DELAVSKI L I S T ZA 1'KOLETAKEC JE MISLECE {JTATELJE Official Organ Yug«Hlav Federation, S.-P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze * GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST, — NO. 1687. " '-««. «.wo». •> im.. u, u- « mp. * km v un CHICAGO, ILL., 10. JANUARJA (January 10), 1940. Pukli.h.a w..ki, «t 2301 S.. L.r, A... LETO—VOL. XXXV. ČIMVEČ ZA OBOROŽEVANJE TEM MANJ ZA RELIF Stiske Italije v borbi za obstoj v sedanjih vrtincih ČEMU V RIMU ROHNE PROTI RUSIJI? — BALKAN SPET 20GA IMPERIALISTIČNIH SIL. — KAJ JE Z ZVEZO RIM-BERLIN? — MUSSOLINI V KLEŠČAH Od kar je Mussolini na krmilu Italije, ni bilo med njim in Sovjetsko Unijo nikoli nesporazuma. Musaolini je bil prvi v Evropi, ki je poslal svoje vojne ladje na prijateljski obisk v Leningrad. In bil je prvi državnik, ki je belgijskemu predstavniku socialistu A*andervel-du dejal, da se naj uči v občevanju z Italijo manirod boljše-viških diplomatov. Čemu sprememba? Še celo ko je Litvinov v društvu narodov klical na čimpo-polnejsi boj proti italijanski invaziji v Etiopijo, in je liga sprejela ekonomske sankcije proti Italiji, »o izvzeli iz prepovedanega blaga olje, od katerega je bila Italija tedaj za uspešno končanje svoje vojne najbolj odvisna. Zalagala jo je z njim največ Rusija. Nabolj je bila vsled sankcij proti Italiji prizadeta Jugoslavija in najmanj pa Rusija. Nikdar ni Mussolini kričal na svojih shodih in v "parlamentu" proti Sovjetaki Rusiji, kakor je to počel ob vsaki priliki Adolf Hitler. Obregoval »e je le ob "komuniste**, katere je v Italiji zatrl, toda manj brutalno kakor socialiste. Medtem, ko je Hitler v svojih govorih sipal * ogenj in žveplo na Rusijo, njenega diktatorja Stalina in na njeno "barbarstvo*', se je Mussolini zadovoljeval le z napadi na Francijo, na Anglijo in na "kapitalizem**. Spremenjena vloga Zdaj jc vloga med Hitlerjem in Mussolinijem spremenjena. Počim si nemški firer in Stalin izmenjujeta čestitke in je slednji celo zagotovil, da je "prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo scementirano s krvjo," je Musaolini, ki je prvi pričel ljubimkata z Moskvo, postal danes gromovnik proti nji. Vzrok je, ker se je Hitler od Mussolinija obrnil k Stalinu, v nadi. da bo dobil več s pomočjo Rusije, kakor s pomočjo Italije. Torej čisto navadna, starodavna imperialistična igra. Hitler je uvidel, da če se bi zapletel v vojno z zavezniki v pomoč Italiji, bi mu pretil na vzhodu Stalin, ne da bi mogel 011 (Hitler) v taki vojni na eni ali drugi fronti kaj pridobiti za "tretji rajh**. Toda če se sporazume s Stalinom, mu pade v naročje Poljska ko zrelo jabolko. Seveda. Stalin je zahteval pro-tikoncesije in jih dobil. Izkazalo se je sicer, da so se nekateri mali narodi pripravljeni upirati mešetarenjem za njihovo kožo na življenje in smrt, in izkazalo se je tudi, da si je Hitler nakopal vojno, na kakršno ni računal. Trpi pa ne on, nego b ljudstvo njegovega rajha. Musaolini utihnil Pakt med Moskvo in Berlinom jc Mussolinija osupnil toliko, da od tedaj še niti enkrat ni imel rohnečega govora, v katerem bi pretil vsemu »vetu, kakor je bil prej tega navajen. A spoznal je še eno nevarnost. Jačanje Rusije v njegovi "interesni sferi*'. Poslal je svojega zeta v Berlin, da povpraša, kako ih kaj. Vrnil se je razočaran, ljudstvo pa so tolažili s kratkimi noticami, polnimi optimizma. Italija bi morala glasom pogodbe s Hitlerjem iti v vojno z Nemčijo čim so jo zavezniki "napadli". A ostala jc "nevtralna". Stara igra Taka nevtralnost Italije sicer ni nič čudnega. Slično vlogo je igrala napram svojima zaveznicama v prejšnji evropski vojni. Toda njen gromovniški stil je utihnil. Hitler si je koncem konca opogumil in rekel, da mu Italija v njegovi seda-(Nadaljevanje na 5. strani.) PRIHODNJI ZBOR BO 4.-6. JULIJA T. L. Odborniki JSZ in Prosvetne matice so na svoji seji 5. januarja definitivno sklenili, da se naš prihodnji ali XII. redni zbor JSZ in Prosvetne matice prične v četrtek 4. julijo in skonča v soboto 6. julija. V nedeljo 7. julija pa se snidemo in poslovimo drug od drugega na zabavi. Večina eksekutive je odločila, da se ta zbor vrši v Clevelandu, ker smatra, da bo to koristno posebno z agitacijskih ozirov. Toda sklican bo v Cleveland le ako bodo klubi št. 27, 28 in 49 to nalogo pripravljeni sprejeti tako, da bo zbor ne le formalnost, nego tudi manifestacijski uspeh vsega naše-ia gibanja. K temu jim lahko veliko pomaga tudi Konferenca Prosvetne matice clevelandskega okrožja. Ako iz Clevelanda sporoče, da se zbor vsled kakega vzroka pri njih ne bi mogel vršiti, bo sklican iste dni v Chicajo. Pravico do delegatov imajo vsi klubi JSZ, vse konferenčne organizacije Prosvetne matice, vsa društva, včlanjena v Prosvetni matici, člani eksekutive JSZ in Prosvetne matice ter referenti, ki jih eksekutivo izbere na eni svojih prihodnjih sej. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IX PO SVETU HOOVER IN "FINSKI RELIF" Mnogi dopuniki t kapitalističnih ir delavskih listih s« zgražajo nad bivšim ameriškim »rodscdnkom Hoov« rom, ker j« stopil na ialo akcijo sa .p, pomoč t blagu, iivilih in sdravilih napadeni Finski. Oitvidno je Herbert Hoover »«•! naželstvo te akcije aaradi poli'ike. Kajti v tem slučaj« so Finski pripravljeni pomagati in pomataio no samo navadni ljudje, nogo tudi bogataši. Slednji pa no pomagajo zgolj zaradi Finske, ampak ia svoj« mrinje do gospodarskega sistema v Rus-ji. 4e prodno jo !!