja nas opozarja, da moramo biti previdni, da ne smemo obljubljati, česar ne bi mogli izpolniti. Zato ne obljubljamo ničesar razen pomoči pri vračanju, to so pa v glavnem informacije. Nikomur nismo obljubili ne stanovanja ne službe, ampak pomoč, da se bo lahko za oboje potegoval. Pripravili smo izčrpne informacije, ki so jim na voljo tako na internetnih straneh ministrstev in drugih inštitucij kot v brošuri, ki bo na voljo v vseh diplomatsko konzularnih predstavništvih, domovih in društvih. Zavod za zaposlovanje je denimo objavil spisek deficitarnih delovnih mest v Sloveniji, kjer so torej možnosti zaposlitve. Vse to je osnova za tiste, ki razmišljajo o tem, da bi prišli živet v Slovenijo." Nobene invazije ne bo Po neuradnih podatkih seje v vsem času slovenske samostojnosti za stalno priselilo iz tujine v Slovenijo okrog dvesto oseb. V tej številki so tudi otroci, celo nekaj tistih, ki so se rodili že v Sloveniji. V glavnem so to ljudje, ki so v bistvu živeli Slovenijo v Argentini. Bili so sicer lojalni argentinski državljani, a še vedno Slovenci; rojeni so bili v Argentini, rasli so v slovenski izseljenski skupnosti in obiskovali slovenske sobotne šole. O domovini svojih staršev ali dedov so sanjali in ko seje Slovenija osamosvojila, se je ponudila priložnost za uresničitev sna in nekaj se jih je vrnilo. Zaradi krize v Argentini je sedaj Slovenija spet malo bolj zanimiva, vendar kakšnega posebnega navala nihče ne pričakuje. Navsezadnje ni preprosto zapustiti vsega in za vedno oditi, kajti običajno - vrnitve ni. Na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu se je bolj kot število prosilcev za slovensko državljanstvo povečalo število poiz- vedb. Potomci slovenskih izseljencev napačno menijo, da oblika slovenskega potnega lista, ki je enaka potnim listom držav EU,' pomeni, da smo tudi že člani EU in da bi se torej lahko imetniki slovenskega potnega lista zaposlili v katerikoli članici EU. Tu gre bolj za tipanja, iskanja izhoda, ne pa za resne namere za preselitev v Slovenijo. Resnejši kandidati so mladi slovenski izobraženci, rojeni v Argentini, ki so se za preselitev zanimali prek društev, domov in klubov in jih vleče v Sloyenijo nekakšno, kot reče Zvone Žigon, pradomoljubje. Čeprav so lojalni argentinski državljani, se svojega slovenstva mnogokrat zavedajo bolj kot Slovenci v Sloveniji. "Med pravimi izseljenci je za vrnitev manj zanimanja, ker so že v letih in nimajo več ne volje ne moči za nove začetke, za ponovno preseljevanje," povzame Žigon. "Poleg tega bi se jim z odhodom zamajal socialni status, saj Slovenija še ni sklenila z Argentino socialnega sporazuma." Koliko Slovencev bo prišlo iz Argentine, je odvisno predvsem od tega, kaj jim bo Slovenija ponudila, a po nekaterih predvidevanjih se za tako usoden korak ne bo odločilo več kot kakšnih sto družin. Slovenija lahko le pridobi Andrej Rot, direktor radijskih programov na RTS, je "človek dveh domovin", Slovenec z argentinsko izkušnjo, saj seje rodil v Argentini slovenskim povojnim emigrantom. A zdaj je že desetletje v Sloveniji, v svoji in domovini staršev. Ve, da bi se mnogi starejši ljudje radi vrnili Andrej Rot: "Priložnost za popravo krivic je Že zdavnaj zamujena." iz Argentine, pa se iz kakršnegakoli razloga ne morejo, se jih je pa kljub temu kar nekaj: pisatelj Zorko Simčič, poslanec Marijan Šifrer, Gorazd Hotimir, gospa Tomšič ... "Koliko Argentincevje doslej prišlo za stalno v Slovenijo, ne vem, najbrž bo številka dvesto kar pravšnja, prihaja pa največ družin z otroki," pravi. "Sam vem le za nekatere posameznike. Recimo za Vrnitev v Slovenijo mladega turističnega delavca, ki bi rad prišel v Slovenijo z družino. S kapitalom in z znanjem. Ali pa za zdravnika, ki namerava priti z družino. V njegovem primeru ne gre za ekonomsko "vračanje", ampak bolj za željo, da bi živeli v lepšem in boljšem okolju." Resolucija je zanj eno, kriza v Argentini pa drugo, ko se to dvoje povezuje, pa je treba vendarle po njegovem nekaj reči. "Nihče ne bo prišel v Slovenijo, ker je kjerkoli obubožal. Za starejšo generacijo bi bil že zaradi ponosa premik zaradi take okoliščine tako rekoč prepovedan. Tudi že zdavnaj ni več mogoča poprava krivic iz preteklosti, ta priložnost je za vselej zamujena." Poudarja, da bi morala predvsem Slovenija izkoristiti trenutno krizo v Argentini, saj bi lahko pridobila veliko mladih strokovnjakov, profesionalcev z drugačnimi izkušnjami, drugačnimi prijemi, z veliko znanja, vendar bi jih morala za to spodbujati. Ker je korak v neznano zelo težak, se večina zanj ne odloči, če je nihče ne navdušuje in ji ne pomaga. "Tisti, ki se odloči za življenje v Sloveniji, se ne odloči zaradi v Jpt J K® l Mirko Vasle: "Predvsem zaradi otrok razmišljam o preselitvi v Slovenijo." višjega standarda ali materialnih ugodnosti. Kje pa. tisti, ki so iskali to, so odšli v Kanado ali v ZDA, medtem ko se za Slovenijo ljudje odločajo iz Čustvenih motivov, ki koreninijo v otroštvu, v spominih staršev, v vzgoji, v navezanosti na slovensko kulturo. Razumljivo je, da si vsak želi tudi dobro službo, primerno bivanje in vse, kar sodi v dostojno življenje, zagotovo pa bi se državi dolgoročno obrestovalo vse, kar bi v ta projekt vračanja investirala. In četudi bi se vse lepo izšlo, nihče ne more zagotoviti, da bi novi priseljenci pognati v Sloveniji korenine. To je dolg proces, ki ga poznajo izseljenci. Tudi Slovenci v Argentini." Tudi Mirko Vasle je eden argentinskih Slovencev "drugega rodu". Rodil se je v Argentini, seveda slovenskim staršem, ki jih je poli- tika po drugi vojni pljusnila čez ocean. Četudi rojen tam daleč in četudi vzgojen tam daleč, je vendar Slovenec. S Slovenijo v srcu, mislih, potnem listu. S Slovenijo, kakršno so mu vsadili starši, sobotna slovenska šola v Buenos Airesu, vse pogostejši obiski v "pradomovini" in "izkušnja bivanja" v Sloveniji njegovega brata, basista v ljubljanski Operi Juana Vasleta. In - nenazadnje - soustvarjanje slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki teče že petnajst let vsako soboto v Buenos Airesu. Torej pozna situacijo "tam in tu". In je navsezadnje tudi sam na preskušnji ... "Kolikor vem. je odšlo v zadnjem desetletju v Slovenijo nekaj več kot 70 družin argentinskih Slovencev... Od lanskega decembra, ko je v Argentini nastopila huda gospodarska, socialna in politična kriza, se želijo naseliti v Sloveniji predvsem družine z majhnimi otroki, ker v Argentini ne vidijo prihodnosti. Sicer vedo, daje nekakšna kriza tudi v Sloveniji, a še zdaleč ne tako huda kot v Argentini." Tudi v sobotni radijski oddaji teče beseda o vračanju v Slovenijo ... V času krize ljudje iščejo izhod, zato so se tudi začeli bolj živo zanimati za preselitev v Slovenijo, kar pa je vse prej kot lahko. Zanima jih. kako priti do stanovanja, zaposlitve. kako je z zdravstveno in s socialno zaščito, s šolanjem, z nostrifikacijo spričeval in s pokojninami. Za pojasnila so zaprosili Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jim bo posredoval končno ponudbo. "Seveda se Slovenci med seboj veliko pogovarjamo o vračanju, jasno pa je, da se nihče noče vrniti s statusom begunca ali da bi bil v breme sorodnikom ali prijateljem. Tudi sam veliko razmišljam o morebitni naselitvi v Sloveniji, predvsem zaradi otrok, 16-letne Gabriele in 12-letnega Daniela, ker so njune perspektive v Argentini slabe. Veliko ljudi z univerzitetno izobrazbo je brezposelnih, kar seveda ne deluje spodbudno na mlade in na njihove ambicije. V Argentini je danes nemogoče dobiti službo. Jaz jo zaenkrat še imam, ne vem pa, do kdaj jo bom imel." Za dokončno odločitev bi moral poznati ponudbo slovenske vlade, doda. Za tako resno odločitev, kot je preselitev v skoraj 15.000 kilometrov oddaljen kraj, na drugo jezikovno področje, v drugo kulturo, pa čeprav te z vsem vežejo korenine, je treba dobro vedeti, kaj te čaka. Jim bomo izrekli dobrodošlico ali bomo zamudili še eno priložnost? Razumejo enako dobro "dobrodošli" ali "bienvenidos". Razumejo pa tudi - molk. Tabela poklicev v Sloveniji, kjer so potrebe po delavcih večje od števila brezposelnih oseb Pridelovalci rastlin Gozdarji Papirničarji Geolosi Rudarji Monterji in inštalaterji Mehaniki in strojniki Elektrikarji Računalničarji Gradbeniki Komunalci in sorodni Poklici v cestnem prometu Železničarji Pravniki Vzgojitelji in učitelji Poki. za teles. kult. in rekreac. Jezikoslovci in sorodno Poklici v zdravstvu Poklici za prenos informacij Kemiki Farmacevti Gumarji Izdelovalci gradben, materiala Keramiki in sorodni Izdelovalci oblačil Izdelovalci obutve Grafiki in sorodni Geodeti Poklici v pretovorni dejav. Trgovinci Poki. za gostinstvo in turizem Ekonomisti in sorodni Naravoslovci Kulturniki Gledališčniki in sorodno Glasbeniki Selitev iz Avstralije ... Morda ne veste kam bi se obrnili za preselitev vaših premičnin? Adria Marine Consulting vam pripelje kontajner prav pred vašo hišo (velikost najmanjšega 30 kubičnih metrov - 2 x 2 x 6m) in ga tudi odpelje. Kontajner je v Kopru približno v času dveh mesecev. Usluga iz vseh krajev Avstralije! Za več informacij pokličite na telefon (02) 9487 7922 Omenite Glas Slovenije Domovi varovanih stanovanj za ostarele v Sloveniji TO NISO DOMOVI UPOKOJENCEV! Bistvena razlika med domom za upokojence in varovanimi stanovanji je v tem, daje varovanec v drugem primeru lastnik stanovanja, tako kot bi to bil v navadnem stanovanjskem bloku, pri čemer ima možnost koristiti še druge storitve, ki mu jih nudijo (nega na domu, v primeru bolezni lahko prikliče zdravnika s pritiskom na gumb v stanovanju, pospravljanje stanovanja, naročilo kosila v stanovanje...). Varovana stanovanja se razlikujejo od klasičnega domskega varstva tudi po tem, daje v teh stanovanjih stanovalcem omogočen optimalen nivo samostojnega življenja, ki ga še zmorejo. Takoj im je zagotovljena vsakodnevna zdravstvena in socialna pomoč, ki jo potrebujejo in si jo poleg osnovne ponudbe izberejo sami. Stanovanja v pritličju so namenjena invalidom. V Sloveniji so v preteklosti poznali t. im. upokojenska stanovanja, varovanja stanovanja pa je prinesel Program razvoja varstva starejših za obdobje do leta 2005, ki gaje decembra 1997 sprejela Vlada RS. Prva varovana stanovanja v Sloveniji so dobili maja 1999 v Impoljci pri Sevnici. Gre za 17 stanovanj, kjer je našlo prostor 32 varovancev. Druga tovrstna stanovanja so zrasla v Šentjurju pri Celju, ki so bila vseljiva septembra 1999. Investitor teh varovanih stanovanj je Stanovanjski sklad Občine Šentjur pri Celju, ki je tako ponudil 14 stanovanj za 26 starostnikov. Pravkar dokončana so tudi stanovanja v Podbrdu, kjer je v 6-ih stanovanjih našlo prostor 10 oseb. Tu so še varovana stanovanja v Moravcih. Kapaciteta varovanih stanovanj v Moravcih je velika, saj gradijo 86 apartmajskih stanovanj (za 86 oseb) in 60 apartmajskih hišic za 120 oseb. Investitorje podjetje Počitek - užitek iz Moravskih Toplic. Med varovana stanovanja sodijo tudi tista v Tolminu. Gre za 30 stanovanj (za 39 oseb), investitor pa je Stanovanjski sklad RS. Varovana stanovanja so še v dveh slovenskih mestih: v Kobaridu (20 stanovanj za 26 oseb, investitorje Stanovanjski sklad RS) in v Logatcu (29 stanovanj za 35 oseb, investitorje Stanovanjski sklad ZP1Z). V Mariboru pa so zgradili varovana stanovanja v letu 2000. V Prevaljah jih pa še gradijo. Vse o varovanih stanovanjih na str. 10. Domovi starejsih občanov AJDOVŠČINA Dom starejših občanov Telefon: (05)365-98-10 Faks: (05) 365-98-26 Elektronska pošta: aidovscina@ssz-slo.si CELJE Dom upokojencev Celje Telefon: (03) 543-52-00 Faks: (03) 548-45-30 Elektronska pošta: eelje@ssz-slo.si ČRNOMELJ Dom starejših občanov Črnomelj Telefon: (07) 305-62-60 Faks: (07) 305-62-82 Elektronska pošta: crnomeli@ssz-slo.si DOBREPOLJE Delovnovarstveni zavod Prizma, Ponikve Telefon: (01) 788-01-00 Faks: (01) 788-01-59 Elektronska pošta: prizma.Donikve@ssz-slo.si DOMŽALE Dom upokojencev Domžale Telefon: (01) 724-12-30 Faks: (01) 724-84-98 Elektronska pošta: domzale@ssz-slo.si DRAVOGRAD Koroški dom starostnikov Telefon: (02) 878-32-54 Faks: (02) 872-00-90 Elektronska pošta: kdsd'a siol.net GROSUPLJE Dom starejših občanov Grosuplje Telefon: (01) 786-45-99 Faks: (01) 786-42-20 Elektronska pošta: giosuplje@ssz-slo.si HRASTNIK Dom starejših Hrastnik Telefon: (03) 565-41-00 Faks: (03) 565-41-10 Elektronska pošta: hrastnik@ssz-slo.si IDRIJA Dom upokojencev Jožeta Primožiča-Miklavža Telefon: (05) 377-34-36 Faks: (05) 377-33-23 Elektronska pošta: du-idriia@amis.net ILIRSKA BISTRICA Dom starejših občanov Telefon: (05) 714-12-44 Faks: (05) 714-20-29 Elektronska pošta: ihistrica@ssz-slo.si IZOLA Dom upokojencev Izola, Casa del pensionato Isola Telefon: (05) 641-71-21 Faks: (05) 641-52-11 Elektronska pošta: duizola@siol.net JESENICE Dom upokojencev dr. Franceta Bergel j a Jesenice Telefon: (04) 586-00-45 Faks: (04) 586-00-44 Elektronska pošta: dufbi@siol.net KAMNIK Dom starejših občanov Kamnik Telefon: (01) 839-15-06, 839-15-10, 839-15-13 Faks: (01) 839-13-26 Elektronska pošta: dom.kamnikl@siol.net KOČEVJE Dom starejših občanov Kočevje Telefon: (01) 895-32-12 Faks: (01) 895-03-20 Elektronska pošta: koceyie@ssz-slo.si KOPER Obalni dom upokojencev Koper -Časa costiera del pensionato Capodistria Telefon: (05) 665-96-00 Faks: (05) 628-51-02 Elektronska pošta: odu.koper@siol.net KRANJ Dom upokojencev Kranj Telefon: (04) 280-13-00 Faks: (04) 233-13-32 Elektronska pošta: krani@ssz-slo.si KRŠKO Dom starejših občanov Krško Telefon: (07) 488-18-50 Faks: (07) 488-18-80 Elektronska pošta: krsko@ssz-slo.si LENDAVA Dom starejših Lendava -Idosebb polgdrok otthona Telefon: (02) 578-12-36 Faks: (02) 578-12-38 Elektronska pošta: dom stareisih.Lendava@moi.net LITIJA Dom "Tišje" Šmartno pri Litiji Telefon: (01) 890-01-00 Faks: (01) 890-01-10 Elektronska pošta: tisje@ssz-slo.si \ LJUBLJANA Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad Telefon: (01) 568-20-59 Faks: (01) 568-20-49 Elektronska pošta: bezigrad@ssz-slo.si LJUBLJANA Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane Telefon: (01) 234-73-00 Faks: (01) 234-73-45 Elektronska pošta: tabor@ssz-slo.si LJUBLJANA Dom starejših občanov Ljubljana - Šiška Telefon: (01) 507-24-64 Faks: (01) 507-50-79 Elektronska pošta: siska@ssz-slo.si LJUBLJANA Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik Telefon: (01)477-06-00 Faks: (01)477-06-55 Elektronska pošta: franc.magister@dso-vic.si LJUBLJANA Enota Kolezija Telefon: (01) 477-01-00 Elektronska pošta: vili.dolenc@dso-vic.si LJUTOMER Dom Lukavci Telefon: (02) 588-84-20 Faks: (02) 588-84-44 Elektronska pošta: lukavci@ssz-slo.si MARIBOR Dom upokojencev "Danice Vogrinec" Telefon: (02)480-61-00 Faks: (02) 471-31-57 Elektronska pošta: dudvm@siol.net MARIBOR Enota Tabor Telefon: (02)420-41-21 MENGEŠ Dom počitka Mengeš Telefon: (01) 723-72-28 Faks: (01) 723-73-47 Elektronska pošta: zavod@dom-pocitka-menges.si METLIKA Dom počitka Metlika Telefon: (07) 306-31-40 Faks: (07) 306-31-50 Elektronska pošta: metlika@ssz-slo.si MURSKA SOBOTA Dom starejših Rakičan Telefon: (02) 532-16-09 Faks: (02) 530-42-40 Elektronska pošta: dom.rakican@moi.net NOVA GORICA Dom upokojencev Nova Gorica Telefon: (05) 339-41-00 Faks: (05) 339-41-60 Elektronska pošta: eorica@ssz-slo.si NOVA GORICA Dom upokojencev Gradišče Telefon: (05) 330-69-00 Faks: (05) 330-69-24 Elektronska pošta: dug@siol.net NOVO MESTO Dom starejših občanov Telefon: (07) 371-99-11 Faks: (07) 371-99-44 Elektronska pošta: DSO-NM@SlQL.NET POLZELA Dom upokojencev Polzela Telefon: (03) 703-34-00 Faks: (03) 572-00-23 Elektronska pošta: dom.upokojencev-polzela@netsi.net Postoj na Dom upokojencev Postojna Telefon: (05) 700-11-00 Faks: (05) 700-11-16 Elektronska pošta: dupo@siol.net PREDDVOR Dom starejših občanov Preddvor Telefon: (04) 275-20-00 Faks: (04) 255-11-10 Elektronska pošta: dom.preddvor@dso-preddvor.si PTUJ Dom upokojencev Ptuj Telefon: (02) 780-73-00 Faks: (02) 771-45-31 Elektronska pošta: du.ptui@siol.net GORIŠNICA Dom upokojencev Ptuj - Enota Muretinci Telefon: (02) 740-80-59 Radovljica Dom dr. Janka Benedika Telefon: (04) 537-50-00 Faks: (04) 537-51-70 Elektronska pošta: radovliica@ssz-slo.si SEVNICA Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Telefon: (07) 816-14-00 Faks: (07) 814-16-43 Elektronska pošta: dom.impolica@siol.net BREŽICE Dom upokojencev Brežice Telefon: (07) 499-17-00 Faks: (07) 499-17-11 SEVNICA Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem mostu Telefon: (03) 565-81-00 Faks: (03) 568-41-96 Elektronska pošta: loka@ssz-slo.si SEŽANA Dom upokojencev Sežana Telefon: (05) 734-40-11 Faks: (05) 730-14-24 Elektronska pošta: domupokoiencev.sezana@siol.net SLOVENSKA BISTRICA Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane Telefon: (02) 829-58-20 Faks: (02) 802-56-75 Elektronska pošta: slovenska.bistrica@ssz-slo.si SLOVENSKE KONJICE "Lambrechtov dom" Telefon: (03) 757-41-00 Faks: (03) 757-41-10 Elektronska pošta: skonjice@ssz-slo.si April 2002 Domovi starejših občanov V Mariboru je bilo leta 2000 izgrajenih 32 varovanih stanovanj Panonska uL 47 Varovana stanovanja: 02 / 42611 30(31) Opomba uredništva Glas Slovenije: Prav v tem kraju je kupila varovano stanovanje tudi naša dolgoletna naročnica, rojakinja iz Sydneyja Mili Hren (soproga pok. Korla Hrena, znanega švahista). V Medvode se je preselila meseca marca letos. Želimo ji veliko srečnih in zdravih let v lepem slovenskem okolju. ŽALEC Dom Nine Pokorit Grmovje Telefon: (03) 572-81-20 Faks: (03) 572-80-68 Elektronska pošta: dom_nme_pokorn.zalec@.siol.net LOGATEC Dom Marije in Marte Telefon: (01) 754-31-09, 754-20-40 Faks: (01) 754-25-55 Elektronska pošta dom.mariie.marte@siol.net Dom starejših občanov in varovana stanovanja Medvode Varovana stanovanja, kijih prodajajo se nahajajo v sklopu Doma starejših občanov Medvode. Dom starejših občanov stoji na zahodni strani ceste Medvode - Zbilje, kar je približno 15 kilometrov oddaljeno od Ljubljane. Objekt Doma starejših občanov stoji na območju ravninskega redkega gozda v kompleksu novega naselja. Skupaj z naseljem zavzema 85.500 kvadratnih metrov, od tega pa je predvidena lokacija za dom ostarelih s prometnimi in zelenimi površinami velika okoli 13.500 kvadratnih metrov. V podaljšku naselja je zelena površina v obliki parkovnega gozda v izmeri 3.400 kvadratnih metrov, tako daje okolica Doma starejših občanov lepo urejena, v varni soseski in z veliko zelenja. Na lokaciji vozi mestni ali primestni avtobus, tako da so prevozi do Ljubljane zagotovljeni. Kupcu varovanih stanovanj je v sklopu Doma starejših občanov nudena vsa oskrba, to je čiščenje stanovanja, hrana v domski restavraciji ali hrana prinešena v stanovanje, pranje in čiščenje posteljnine, perila in oblačil, uporaba družabnih prostorov in celotna medicinska in bolniška oskrba. Dom je načrtovan tako, da imajo varovana stanovanja poseben vhod, uporabljajo pa se lahko vse komunikacije doma. Spodaj sta prikazana tlorisa stanovanja in garsonjere ŠMARJE PRI JELŠAH Dom upokojencev Telefon: (03) 817-14-00 Faks: (03) 817-14-20 Elektronska pošta: smarie@ssz-slo.si TOLMIN Enota Petrovo brdo Telefon: (05) 380-18-20 TRBOVLJE Doni upokojencev "Franca Salomona" Telefon: (03) 565-33-00 Faks: (03) 563-19-60 Elektronska pošta: dom.upo-f-salamon@siol.net TREBNJE Dom starejših občanov Trebnje Telefon: (07)346-21-00 Faks: (07) 346-21-51 Elektronska pošta: dso trebnjeY/ siol.net Velenje Dom za varstvo odraslih Telefon: (03) 587-49-15 Faks: (03) 897-06-51 Elektronska pošta: dvov@siol.net ZAGORJE OB SAVI Dom starejših občanov "Polde Eberl-Jamski" - Izlake Telefon: (03) 567-40-85 Faks: (03) 567-35-07 Elektronska pošta: eberlov.dom.izlake@siol.net ŠENTJUR Dom starejših Šentjur Telefon: (03) 746-17-00 Faks: (03) 746-18-19 Elektronska pošta: ds.sentiur@siol.net TOLMIN Dom upokojencev Podbrdo Telefon: (05) 380-18-40 Faks: (05) 380-18-51 Elektronska pošta: podbrdo@ssz-slo.si Kolezija - Dom Rudnik Vič, Ljubljana TRŽIČ Dom Petra Uzarja Tržič Telefon: (04) 598-03-00 Faks: (04) 598-03-00 Elektronska pošta: dpu-trzic@siol.net Kolezija - vrt Vrhnika Dom upokojencev Telefon: (01) 750-44-00 Faks: (01) 750-51-68 Elektronska poŠta: du-vrhnika@s5.net Bokalce, Dom Rudnik-Vič, Ljubljana Varovana stanovanja Kaj so varovana stanovanja? 1. SPLOŠNO O VAROVANIH STANOVANJIH 1.1 Varovana stanovanja predstavljajo posebej grajeno funkcionalno povezano, potrebam starejših prilagojeno stanovanjsko enoto in imajo posebni status. V njih lahko bivajo ljudje, ki izpolnjujejo pogoje po pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Ur. listi RS št. 52/95 in 19/99). Ti pogoji so: starost nad 65 let zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobni za samostojno življenje brez pomoči druge osebe, jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo.daz redno organizirano pomočjo drugega in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom, ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost v bivalnem okolju tako, da jim ni potrebno popolno institucionalno varstvo v zavodu. Varovana stanovanja predstavljajo novo obliko institucionalnega varstva, kar pomeni posebno pomoč pri oskrbi in negi. ki obsega: socialno oskrbo v skladu z omenjenim pravilnikom zdravstveno varstvo in nego po predpisih v zdravstvenem varstvu. Stanovalci varovanih stanovanj sami odločijo koliko dodatnih pomoči potrebujejo, njihov obseg in trajanje. V ta namen sklenejo dogovor o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitev, ki se lahko spreminja glede na potrebe uporabnika in ponudbe izvajalca. Novi dom varovanih stanovanj v Mariboru 1.2 Storitve socialne oskrbe izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci. Storitve zdravstvenega varstva in zdravstvene nege opravljajo-strokovni delavci. Postopke v zvezi s pripravo dogovora o opravljanju storitev, uvodno srečanje med uporabnikom in izvajalcem storitve ter koordinacijo neposrednih izvajalcev vodi diplomirani socialni delavec oz. delavec kot to določa 69. čl. Zakona o socialnem varstvu. Dom varovanih stanovanj Prevalje na Koroškem se gradi Meseca oktobra 2001 se je v neposredni bližini Doma starostnikov na Prevaljah pričela gradnja Doma varovanih stanovanj. Kot drugje, bodo tudi tukaj stanovanja funkcionalno povezana in prilagojena potrebam starejših oseb, ki ne morejo več živeti popolnoma samostojno in katerih bivanje potrebuje varovanje z organizirano pomočjo pri hišnih opravilih in zdravstvenih storitvah. V Domu varovanih stanovanj bo v treh etažah prostora za 24 stanovanj velikosti 30,65 m2 do 62,25 m2. Predvideni objekt bo imel ob pritličju še dve nadstropji. Struktura stanovanja bo naslednja: 6x2 sobno stanovanje, 6 x 1,5 sobno stanovanje, 6 x 1 sobno stanovanje, 6 x garsonjere. Arhitektonska zasnova je izražena v strukturi, kfje tridelna, v različnih materialih. Osrednje bivalno jedro je zidano z opečnim blokom. Na njega se na južni strani dodajajo lože in zimski vrtovi. Tretji del sestavlja jekleni dodatek na severni strani, ki združuje niz shramb in balkonov, kot nadomestek izostale kleti. V vsakem stanovanju je predviden enak bivanjski standard z velikim bivalnim delom, kuhinjsko nišo, primerno veliko kopalnico ter ložo. Pri večjih stanovanjih je koncept povečan za kabinet, spalnico in zimski vrt. Stanovanja v pritličju podaljšajo v terase, ki se prelijejo v zelenico, v nadstropjih pa se stanovanja končajo z ložami oz. zimskimi vrtovi. Vstop v stanovanja je organiziran preko notranjega hodnika, ki dobiva svetlobo preko severnibfbalkonov. Objekt bo povezan z Domom starejših na Fari v Prevaljah preko veznega hodnika, kar bo omogočilo neposredno koriščenje prostorov in storitev Doma: ambulante, prostori za fizioterapijo, nujna medicinska pomoč, knjižnica, prostori za druženje in interesne dejavnosti, trgovina, bar, frizerski salon, kuhinja, centralna pralnica. Po potrebi bodo prebivalcem doma varovanih stanovanj omogočene razne storitve: - osebna nega (pomoč pri hranjenju, vstajanju, oblačenju, kopanju, postiljanju ...) - gospodinjska pomoč (čiščenje stanovanj, pranje in likanje perila, priprava obrokov, pomoč prijemanju zdravil, nakupovanje, urejanje bančnih zadev...) - socialna kontrola (osebna varnost) - socialna pomoč za medicinske odnose (druženje, družabni obiski, branje ...) - zdravstvene storitve V neposredni bližini varovanih stanovanj so cerkev, trgovine, pošta, avtobusna in železniška postaja in drugo. Cena tovrstnih stanovanj je seveda nekoliko višja od klasičnih stanovanj in znaša okoli 1.280,00EUR/m2. Gradnja bo zaključena predvidoma do oktobra 2002. Za več informacij I GEM INŽENIRING d.o.o. Mariborska 3, 2370 Dravograd Telefon: 02 - 8720 610 Fax: 02 - 8783 023 E-mail: info@iny.igem.net 2. OPIS STORITEV: A/ POMOč PRI ORGANIZACIJI BIVANJA - čiščenje bivalnih prostorov - postiljanje postelje in preoblačenje posteljnega perila - pranje posteljnega in osebnega perila B/ ORGANIZIRANJE PREHRANE - dostava kosil iz kuhinje doma upokojencev_ - priprava zajtrka in večerje C/ POMOČ PRI VZDRŽEVANJU OSEBNE HIGIENE - pomoč pri oblačenju in slačenju - pomoč pri umivanju - pomoč pri kopanju in kopanje - pomoč pri hranjenju - pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij - vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov D/ VARSTVO IN POMO PRI OHRANJANJU SOCIALNIH STIKOV - vzpostavljanje socialnih stikov z okoljem, sorodniki in prostovoljci - informacije ustanov o stanju in potrebah upravičenca - spremljanje uporabnika pri opravljanju različnih obveznosti - družabništvo - prevozi na razna srečanja, prireditve, k zdravniku ipd. •woo■Sininf'MMM :jmiu-g vuDfjqnfj 'ge vtfsuijjuius 3SIH 3MZVXMOLAI - ONÍJLílf lflU3AO|§ A 9§!H 0ie6 88L - Č0 :U0J3131 [nia \9ZZ - !S o/p i ab J (j qo •o-o-p VSIH H30VN 0\£Z OU - eO :uojapjL oiee - is '^n-z £ >|3f II B.IQ UBAJ •O'O-p Xoo3J vDiuvumie v.snvAiii ^IS/TS'iqi^'AVAVAi n.vo|Suu V.U ipnj siq ui fuuAOui'js uiofuu - auiuDiiiiojdo^ uijq-f|j3fp0d-!A0iSBU /|s-snp3-30-3s-s-i;o3iuo//:d}jn rfijafpod qiuzBJ ¡aojsbsi /uiOD'spjoq -uiu0A0|S'MMA\//:djjq :qq3joq a afpuA.iazay UJ31U3JUI uio^iuqiuodfj 0S6L SIS - fO :iI0J3I3l Oččt7 - !S e>loi Bfjo>|S £\ ¡^supndB>i OAjuojs auAOjsod ui guuauizui luaqpBJo-o-o-p 1S3AMI *I31>I3dS . KSiq luauiy nun Q vsifj vfuv/i DSJH 006c eo¿ - eo -m^i o>|S|¡iuo9 eoee is '9c zasjbuis •o-o-p 3SIH HVlAIflî jauqois^BjaiuB :ao(SBU 0e-80-l95/I0 :'I3JL DojoqiuBS •§ riîqaso buj>ibjuo>| NIZHI 9£Zl $ 33aojsbjh •o-o-p BJ31Uy :D3|i:fiq)OJd vusvf vsifj vjfojtf nsjfj OOOe IIS - f0 :uoj3[3i - IS «>103 Bfjo>is o-o-p VfRIlSnQNlI VMS33 3SIH VDIA033P !S-3S!q-S3|JBuinojin :|jBui-3 OOSt7 6ZÏ - Č0 :uojapi snquin \t£Z - !S Z BJS33 B>jsnqiun •o-o-p HOaiWIAJ 3SIH S33UVIAI zooz njdv Vloga za pridobitev državljanstva RS Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 13. členu zakona o državljanstvu Osebe, ki so slovenskega rodu (po enem od staršev ali po starih starših) lahko zaprosijo za državljanstvo Republike Slovenije po naturalizaciji z olajšavami. O njihovih vlogah odloča Vlada Republike Slovenije. Obrazec za vlogo se dobi na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Canberri, je v slovenskem jeziku in mora biti tudi izpolnjen v slovenskem jeziku. Vloga mora biti izpolnjena v celoti in mora vsebovati tudi vse predpisane priloge. Ob vložitvi mora prosilec plačati tudi vse predpisane takse. Če vloga ni popolna jo prosilec lahko vloži, vendar bo pozneje pozvan k dopolnitvi. Vse priloge morajo biti originalne listine, če niso v slovenskem jeziku, morajo biti priloženi tudi overjeni prevodi (overitev prevoda stane 20.00 A UD, prevod in overitev skupaj pa 50.00 AUD postrani). Postopek lahko traja več let in prosilec je lahko vsak čas pozvan na dopolnitev vloge. Vlogo mora prosilec vložiti osebno na Veleposlaništvu ali predstavniku Veleposlaništva na konzularnih urah. Taksa za vlogo samo znaša 450.00 A UD in mora biti plačana ob vlogi in se ne vrača. Ta tekst in prevod vloge v angleškem jeziku je zgolj pomoč pri izpolnjevanju. Marko Polajžer V. d. odpravnik poslov Tone Bulovec s prijateljico Danijelo Intervju/ Tone Bulovec in Danijela Pogovarjala se je Stanka Gregorič S. G.: Po podatkih, kijih imamo, se v zadnjem času vrača tudi iz Avstralije vse več rojakov domov v Slovenijo. Ste eden od povratnikov, zato menim, da bi nam lahko povedali marsikaj zanimivega in koristnega, saj ste si gotovo nabrali veliko izkušenj. Vrnili ste se ... T. B.: Pred dvema letoma. S.G.: Kasne težave ste imeli kot upokojenec tukaj v Avstraliji in tam v Sloveniji? T.B.: Nobenih težav nisem imel, razen seveda z denarjem oziroma z avstralsko pokojnino. Centrelinku sem moral dati vse podatke o prodaji hiše v Avstraliji in dokler nisem poslal vseh računov o gradnji nove hiše v Sloveniji, to je bilo skoraj eno leto, sem prejemal precej zmanjšano pokojnino, saj so mi denar od prodane hiše računali kot dohodek in seveda še obresti zraven. S.G.: Potem, ko ste predali vse račune so vam izplačali pokojnino za nazaj? T.B.: Seveda so. Vsakdor, ki se namerava vrniti v Slovenijo in v Avstraliji proda hišo, mora računati na to, da mu bodo zmanjšali pokojnino za dobo dokler v Sloveniji ne bo kupil ali gradil hiše in dokler ne bo poslal vseh dokumentov v Avstralijo. S.G.: Koliko denarja pa sploh lahko ima avstralski upokojeni zakonski par na banki? T.B.: Mislim da nekje okoli 150 tisoč avstralskih dolarjev. Na teden pa menda lahko ima zakonski par dohodka (nad pokojnino) v znesku 70.00 dolarjev ne da bi mu kaj odbili od pokojnine. S. G.: Kako poteka postopek prenosa pokojnine iz Avstralije v Slovenijo. T.B.: Ko se izseliš iz Avstralije nima Centrelink nič več s teboj. Vse predajo centru v Hobartu (telefon iz Avstralije: 13 16 73, iz prekmorskih držav -brezplačen klic: +61-3-6222 3455). Iz Hobarta tudi potem pošiljajo pokojnino v druge države. Enkrat mesečno dobim ček na moj domači naslov v Sloveniji. S. G.: V kakšni valuti je ta ček? No, vemo, da znaša avstralska pokojnina za vse enako okoli AUD 800 na mesec. T.B.: Ček je v ameriških dolarjih. S.G.: Ali Centrelink zahteva bančno številko v Sloveniji? T.B.: Seveda zahteva, vendar banke v Sloveniji zaenkrat ne dajejo nobenih informacij o varčevalcih. S. G.: Ko ste prišli v Slovenijo ste se laliko takoj