«•<)• poslala svoj« ermfldo nad Fin«k«. ja predsednik R««sreelt potom •*•)•«• tajnika ponudil Hoovr« naialstvo nad vsemi ameriškimi pomožnimi akcijami, ki jih vrši ameriški R4*4i kri*, na pri. mor med poljskimi begunci, na Kitaj. sk«m itd., pa j« H«o*ar odklonil, ker ne hi imel publielt«tt. kot jo ima v tem slučaj«. Hoover j« v relifnih podvzetjih smatra« za veščah«, kajti vodil jih je posebno mod prejšnjo »vetov«« vojno 4n pn vojni. / Mnogi 00 ie pozabili, d« jo amerl-ški kongres I. 1921 določil vsoto dv.j- Sset n ilijono* dolarjev za iivila v pn-moč p« suši prizadetim v sovj. R«-sin ir štiri milij«n« z« zdravila r ••»• k r>meu, vodstvo tega relifa pa je bil« t " pove r jen a Hoovr«. Bal vsled relif n h akcij je p«etal v ftmM-iškt javnosti tolik« ma«, da m« je 1« pripomoglo ♦ ,redsedništvo republike. Ko se j« ^ "-ftipvriteta P«d njegovo administra- cijo sesula ke hiša iz kart. ga je ameriško ljudstvo odslovilo. Hoover se je umaknil broz "civilne vojn«". Ali bi t« storil kak evropski diktator, «e-flede kakšne polome in vojne bi ljud-stva povzročil? Naj le poskusijo, pa bodo dobili tvi«č«nke namesto glasovnic. Delodajalci so zakonoljubni, ako to njim koristi in če morejo s svojo ljubeznijo do postav koristiti "miru in redu", to je, škoditi delavstvu. Ampak kadar zakon drega v njihov žep, se ga otepljejo. Postavo, ki določa minimalno mezdo in maksimalni delavnik, kršijo vse-križem. Odbor, ki jo upravlja, je 7. januarja poročal kongresu, da prejem« povprečno tisoč pritožb na teden proti delodajalcem, ki se ne ozirajo nanjo in izkoriščajo delavce kakor da ta postava sploh ne obstoji. V poročilu poslancem pravi odbor, da s svojim sedanjim o-sebjem v uradu toliko pritožb ne more sproti reševati. Treba mu torej dovoliti najeti več preiskovalcev, ali pa bo večina pritožb le glas vpijočega v puščavi. Nemška vlada namerava naseliti na Poljskem nadaljnih 400,000 nemških družin. Najboljšo poljsko zemljo morajo Poljaki prepustiti Nemcem in se stisniti med Poljake proti vzhodu, kjer so polja najrevnejša. Poleg teh je' Nemčija naselila v okupirano Poljsko 808,000 Nemcev iz baltiških dežel in naseljuje jih semv iz južiie« Tirolske. Pred prvo svetovno vojno bi se svet nad takimi prisilnimi uničevanji na- | roda na vso moč zgražal in protestiral, zdaj pa je že ob vsa človečanatka ču*tva. Za to umetno pretvoritev velikega dela Poljske v nemško deželo je dobilo nalogo delati znanstvene načrte pred štirimi leti vseh 43 nemških vseučilišč. , Kar pomeni, da je imela vlada i že takrat namen ob prvi priliki | udariti na Poljsko in si jo pod-jjarmiti. Ta prilika ji je bila i dana lani s sporazumom z Mo-, skvo. Posojilo Finski, ki ga predlagajo nekateri kongresniki in l senatorji, ni nič kaj v skladu z njihovo nevtralnostjo, kakršno so propagirali v slučaju Etiopija, republike Španije, Čehoslovaške, Avstrije, Poljske. Anglije in Francije. Največ premoga na svetu se pridobiva v Zed. državah. Nemčija je na drugem mestu. Vzlic temu je moralo prebivalstvo v Berlinu prezebati vse do nedavnega časa, ko se je vlada vendar potrudila oskrbeti mesto s premogom, toda v "odmerjeni količini". Nemci v Italiji so se morali odločiti ali za selitev v tretji rajh, ali pa za poitalijančenje. I 82,542 jih je sklenilo ostati j v Italiji in sprejeti njene pogo- ■ (Nadaljevanje na 5. strani.) j Žrtve vojne na Kitajskerii Japonska vlada pravi, da je oilo ubitih na Kitajskem od .ričetka vojne 1937 pa do konca minulega leta 1,218,462 kitajskih vojakov. Tu seveda niso vključene žrtve vojne med civilnim prebivalstvom. Japonsko vrhovno poveljstvo ob e-nem podaja številke o svojih izgubah, ki so v primeri s kitajskimi majhne. Pravi, da je bilo v istem času ubitih na Kitajskem le 27,000 japonskih vojakov, 18,000 japonskih vojakov pa je bilo ubitih in ranjenih v lanski vojni med Japonsko in Rusijo na meji med Mandžurijo in Vnanjo Mongolijo. # Kitajsko vrhovno poveljstvo na drugi strani trdi, da je bilo samo lani v vojni na Kitajskem ubitih in ranjenih 400,000 japonskih vojakov. Vseh bitk lani med kitajskimi in japonskimi četami je bilo 6,200. Nepristranski opazovalci borbe na Kitajskem pravijo, da so te številke pretirane najmanj 50 odstotkov. Obglavljenja v Nemčiji V Nemčiji so v minulem letu obglavili nad 40 ljudi, večinoma vsled "veleizdaje**. Dasi se prebivalci pazijo kglikor mogoče, vendar stori kdo kaj nepremišljenega, in ako prestopka ne plača z glavo, mora v koncentracijski tabor. V nedeljo 3. marca bo v Chicagu Proletarčev dan Proletarec slavi leto* 35-let-nico. Prvo jubilejno slavje k temu dogodku bo v nedeljo 3. marca v Chicagu. Vršilo se bo v dvorani SNPJ. Spored bo pester, vreden namenu slavja in bogat užitka, ki ga bo nudil udeležencem. Podrobnosti bodo navedene v naslednjih izdajah, na prijatelje lista v Chicagu in sosednih naselbinah pa apeliramo, naj si rezervirajo ta dan za po-set Proletarčevega jubileja. PROBLEM BREZPOSELNE MLADINE KI POSTAJA 0PASEN9 PONUDEN V REŠITEV ZVEZNEMU KONGRESU NAPORI VLADE V VARČEVANJU NA STROSKE NAJBEDNEJŠIH LJUDI. — NEKAJ PODATKOV O VZROKIH SEDANJE BREZPOSELNOSTI. — VELIKE PRILOŽNOSTI ZA DELAVSTVO Knjige Prosvetne matice Kakor večkrat prej, tako je Prosvetna matica tudi lansko poletje naročila knjige v starem kraju za članstvo pridruženih društev. Bile so odposlane iz starega kraja meseca nove. nbra, toda vsled vojnih razmer, ki so posebno prizadele morski promet, knjige še niso dospele. Ko hitro jih prejmemo, bodo razposlane. Toliko v vednost društvom, ki so včlanjena v Prosvetni matici. Chas. Pogorelec, tajnik. Mišljenje, ki je v naprej diktirano od neke stranke, ni nobeno mišljenje. — Gide. Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici zveznemu kongresu dne 3. januarja govoril tudi o mladini. Opozarjal je po.siance in senatorje, da je ona za bodočnost dežele živ-ljensko važen problem. Tvori jra vprašanje, kako in kje zaposliti vsako leto okrog milijon mladih ljudi, ki pridejo iz šol, pa morajo vsled pomanjkanja služb stotisoči izmed nje ostati med brezposelnimi. Oboroževanje en izhod En vir, kam s prebitkom mladih moči, nudi oboroževanje. Evropske dežele se ga uspešno poslužujejo — dasi mladini v škodo, pa tudi ostalemu ljudstvu to ni v korist. Tudi ta dežela se je vrgla v oboroževanje kot še nikdar prej v mirnem času s tolikšnimi izdatki. V proračunu za bodoče fiskalno leto določa postavka za o-boroževanje dve in četrt milijarde dolarjev, za relifne akcije pa le 1 milijardo 300 milijonov dolarjev. Brezposelnih pa je nad devet milijonov ljudi. Rooseveltova administracija je v njemu znižala domale-ga vse postavke, tudi relifne, zvišala pa je vsoto za jačanje armade, vojne mornarice. zračne vojne flote in graditve utrdb, in v prid te slednje postavke (oboroževanja) je kongresu predlagala uvrsti nove davke. Priporoča jih iz razloga zniževanja deficita in pa da pona-gaja republikancem in tistim demokratom, ki venomer zahtevajo "balanciran budž?t". Čemu manj za relif? Administracija je bila zelo kritizirana radi relifnih potro-škov in jih ji reakcionarni listi in politiki še zmerom očitajo dan za dnem. Lani in predlanskim se je Roosevelt še potegoval zanje, zdaj pa se nadeja, ko mu jih je kongres krčil, da se bo za to vprašanje bolj pobrigala privatna industrija, ob enem pa da bo povečanje oboroževanja tudi »pripomoglo k nižanju števila brezposelnih, armada in mornarica pa daje priliko zdravim mladim fantom, da se priglasijo v njo. Stari problem kakor je bil Ampak iz proračuna in iz sedanjega gospodarskega stanja te dežele je razvidno, da ostane g^tvni problem — kam z milijoni brezposelnih — tam, kakor je bil. To nam priča tudi zanimiva statistična razprava, ki jo je o tem vprašanju objavila A. F. of L. Ona ugotavlja, da je bila produkcija v Zed. državah koncem minulega leta večja kot leta 1929. ko je dosegla najvišjo točko v zgodovini te dežele. Ampak vzlic temu je zdaj nad osem milijonov več brezposelnih kot leta 1929. Kar pomeni, da povečanje produkcije samo na' sebi ne bo o-telo brezposelnih iz njihnega sedanjega stanja. Nekaj primerjav Oktobra 1929 je bila produkcija nižja kakor lanskega oktobra, dočim je v prvoimeno-vanem letu bilo zaposlenih 47,000,000 ljudi in 1,000,000 je bilo brezposelnih, v drugem, kc je bila produkcija večja, pa le 44,000,000, nad 9,000,000 pa j> bilo brezposelnih. Produkcija se je torej ipovečala vzlic temu, da je bilo 3 milijone manj zaposlenih kakor pred desetimi leti. K tem trem milijonom, kolikor jih je lanskega oktobra delalo manj kot oktobra 1929. je treba došteti 5,000,000 novih delavcev, skupaj 8 milijonov; in k tem še 1 milijon nezaposlenih iz leta 1929, pa imamo število 9 milijonov brezposelnih. Vzrok, da je treba zdaj tu večjo količino produkcije tri milijone delavcev manj kakor (Nadaljevanje na i. strani.) VELIKO GRMENJA, A PRAV, MALO DEŽJA Le kak milijon ljudi v Zed. državah je premotenih ali okuženih od "neameriških** aktivnosti, je ugotovila Diesova kongresna komisija ob pričetku sedanjega zasedanja zveznega kongresa, ko ji je potekel njen termin. Ugotovila je celo, da John L. Lewis ni "komunist", in da ogromna večina članstva unij CIO ni le nekomunistična, nego bodisi da se za komuniste sploh ne briga, ali pa je proti njim. Dalje je Diesova komisija u-gotovila, da je komunistična stranka podružnica kominterne in da se mora v svoji politiki ravnati po vetru iz Moskve. Zdaj če treba za Roosevelta, jutri proti njemu. Danes za Anglijo, jutri proti nji. Danes klicati ogenj in žveplo na Hitlerja. jutri braniti zvezo med njim in Moskvo. . Mar je bilo treba potrošili za to ugotovitev kak pol drug sto tisoč dolarjev ljudskega denarja? Vsak socialistični list bi Diesa o vsem tem zastonj poučil in nobenega denarja ne bi bilo treba radi tega. Vendar pa je Dieaovo ropo-tanie In razkrinkavanje doseglo en namen: podžgalo je reakcionarne elemente proti DELAVSKEMU gibanju v splošnem, ker mu je Dies okušal da- ti pečat "komunizma" in hlap-čevanja Moskvi, namesto da bi od vsega početka pošteno priznal, da si bo ameriško delavstvo, pa naj bo organizirano v CIO, ali v AFL, samo znalo u-rediti svoje odnošaje s "komunizmom", oziroma ga pomesti iz svojih vrst. Dies bi lahko priznal i to, kakor je priznala žena (predsednika Roosevelta. da stotisoči tistih, ki se navdušujejo "za komunizem**, so to storili V OBUPU nad razmerami, v ka-terilrso pogaženi toliko, rednejši sluvenski naselbini v Kansasu, v