zdravstveno zavarovali? T.B.: Takoj. Če si državljan Slovenije si takoj zavarovan. Obvezno zavarovanje plačam mesečno 2.600 SIT, dodatno zavarovanje pa znaša 4.300 SIT mesečno. Slovenski upokojenci pa plačujejo manj. S.G.: Koliko pa stanejo zdravila na recept? T.B. : Za večino zdravil nič ne plačaš, seveda, če imaš dodatno zdravstveno zavarovanje. Tudi pri zdravnikih specialistih se ne plačuje, razen seveda, če si izbereš posebnega zdravnika, ki nima pogodbe z zavarovanjem in ta računa več. S.G.: Koliko denarja bi zakonski par moral imeti na mesec za normalno življenje? Vem, da je to odvisno tudi od tega kje živiš in seveda kakšne življen-ske potrebe imaš. Pa vendar... T.B. in Danijela: Misliva, da sta za solidno življenje dovolj pokojnini zakoncev (iz Avstralije). Drugače pa bi rekla, da za recimo kakšnih 2000 AUD na mesec lahko že kar dobro živiš. S.G.: Kaj pa dodatek na nezaposlenost za osebe, ki še niso upokojene in še niso našle službe? T.B in Danijela.: Dodatek znaša okoli 48.000 SIT, prejemaš pa ga lahko dve leti, seveda če ti zavod najde prej službo se pač zaposliš prej. V principu je v tem primeru vse nekako podobno avstralskim zakonom. S.G.: Avtomobili. Registracija. T.B. in Danijela: Zdi se mi, da so v Sloveniji cenejši. Registracija je različna seveda, plačuje se po kubikih, v povprečju stane okoli 70.000 SIT (obvezno zavarovanje in registracija). Za upokojence velja enako. Če nekdo v Avstraliji ni imel prometne nesreče, lahko to ugodnost prenese na zavarovalnino v Sloveniji. S. G.: Kaj pa vozniško dovoljenje? T.B.: Eno leto lahko voziš z avstralskim, potem pa ga sodno prevedeš na slovenskega s tem, da moraš imeti zdravniški pregled, ki stane 15.000 SIT. Dovoljenje pa velja do 85 leta starosti. S.G.: Kako dolgo je potrebno čakati na mesto v domovih za ostarele? T.B.in Danijela: V bolj odmaknjenih krajih je čakalna doba krajša, v glavnih mestih pa daljša, vendar tudi ta v glavnem ne več kot eno leto. S.G.: Koliko pa stanejo recimo varovana stanovanja ? T.B. in Danijela: Okoli 160.000 avstralskih dolarjev, odvisno spet kje in kakšno je, eno ali dvosobno. S.G.: Danes verjetno ne moremo več reči, da je v Sloveniji kakršnokoli pomanjkanje, ne oblačil, ne hrane ... T.B.: Ničesar ne manjka. V Sloveniji dobiš danes vse, domačo in tujo robo. V gradbenem materialu pa je celo več izbire kot v Avstraliji in tudi kvaliteta je boljša. S. G.: In televizija ? T.B.: Na Gorenjskem imamo na voljo 46 kanalov. Poleg slovenskih lahko gledaš angleške, hrvaške, avstrijske in druge programe. Kabelska televizija stane na mesec 2.600 SIT, razen tega pa je tu še obvezni prispevek Rtv Slo 2.200 SIT. Priključek za kabelsko televizijo stane 90.000 SIT. Za telefonski priključek pa 22.000 SIT. S. G.: Kako pa ste se privadili na spremembo klime, recimo na zimo? T.B.: Ja, paziti seje treba in utrditi se moraš. Sam sem imel kar nekaj zdravstvenih težav. S.G.: Tone in Danijela, želimo vam srečno potovanje nazaj v Slovenijo in seveda srečo za naprej... SLOVENIJA/DOGODKI mkP¡&> 13 SLO\ IMJE _ April 2002 Generala Ralstona je sprejel tudi predsednik Kučan "O Natu se morate odločiti sami" Ljubljana /Večer/- "Vaši vojaki v sestavi Sforja delujejo zelo dobro. In veselim se nove čete Slovenske vojske, ki bo delovala v severnem delu Bosne in Hercegovine," je med obiskom v Sloveniji rekel vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, general Joseph Ralston. Ob tem se je zahvalil Sloveniji za podporo pri mirovnih operacijah na Balkanu in pohvalil izvrstno delo slovenskih vojakov. V zvezi zjavno polemiko o vstopu Slovenije v Nato je dejal, da "Nato nikogar ne sili v članstvo; o tem se morate odločiti sami". Načrte za preoblikovanje Slovenske vojske je ocenil kot realistične in izvedljive. Njegov gostitelj, načelnik generalštaba SV, brigadir Ladislav Lipič, je dodal, da je ta obisk pomemben zato, ker seje lahko gost na lastne oči prepričal o načrtih za preoblikovanje Slovenske vojske. Poudaril paje tudi, da preoblikovanje izvajamo zaradi nas samih in ne zaradi Nata. Generala Ralstona so sprejeli še predsednik države, predsednik vlade, zunanji in obrambni minister ter člani parlamentarnega odbora za obrambo. Na kratko Ministrica za kulturo RS Andreja Rihter je odpovedala obisk Avstralije zaradi dolžnosti, ki jih ima v Sloveniji. S 1. majem naj bi se izdelava novih potnih listov podražila. Popolnih vlog za menjavo potnega listaje bilo do 13. marca vloženih le 231.055; sedaj bomo z njim lahko brez vizuma potovali v 78 držav, veljavnost za polnoletne ponovno jamčijo za deset let! Hrvaški premier Ivica Račan je opozoril, da so odnosi s Slovenijo blokirani, ker ni bil sprejet kompromis o morski meji med državama. 18. maja bodo na Brezjah razglasili cerkveno ustavo. Delegati desetega rednega kongresa Zelenih Slovenije so v Ljubljani za novega predsednika stranke izvolili Uga Fondo, ki je tako nasledil Dušana Puha. Fonda je 55-letni diplomirani biolog. Slovenija bo z evri predvidoma pričela plačevali čez pet let. Slovenija je dobila svoj prvi klub v ameriškem nogometu, ki nosi ime Ljubljana Silverhavvks. Ker omenjeno moštvo v domovini še nima primernih nasprotnikov, je moralo svojo prvo uradno tekmo odigrati z italijansko ekipo Udine Dragons. Boljši so bili slovenski "ameriški" nogometaši, ki so slavili s 14:12. Oljčno olje iz Slovenske Istre seje na mednarodnem tekmovanju oljčnih olj v Veroni, kjer so degu-statorji pred dnevi ocenjevali kakovost dvesto prispelih vzorcev z vsega sveta, uvrstilo med dvajset najboljših, ki so dobila posebno diplomo. Vandalsko uničenje kipa slovenskega pesnika Srečka Kosovela je povzročilo oster odziv slovenskega zunanjega ministrstva pri italijanskih oblasteh. Maribor, 10. aprila (STA) -Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Zentralbank (RZB), v imenu katere je ponudbo za odkup delnic Krekove banke objavila Raiffeisen International Beteiligungs (RIB), ki obvladuje mrežo RZB bančnih podružnic v Srednji in Vzhodni Evropi, je v mariborski banki do 5. aprila, ko se je iztekla ponudba za odkup dfelnic, pridobila 95.246 delnic in postala 97,04-odstotna lastnica mariborske banke. Prag uspešnosti ponudbe je RIB sicer dosegla že 21. marca, ko je pridobila 75,83-odstotni delež Krekove banke. Prvo parlamentarno srečanje med Slovenijo in Argentino Buenos Aires/STA/- Ob obisku delegacije komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Buenos Airesu je prvič v zgodovini bilateralnih odnosov med Slovenijo in Argentino prišlo do srečanja na parlamentarni ravni. Slovensko delegacijo so namreč na dveh srečanjih sprejeli predsednik 254-članskega predstavniškega doma Eduardo O. Camano in podpredsednik senatnega doma Lopez Arias ter predsednik komisije za zunanje zadeve senatnega doma Eduardo Menem. Delegacija DZ je od 4. aprila na uradnem obisku pri predstavnikih slovenskih društev in organizacij v Braziliji, Argentini in Urugvaju. Predstavniki slovenskega parlamenta so se na srečanjih v imenu Slovencev v Argentini zahvalili za gostoljubje, ki ga je ta država v preteklih desetletjih nudila našim rojakom. Seznanili so jih s prizadevanji Slovenije za vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO, poudarili pa so tudi pomen bližajočih se pogajanj o socialnem sporazumu in o sporazumu o zaščiti investicij med državama. Izrazili so tudi solidarnost in podporo Argentini pri premagovanju in reševanju hude gospodarske krize. V tej luči je tekla beseda tudi o okrepitvi gospodarskega sodelovanja, pri čemer je slovenska stran poudarila pomen Luke Koper in petega evropskega koridorja za argentinski in južnoameriški trg. Argentinski sogovorniki pa so predstavili pereče gospodarsko stanje v državi, ob tem pa izrazili prepričanje, da bodo krizo prebrodili in to brez vmešavanja vojske. Slovenska delegacija je tudi prenesla povabilo predsednika DZ Boruta Pahorja za obisk predstavnikov argentinskega parlamenta v Sloveniji. Iz Slovenije je namreč v Argentino prispelo že več visokih delegacij, medtem ko z druge strani obiskov ni bilo. Slovenski parlamentarci so sogovornikom prenesli tudi pozdrave predsednika odbora za zunanjo politiko Jelka Kacina, predsednik skupine prijateljstva med Slovenijo in Argentino Jože Bernik paje argentinske kolege pozval k obuditvi tovrstne skupine v njihovem parlamentu, kar je nasprotna stran z veseljem sprejela. Slovenska delegacija je obiskala tudi Argentinsko gospodarsko zbornico in Slovensko latinskoameriško gospodarsko zbornico. Komisija je doslej že obiskala Sao Paulo v Braziliji in Rosario v Argentini. Mendozo in Bariloche ter urugvajski Montevideo. Sestanek predsednikov GZ n ekdanje J it gos l a vije Skopje /STA/ 7 Tudi predsednik GZS Jožko Čuk in podpredsednica GZS Marta Kos sta na 5. sestanku predsednikov gospodarskih zbornic nekdanje Jugoslavije v Skopju. Na povabilo predsednika Gospodarske zbornice Makedonije Dušana Peterskega sta se udeležila delovnega sestanka z naslovom Višje oblike sodelovanja - prvi pogoj za pospešitev procesa liberalizacije ter faktorja stabilnosti v medregij-skem integracijskem procesu. Govorili so o pospeševanju gospodarskega sodelovanja ter blagovni menjavi med državami nekdanje Jugoslavije. Nato vi strokovnjaki svetujejo Ljubljana /Demokracija/ -Natovi predstavniki svetujejo slovenski vladi, naj sredstva za vojsko čim bolj premišljeno uporablja, ter opozarjajo na dosedanje nepravilnosti in zgrešene naložbe. Pozdravljajo predloge opozicije po čim hitrejši profesionalizaciji (čeprav to ni pogoj za vstop v Nato), pri čemer dodajajo, da mora biti prehod v popolno profesionalizacijo skrbno pretehtan, načrtovan in podprt s finančnimi in dnigimi viri, da to ne bi ogrozilo bojnih zmogljivosti Slovenske vojske. VEČER Protesti zaradi nakupa dragega letala Ljubljana /slovenski mediji/ -Ob zaskrbljujočih podatkih na finančnem področju in sklopu perečih finančnih problemov, ki jih imenujejo nekateri celo zgodba o ne-uspehu - gre za dvig cen, inflacijo, zadolževanje, primanjkljaj - ter čedalje večjih socialnih problemih in brezposelnosti, grožnjah s stavkovnim valom in napovedih nekaterih podjetij o odpuščanju delavcev, zmanjševanju zdravstvenih in socialnih pravic, se je vlada odločila za luksuz, pišeko slovenski mediji. Razburjenje okoli letala paje še pogrelo razkritje, da bo letalo z DDV vred stalo davkoplačevalce (najmanj, saj vsi stroški še niso znani) 42 in ne le 35 milijonov dolarjev. "Ali je res prioriteta vlade nakup letala za enormne zneske, nakup mercedesa za premiera, nakup luksuznega avtomobila za guvernerja Banke Slovenije, nakup oz. vzdrževanje in zagotavljanje tako širokega vladnega voznega parka, ki šteje kar 757 vozil ?" se psrašujejo mnogi. Le vzdrževanje vladnega voznega parka stane skoraj 400 milijonov slovenskih tolarjev letno, medtem ko bi 71 milijonov tolarjev stal prvi letnik nove medicinske fakultete. Znesek, ki ga bo slovenska vlada namenila vladnemu letalu, je večji, kot ga namenja Slovenija za aktivno politiko zaposlovanja na celoletni ravni in za spodbujanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Novinarji TVS zahtevajo odstop Uroša Lipuščka Ljubljana /STA/- Po tem ko je odgovorni urednik informativnega programa na TV Slovenija Uroš Lipušček urednici televizijskega dnevnika llinki Todorovski pred nekaj dnevi pred začetkom televizijskega Dnevnika prepovedal objavo prispevka glede stroškov nakupa vladnega letala, ker po njegovem podatki niso bili pravi, je na zboru novinarjev in urednikov informativnega in izobraževalnega programa kar 55 od 59 zbranih zahtevalo, naj Lipušček odstopi. Zbor se je tako odločil zaradi nedopustnega ravnanja Lipuščka, kije po mnenju novinarjev s cenzuro posegel v omenjeni Dnevnik in ni dovolil objave prispevka o ceni vladnega letala, čeprav je šlo za uradne podatke ministrstva za finance, pa tudi zato, kerje bilo podobnih primerov že vec. Zaradi omenjenega dogodka je urednica dnevnika Ilinka Todorovski zahtevala razrešitev z mesta urednice televizijskega dnevnika, saj jo moti, da odgovorni urednik ne zaupa svojim novinarjem in urednikom. R e vščin a v Slov en i ji Ljubljana /Jana/- V S loven ij i je med letoma 1997 in 1999 živelo v revščini 13,8 odstotka prebivalstva - to je več kot 265 tisoč oseb, ki so živele v več kot 100 tisoč gospodinjstvih. Med revne je država po posebni metodologiji štela tiste, ki so imeli manj kot 54 tisoč tolarjev mesečno. Danes pa je revnih še veliko več. Podražitve Ljubljana, 16. april /STA/ -Bencin se je znova podražil za nekaj več kot tri odstotke ali 6,3 tolarja pri litru. Na vseh bencinskih servisih po državi je treba za liter neosvinčenega 95-oktan-skega bencina odšteti 190,80 tolarja, za neosvinčeni 98-ok-tanski bencin pa 199,2 tolarja za liter. Podražila sta se tudi dizelsko gorivo in kurilno olje za ogrevanje: prvo za 1,6 tolarja na 155^8 tolarja za liter, drugo pa za 2,4 tolarja na 90,1 tolarja za liter. Občutno višje svetovne cene bencinov so že tretj ič zapored vplivale na povišanje cen tudi na slovenskem trgu. Poziv k bojkotu slovenskega blaga v BiH Sarajevo /STA/- Večina 165.000 varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH je začelo bojkotirati slovenske proizvode, ker Slovenija že več let zavrača izplačilo njihovih zahtev. Poziv k bojkotu velja tudi za pravne in fizične osebe, ki nimajo zahtev do Ljubljanske banke, ker je to odgovor na diskriminatorni odnos slovenske vlade do BiH in njenih državljanov. Slovenska policija ne priznava obmejnih prepustnic Ljubljana, Zagreb /STA/ -Hrvati, ki živijo ob meji s Slovenijo, se pritožujejo nad ceno obmejnih prepustnic in nad ravnanjem slovenskih policistov, ki prepustnic ne priznavajo. Obmejna prepustnica na Hrvaškem stane 200 kun, skoraj toliko kot potni list, medtem koje v Sloveniji zanjo treba odšteti Sloveniji 2000 tolarjev (60 kun). Če ima prebivalec zemljo v Sloveniji, mora prepustnici priložiti tudi t.i. kmetijski vložek, ki stane 25 kun, plačati pa mora še 25 kun pristojbine in od slovenskih oblasti pridobiti potrdilo o lastništvu. Prepustnice veljajo pet let. Zaradi cene in težav, ki jih imajo s prepustnicami, se je doslej zanje odločilo le malo ljudi. V krapinski policijski postaji doslej niso izdali niti ene. Za mlade popotnike -Popotniški namigi Maribor /STA/ - Študentska orga-nizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je izdala publikacijo Popotniški namigi, namenjeno predvsem mladim popotnikom s "plitkejšimi žepi", v kateri so predstavljene lepote Slovenije, ki jih je mogoče občudovati v lastni režiji za dostopnejšo ceno. Protesti zaradi Meblove Iverke Kromberk /Primorske novice/ -Prebivalci Kromberka so se udeležili zbora krajanov, ki gaje na podlagi pisne zahteve Goriškega društva za kakovost bivanja sklical novogoriški župan Črtomir Špacapan. Glavna tema zbora je bilo onesnaževanje Meblove Iverke, ki že leta krši zakonske predpise o dovoljenih količinah izpustov škodljivih snovi v okolje, med katerimi sta tudi rakotvorni lesni prah in formaldehid. Prizadeti krajani so dali županu jasno vedeti, da v zgodbo o uspešni sanaciji podjetja ne verjamejo več in da se borijo le še za zaprtje tovarne in prestrukturiranje njene proizvodnje. Potomcem pripada odškodnina Murska Sobota /Večer/ -Soboško sodišče je razsodilo, da mora država trem otrokom likvidiranega Jožefa Titana plačati za nematerialno škodo. Država mora hčerkama in sinu Jožefa Titana, ki so ga po sodbi vojaškega sodišča 1. maja 1945 ustrelili, 22. oktobra 1998 pa je bil oproščen, za povzročeno (ne)premoženjsko škodo plačati dobrih 18 milijonov tolarjev. Vojaški rok Ljubljana /PinkPonk/-Obrambni minister Anton Grizold je zagotovil, naj bi vlada že te dni obravnavala predlog zakona o ukinitvi naborniškega sistema popolnjevanja SV. Ta predvideva ukinitev obveznega služenja vojaškega roka v letu 2004 Slovenec, svetovni prvak v plavanju Ljubljana /STA/ - Slovenska plavalna reprezentanca je na SP v kratkih bazenih osvojila štiri medalje. Glavni junak prvenstva v Moskvi pa je bil Peter Mankoč, ki je osvojil zlato na 100 m mešano. Prevajanje pravnih aktov EU zahteven projekt Ljubljana /STA/- Slovenščina bo z vstopom države v Evropsko unijo v skladu z acquis commu-nautaire in slovensko ustavo postala eden od unijinih uradnih jezikov, zato mora ob vključevanju v povezavo zagotoviti pripravo slovenske različice pravnih aktov EU. Projekt prevajanja pa je strokovno in tehnično izjemno zahteven, zato terja interdisciplinaren pristop in posebno organizacijsko strukturo. Slovenija kot majhna država ima premalo prevajalcev in tolmačev. Že pred dejanskim vstopom Slovenije v unijo - torej predvidoma že prihodnje leto - bo moralo v Bruselj kakih 200 prevajalcev in okoli 40 tolmačev, je poudaril minister. Projekt prevajanjaje zato zelo zahteven, saj pri prevajanju pravnih aktov EU ne gre zgolj za "navadno" prevajanje, temveč gre za pripravo pravno, terminološko in jezikovno pravilnih slovenskih različic pravnih aktov EU do vstopa države v unijo. Lojze Peterle izvoljen v predsedstvo konvencije o prihodnosti Evrope Ljubljana/STA/- Predsednik RS Milan Kučan je ob tej priliki izjavil. "Izvolitev slovenskega poslanca Lojzeta Peterleta za predstavnika kandidatk za članstvo v Evropski uniji v predsedstvu konvencije o prihodnosti EU je Sloveniji v čast in ponos". V čestitki Peterletu je še zapisal, da je to izraz velikega zaupanja Lojzetu Peterletu osebno kot tudi Sloveniji. Predsednik Slovenije verjame, da bo Peterle v predsedstvu konvencije več kot samo gost, da bo sodeloval v razpravah, dajal pobude in vplival na odločitve Dredsedstva. http://www.glasslovenije.com.au Na kratko Slovenska turistična organizacija -STO je v Beogradu organizirala srečanje slovenskih in srbskih ' turističnih podjetij, da bi privabila v Slovenijo čim več srbskih turistov. Leta 2001 je Slovenijo obiskalo 15.144 turistov iz Srbije in Črne gore. kar je za 32 odstotkov več kot leta 2000. Slovenska znanstvena fundacija je postala partner svetovne federacije znanstvenikov. Časopisna hiša Delo je od Slovenske odškodninske družbe (SOD) kupila 10-odstotni delež Gorenjskega glasa. V tem kranjskem podjetju imajo 60 odstotkov kapitala še vedno v lasti notranji lastniki, preostalih 30 odstotkov delnic pa je v rokah pida Triglav Steber 1. ki je ta delež pred kratkim kupil od Nacionalne finančne družbe. Delo je za 10-odstotni delež Gorenjskega glasa odštelo 31 milijonov tolarjev. V Unionski dvorani v Mariboru je potekalo 6. mednarodno zborovsko tekmovanje, na katerem se je predstavilo devet izbranih zborov iz sedmih držav - Slovenije. Avstrije, Italije, Madžarske. Norveške, Estonije in Latvije. Nekateri prebivalci Ljubljane so nad slovensko prestolnico 12. aprila opazili nenavadno "rumeno meglico", ki pa se je izkazala za povsem normalen pojav. Kot so pojasnili v Agenciji RS za okolje, gre za saharski pesek, ki se pojavi večkrat na leto. kadar višinski zračni tokovi prihajajo iz južnih smeri. Na velikem mednarodnem tekmovanju kulinaričnih strokovnjakov v Salzburgu. so slovenski kuharji osvojili dve zlati in tri srebrne medalje. Za počitniški dom ob Bohinjskem jezeru, ki je v lasti Hrvaške še iz prejšnjih časov - stavba je bila zgrajena iz partijskih članarin - si že deset let prizadevajo, da bi ga prodali, toda cena je previsoka. Ta čas pobira dobiček od najemnine, več kot 150.000 evrov na mesec, Račanova socialdemokratska stranka, zaradi česar prihaja na Hrvaškem do raznih protestov. Slovenski turizem vlaga na južnem Jadranu: najpomembnješe naložbe igralniškega podjetja HIT so namenjene razvoju igralništva v Črni gori, Makedoniji in BiH. Na Budvanski rivieri je na primer HIT kupil hotel Maestral in prav zdaj poteka njegova obnova. Letošnjo Plečnikovo nagrado sta dobila arhitekta Matija Bevk in Vaso Perovič, Plečnikovi medalji pa Milena Todorič Toplišek in Maruša Zoreč. Year 2 No 20 April 2002 Media Release H36/2002 - 9 April 2002 Changes to Citizenship Laws in Australia The Minister for Citizenship and Multicultural Affairs, Gary Hardgrave, says that following Royal Assent Australian citizens will now be able to acquire the citizenship of another country without losing their Australian citizenship. "I have been notified that the Governor General has signed the Citizenship Legislation Amendment Bill 2002, including the repeal of section 17 of the Australian Citizenship Act 1948,' Mr Hardgrave said. 'Around 600-700 people come to the notice of my department each year as having lost Australian citizenship when they become citizens of another country. The new legislation means that the growing number of internationally mobile Australians can take advantage of opportunities in other countries while retaining their links with Australia.' "This provision of the legislation was outdated, particularly given the large number of Australians overseas and the reality of global labour markets. "This change will bring Australia into line with the citizenship practices of many countries including the UK, Canada, New Zealand, USA, France and Italy. "This will ensure that our citizenship laws are modern and relevant to the Australian community and help to strengthen the integrity of Australia's citizenship law." The Minister explained that the repeal of section 17 would not apply retrospectively. However, the law would continue to provide for people who lost Australian citizenship under section 17 prior to April 4, the date of Royal Assent, to apply to resume their Australian citizenship. The repeal of section 17 followed widespread community consultation during the past few years, undertaken by the Australian Citizenship Council and more recently by the Government through the release of a discussion paper. Mr Hardgrave said the Bill also included initiatives for young people, including raising the age limit for citizenship by descent and resumption from 18 to 25 to give them more time to acquire Australian citizenship. "The Bill will strengthen the integrity of the citizenship process," Mr Hardgrave said. "One example is the inclusion of a 'good character' requirement for people aged 18 and over who seek Australian citizenship by descent, or who seek to resume Australian citizenship." These and other amendments, apart from the repeal of section 17, will take effect from 1 July 2002. 9 April 2002 Australian Citizenship Having Australian citizenship generally means you are recognised officially as a 'member' of this country, with certain responsibilities and privileges. Usually, people born in Australia of Australian parents become Australian citizens by birth. Those people who migrate to Australia can acquire citizenship by application, upon meeting certain criteria. A person generally must reside in Australia as a permanent resident for a minimum of two years before they are eligible to apply for a grant of citizenship. Applications for the grant of Australian citizenship lod°ed in 2000-01 totalled 63.751 (77,166 people), compared with 61,132 (72,487 people) in 1999-2000. Slovenija celebrates 310th anniversary of the birth of the famous violinist Giuseppe Tartini Giuseppe Tartini was born on April 8. 1692 in Pirano (Slovenian town). His father, Giovanni Antonio Tartini, originated from Florence, but moved to Piran around 1685. He was a successful trader and later worked as a recording clerk in the salt trade. His mother, Caterina Zangrando, was a noblewoman descended from one of the oldest families in Piran. Giuseppe's parents earnestly wanted their son to enter the Franciscan Order but they did not get their wish. The historians of the Minorite Cloister in Piran (Trani. Granich, Frasson and others) claim that Giuseppe's parents rented a room for him at that cloister for two years after 1700 AD and that he got the basics of his musical education there. However, instead of choosing the monastic life, Tartini attended the University of Padua. In 1710 he matriculated in jurisprudence, having also studied theology, philosophy and literature. It was not long before he abandoned this for the study of music, especially the violin. He also studied the art of fencing in which he later became a master. He went on to develop interests in other Renaissance pursuits as well, including mathematics and astronomy Tartini died on February 26, 1770 after a long illness. The city of Padua put on an elaborate funeral for him at the church of St. Catherine. Giuseppe Tartini and Piran The town of Piran raised a monument to the memory of Giuseppe Tartini in 1896 (his 200th birth anniversary) on the main square which is also named after him. Also named in his honor is the house in which Tartini was born and the theatre which is the central cultural institution in Piran. Tartini's house has been restored and is open to the public. In 1845 a memorial plaque was built into the facade in memory' of the great maestro. Concealed and Forgotten Persons King Matthias - Kralj Matjaž by Dr. Josef Savli Drawing of Fr. Drobnikar, published in the Slovenian magazine "Dom in svet" in 1903. - The grand mother is telling to the children one of the Matthias' stories: A wayfarer showed through a perforation in the cavern, in which King Matthias and his army sleep. But the linden is already in blossoms, and the little bird with its voice (symbol of God's voice) is calling Matthias to awake. "King Matthias represents the centra! personality concerning the State and its leadership in the Slovenian tradition; he has the figure of a ruler as the Slovenian people pictured him." (cf. Sergij Vilfan: Pravni motivi v slovenskih narodnih pripovedkah in pesmih /Juridical motifs in the Slovenian sagas and poems/, Etnolog, Lublana 1943, p. 6). Many stories are preserved until today among Slovenians about this mythological king. He is like Arthur among the British or Holger among the Danes or Svatopluk among the Czechs, and so on. But he still presents more than that, because he just cannot be compared to any historical person, and this circumstance makes him a very complex figure. The researchers of peoples tradition could not believe that Slovenians, a people who "never had their own rulers and State" could imagine such a mythical figure. Thus, they looked for a model that Slovenians accepted to serve as their national historical hero. One possibility could have been the Emperor Frederic II (t 1250), the other one Matthias Corvinus (t 1490), the Hungarian King. The latter, because of his namesake, must have been the most suitable one to serve as the leading character for Slovenian's King Matthias. Such were the researchers results explained already in the Austrian Monarchy and it maintained its ground also in the new constituted Yugoslavia, which Slovenians entered after WW1. There, after decenniums of repetition in schools the "Flungarian" King Matthias became the "truthful figure". It is true, that in some Slovenian epic poems Matthias beats the Turks "in Hungary", and rescues from them his bride Alencica. In 15th - 16th centuries, they occupied this country for ca. 150 years. Nevertheless, the stories about the very King Matthias goes back into a period, when Slovenians still were a pagan people and started to be Christened (8th century). This is more than half a millennium before King Matthias Corvinus was born. Beside this, his stories are spread all over Slovenian speaking territories, where the Hungarian king never set foot on. And not at last, his incursions in some Slovenian areas brought violence and robbery. Why did the Slovenian people choose such a figure as their mythical King? Obviously, the academic people followed instructions given to them by the respectively ruling regimes in centres outside of Slovenia. What King Matthias concerns, the very truth is, that it all happened under very diverse circumstances. Notwithstanding, one could draw a thread of contents throughout them, and this is, in short, as follows: King Matthias ira5 a good but a mighty and powerful pagan ruler. On the battlefield he always defeated other kings. Therefore he became haughty, and he challenged in his fight God himself. As punishment he was defeated in this fight. Only a very small number of warriors remained around him, who all found refuge in the shadow of a linden tree. Finally, a great mountain covered him and his army. Since then, King Matthias and his soldiers sleep in a mountain cavern, and expect their time. He is leant on a stone table. His beard is growing longer and longer and is slowly winding around the table. When it will wind for the ninth time, his hour will come. It will come on Christmas Eve, when at midnight a linden will grow in fi-ont of the cavern. It will become green and will blossom for an hour, then it will dry up. But in the meantime, Matthias will rise; he will pull his sword and awake his army. They will go in the fight against his enemy. All the people, young and old, will pick up their weapons and King Matthias' army will be so numerous like foliage and grass around him. The decisive fight will take place on the field, where Matthias was defeated once. The linden scent will encourage them and will heal the wounds of injured warrior in no time. They will gain victory over the kings enemies and the anti christs. King Matthias will free the Holy Land and the entire world. Then, they will conclude peace of the world on the battlefield, under the linden with seven tops, and Matthias will hang his shield on the linden, as sign of a durable peace. Such is the eschatological message of Matthias' stories. It started in a period, when Slovenians still were a pagan people. His stories reflect the most important events in the history of Slovenians, like "Matthias challenges God". His legend is full of symbols from the early Christian and the Romanesque period: The linden (tree of life), the scent of its blossoms meaning God's intervention; the shadow (God's protection); the dry linden or dry tree is the Cross, and the fact, that the tree (cross) be came green, means Salvation... It is obvious, that Matthias sagas need to be revised in their explanation. First, the revision should be done in the same Slovenia, where Matthias