Grossu. Devet družin pa so vzeli o^ejn koledarjev. Po Vliti, sfem jih največ prodal v Armi, dasi to ni oddaleČ največja naša naselbina. Za tem pride naselbina kamp 50, kjer imamo precej somišljenikov. V Flemingu sem obiskal več rojakov in prodal — en koledar. V nekdanji naseloini Chi-copee živi še pol ducata naših družin, toda se nisem ustavil, ker vem iz izkušnje, da bi Ae pratiko težko prodal. Gostoljubni in postrežljivi pa so ti naši rojaki., Vse dobiš pri njih, razun — denarja. Pač zato, ker ga v Kansasu precej primanjkuje. Pičel zaslužek, kolikor se ga še najde kje, nobenega zgleda za kako izboljšanje delavskih razmer v bodočnosti, so vzroki, da štedijo vsak kvoder. Podrobnosti glede postrežbe in gostoljubnosti rojakov, v podobi raznih tečnih in netesnih klobasarij, pa vam ne bom poročal. Priznanje vsem, ki ste mi sli na roke pri razpečavanju koledarja. Zek> dobro de prodajalcu, ki pride s tako "krošnjo" okrog, če naleti na razumevanje in na ljudi, ki znajo ceniti dobro delavsko knjigo, kot je naš Družinski koledar. , Aoton Shular. prav provinca imela več pravic kakor druge. Od tedaj naprej so na Fince deževale tiranske carsko odredbe. Pod njimi so se naučili rebelirati bolj složno kot katerikoli del stare Rusije. L. 1904. je finski patriot umoril carjevega governerja, ki je vladal Finsko. V revoluciji leta 1905, po ponesrečeni vojni z so gozdovi. Zima na Finskem Japonsko, pa so se poleg delav-je hujša in daljša kot kjerkoli1 stva v Petrogradu (zdaj Lenin-v Zed. državah. Do 12. stolet- gradu) rn drugje v Rusiji v bor- ja so Finci živeli pod svojimi bi za strmoglavljenje carskega .. glavarji. V tej dobi so udrli na-1 režima poslužile orožja tudi i »P0*0™0 'prijateljstva, to nje Švedi, jih podjarmili in po- finrke mase. Uspele so toliko, je, sporazum za osvajanja, kristjanili. da so si izvojevale veliko bolj- Kna izmed žrtev tega spora- Leta 1721 so Švedi prepustili 3e koncesije kakor pa ostalo «um* J* Ma. prebivalstvo Rusije. In vrh te- tal je na Finskem torej propor čno veliko manjše važnosti, kakor pa v drugih deželah, katere priznavajo načelo privatne svo ji ne. Kaj pa Življenski standard? Znano je, da je bil do te evropske vojne v Skandinavskih deželah, vključivfti Finske, najvišji na svetu, enako tudi higije-na ljudstva teh dežel na prvem mestu. Nemčija in Rusija sta avgusta lansko leto odprto proglasi- Rusiji finsko provinco Viborg, leta 1809 pa si je Rusija podjarmila vso Finsko. Vendar pa je car Aleksander I., na priporočilo svojih svetovalcev, ki so poznali Fince in njihovo žila-vost, oznanil, da ostanejo njih-ne tradicije in vera nedotaknjene. Finci »o namreč luteran-ci po veri, Rusija pa je priznavala za svojo državno vero le pravoslavno in v izjemnih slučajih je dajala koncesije drugim veram, zato da je njim pripadajoča ljudstva laglje podjarmila. Finska Je v onih dneh (pred 140 leti) že imela parlament, fevdalen, kajpada, vendar pa je bilo v njemu tudi ljudstvo zastopano Priznani so bili v njemu štirje glavni stanovi plemstvo, duhovščina, no- ga je finsko socialistično delavstvo prvič izvojevalo tudi splošno, enako in tajno volilno pravico. Ko pa si je carizem opomogel, je spet pritisnil na Finsko, da ji da rusko lice. Finci so rajše vztrajali, kakor da se bi podali. Nastala je svetovna vojna (1. 1914-18). Finci so bili v nji proti carizmu in vsled tega želeli zmago Nemčiji. Tudi pomagali so ji. Nadejali so se svobode le, ako bo carizem premagan. Propadel je leta 1917. Tedaj pa so se finske stranke, oziroma razredi na Finskem sprli med seboj. Na svoje prejšnje Hottelovanje so pozabili. Pognali so se v boj drug proti drugemu Čim so leta 1917 vo nastajajoče meščanstvo prof lazili neodvisnost od Ruai- (buržvazija) in kmečki posestniki. Služinčad pri familijah teh stanov je bila brez pravic, enako delavci, ki pa so bili večinoma obrtni pomočniki in hlapci, kakor skoro povsod v onih časih. Kajti industrija je bila takrat šele v povojih. Na Finskem je v velikem obsegu sploh nikoli ni bilo. Naj bo še dodano, da v finskem parla- Je. Tudi nova oziroma prva vlada boljšeViSke Rusije se je vmešala v spor in bila poražena s *>omočjo Nemčije, r inska je v teh intrigah postala samostojna. toda največ vsled svoje lastne borbene volje. V notranjih bojih med Finci se je Alo v glavnem, kaj naj bo nova Finska? Nastala je civilna vojna. Delavsko gibanje na Kdor pozna njeno ljudstvo, ve, da ne ono, ne njihova vlada ni hotela ogražati nikogar. Niti ni bilo pri volji udati se imperializmu, proti kateremu se je stoletja bojevalo. Kakšnega mišljenja je ljudstvo na Finskem v političnem oziru? S svojimi lastnimi močmi je porazilo fašizem, kateremu je pomagala tik po vojni kajzerjeva Nemčija, nato pa vsa nova fašistična gibanja; in enako najeti moskovski "komunizem". Tisoče finskih delavcev in kmetov je padlo, predno je demokracija na Finskem spet dobila veljavo. Fin- ledarjev pod pazduho. Odvrnil sem, da že dolgo iščem Človeka, ki bi bil pri volji prevzeti mojo "mastno" službo — razpečava-nje Druž. koledarja od hiše do hiše; toda do zdaj se mi še ni posrečilo dobiti koga, ki bi hotel s tem "dobro zaslužiti". Ponudil sem mu to delo, če misli, da je "denar v tem", pa se je popraskal za ušesi in odvrnil, da imamo letos res zelo "prijazno" zimo. Ostal