is still shown as a "Hungarian" king, and where the very worth of the Slovenian tradi- A King Matthias' motif from 1876 on a painted beehive front (celnica, in Slovenian) kept in Slovenian Ethnographical Museum in Lublana. - Matthias is sitting at a stone table holding a sceptre in his hand. He already arose, and the bread is no longer wound around the table. The linden on both sides are green. Because of the peoples sense for symmetry, there are two linden trees. Concealed and Forgotten Persons Jurij Vega (1754-1802) Inventor of the Logarithm Tables by Dr. Josef Savli Ita Rina (1907-1979) A Slovenian Star, who said no to Hollywood by Dr. Josef Savli Baron Jurij Vega, his picture, his over topped as record of the fights Under the reign of Yugoslavia, when Slovenian grammar-schools introduced Vega's Logarithm Tables to the students, they let it slip by intentionally to introduce the real meaning of the word "Vega" . The youth had no clue if Vega was a person or an object. The lecturers of mathematics knew that Vega was the inventor of those Tables, but it was not their job description to teach biography, and they avoided to reveal anything about this very interesting Slovenian person. After WW1, when Slovenia was incorporated into the new constituted Yugoslavia, Vega was concealed from the Slovenian media, because he came to fame and prosperity during the former ancient Austrian Monarchy, which was depicted by the new Yugoslav regime as a "German yoke". Jurij Vega was born 1754 in the village of Zagorica, in the parish of Moravce. He stuied at Latin schools in Ljubljana and he finished them as an eminent student. First he started out as a navigator engineer, but in 1780 he joined the Austrian artillery as a common gunner, because he felt a joy for the military profession. In the same year he advanced to the rang of sub-lieutenant because of his capabilities, and he became a teacher of mathematics at the artillery school in Vienna. In 1782 he published the first part of his book "Lectures of Mathematics", which reaped plenty of recognition. Receiving such an incentive from the public, he managed to publish in the fo I lowi ng year the "Logan thmic-trigo-nometric Tables" in Latin and German. In 1784 followed the second part of his "Lectures of Mathematic". mortar and coat of arms, wich is with French and Turkish banner. The Austrian government founded at the school in Vienna a department specialized in artillery, and Vega was nominated to professor of mathematics. At the same time he advanced to captain. In 1787 he published another book called "Practicable Instruction to Throw the Bombs", and in the following year the third part of his "Lectures of Mathematics" came out. In 1789 he collaborated as an artillery officer in the siege of Belgrade, dominated by a Turkish garrison. The bombing under his instructions, founded on his mathematical calculations, was so precise that the Turks had no choice but to surrender soon. In 1793, when it came to a collision between Austria and France at the river Rhine, he in the same manner constrained the Frenchmen to surrender in the fortress of Lauterburg. A month later he conquered another French fortress called Fort Louis, which was supposedly to be impregnable because it was built on an island on the river Rhine. His bombing made all resistance impossible. Jurij Vega was also an excellent commander.^ For his merits and also because of his invention of the mortar, he was decorated with the prestigious Chivalric order of Maria Theresa, in 1795. He became also automatically a member of several scientific associations. In 1800, the Emperor Francis II conferred to him the Baron title. In 1802 he advanced to lieutenant-colonel. But his way of life was suddenly concluded by a murderer's hand. He was found dead, strangled by a cord, in the Danube close to UBdorf, a suburb of Vienna on September 20, 1802. It is very probable that he became a victim of foreign agents. Her very name was Ida Kravanja. born in 1907 in Divača, a town in today's Slovenia, where she spent her childhood. However, at the end of WW1 the Austrian-Hungarian Monarchy disintegrated and Trieste was occupied by Italy, Thousands of Slovenes were forced to emigrate. and Ida's family was one of them. They found refuge in Ljubljana, in the new established Yugoslavia, where her father unfortunately passed away soon after. Her exceptional beauty, photogenic appearance and talent paved young Ida the road to the film world. It all started in 1926, when she read an invitation in the Slovenski narod (Slovenian Nation), a daily paper, to participate in a pageant organized by an American distributor, Fanamet. The winner of this competition was promised a good reward and a part in an American movie. With a little help from her friends and journalists Ida persuaded her mother and took part in Fanamets' pageant. She did not win. but her photographs were sent to Peter Ostermayer, a film producer in Berlin, who invited her to an audition. Her mother disapproved, but Ida was so desperately convinced to make her dreams come true, that she ran away from home. Her first appearance was in the film: "Was die Kinder vor den Eltern verschweigen" (What Children Don't Tell their Parents) in 1927. The producer demanded from her to change her name, and so she became Ita Rina. Her role as a stirring young woman in the Czech film "Eroticon" (The Seduction), directed by Machaty, who knew how to use her photogenic appearance and sensuality, became her greatest success. The "Eroticon" was shot in 1928 and premiered a year later in Belgrade. At that moment a star was born in Europe. In the following years she appeared in 18 films, which were mainly in German and Czech. In 1931. she refused an invitation to Hollywood, because her fiance, son of a Belgrade minister, forced her to choose between him or Hollywood. The couple got married in 1932. Thereafter she accepted fewer and fewer roles. After WW2 she was no longer as successful as in the prewar times. The role in the Yugoslav film "Rat" (war) in 1960, directed by Bulajic, was her last movie. Ita spent her last years in Budva, a seaside place at the Montenegro coast, which was hit by an earthquake in 1979. Suffering from deep shocks caused by the earthquake, she consequently passed away. After WW2, her image was suppressed in Slovenia as a result of the great-Serbian policy of Belgrade, trying to break down Slovenians not only economically bdt also in their national consciousness. They should remain convinced at all times that, in their history, they were a nation of servants only. Thus, a policy to inoculate an inferiority complex should convince the people that a Slovenian film star, whose fame reached the European level, could by no means ever have a harmonious ending. The example of Ita Rina, by which the great- Serbian policy of Belgrade tried to spread an inferiority complex in the mind of Slovenians by suppressing one of their notables, was not an isolated case. In the sixties, for example, the Belgrade regime did not permit the Slovenian newspapers to publish anything about certain Slovenian beauty queens, who were successful in the outside world, for example: Miss International Surf Hawaii, Miss Australia, Miss Cleveland. Miss Ohio.... NEWS STA S tochol m/Par is/Haifa - Slovene President Milan Kučan appointed two new ambassadors with decrees published in the Official Gazette. Darja Bavdaž Kuret was named Stockholm-baseda ambassador extraordinary and plenipotentiary to Estonia and Latvia, while Magdalena Tovornik became a new ambassador extraordinary and plenipotentiary to France. Also published in Official Gazette was the decree of Prime Minister Janez Drnovšek to open a honorary consulate in the Israeli city of Haifa. Adi Rosenfeld was named honorary consul, his sphere of work including Haifa and the northern part of Israel. Ljubljana - Slovene President Milan Kučan paid a visit to the British Embassy in Ljubljana, taking the opportunity to sign the book of condolence for the Queen Mother. "A great person and courageous lady, who managed to stir our fathers during the toughest moments of the fight for freedom against a common enemy and for democracy, has left us," Kučan wrote among other things in his remembrance inscription. Ljubljana - This year's presidential elections, as well as elections for seats in the National Council and local elections will be held on the same day, namely on one Sunday between 13 October and 10 November. Speaker of Parliament Borut Pahor will set the exact date when all open issues concerning the elections are solved. Since the presidential elections take place eveiy five years, it is only once in twenty years that the three elections coincide. Ljubljana - A total of 104,966 Slovenes were recorded unemployed in February, which is a drop of 1.1 percent compared to January and is on par with the number of unemployed recorded in February of 2001. Ljubljana - Residents of Slovenia answered 88 questions about themselves, as the Slovene Statistical Office launched the first national census since Slovene independence. Census 2002 lasted two weeks. Cepinci - Slovene President Milan Kučan and his Hungarian counter-pan Ferenc Madl opened a new international road border crossing between Slovenia and Plungary at Cepinci-Verica/Ketvoelgy. Brnik - Slovenia's flag carrier Adria Airways and Aerodrom Ljubljana, the company managing the country's largest international airport, announced that they struck a deal aimed at providing flyers with cheaper fares. The move, which will provide slashed fares for a number of routes and for a select group of flyers, comes at a time when the global airline industry is trying to recover from the crisis that it plunged into following the September 11 attacks. Ljubljana - The level of poverty in Slovenia stands at 13.8 percent, with some 265,000 people living under the poverty line, Slovenia's State Secretary to the Labour Ministry Lidija Apohal Vučkovic told a session of the Economic and Social Council. She explained that Slovenia ranks among countries with a lower poverty level compared to EU member states. The country, however, faces a high level of unemployment as well as an acute housing problem, which is very worrying. Moscow - Slovenia and Tadzhi-kistan signed an agreement establishing diplomatic relations. The agreement was signed at the Slovene Embassy in Moscow by Slovene Ambassador to Russia Franci Demšar and Tadzhikistan Ambassador to Russia Safar Safranov. Ljubljana -The Slovene business daily Finance named the pharmaceutical company Lek the best company quoted on the Ljubljana Stock Exchange in 2001. Collecting 440 out of a 500 possible points, Lek beat out fellow pharmaceutical company Krka (418), while the Port of Koper and retailer Mercator both collected 407 points. Ljubljana - Shares of the Slovene pharmaceutical company Lek saw a staggering growth in March, gaining almost 20 percent in a single month of trading on the Ljubljana Stock Exchange. According to Austrian bank Reiffeisen Zentralbank (RZB), the growth is attributable to speculations about the upcoming sale of Lek's antibiotic Amoksiklav on the U.S. market, the largest market for pharmaceuticals in the world. Ljubljana - The Slovene food producer Klasje signed a multi-year deal with Italian pasta maker Barilla to make products for the Barilla trademark. The products, made of Slovene ingredients, will be produced exclusively for Barilla. They are to be marketed at first only in Italy, while other markets are to follow. Ljubljana - April is bound to be an "animated" month at the Slovene Cinematheque, as 2002 marks exactly 50 years since the first Slovene animated Film - Sasa Dobrila's Seven at a Time - was screened in Ljubljana. Four Mondays in April will thus be reserved for an over-I view of the Slovene animated films. Ljubljana - Stojan Ribnikar was conferred a Stele Award, an award conferred by the Conservators' Association of Slovenia for life-time achievement. Ribnikar, a civil engineer and an honorary member of the association, received the award for his contribution to the renovation of the old centre of Ljubljana. The award-winning ceremony was held at the National Gallery and was also attended by Culture Minister Andreja Rihter. Moreover, a monastery of Carthusian monks from the southeastern town of Pleterje and Tone Marolt received Stele merits for outstanding achievement in the preservation of cultural heritage in 2001. The Pleterje monastery was awarded for preserving and maintaining the monaster}'. Furthermore, it was also one of the proponents to set up a open-air museum and donated to the Božidar Jakac Gallery a collection of paintings which was in the monastery since it was revived at the beginning of the 20th century. A painter, Marolt, who is a restorer at the Slovene institute for the protection of cultural heritage, received the merit for his 30-year work on cultural property in the northern region of Gorenjsko. Ljubljana - An exhibition of Slovenia's most renowned cartoonist Miki Muster was opened in Ljubljana arts centre of Cankarjev dom, to mark the fiftieth anniversary of the artist's most famous comic strip character, Zvitorepec (Twisted-Tail). Born in 1925 in the northeastern Slovene town of Murska Sobota, Muster started drawing cartoons when still a student of sculpture at Ljubljana's Academy of Fine Arts. At first observing Disney's figures, Muster's style matured with time. In addition to mastering the drawing, the character of his strip heroes became more and more elaborated. His comic strips were enormously popular with children and were reprinted several times, including in a collection of eight books, each holding from 200 to 470 pages. In addition to comic strips. Muster also gained acknowledgement for a number of animated cartoons and some 360 TV commercials he made in the period from 1967 and 1990. From 1973 to 1990 he was also working for Bavaria Film in Germany's Munich, where he created as many as 600 minutes of animated cartoons. Madrid - The continuing aging of the world's population is a global problem which will only worsen in the future. This is why it deserves special attention, and it is necessary to address the issue on a global level, Slovene Minister of Labour, Family and Social Affairs Vlado Dimovski said in his address to the Second UN World Assembly on Aging, which was held in Madrid. Moscow - World record holder in 100m individual medley, Slovene swimmer Peter Mankoc, won a gold medal in the category at the World Short-Course Championships in Moscow. i Ljubljana - Two of the highlights of this year's jubilee season of the Slovene Philharmonic Society took place in Ljubljana, marked by the Lipovsek family. While The Third Suite for Strings by Slovene composer Marjan Lipovsek (1910-95) was played, his daughter Marjana Lipovsek, a world-famous mezzo-soprano sang, togehter with American tenor Thomas Moser, Mahler's symphony Song of the Land (written in 1909). Prior to concert, Marjana LipovSek received a recognition testifying her being selected as an honorary member of the Slovene Philharmonic Society. Apart from a number of chamber pieces, the Third Suite (written in 1959) is one of the peaks of Lipovsek's creative genius. His music is a combination of Neocla-ssic sounds, Romantic sentiments, a close link with nature and Slovene tradition. His daughter Marjana LipovSek began her music studies at the Ljubljana Music Academy, only to study solo singing in Austria. at the Graz-based High School for Music. Following her graduation there, she obtained a job at the Vienna State Opera House and later on became a member of the Hamburg State Opera. She is a regular guest of world's leading opera houses and festivals. LipovSek has received a number of awards for her outstanding achievement, one of the most important being the golden medal with Mahler's portrait, which she received in 1996 from the Vienna-based Gustav Mahler international association. Ljubljana - Slovene media achievements and popularity Viktor awards were given away recently. The jury of the Viktor Academy decided that the best television show host in 2001 was Jonas ZnidarSic, the host of game quiz Who Wants to Be a Millionaire?, while the Viktor for life achievements went to film director Bostjan Hladnik. The Millionaire was also voted the best entertainment show, while news programme Odmevi of national network TV Slovenia got the Viktor for best information television show. The Viktor for best artistic televjsion show was awarded to Zelimir Zilnik's Refugees - Illegal Aliens. The audiences also voted Jonas ZnidarsiC as the most popular television personality and Andrej Karoli as his radio counterpart. Karoli is the popular host of Song of the Week on Val 202 radio programme. The most popular musical artist was voted rock band Siddharta. Prague - Drago Mirosic has been appointed Slovenia's new ambassador to the Czech Republic. SLOVENIJA/DOGODKI VŠJSLOVIMJK _ Februar 2002 Darilo mariborske občine Ljubljani Ljubljana /Ljubljanske nouce/-V ljubljanskem razstavišču Kre-sija sta mariborski župan Boris Sovič in ljubljanska županja Viktorija Potočnik odprla razstavo Mariborska zgodovina - tokrat z oblačili. Predstavljenih je nekaj kostumov iz zbirke mariborskega Pokrajinskega muzeja, ki jo mesto Maribor podarja Ljubljani ob 14. aprilu, dnevu prve omembe Ljubljane kot mesta. Razstava, vključuje tako originalna oblačila kot rekonstrukcije, narejene po ostankih originalnih oblačil ali na podlagi pisnih in likovnih virov, kar je posebnost mariborske zbirke. Ob vhodu je razstavljeno oblačilo dekana Andreja Tavčarja iz Starega trga pri Slovenj Gradcu iz leta 1638. V teh .oblačilih so Tavčarja pokopali. Pred leti, ko so odprli njegovo grobnico, so oblačila odkrili v tako dobrem stanju, da so po njem ukrojili in sešili rekonstrukcijo, dokumentarne ostanke originalne obleke pa konzervirali in shranili. Uniformo oficirja mariborske meščanske garde s konca 18. stoletja so ukrojili po podobi iz ohranjenega zapisa. Poleg te sta postavljeni še dve izvirni uniformi, ena iz 60-ih in druga iz 40-ih let preteklega stoletja. Bidermajersko krinolino so posneli po stari podobi iz Prešernovega časa, naslednja ženska obleka je iz časa pred prvo svetovno vojno, razstava pa se zaključi z oblačili iz 20-ih in 30-ih let 20. stoletja. Tri stoletja od prihoda prvih uršulin k v Ljubljano Ljubljana /PinkPonk/- Letos je zauršulinke v Sloveniji jubilejno leto, saj aprila minevajo tri stoletja, odkar se je pet sester iz Gorice na povabilo ljubljanskega trgovca Jakoba pl. Schellenburga odpravilo v Ljubljano, da bi tam odprle nov samostan. Ob 300-letnici prihoda prvih uršulink v Ljubljano poteka več prireditev. V okvir praznovanja obletnice med drugim sodijo tudi vseslovensko srečanje uršulinske mladine v Mekinjah 20. in 21. aprila, sklepno romanje uršulink v Brescio v avgustu ter dvodnevni mednarodni simpozij, ki ga je slovenska provinca uršulink pripravila z Zgodovinskim institutom ljubljanske teološke fakultete. Sejma Kulinarika in Vino Ljubljana /Ljubljanske novice/-Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je 145 razstavljavcev iz štirinajstih držav, med njimi največ iz Slovenije, kar 98, pokazalo, kaj so pripravili za 41. mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo in gospodinjstvo in za 48. mednarodni vino-gradniško-vinarski sejem. 14. bienalna razstava domačih in umetnostnih obrti Slovenj Gradec /Večer/ -Pravijo, daje Slovenija v domači in umetnostni obrti svetovna velesila! Utrip Slovenj Gradca so pred dnevi zaznamovali mnogi rokodelci, ki so na stojnicah na Trgu svobode predstavili svoje izdelke domače in umetnostne obrti, mimoidočim pa prikazali tudi postopek njihovega nastajanja. Umetnostni kovači, steklarji, pletarji, lončarji, keramiki so le nekateri izmed 270 ustvarjalcev iz vse Slovenije, ki so sodelovali na 14. bienalni razstavi domačih in umetnostnih obrti v Galeriji likovnih umetnosti. Ob odprtju razstave so posameznikom za njihov prispevek k razvoju domače in umetnostne obrti podelili posebna priznanja, imenovana "zlata vitica". Obilna zbornica Slovenije podeljuje te nagrade od leta 1998, do zdaj pa jih je prejelo sedem mojstrov, katerih izdelki so posebej predstavljeni tudi na letošnji razstavi. Tokrat so zlato vitico prejeli: Franc Kremžar iz Komende (lončarstvo). Hrabroslav Perger iz Slovenj Gradca (medičarstvo, lectarstvo. svečarstvo), Jože Valant iz Ljubljane (ročna izdelava papirja) in Romana Bukovec iz Medvod (unikatni nakit). "Domača in umetnostna obrtje edino področje v Sloveniji, kjer smo svetovna velesila," je dejal prof. dr. Janez Bogataj, avtor razstave. Krka odprla novo tovarno Notol Novo mesto /STA/ - Slovenska farmacevtska družba Krka je uradno odprla novo tovarno za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol. To je največja Krkina naložba doslej, njena skupna vrednost pa znaša kar 14,5 milijarde tolarjev. Tovarno, ki je ena najsodobnejših farmacevtskih tovarn v Evropi, so začeli graditi leta 1998, konec lanskega leta pa je v njej stekla poskusna proizvodnja. Letne zmogljivosti tovarne so 800 ton končnih izdelkov oziroma 2,5 milijarde tablet in kapsul. Spomin na prvega slovenskega kardinala Jakob Missia Dr. Jakob Missia se je rodil v Prlekiji leta 1 838, v kmečki družini z enajstimi otroki. Že zgodaj je pokazal svojo nadarjenost, zato mu je starejši brat, duhovnik, omogočil šolanje. Mladi Jakob je vstopil v graško semenišče, študij pa je nadaljeval v Rimu. Filozofske in teološke študije je z doktoratom končal na papeški univerzi Gregorijani. Med šolanjem je bival v nemškem kolegiju Germanik. V duhovnika je bil posvečen keta 1863. V matični škofiji pa je potem opravljal različne odgovorne naloge. Leta 1884 je bil imenovan za ljubljanskega škofa. Po smrti goriškega nadškofa dr. Alojzija Zornaje bil dr. jakob Missia 1897 imenovan za osmega nadškofa v Gorici. Junija 1899 pa je kot prvi Slovenec prejel kardinalski klobuk. Toda kmalu je leta 1902 umrl. Pokopan je v romarski baziliki na Sveti Gori. Goriški Inštitut za socilano in verkso zgodovino je te dni organiziral spominsko predavanje ob stoletnici smrti dr. Jakoba Missie. Protesti proti umetniškemu projektu sveti križ se nadaljujejo Koper /STA/ - Regijski odbor Nove Slovenije Slovenska Istra protestira proti akciji z naslovom Umetniški projekt sveti križ, ki sta jo v soboto, 6. aprila, v Strunjanu izvedla fotograf Goran Bertok in kipar Dean Verzel. Umetnika sta z zažigom strunjanskega križa užalila vse, ki jim križ pomeni simbol vernosti. Joško Joras neutrudni borec za svoje pravice končno dobil prepustnico: je prebivalec Slovenije! Joško Joras Sečovlje /Primorske novice/ -Joško Joras je končno dobil prepustnico, kar dokazuje, daje državljan in prebivalec Slovenije. Joras pravi, da bi del slovenske politike sporne zaselke okoli Sečovelj najraje podaril Hrvaški, čeprav so nesporno slovenski. Po njegovih besedah je razvidno iz hrvaških katastrskih izpiskov, da so že od nekdaj del občine Sečovlje. Hrvati so začeli zaselke voditi kot del katastrske občine Kaštel na hrvaški strani šele leta 1993, pomeni, da so podatke preprosto potvorili. Joras tudi katastrski prispevek za zemljišče ves čas plačuje Sloveniji in od nje zahteva zaščito. Namreč, ko so Hrvati zgradili igralnico Casino Mulino, ki stoji nad Jorasovo hišo, so napačno uredili odvod-njavanje, tako da ob vsakem nalivu voda poplavi Jorasovo pritličje v hiši in dvorišče. Slovenija v Regiji prihodnosti Ljubljana, Gradec /Večer/ -Glavna pobudnica ustanovitve t. i. Regije prihodnosti je deželna glavarka avstrijske Štajerske Klasničeva, ki je svojo zamisel predstavila že junija lani, ko seje mudila na obisku v Ljubljani. Gre za predlog o okrepljenem strateškem povezovanju "evroregije", ki naj bi vključevala avstrijski zvezni deželi Štajersko in Koroško, italijanski Furlanijo-Julijsko krajino in Benečijo, zahodne madžarske regije Vas, Zala, Vespretn, Somogv in Baranjo, Slovenijo in severne hrvaške županije. Regijo naj bi formalno ustanovili 26. aprila. Te dni paje bil v Gradcu pripravljalni seatnek Stari sosedi - novi partnerji. Slovenijo so na srečanju, zastopali predstavniki službe vlade za evropske zadeve (SVEŽ), zunanjega ministrstva in Agencije RS za regionalni razvoj. Izdelki Perutnine Ptuj nagrajeni Ptuj /STA/ - Perutnina Ptuj je na mednarodnem ocenjevanju pred sejmom prehrane, ki bo sredi tega meseca na zagrebškem Velesejmu, za svoje izdelke prejela številna odličja. Mednarodna komisija, kije poleg senzoričnih lastnosti izdelkov, upoštevala tudi rezultate laboratorijskih analiz, je 18 vzorcem, kolikor jih je Perutnina letos poslala na ocenjevanje, dodelila 12 zlatih medalj, dve srebrni in štiri priznanja za kakovost. Ker so perutninska klobasa Poli, jetrna pašteta, jetrna pašteta z orehi in piščančji Cordon bleu bili odlikovani z zlatimi medaljami že v minulih letih, je vsak od njih letos v Zagrebu prejel še velike zlate medalje kakovosti 2002. Dobro pa so se izdelki Perutnine odrezali tudi na ocenjevanju v Novem Sadu, kjer so prejeli 10 zlatih medalj, pa tudi posebno priznanje kot znak za visoko in izenačeno kakovost svojih izdelkov. O nakupu Opera bara v Ljubljani v slovenskem tedniku MAG Irena Stariha... Anthony Tomažin Terra Australis /Tednik MAG, Elvira Miše/ -Vladni servis skupnih služb je na javni dražbi pred nekaj dnevi podjetju Terra Australis prodal ljubljanski Opera bar za 173,6 milijona tolarjev. Kupnina je močno presegla pričakovanja servisa, najbrž pa tudi dozdajšnjega najemnika podjetje Delikatesa, d. d., s Tomažem Mencingerjem na čelu, ki je prav tako sodelovalo na dražbi. Porodila so se vprašanja, kdo neki se skriva za podjetjem Terra Australis in kakšne namene ima. Dober teden pred dražbo smo v dnevnem časopisju lahko prebrali, da bo država med prostori, neprimernimi za državne upravne organe, prodala tudi znameniti ljubljanski Opera bar. Tomaž Mencinger, direktor Delikatese, sin bolj znanega Jožeta Mencingerja), kije imela bar v najemu, je tedaj izjavil, da bodo vsekakor sodelovali na dražbi, saj jim zdajšnja dejavnost na tej lokacji ustreza, vendar ne za vsako ceno. Ker seje za bar torej potegovala tudi Delikatesa, ni bilo pričakovati pretresljivega preobrata v lastništvu. A so se mnogi ušteli. Predvsem Mencingerju je načrte pomešala neznana svetlolaska, ki je na dražbi zastopala Terro Australis, pozneje pa izjavila, da je denar za nakup prišel od avstralskih Slovencev. A s tem so se ugibanja šele začela. Da bi stvar pojasnili, smo "skrivnostno damo" Ireno Stariha tik pred njeno vrnitvijo v Avstralijo poiskali tudi mi. SKRIVNOSTNO PODJETJE? Sestali smo se kar v Opera baru. V pravilni slovenščini in z nasmeškom na obrazu nam jc zaupala, da po dražbi vsak dan pride tja na pijačo. Sprva naj bi jo zaposleni le opazovali, toda očitno so kmalu ugotovili, kdo je, in med njimi so stekle prve besede. Povprašamo jo, ali morebiti tudii z dozdajšnjimi najemniki, pa odkima in doda, da so se videli le na dražbi, ko so bili videti nekoliko jezni. "Če jih bo karkoli zanimalo, nas bodo najbrž poiskali."- Zvemo še, da je bilo podjetje Terra Australis nstanov-Ijeno leta 2000 z namenom, da bi lastne nepremičnine dajalo v najem oziroma, kot je dejala Starihova, "da bi bil, tako kot je del slovenske zemlje v Avstraliji, delček avstralske tudi v Sloveniji". Doslej naj bi v najem oddali eno stanovanje. Podobna usoda pa bo doletela tudi Opera bar. Leto dni ga bo sicer še upravljal zdajšnji najemnik, do takrat pa se bodo odločili, kaj z njim. Najbrž ga bodo uredili v avstralskem slogu. Lahko pa bo v njem tudi kaj povsem drugega. Zanimajo nas še podrobnejši poslovni načrti Terre Australis v Sloveniji, a ne zvemo kaj dosti. Imenom seje vseskozi nasmejana sogovornica previdno izogibala in v povezavi s podjetjem uporabljala le besedo partner. Kdo je torej ustanovitelj podjetja? Od kod denar? Je to morebiti skrivnost? "Saj ni skrivnost. Tudi on prihaja v Slovenijo... Prišel bo, boste videli," je dejala, nazadnje pa vendarle izdala tudi ime. Investitor naj bi bil njen dobri prijatelj, avstralski Slovenec Anthony Tomažin, sama pa naj bi bila prokuristka podjetja. Tomažina, Gorenjca po rodu, naj bi mikal tudi nakup nepremičnin na Bledu, sicer pa jih večinoma zanima le Ljubljana. Kaj več nam o skrivnostnežu ni uspelo zvedeti, saj Starihova v njegovi odsotnosti ni želela govoriti o njem. Zato smo sami nekoliko poklikali po internetu in v Avstraliji našli Anthonyja Tomažina v vlogi hipotekarnega upravitelja pri podjetju Royal Guardian, ki naj bi se ukvarjalo predvsem s stanovanjskimi posojili, tako da ne posojajo lastnega denarja. Nepremičnine jim torej niso tuje in gotovo tudi v Sloveniji dobro vedo, kaj kupujejo. Toda od sogovornice smo zvedeli le, da imajo pri nas zaupanja vredne ljudi in ti jim urejajo posle ter jih obveščajo o nepremičninah, ki so na voljo. Nato je pogovor zajadral v drugo smer, k prvim zamislim o ustanovitvi podjetja. UČITELJICA, KI OBOŽUJE POTOVANJA. Pred dobrimi štirimi desetletji je tedaj triletna Irena skupaj z materjo zapustila Dolenjsko in se podala^na dolgo pot v Avstralijo. Toda to ni bilo njeno zadnje veliko potovanje. Koje bila mlajša, sta z materjo dvakrat obiskali Slovenijo, pri tem pa ji je najbolj ostalo v spominu, daje bilo takrat zelo težko dobiti kavo. Leta 1987 je prišla vnovič, tokrat z možem, s katerim sta kakšno leto z avto-domom potovala po Evropi, Izraelu in Egiptu. Kot učiteljica in urednica revije, namenjene mladim avstralskim Slovencem^ je domovino obiskala ludi 1995. Štiri leta pozneje sta se z možem in hčer- kama odločila, da za nekaj mesecev na lastni koži preizkusijo življenje v moderni državi. Nekaj časa sta s svojo družinico potovala po svetu, nato pa za Bežigradom v Ljubljani za deset mesecev najela stanovanje. Hčerki sta tukaj hodili v šolo, sama pa si je v tem času ustvarila podrobnejši vtis o novem okolju. Poleg težav z birokracijo je opažala, da je v Sloveniji kar