pa je še ve-dnb uverjen, da prodajam koledarje zaradi dobrega zaslužka. Končno sva se pogodila za enega. "Pa ta rdečega mi dai", je rekel, ko je videl, da jih imam več barv, "ker sem.tudi jaz rdeči" Povabil me je na kozarec rdečega vina. in tako sem videl, od kod izvira njego- rrrr Mnogo premogarjev v vzhodnem Ohiu odstavljenih Bell&ire, O. — V teni okraju se nam obetajo rvzlic ogla&anju "nove prosperitete" jako slabi :*asi. Kolikor nai je znano, so na Povvhatan Pointu nedavno odslovili 700 premogarjev. Dela jih še okrog 400. Na Dille Botomu, O., je bilo 30. dec. pognanih na cesto drugih 700 premogarjev. V Sturcu je rov zaprt že od aprila lansko leto. Ob zaslužek je kakih 400 rudarjev. V Miklenvillu, O., je rov ustavil obrat junija lansko leto in s-tem je bilo spet 600 nadaljnih premogarjev ob delo. Med slednjimi je ves čas tudi podpisani. Na Film Grove. W. Va., ni veliko boljše. Trije prej omenjeni rovi so vsi južno od Bellaira. vo nagnjenje do rudeče barve. I Prizadeto je vsled teh odslovi-Ponudil sem mu cigaro, pa sva 1 tev članstvo petih društev prišla vsak na svoj račun. Pri-j SNPJ. t . poročil som se spet za drugo Vzhodnoohijska federacija leto, če naju prej "vrag ne po- SNPJ ostane v prosvetni mati-citra". in odšel. V tiskovni sklad Proletarca Pa je malo takih. Večinoma Prispevala $2.00. kupijo koledar zato, ker se za- NaAe ljudstvo bi za napre- vedajo, da je to dobra delavska knjiga, vredna tistih treh kvo-drov. Spet drugi pravijo, "vzamemo, da ne boš prišel Čisto zastonj". V par slučajih sem naletel MUČENJE 2ID0V POD HITLERJEM dek storilo in prispevalo več ako ne bi bilo v tako slabih razmerah. Tako pa je že to njegovo zanimanje pohvale vredno. — L. Pavlinich. Ko je Hitler prevzel Nemči-. jo. je bilo V nji 600,000 Židov. Nacisti so jih v petih letih izgnali kakih 300,000, ostalo polovico pa Izolirali in gospodarsko uničili. Tako so se naciji v ki so bili večinoma revni, Že prej težko, zdaj pa jih naciji še bolj mučijo na razne načine. V mestu Sierpce jim je nacijski glavar ukazal zapustiti svoja stanovanja ter se izseliti v od-kazanl kraj. S sabo nUo smeli tretjem rajhu razveselili, da je vzeti ničesar razen kar so imeli "židovskega problema". zanje na sebi. konec. A med tem so »e odloČili vzeti Avstrijo in t njo so dobili tudi 850,000 Židov. S priključitvijo Češke ao jih dobili nad Nacijski sadist v Wloclawe-ku je ukazal, da Židje ne smejo hoditi po uličnih pločnikih, nego po cesti ob njih, vsi pa so si mega unijskega voditelja podal preiskovalec James M. Landis, S?1!^"* V* J osvojitvijo; morali našiti rumene krpe na Poljske, da ima zdaj Nemčija hrbet v znamenje ponižanja. V pa ni v resnici rešilo nobenega problema. Le Harrv Bridges je lahko vesel. Ampak načelo, da-li se naj človeka deportira zaradi PREPRIČANJA, s to preiskavo še ni bilo rešeno. Kajti dokazano je le, da Bridges nima takega "prepričanja", radi kakršnega se je ZAHTEVALO, da se ga deportira. To je za radikalce slabo ugotovilo. Kajti naj bo kdo komunist ali karkoli, ako ne izvrši res zločinskega dejanja, radi sa* mega golega prepričanja se ne bi smelo nikogar, ki je postavno prispel v to deželo, izgnati iz nje zgolj zato, Ker se s svojimi aktivnostmi zameri vladajočim. okrog pet milijonov Židov. Ker jim je vzela imovino in prejšnje službe, žive v silni bedi. Velik del osvojene Poljske je Hitler določil za židovsko "rezervacijo", kamor jih naseljuje, ne da bl se pobrigal tudi za pogoje, «pod katerimi se jim bi bilo mogoče preživljati. Na Poljskem je bilo za Žide, Lodzu Je bilo Židom ukazano, da morajo na pouličnih karah prepustiti sedeže nemškim ofi-ciriem čim slednji stopijo vanjo. Višje nemško poveljstvo je pozneje ta sklep razveljavilo, kajti ko so nekateri oficirji u-videli, kako se jim umikajo s sedežev židovski starčki, jih je postalo sram drugih ljudi. Tole mi ne gre v glavo? ! Kako to, da j« toliko cev, ki "znajo" gasiti m|« ko U v»* pogori, ▼ času poiara pa jih NI na spregled? • — • r PREKO ATLANTIKA PO BI. LETIH TRAGEDIJE BEGUNCEV FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) ' Bila je sobota dopoldne, krasen šolnini dan v septembru, ko smo se zopet peljali iz Trsta mimo Miramara, da vidimo Ae nekaj krajev po Primorskem. Dospeli smo v vipavsko dolino. "Kako bo z mladino Slovencev v teh krajih," sem vprašal znance v avtu. Predno so mi mogli izreči svoje mnenje, smo došli četo mladih fantov, pripadajoča Balilli. "Tu je je nekaj," je odvrnil nekdo. Šofer je vozil jako počasi, da smo jo lahko opazovali. Italijanski zapovedniki — seveda fašistično vzgojeni, so ji dajali* povelja. Nekdo iz naše družbe je fantom zaklical "živijo!" Ampak je nevarno. Mladi - italijanski inštruktorji so nas začudeno pogledali in držali svojo slovensko Četo v redu dalje. - Došli smo drugo, v kateri so bili dečki mlajše starosti. Vež-bajo jih v patriotizmu do današnje Italije in v vojaški telovadbi nalašč v to vzgojeni in 'sem poslani Italijafii. Vsaka sobota je namenjena veibanju mladine pod okriljem fašističnih mladinskih enot. * "Zdaj vidita, kaj bo s slovensko mladino." Rojak, ki me jc s to pripombo zdramil iz za-mišljenosti je nato še dolgo pripovedoval. V šoli jo uče v italijanščini in ji pripovedujejo o lepoti jezika, v katerem se je razvila italijanska