naenkrat veliko bogatih in revnih, malo pa pripadnikov srednjega sloja, ki naj bi mu z možem pripadala v Avstraliji. SKOZI OČI AVSTRALSKE SLOVENKE. Starihova pove, da imata oba z možem slovensko državljanstvo ter da pred nekaj leti nista prišla zaradi posla, saj nista imela veliko denarja. Vozila sta avtomobil z zelenimi registrskimi tablicami za tujce in opažalaje, da so bili ljndje zaradi tega velikokrat nevljudni. Spominja se, daje šla nekega dne po otroke v šolo, mož pa je čakal v avtomobilu na bližnjem parkirišču. Mimo je prišel moški, pogledal registrske tablice in se zadri "Bosanec!". "Zelo hudo mi je bilo za ljudi iz teh krajev, da Slovenci tako gledajo nanje. Ko so zvedeli, da sem Avstralka, se je položaj čisto spremenil. Kar naenkrat sem postala zanimiva, hoteli so me spoznati," pojasni, tokrat brez nasmeška na obrazu. Pove še, da ima tu veliko dobrih prijateljev, nasploh pa se ji zdijo Slovenci zaprti in nestrpni do tujcev. "To opaziš že kot turist, na primer v trgovini. V Avstraliji je mogoče drugače zato, ker so ljudje prišli iz različnih krajev, imajo različne življenjske zgodbe in iščejo nove prijatelje." KAJ PA SLOVENCI V AVSTRALIJI ? Po njenem mnenju so Slovenci v Avstraliji čedalje manj tesno povezani. Ko je bila še zelo mlada, je pela v slovenskem ansamblu, s katerim so obiskovali Slovence po vseh klubih v državi. Še zdaj redno zahajajo v slovensko cerkev, redkeje pa v slovenski klub v Sydneyju, za katerega meni, da le stežka privabi mlade Slovence. "Sama sodim med mlajše Slovence v Avstraliji in sem zelo kritična do teh skupnosti, ker niso bolj odprte za mladino. Če v Sloveniji kaj slabega rečem o tem me vedno oštejejo. A če hočejo, da bo mladina povezana s slovenskim društvom, jo morajo seznanjati tudi z zdajšnjim dogajanjem v domovini, ne le s tradicijo in tem, kar seje dogajalo pred petdesetimi leti. "Zase pravi, da je daljna dežela njen dom, da se čuti Avstralko, čeprav se zelo rada vrača v rodno deželo. Tudi hčerki, 11 -letna Lana in 13-letna Kara, sta bili navdušeni nad njo, še posebno nad snegom in tem, da sta kar naenkrat odkrili cei kup bratrancev in sestričen. Slovo ob vrnitvi v Avstralijo je bilo za vse boleče. Njen poslovni partner pa bi, kot je sama dejala, rad živel v Sloveniji, a njegova družina tega noče. In tako smo se vrnili k skrivnostnemu Anthonyju, investitorju podjetja Terra Australis. ZAMISEL IZ RESTAVRACIJE. Zanimalo nas je, odkod zamisel za "avstralsko zemljo" pri nas? In Starihova seje spet razgovorila: "Ko smo živeli tukaj, meje polbrat peljal v avstralsko restavracijo, a se mi ni zdela nič kaj avstralska. Rekla sem si, da bi jo lahko odprla sama. Ko smo se z družino vrnili domov, nas je na letališču pričakal prijatlej Anthony in takoj sem mu rekla, naj mi da denar, jaz bom pa delala, in skupaj bova imela nekaj avstralskega v Šloveniji." Kmalu je hudo zbolela, imela je hude možganske krvavitve. "Anthony me je obiskal v bolnišnici in mi rekel, da se bom lako lotila posla." Nedolgo zatem sta odpotovala v Slovenijo, ustanovila podjetje, po vrnitvi pa jo je čakala težka operacija. Preživelajo je in tudi s podjetjem dobila nov izziv v življenju. Zdaj predava na eni od sidneyskih univerz, kjer po njenih besedah sama pripravlja bodoče učitelje na njihove prve izkušnje v tem poklicu. Nakup Opera bara je šele eden prvih podvigov Terre Australis. Gotovo bomo o podjetju še slišali. Zaradi Tomažinovih poslovnih podvigov ali pa morda zaradi avstralskih sladkarij, ki bi jih slovenskim vrstnikom želeli prodajati Irenini hčerki. V šali ali zares, saj se nikoli ne ve, smo pogovor s simpatično avstralsko Slovenko seveda sklenili s smehom. Pišejo na Draga gospa Stanka ! Neusmiljeni ritem življenja mi ne pusti dihati, kaj šele, da bi se ustavil in užival v preprostih trenutkih! No pa mi včasih vendarle uspe in ker sem danes z veseljem spet listal po novem Glasu Slovenije, so moje misli ponovno odsanjale v Avstralijo, pa sem se odločil, da se vam oglasim in natrosim nekaj novic. Prebral sem, da hrabro vztrajanje na okopih domovine (kakor bi napisali eni) in boj z mlini na veter (kakor menijo drugi) gospoda Joška Jorasa, tudi v Avstraliji ni ostalo neopaženo. Ker pa gospoda Jorasa poznam že kar nekaj časa, \am povem še to, da je zelo prijeten možakar, pogovor z njim pa zelo sproščen in poln veselih šal. Kar pa je mogoče še bolj zanimiva novica je to, da je pred nedavnim svoj priljubljeni gostinski loka! v središču Lucije pri Portorožu oddal v najem, sam pa je prevzel mesto vodje charter flote jadrnic in motornih plovil podjetja Event Yachting d.o.o.. To se je zgodilo februarja letos, ko nam je pomagal pri našem debiju na največjem svetovnem navtičnem sejmu v Düsseldorf i v Nemčiji. Takrat je novico objavil tudi Ljubljanski Dnevnik na naslovni strani s headlineom: "Joško Joras se seli iz politike v navtiko". No v celoti se to najbrž ne bo tako hitro zgodilo, saj ga politika še vedno privlači. Res pa je, da mu bo delo v našem charterju pobralo marsikatero urico, ki bi jo sicer namenil svoji strasti. Moj očka si počasi oddahnjuje od vsega cirkusa, ki ga je s svojimi Vrhniškimipirhi imel v času okrog velikonočnih praznikov. No, okrog njega pa je nastala manjša legenda : že pred časom je bila na obisku v Sloveniji japonska princesa. Oče je za japonskega cesarja izdelal prav posebno pisanico z motivi japonskih verskih in državnih simbolov. S tem je na zelo zanimiv in simboličen način povezal dve zelo različni kulturi : Slovensko in Japonsko, v katerih pa jajce, kot znak rodovitnosti nosi velik pomen. V zahvalo, ker bo to jajce prenesla cesarju, pa je drugo jajce s čipkarskimi motivi podaril tudi princesi. No do tu sama zgodba ni nič kaj dosti drugačna od tistih, kako so vrhniški pirhi prišli v roke Clintonu, Scalfciru, princu Char-lesu in še nekaterim drugim državnikom. Zgodilo pa seje tako, da je princesa za katero so že pisali, da ne bo mogla imeti otrok, s čimer bi se na Japonskem stvari okrog prestolonasledstva precej zapletle, pred nedavnim rodila novorojenčka. In ker pirh, ki ga je princesa prejela v zanimivem trenutku, predstavlja tudi simbol rodnosti, so zapisali, da ima očijeva umetnost tudi posebno moč. Bog si ga vedi kako je s tem v resnici, jaz lahko samo povem, da moja mami vsa ta leta pri pomivanju posode, likanju srajc, kuhanju itd. žal ni opazila kakšne posebne (po)moči, pa se vseeno dobro zastopita. Nekaj malega pa je novega tudi pri nas: naša Karin je 20.02.2002 (kako lep datum) dobila sestrico in ji dala ime Mala Pika Grom. S Katarino sva zelo ponosna na novega družinskega člana, čeprav zelo veliko joka in nikoli ni sita. Tudi za otroke z Downovim sindromom (naša Karin) je zelo pozitivno, če imajo bratce ali sestre. Pa vendar sva se ob vsej razgledanosti in znanju s tega področja precej dolgo odločala za ta korak, saj razum in čustva nemalokrat zavijejo vsak svojo pot, strah pred ponovnim polomom, pa je v podzavesti še toliko bolj prisoten. Sedaj nama je z ramen padlo veliko breme, obenem pa nastalo novo, saj je treba obe punci sedaj lepo pokomandirati in vzgojiti in na žalost ob moji vseprevečkrcit celodnevni zadržanosti v službi, večji del tega pada na Katarino. K sreči sva pred nedavnim naletela na študentko defektologije Tino, ki se je odločila, da bo na primeru naše Karin izpeljala svojo diplomski nalogo. Tako veliko časa preživi s Karin in naju vsaj malo razbremeni. Kar nekaj tematike ste v zadnjih nekaj številkah posvetili problemom Slovencev, ki živijo v Argentini. Slišal sem, da jih je kar nekaj (po tem ko so izgubiti več kot polovico svojih premoženj) prišlo v iskanju za boljši jutri tudi v Avstralijo. Tudi midva imava v Argentini kar nekaj prijateljev in družinica Jožeta, Sonje in Veronike Snoj se je kot kar nekaj drugih družin odločila, da poišče novo srečo v Sloveniji. Pred približno 14 dnevi je sem že dopotoval Jože in sedaj mu poskušamo poiskati službo, stanovanje, ter urediti življenje do te mere, da se mu bosta lahko pridružila še žena Sonja in hči Veronika, ki jo Karin že komaj pričakuje. No, na žalost stvari niso tako rožnate, kot bi si želeli in slovenska država včasih kaže premalo posluha za probleme, ki jih imajo ljudje. Upam, da se bo čez čas vtis popravil in Jože z družino ne bo doživel še enega razočaranja. Toliko za člane s, ni veliko, a upam, da vsaj toliko, da vam vlijem nekaj dodatne energije za delo ki ga opravljate in ki ga z vsakim Glasom Slovenije bolj cenim! Pa lep pozdrav! Zoran Grom, Vrhnika, Slovenija Franc Grom in njegovi čudoviti pirhi Glas Slovenije: prav v času, ko je prišlo v uredništvo Glasa Slovenije pismo Zorana Groma, smo naleteli na članek o Francu Gromu v tedniku Jana. Franc ima namreč nenavaden konjiček: v izpihano jajce z mirno roko vrta luknjico za luknjico, kot pri vezenju, da nastanejo najlepši vzorci, najdrobnejše čipke in vezenine. Njegovo umetnost, edinstveno na vsem svetu, so spoznali že na vseh celinah, enega od umetelnih čipkastih pirhovje za svojo osebno zbirko naročil celo japonski cesar Vrhniški pirh ima od 3.000 do 17.000 luknjic. Svojih miniaturnih umetnin iz jajčnih lupin ne bi mogel ustvarjati, če ne bi imel izredno mirnih rok in železne discipline. Pod močno osvetljavo v lupino kokošjih, račjih ali gosjih jajc z neverjetno natančnostjo vrta luknjice različnih velikosti in iz njih snuje najrazličnejše simetrične motive. Pod njegovimi spretnimi prsti nastajajo razni motivi iz slovenske narodne zakladnice, kot so tradicionalne klekljane čipke, vezenine in gorenjski nageljni, pa tudi velikonočni motivi z zajčki, razni portreti in drugo. Ob vrtalnem strojčku zdrži največ deset minut, saj je delo zelo naporno. Življenje jajčkom vdihne z naravnimi barvami, ki jih izdeluje sam iz hrastovega in orehovega lubja, korenin jasmina in čebuljih listov. Ker se mu je že večkrat zgodilo, da je jajčna lupina počila po enem tednu potrpežljivega umetniškega ustvarjanja, je v teh letih postal eden najpozornejših kupcevjajc. Po nakupih se odpravi z baterijo, da že v trgovini natančno pregleda jajčno lupino. /Jana, tekst Renata Ucman,foto Mateja Jordovič Potočnik/-Z vsakim "vrhniškim pirhom" ima Franc dela od sedem do deset dni. Njegovo delo je opazil tudi etnolog dr. Janez Bogataj, ki ga spodbuja in mu svetuje pri njegovem izvirnem umetniškem izražanju. Tako je Franc Grom svoj izum, vrhniški pirh, patentiral kot okrasek iz jajčne lupine, zdaj pa ga čaka samo še Guinnessova knjiga rekordov, saj kaj takega še ni počel nihče v svetu. Doslej je razstavljal že po vsem svetu, v Tokiu, Los Ange-lesu, Munchnu, Trstu in drugod. Gromove čipkaste pirhe občudujejo po vsem svetu: njegovo razstavo v Tokiu sije ogledal celo japonski cesar, in ker je bil nad njo izredno navdušenje posebej naročil, naj mu Grom en "vrhniški pirh" izdela za osebno zbirko. V domačih vitrinah imajo njegovo čiškasto jajce torej tudi japonska princesa Masako, nekdanji ameriški predsednik Bili Clinton in ukrajinski predsednik Kučma. Slovenija moja dežela SOLKAN /Večer, Tine Kristna/- Ob polni luni je 28. marca zvečer v Solkanu pri Novi Gorici potekala ustanovitvena slovesnost Bratnije sv. Martina in sv. Vincenca. Sv. Martin, 11. novembra je v Sloveniji že od nekdaj praznik, ko se mošt spremeni v vino. Na sv. Vincenca, 22. januarja, se začne obrezovanje trte in se konča ob prvi polni luni meseca marca. Letos je bil ščip 28. marca - to je za vinogradnike dan tako imenovane obreznine. Rojstvo bratnije je potekalo po regulah (pravilih), ki so jih naši predniki zapisali davnega leta 1906 v vasici Žable pri Kalu nad Kanalom, na planoti Banjščici. Med letošnjim obredom, ki je spominjal na ustoličenje karan-tanskih knezov, so potrdili staroda (starosto) Bratnije sv. Martina in sv. Vincenca, Borisa Liebra, kulinarika in hotelirja iz Srednjih Gameljn pri Ljubljani, ter njegova "predanica" (prisednika), Draga Medveda, publicista iz Celja, in Radivoja Humarja iz Bilj pri Rencah, predsednika društva Abca (jabolko), ki je s sodelavci pripravil vse za ustanovitev bratnije po regulah iz leta 1906. Bratnija je bila tajna Martinova bratnija je ob ustanovitvi štela 9 udov (članov). Najstarejši med njimi je predlagal kandidata, ki so ga potem izvolili za staroda. Po izvolitvi je starod prisegel. Usedel seje na obrnjen brentunik (leseno posodo - mernik), nakar mu je najstarejši član položil na glavo žajdel (krono). Ko je starod slovesno obljubil, da bo zvesto služil sv. Martinu in spoštoval regule bratnije, mu je najstarejši ud izročil Martinovo palico, na levo rame mu je položil obstran (platnen pas z ročno vtkani m vzorcem trte z grozdjem). Nato mu je dal v roke ganč (vrč) vina, ki gaje starod dvignil, rekoč: "Naj živi Martinova bratnija!". Izvoljeni starod je potem predlagal dva predanica, (prisednika ali odbornika). Ko soju potrdili in sta prisegla, je bratnija dobila veljavno svetnco (vodstvo). Tedaj so prišli na vrsto še ostali udje, ki so prav tako morali po vrsti (starosti) opraviti prdušnco (prisego). Vsak od njih je sedel na brentunik, starod mu je položil na glavo žajdel ter ga z abco (jabolkom), pritrjeno na Martinovi palici, rahlo udaril po levi in desni rami, rekoč: "Boš služil Martinu in se držal bratnije?" In vprašani je odgovoril: "Bom, prisežem." Predanic mu je nato predal vrč z vinom; vino je na dušek izpil in obrnil vrč. Ko so vsi prisegli, je starod ukazal, naj si vrče znova napolnijo: "Naj živi Martin in mi z njim," so nazdravili martinci, novi člani bratnije, in zapeli Martinovo pesem. Ob ustanovitvi bratnije so predlagali še sedmim vincencem, ki sojih skrbno izbrali med mladimi moškimi v okolici do svetega Vincenca, 22. januarja. Ti so prišli na naslednjo snidenco, ki se imenuje obreznina, in to ob prvi polni luni v marcu. Takšen je bil prvotni obred iz leta 1906. Bratnija je bila tajna. Ob njeni ustanovitvi so napisali tudi regule (pravila), vendar se je med prvo svetovno vojno, ko je tod divjala morija soške fronte, izvirnik izgubil. Vojna vihraje ukinila tudi bratnijo v Zablah. Po koncu vojne, ko je Primorska prišla pod Italijo, je bratnija spet oživela, toda ne za dolgo. Martinova pesem je utihnila Martinci in Vincenci so v tistem času nosili za klobukom ali v gumbnici suho trtno vitico. Njihova srečanja v vinskih hramih so imela družabni značaj, ob zabavi in petju je bilo slišati domače in tuje novice, pa tudi kaj koristnega za dom, družino in kmetovanje ter za vzgojo trte in hrambo vina. Vse, kar so se v vinski kleti dogovorili, je tam tudi ostalo. Zelo dobre stike so imeli tudi z Vipavci, saj so hodili v Vipavsko dolino okopavat vinograde. Pod Italijo je bratnija delovala skoraj v ilegali in ni nikoli polnokrvno zaživela. Zadnja snidencaje bila na novino 11. novembra 1926. leta. O ilegalnem delovanju bratnije so nekaj izvedeli karabinjerji iz Kanala ob Soči. Priprli in pretepli so nekega Vincenca, vendar ni ničesar izdal. Ko je bil v bližini Kala nad Kanalom ubit Italijan, so zaprli več deset domačinov, med njimi tudi nekega martinca. Tudi on o obstoju bratnije ni črhnil besede. Zakon molka, ki so ga terjala pravila bratnije, je bil močnejši od