kultura. Doma čujejo nič kaj lepo zveneča slovenska narečja, torej kako naj otroci V takih okolščinah vzljubijo "jezik svojih staršev"? . Ko vzamejo fante k vojakom. so že poitalijančeni, vsaj kar se jezika tiče. Pravijo, da je imela nova italijanska oblast (fašistična) nekaj let s svojim poitalijančeva-•njem slovenske mladine veliko težav. Dečki in deklice so instinktivno, in deloma pod vtisom pomenkov s starši čutili, da jim šola nekaj vsiljuje, kar ne bi smela. A so se privadili. Generacije, ki doradčajo sedaj, so zelo pod vtisom italijanske ve- vijo, kjer so si dobili stalne službe. Duhovščina, kolikor je slovenske, sicer skuša ohraniti Slovencem njihov jezik, toda vladi v Rimu to ni všeč in gari-ški nadškof Margotti je v p j- ' sebnem pastirskem pismu po-jamra! o "nepokorščini svečeni-štva" in zapretil s povečanjem strogosti cerkvene avtoritete. Njegovo pastirsko pismo sicer ni šlo samo v grajo slovenskim duhovnikom, nego tudi italijanskim; ti so namreč v svojem prevelikem navdušenju za po-italijančevanje škodovali med ljudstvom ugledu cerkve in o-majali med njim vero vanjo. Odkrito povem, da si nisem mogel dobiti točnih vtisov o bodočnosti primorskih Slovencev. To je, ali bodo čez generacijo ali dve še Slovenci, ali le dodatek k "beneškim Slovencem". Odvisno ie, da-li jim bo Italija dovolila kaj šol v slovenščini, slovenska kulturna društva in slovenske liste. Iz njene odločne politike, odpraviti "narodne manjšine", pa je razvidno, da za zdaj vsaj nima nikakega namena dati koncesije bodisi Slovencem in Hrvatom, ali Nemcem. Slovencev najbrž ne misli izseliti, kot si prizadeva izseliti Nemce, ki so po prejšnji svetovni vojni prišli pod Italijo. Nemce je silovito težko "potuj-čiti", ker so ponosni na svoj jezik, na zgodovino držav svojega naroda in na svojo kulturo kot malokateri narod na svetu. Slovenci pa nimajo nikake take "slavne" zgodovine, vrh tega smo majhen narod, zato bo Ita RAZNOTEROSTI IZ CLEVELANDA za njegov spis. Vem, da je imel | Ampak to je en dan v letu, ko z njim veliko truda, ampak iz- gre ljudstvo "ven" in ga je za-vršil je dobro delo. Enako radi dosti za napolnitev vseh teh CleveUnd, O. — Staro leto čitamo njegove spise v Napred-je minulo, a delavci smo ostali ku, glasilu SSPZ. prostorov. Mi smo imeli nizko vstopnino. V predprodaji samo kakor poprej. Nič spremembe, j Kot sem že omenil, mi gredo 40c. Dvorana blizu naše (Sokol Tisoč« beguncev ia Španija »a muči v Franciji. Tisoča ia Poljaka jih j« v Rumuniji. Na Madiarsliara. Nakaj * Jugoslaviji. In atotiaoča begunca* v drugih krajih sveta. Nekaj pa jih ja ostalo brea domov ja in oropnnih vaaga v "svojih deželah". Tem ja ae najslabše, posebno na Poljakem. Na vrhnji sliki je an lak priaor. Poljska družina, ki ja skušala uteci v Rumunijo, aa ja v nemški invaaiji raabila. Dogodilo se j«, da so mladi božali na ano atran, stari in otroci pa ostali skupaj. Ne eni ne drugi niso mogli pobegniti, kajti oboji so begunci. Lo da imajo stari in otroci nekoliko več simpatij. denarja, potem imamo seje, prireditve, delo in kaj vem kaj še vse. Vseeno sem zadovoljen z uspehom in upam, da tudi drugi. Koledarje sem prevzel od obeh klubov. Nadejam se, da jih nam bo še treba naročiti, predno skončamo. Bližnje kraje sem obral, v bolj oddaljenih pa mi bo morda kajpada vzelo več časa, posebno ker ima človek poleg tega tudi druge opravke. Toda šlo bo in gre. Anton Jankovich. matično nadaljevala-z raznaro dovanjem, oziroma poitalijan-čevanjem naših ljudi rajše kot pa da jih bi tirala v izselitev, kakor to dela z Nemci. Drugi vzrok tudi je, da se Italija Nemčije boji, ne pa Jugoslavije. V Trst je po sporazumu med Rimom in Beogradom že par-krat prišla ljubljanska operna družba predvajati opere v slovenskem jeziku, toda Slovenci so dobili samo enkrat priliko ličine. Dopovedovati jim na-1 demonstrativno ploskati, ne o- tudi Zadružno tiskarno. ^J-^ta i Poslovila sva se od dobroduš-1920 si je spremenila ime^TKa- nih Tržačanov in odšla na po-toliško tiskarno, a leta 1030 si stajo. Ravno je dospel nanjo ga je morala spremeniti samo v poseben vlak. Iz njega so se italijansko, štiri leta pozneje usuli vojaki. Množica na kolo-(1934) pa jo je oblast ustavila, dvoru jih je pričakovala. Koso Gorica (mesto) je bila pred i*e na peronu razvrstili in je svetovno vojno eno najboljših ! zaigrala vojaška godba, so ši-žarišč slovenske knjige. Tu je nile mnoge roke moških in delovalo ali pa sotrudnikovalo žensk v fašistični pozdrav. Am-mnogo slovenskih književnikov pak ne vseh. V Zed. državah in novinarjev. Ampak če danes bi te v takem slučaju — na pri-vprašate v Gorici za Narodno mer—če se ne bi odkril ameri-knjigarno, vam bodo starejši ški zastavi, ki jo bi nesli v pa-Slovenci pojasnili, da je od leta r\di, takoj kdo nahrulil, ako 1927 ni več. namesto nje pa po- ne bi dvignil klobuka. Tu pa sluje Libreria G. Garducci. In nvju >r le mimogrede kdo pokaj je z Goriško matico? Se ob- gledal. Jaz sem imel roke v že-liTa^ Usedanjih'razmerah ^šiste-! atoji. vam bodo pojasnili, a pu, Angela pa je snemala slike, mnri^nn nadalipv&laraznaro- njen uradni naslov je Unione Višji častniki so bili v sijajnih Bditoriale Goriziana. Kaj pa uniformah, a tudi vojaki v pa-Katoliško tiskovno društvo v radnih oblekah. Prihajali so že Gorici? Da, je še tu. Životari nekaj dni v Trst vlak za vla-pod uradnim imenom Libreria kom, da sprejmejo nad vse alo-Cattolica. Culi ste že gotovo o veano v tem bivšem avstrijskm Goriški Mohorjevi družbi. U-radno je ni. Je ne sme biti. Ime- pristaniškim mestu dučeja, ki je imel priti ob tej priliki sem nuje se Sodalizio S. Ermacora. prvič, od kar je poglavar "pre- Poleg teh je bilo v Trstu in j rojene Italije". Gorici več drugih slovenskih Ko so vojaki odšli, so na društev in založnikov sloven-1 postaji odprli okenca za proda-skih knjig, na primer v Trstu jo voznih listkov. Angela je sprotno — tega ljudje ne smejo. škodovali bi otrokom in sebi. Ako se bodo stvari razvijale normalno, je težko verjetno, da bo na Primorskem še kaj Slovencev, ki jih bi Italiji bilo treba ustreliti bodisi v prsa ali v hrbet . . . Želel sem izvedeti kje kaj vzpodbudnega, a ni bilo nikogar, ki bi verjel, da misli vlada v Rimu dati Slovencem v Julijski Krajini kulturno svobodo. Spremembe so mogoče — ampak ne brez preobrata. 6edanji režim je trden. Omajan bo le ako se zaplete v vojno. Ali ako si nakoplje ekonomski polom. Toda planirano gospodarstvo fašistične Italije se mu uspešno ogiblje. Vsa država je vojaško komandirana in disciplinarno upravljana. Glede Slovencev v Julijski Krajini je treba tudi pomisliti, da se je mnogo njihovih najboljših politikov in književnikov izselilo, največ v Ju gosi a- peri kot taki, nego petju v slovenščini. Že ob drugi predstavi so se posedli med Slovence mladi Italijani, člani raznih fašističnih organizacij, in pazili. Slovenci so potem le še plaho ploskali, toda pevcem in z njimi vred iz "prijaznosti" tudi Italijani. Omenil sem že tiskarno Edinosti v Trstu, ki se imenuje sedaj Tipografia Consorziale. V Gorici je do leta 1927 obratovala Narodna tiskarna, potem pa do leta 1930 pod imenom "Tiskarsko podjete L. Luke-žič". Ampak leta 1930 je prišel ukaz, da si mora ime poita-lijančiti. Sedaj se imenuje "Stabilimento Tipografico L. Lucchesi". Iz tega vidite, kako imenitno so tiskarnarju Luke-žiču poitalijančili ime. V njegovi tiskarni se tiska tudi nabožni list "Svetogorska Kraljica", s katerim sem vas v t^m potopisu že seznanil. V Gorici so imeli naši ljudje iimeriški Družinski Koledar za leto 1940 vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise iz zgodovine naših organizacij in naselbin, potopis o Mehiki, 9 razprav, člankov in opisov, 11 informativnih spisov, koledarske podatke, pesmi, okrog 70 slik in drobiž. Obsega 224 strani in je vezan v platno. Stane 75c, kar je za slovensko knjigo v takem obsegu in s tako bogato vsebino izredno malo. Razpošilja ga knjigarna "PROLETARCA", 2,301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Književna družina Luč, Biblioteka za pouk in zabavo, Naša založba v Trstu, Književna založba Adrija, Knjigarna J. Stoka v Trstu, Socialna matica Ljudskega odra v Trstu, Dijaško društvo Adrija v Gorici, Goriška straža, čuk na paPci v Gorici, Mali list v Trstu, Udru-ženje primorskega dijaštva v Trstu, Društvo Prosveta, Zveza učiteljskih društev v Trstu, Goriško učiteljsko društvo, Kmet-sko-delavska zveza v Gorici, Rudarska federacija v Idriji, Višji kulturni svet (v Trstu), Zveza mladinskih društev, Društvo slovanskih srednješolcev, Zadružna zveza v Trstu, Prosvetna zveza v Gorici, razna slovenska delavska društva in publikacije v Trstu, Gorici, Postojni in nekaterih drugih krajih. Domalega vse to je prenehalo v zadnjih desetih, oziroma petnajstih letih. Kaj torej moremo pričakovati glede bodočnosti pol milijona naših ljudi, ki jim je kultura v njihovem jeziku zaprta in ki jim je vzeta jezikovna pravica celo v cerkvi! Dr. Wilfan, ki je bil do prihoda fašizma slovenski politik v Trstu, je postal v obrambni organizaciji narodnih manjšin ne lo glavni predstavnik jugoslovanske narodne manjšine v Italiji, nego tudi vodilni odbornik te mednarodne zveze. Toda na n jenem kongresu leta 1938, ki se je vršil na Švedskem, je u-gotovil, da italijanske narodne manjšine v drugih državah žele na glas ali potihoma uspeh Italiji v zatiranju narodnih manjšin v njenih mejah, enako pristransko nagnjenje so pokazali predstavniki nemških narodnih manjšin, poljskih narodnih manjšin itd. Torej ozko-grudna sebičnost in pristranost vsenaokrog. Ljudje hočejo svobodo zase, drugim je ne privoščijo. Wilfanovo gibanje je v razsu 1 u. In vendar, kar pomni moderna zgodovina, je danes za narodne manjšine in podjarmi jene narode najtežja doba. stopila k enemu: "Dva vozna listka prosim, do Postojne," je naročila po slovensko. Odgovoril ji je po italijansko, da bodo za najin vlak naprodaj pet minut predno odpelje vlak s postaje. Treba pač Čakati, kajti red je red. (Dalje prihodnjič.) JOSEPH ZORKO Mnogo ljudi ga je poznalo. Na pred nja k, ki ga bo naselbina West Newton, Pa., resnično pogrevala. Bil je društveni delavec, da le malo takih in vesten ter sposoben v nalogah, ki jih je prevzel, bodisi na prireditvah, v pripravah zanje ali kjerkoli. Pomagal je rad naj-sibo v podpornih ali v kulturnih društvih, v katerih je bil član, v dvorani, ki jo lastuje naselbina v West Nevvtonu, v federaciji SNPJ in posameznikom. Nekaj let je bil član gl. "odbora SNPJ in leta 1925 podpredsednik njene konvencije v VVaukeganu. Po prepričanju je bil