fašističnega nasilja. Prepoved druženja brez ustreznega dovoljenjaje bila eden od razlogov razpada bratnije. Na skritem kraju se je v jutranjih urah na dan svetega Vincenca dan leta 1928 še zadnjič sestalo pet martincev in trije vincenci, ki so zapeli Martinovo pesem. Od tega dne se je o Martinovi bratniji le redko govorilo, dokler ta ni povsem utonila v pozabo. Na srečo ne za vedno. Nekdanji martinec je spregovoril To je zasluga Pavla Medveščka, slikarja in grafika iz Solkana. Več let je bil zaposlen na Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gorici. Med službovanjem in v prostem času je obiskal domala vse primorske kraje, neutrudno zbiral in popisoval ljudsko kulturno dediščino. Pot ga je zanesla v odročno vasico Žable. Vaščan Anton Žabar, rojen leta 1895, iz Žabel 22, bivši član Bratnije svetega Martina, mu je po spominu opisal bratovščino in pravila, napisana ob ustanovitvi. Zabarjevo pripoved je Pavel Medvešcek zapisal leta 1957, pred časom pa jo je posredoval Radivoju Humarju, založniku in predsedniku Abce. In sledilo je novo rojstvo bratnije v Solkanu. V slavnostnem govoru se je častni član Bratnije svetega Martina, dr. Jože Šavli uvodoma zahvalil Pavlu Medveščku, da je rešil pozabe Martinovo bratnijo, Radivoju Humarju, predsedniku društva Abca, in vsem, ki so prispevali k novemu rojstvu bratnije, ter poudaril, da celoten obred ob ustanovitvi bratnije izkazuje verno sliko ustoličevanja karantanskih knezov. "Bratnija s svojo popularizacijo ekološkega, naravi prijaznega kmetovanja in pridelovanja zdrave hrane prispeva k veliki promociji Slovenije v tujini," je poudaril starod Boris Lieber. Na priporočilo g. Andreja Logarja, veleposlanika na Danskem, so sprejeli v Bratnijo svetega Martina in svetega Vincenca g. Arneja Simonsena, generalnega konzula Singapurja na Danskem, in g. Shohela Naita, japonskega veleposlanika v Kopenhagnu. Med vincence so imenovali vinogradnika Slavka Pipana, Ivana Atelška, čebelarja iz Povirja pri Sežani, Alojza Valdhuberja, znanega vinogradnika iz Svečine, Acija Urbajsa z Rifnika, kjer ima biokmetijo, Boža Dolenca, direktorja oljarne iz Britofa, in Tomaža Vozlja, diplomiranega gastronoma. Oživitev bratnije ni več le lokalnega značaja, saj bosta člana, ki sta iz tujine, prenesla običaje in posebnosti naše dežele prek njenih meja. Tako bo Slovenija, ki se odlikuje po svojih naravnih lepotah in dokaj čistem okolju, še bolj znana po svetu. Vsak martinc ima namreč pravico ustanoviti novo bratnijo, edini pogoj pa je, daje podrejena matični v Sloveniji in da ima vsak novi član v oskrbi vsaj eno trto. KOPER /Primorske novice/ - Na bodoči avtocesti do Kopra čakajo na gradbince le še predor Dekani in spodnji del same trase. Celotna trasa do Bivja naj bi bila zgrajena do konca leta 2005. CELJE /Večer, Marlen Premšak/ -Praznik mestne občine Celje -11. april, dan, ko so naselju ob Savinji celjski knezi leta 1451 podelili mestne pravice, so letos imenovali, praznik s preteklostjo ter praznik s sedanjostjo in prihodnostjo. Na osrednji slovesnosti so seCeljanke in Celjani z najvišjimi občinskimi priznanji zahvalili nekaterim svojim zaslužnim someščanom in imenovali novega častnega meščana Rada Jenka. VOLČJI POTOK /si21-KAM/- Od 15.aprila do 5. maja bodo v Volčjem potoku zopet dnevi tulipanov. Spomladanska razstava "Cvetje in mir" pa bo zasnovana tako, da bo v več jezikih in pisavah napisana beseda MIR). Razstavljali bodo orhideje, drevesničarstvo, vrtno opremo,na programu bo tudi vrtnarski sejem. OD MARIBORA DO KOPRA /Večer/ - Že tri desetletja vozi med Mariborom in Koprom InterCity vlak Pohorje-, nekoč so mu popularno rekli Pohorje ekspres, še sedaj pa ga kratko imenujemo Pohorec. Progo od Prešnice do Kopra, kjer nova proga zapusti istrsko magistralo Divača - Pulj, so zgradili leta 1967. IC Pohorje in IC Mura Pohorec vsak dan odpelje iz Maribora ob 6.50 in prispe na cilj - v Koper - ob 11.50, torej traja vožnja po 309 kilometrov dolgi progi od Maribora do Kopra natanko pet ur oziroma povprečno 60 kilometrov na uro, upoštevajoč v tem času seveda tudi postanke. Na Pragerskem priključijo Pohor-cu vagone IC vlaka Mura, ki odpelje iz Murske Sobote ob 5.40. Prvi stikvimajo potniki z vodji vlakov. Že takoj po odhodu iz Maribora ena od vodij vlaka potnike prijazno pozdravi prek zvočnikov, napove, kje vse bo vlak obstal, seznani jih, daje v sestavu vlaka restavracijski vagon, in jih opozori, da je na tem vlaku obvezen dodatek za vlak InterCity (260 tolarjev). RAVNE NA KOROŠKEM /Večer/ - Ob letošnjem občinskem prazniku je bilo v občini Ravne še posebej slovesno, saj Ravne praznujejo 50 let proglasitve mesta in prav toliko poimenovanja kraja. Podelili so občinska priznanja in nagrade, Prežihova in Klančnikova priznanja za leto 2001 ter naziva častni občan. PUCONCI /Večer/- Puconci imajo Pevsko društvo, ki ga sestavljajo članice ženskega komornega zbora, ki si že dlje časa želijo posneti svoje petje na zgoščenki. «sms V=ÍSU>\hMJl April 2002 GORNJA RADGONA /Večer/- Pravijo, daje bilo izjemno prijetno pred kratkim v vinogradu in v kleti znanega in vzornega Vinogradništva Stever, pri pridni vinogradniško-vinarski družini iz Plitvice pri Gornji Radgoni, ki sodi med najuspešnejše ne le na območju Radgon-sko-kapelskih in Slovenskih goric, temveč nasploh v Podravski vinorodni deželi. Tam, kjer so se že junija 1999 odločili za nekaj nenavadnega in so med svojimi vinogradi na Plitvičkem Vrhu, neposredno ob glavni cesti med Mariborom in Gornjo Radgono, v družbi številnih poslovnih partnerjev, prijateljev in gostov, zasadili poseben "vinogradniški vrt" in kjer se aktivnosti nadaljujejo vsako leto, je tokrat boter v krščenem vinogradu postal tudi predsednik države Milan Kučan. Ta je skupaj s še nekaterimi znanimi osebami - Marjan Šiftar, šef njegovega kabineta, Anton Kampuš, uspešni podjetnik iz Sp. Ščavnice, Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma d.d., dr. Alojz Slavič, diplomat Hajoš Ferenc in bančnik Milan Kneževič - v prijetnem vzdušju posadil svojo trto sorte dišeči traminec. Vsi so mlademu gospodarju Danilu Steyerju, enako kot že mnogi znani in manj znani Slovenci, obljubili, da bodo skrbno negovali svojo trto in da bodo vedno mislili na Steyerjeve vinograde. Gre za nekaj povsem novega na tem območju, in sicer za t. i. "ampelografski vrt", v katerem je zbirka več kot 130 različnih selekcij in sort vinske trte (v Sloveniji je uradno priznanih, priporočljivih in dovoljenih 37 sort), ki uspevajo v Podravski in drugih dveh slovenskih vinorodnih deželah ter tudi v sosednjih državah: Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški, celo v Nemčiji. To je tudi največji tovrstni vrt v Sloveniji, vsake sorte ali selekcije je po pet sadik, kar pomeni, da Steverjevi, ki letno pridelajo okoli 60.000 litrov vrhunske kapljice in so eni redkih v državi, ki nikoli nimajo težav s prodajo, iz novega nasada količinsko ne bodo imeli posebno velikega pridelka. Zato pa njihovo vino vedno gre za med, kajti že sedaj so razprodali vse količine letnika 2001, ki je bil rekorden po količini in vrhunski po kakovosti. Tako se je torej minulo soboto Steyerjev ampelografski vrt in tudi krščeni vinograd še povečal. "Leta 1999 smo tudi pri nas uresničili idejo, da bi lahko v lastnem vinogradu opazovali več sort vinske trte. Tako smo zasadili 130 različnih sort in klonov. Zbrali smo večino tega, kar cepijo naši trsničarji, nekaj sort pa smo dobili tudi iz sosednjih in še nekaterih držav. Zbirko bomo še naprej do- polnjevali s sortami iz drugih vinogradniških področij Evrope. Naš cilj je zbrati čimveč zanimivih sort z vseh celin na svetu, tako da bo zbirka zanimiva za širši krog ljudi, ki si želijo kaj več izvedeti o vinski trti. Ko smo pred tremi leti zasadili t. i. krščeni - vsaka trta je bila krščena in je dobila svojega botra - vinograd, smo nekatere naše prijatelje in poslovne partnerje povabili, da posadijo svojo trto, za katero so se takrat botri obvezali, da jo bodo spremljali, da jo bodo vsaj enkrat letno obiskali, skratka, jo imeli radi. Vsako leto povabimo stare botre, da preverijo svojo trto, in nove, da posadijo svojo, tako da bodo naša srečanja v vinogradu še bolj zanimiva", je povedal Steyer. CANKOVA /Večer/ - Ob prebujanju narave je vse lepše in tudi kraji v Sloveniji so vse privlačnejši. Zaslug za to pa ne gre pripisovati le tistim, ki "urejajo razmere od zgoraj", temveč tudi ljudem, njihovi miselnosti in pripravljenosti, da živijo v prijetnejšem, lepšem okolju. Tudi Cankova - na posnetku je središče kraja z župnijsko cerkvijo sv. Jožefa - spreminja podobo in vse več je stvari, ki vabijo v te lepe kraje Goričkega. ROGAŠOVCI /Večer/ - S koncertom Velikonočna sporočila pevskega zbora Maranata Binkoštne cerkve iz Nuskove, kije bil za velikonočne praznike v katoliški cerkvi sv. Helene na Pertoci, seje v občini Rogašovci začel tretji občinski praznik. Do osrednje prireditve, ki bo v nedeljo, 21. aprila, v šotoru na igrišču podružnične šole Períoca in na kateri bosta častna gosta pisatelj in rojak Janko Kleibencetl ter pravosodni minister Ivo Bizjak, bodo v tej gorički občini pripravili več prireditev in slovesnosti. LJUBLJANA Cekinov grad /Večer/ - Slovenska vlada je nedavno za spomenik državnega pomena razglasila Cekinov grad v Ljubljani. Trenutno v njem gostuje Muzej novejše zgodovine, ki s stalno razstavo Slovenci v 20. stoletju in občasnimi razstavami prikazuje slovensko zgodovino v tem stoletju. Cekinov grad stoji na severozahodnem robu parka Tivoli, neposredno ob Hali Tivoli. Na mestu sedanjega Cekinovega gradnje prvotno stal zidani dvor iz 17. stoletja. Sedanji baročni dvorec pa je dal leta 1720 postaviti grof Leopold Karel Lamberg, po katerem se je tedaj tudi imenoval. Stavbo so gradili med letoma 1752 in 1755 po načrtih stavbenika Johana Georga Schmidta iz Ljubljane. Leta 1787 je po smrti grofa Leopolda Karla Lamberga njegov bratranec Maksimilijan Filip daroval stavbo Ivani Lamberg, vdovi Lambergovega sina. Ivana seje nato poročila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Lovrom Szogenvem. Ljubljančani so poslovenili njegovo madžarsko ime in graščino poimenovali Cekinov grad. Od leta 1809 do 1841 je bil lastnik dvorca Sigmund Pagliaruzzi Kieselstein. V tem času je bil dvorec tudi eno od ljubljanskih bivališč pesnika Franceta Prešerna, ki je inštruiral lastnikove otroke. Dolgoletni lastnik gradu in v bližini stoječe pivovarne Union je bil tudi Peter Kosler, avtor prvega zemljevida slovenskih dežel, ki je sredi 19. stoletja na karti izrisal obseg slovenskega etničnega ozemlja tistega časa. Reprezentančna baročna fasada graščine je sredi 19. stoletja sodila med ljubljanske stavbne znamenitosti. ČATEŽ /Večer/- V Termah Čatež gradijo pravi tropski gozd, poln toboganov, veder za polivanje in drugih igral, hkrati pa prenavljajo decembra lani pogoreli del zimske termalne riviere. Zamenjali bodo požgano piramidasto kupolo, poskrbeli bodo tudi za novo ponudbo pod njo. Med drugim bo nameščena pod vrhom kupole laserska naprava za projiciranje tridimenzionalnih podob; prikazal se bo tudi čateški škrat. V prizidku bo dvanajst savn. Obnovljeni del zimske riviere pa naj bi odprli do poletja. BOHINJ /Gorenjski glas/- Kdor se bo letos poleti mudil na Gorenjskem, lahko samo vsak četrtek izkoristi priložnost da se popelje z muzejskim vlakom. Vlakovni kurjač mora, tako kot pred desetletji, že zgodaj zjutraj zakuriti, da vlak z Jesenic malo po 9. uri lahko odpelje. Puhanje pare, značilno začetno počasno sopihanje in udarjanje koles po tračnicah nas potem spremljajo vso pot od prelepega pogleda na Bled, mimo Bo-hinsjke Bistrice, do 10 km dolgega predora in na primorsko stran, do Mosta ob Soči. Tam pa se lahko namočimo v bistri Sočo, ali se kopamo v Bači, zvečer pa seveda s hlaponom nazaj. Kultura Poki on Tartiniju ob 310. obletnici rojstva Piran /Primorske novice/- Deset let je minilo, odkar so v Piranu obeležili tri stoletja od rojstva skladatelja in violinskega virtuoza Giuseppa Tartinija (1692-1770). Letošnjo 310. obletnico so v njegovem rojstnem mestu počastili s slavnostnim koncertom Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije (SF) in tremi predavanji. Jubilejni dogodek sta pripravila Avditorij Portorož in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini. Več v angleški prilogi. Marjana Lipovšek, častna članica S F Ljubljana /Ljubljanske novice/ Na osmem koncertu Modrega abonmaja so se v Sloveniji kar lepo postavili ob pomembni 300-letnici praznovanja Slovenske filharmonije. Za umetniški užitek v Cankarjevem domu so poskrbeli skladatelj Marjan Lipovšek, dalj časa tudi direktor Slovenske filharmonije, avstrijski skladatelj Gustav Mahler, ki je vsaj nekaj življenjskih in umetniških trenutkov preživel tudi v Ljubljani in mezzosopranistka Marjana Lipovšek, ki je postala častna članica Slovenske filharmonije. Jože Gale -Badjurov nagrajenec PortoroŽ/STA/ - Badjurovo nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu filmu je letos pripadla režiserju Jožetu Galetu. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, izročili pa sojo na slovesnosti ob začetku petega Festivala slovenskega filma (FSF) v Portorožu v četrtek, 4. aprila. Jože Galeje znan predvsem kot "oče" filmskega Kekca, ki gaje v črnobeli tehniki posnel leta 1951 in zanj požel pohvale občinstva in kritike. Film je leta 1952 v Benetkah dobil srebrnega leva. Kasneje je posnel Slovenija/Avstralija še dve celovečerni nadaljevanji Kekčevih dogodivščin: leta 1963 film Srečno, Kekec in leta 1968 Kekčeve ukane. Badjurova nagrada nosi ime po slovenskem filmskem režiserju in snemalcu Metodu Badjuri (1896-1971), ki je ustvarjal skupaj z ženo Milko (1902-1992). Monografija o Sloveniji v (lanskem jeziku Ljubljana /STA/ - Pri danski založbi Klematis je marca letos izšla monografija Slovenija -evropska dežela, ki jo je napisal danski publicist in prevajalec Peter H. Petersen. Gre za prvo tovrstno knjigo v danskem jeziku, namenjeno spoznavanju naše dežele med najširšim krogom danskih bralcev. Knjigaje nastala na pobudo veleposlanika RS v Koebenhavnu Andreja Logarja, ki seje pred napovedanim obiskom danske kraljice Margarete II. lani srečal z Petersenom in vzbudil njegovo zanimanje za našo državo. Šelestenje najboljši celovečerni film Portorož /STA/ - S podelitvijo filmskih nagrad vesna se je v Veliki dvorani portoroškega Avditorija končal 5. festival slovenskega filma. Vesno za najboljši celovečerecje strokovna žirija (v kateri so bili igralka Nataša Barbara Gračner, direktor Sarajevskega filmskega festivala Mirsad Purivatra, programski vodja Slovenske kinoteke Koen Van Daele, dramaturg in filmski kritik Jože Dolmark ter režiser Sašo Podgoršek), je prisodila filmu Šelestenje režiserja Janeza Lapajneta. Šelestenje je za najboljši igrani celovečerni film razglasilo tudi Društvo Slovenskih filmskih kritikov. Za najboljšega igralca je vesno prejel Grega Zore, za vlogo Primoža v Lapajnetovem Šelestenju in za vlogo Mareta v celovečernem filmu Ljubljana Igorja Šterka, vesno za najboljšo igralko pa je žirija prisodila Ivi Krajnc