svobo-domislec. Bil je naklonjen socialističnemu gibanju in zvest naročnik Proletarca. Približno leto nazaj mu je umrla žena. V življenju ga je spremljalo mnogo težav, ki pa jih je uspešno premagal in si vedno dobil dovolj časa poleg reševanja svojih skrbi tudi za druge posle, ki jih je vršil naselbini in splošnemu napredku v korist. Seje kluba št. 27 JSZ Cleveland, O. — Letna seja kluba št. 27 JSZ je sklenila, da se bodo seje vršile vsaki drugi petek v mesecu; ker se bo pa ravno na ta dan vršila konferenca Slov. tra*. doma. je odbor odločil, da 'ae seja vrši tretji petek, to bo 19. jan. ob 8. zvečer. Udeležite se seje v polnem številu in pripeljite tudi kaj .lovih članov. — Tajnik. Ste Ameriški družinski koledar že naročili? nikjer na boljšem. Rajše mar- j koledarji hitro izpod rok. Ko sikje na slabšem. In pa še sta-1 to pišem, sem jih razprodal rejši po vrhu. 242. A bi jih še več, ako bi ne Veliko pa so napredovali iz- bi,° to,iko ovir- Pa *dai ,,e d°-korisčevalci. Imeli so jako do- bi* dom* te*a- zdaJ ne onega, bro leto. In še jim bo dobro šlo, la a,i oni nima ravno tisti *a8 posebno sedaj, ko delajo za vojno in oboroževanje. Torej v namene, ki prinašajo ljudstvu gorje in bedo. V teh okolščinah se tu in tam pojavlja diktator. Razsodnosti nima, nadutosti pa nič koliko. Pa je vsled takih na svetu še več gorja, ker izzivajo konflikte in klanja. Militaristom to stanje ne preseda, posebno ne lastnikom mu-nicijske industrije. Pripravljeni so delavstvo izkoriščati v obratih in na bojnih poljanah. A na zadnji Božič so ti gospodje vseeno peli "za mir", kakor običajno. Kot izgleda, za delavca in farmarja miru še ne bo. Pravzaprav sem se namenil napisati ta dopis o naših domačih stvareh. Na Božič £5. dec. smo imeli v Slov. del. domu na VVaterloo zabavo kluba št. 49 JSZ, kakor na ta dan že mnogokrat prej. Udeležilo se je je mnogo naših sodrugov in somišljenikov, a poset bi bil še boljši, ako bi marsikdo ne bil zadržan v svojem družinskem krogu, z obiski itd. Nasprotniki so se že norčevali, da nas je ostalo komaj še za eno telefonsko kolibo. Pred vsem so se skušali šaliti na ta način naprejevci, češ. socialistov ni več in njihni prijatelji so splahneli. A na dan omenjene prireditve se je izkazalo drugače. Naš pokret in njegova socialistična ideja v Collin-\voodu še živi. Tako tudi prava delavska zavest med našim ljudstvom. Zabavo smo imeli izborno. Namestili so me za prodajanje pivskih listkov. To je zame že običajni posel. Tako sem imel priliko videti in govoriti z mnogimi. Moralni in gmotni uspeh je bil dober. Hvala in priznanje vsem, ki so pomagali, in udeležencem. Prireditev je torej uspešno izšla, zdaj pa je na vrsti, da e-nako uspešno jačamo klub št. 49 JSZ. Somišljenikov je v Col-linwoodu mnogo in nasa naselbina je velika. Mnogo še lahko { storimo, če agitacijsko delo I resno podvzamemo. Seveda bo treba truda, a brez dela se nič ne opravi. Posebno bo treba naporov sedaj, ker so ljudje vsled vsake sorte homatij zmedeni in ne vedo, s kom bi šli, veliko pa je nahujskanih od nam nasprotnih taborov, in pa od kričačev, kakršni ne znajo nič boljšega. V takih okolščinah, kot so pri nas, je res potrebno, da napredni ljudje istih idej delajo skupaj, namesto da bi igrali z medsebojnimi boji nasprotnikom v roko. Izogibajmo se izzivanja, pomenimo se drug z drugim za skupno delo, pa bo vse dobro. Samo nasprotnikom to ne bo všeč. Nas naj pa uče izkušnje. Naš Am. druž. koledar, letnik 1940, je res zelo zanimiv. Ljudje ga prav radi kupijo in Čitajo. Lanski letnik je bil zanimiv, a smatram, da ga ta nadkriljuje. Mnogim in meni se dopadejo spisi Mehurček iz milnice (Ivan Jontez), Milana Medveška prevod Jack Londo-nove povesti Mali upornik, Franka česna Za obstanek, Z. Novakova Strta srca itd. Med zgodovinskimi spisi je jako posrečen opis razvoja slovenske naselbine Forest City, ki ga je priredil Anton Zaitz, glavni odbornik naAe SSPZ in moj dobri prijatelj. Naselbino je imenitno opisal, da je boljše ne bi mogel. Mesto Forest City mi je dobro znano, tako tudi okolica in naši ljudje. Kajti obiskal sem jih dvakrat od hiše do hiše skoro vse. Kakor o Jolietu. 111., in o Pueblu, Colo., so mi tudi o Forest Cityju zatrjevali, da je to "tretji slovenski ameriški Rim", v katerega se na agitacijo za napredno stvar ne izplača iti. Posebno ne za brezverske liste, kot je bil Glas Svobode, ki je takrat še izhajal. A šel sem tja vseeno in napravil dober uspeh. Tonetu torej vse priznanje Odbor kluba št. 37 JSZ Milwaaukee. WU. — Klub št. 37 JSZ je izvolil za poslovanje v tem letu sledeči odbor: Christina Podjavoršek, tajnica-blagajnica*, Joe Juvan, zapisnikar. Nadzorniki: John Ca-mer, Math Smole in Martin Rožič. Organizatorja, Frank Fa letič in Frank Kolenc. Seje kluba se vrše v SST dvorani vsak drugi petek v mesecu (ne več v četrtek, kakor do sedaj). Prosim vse člane, ki niso bili na prejšnji seji, da se gotovo udeleže prihodnje, kajti odboru in drugim članom bo delo veliko laglje in uspešnejše vršiti, ako bomo vsi sodelovali. Naša posebna naloga v tem letu je zbor JSZ in Prosvetne matice ter razprave o njemu. Dalje imamo tu občinske volitve, v katerih lahko izvršimo mnogo agitacije. Na Čelu liste je dosedanji župan, dolgoletni socialist Daniel W. Hoan. Važna naloga pred nami so tudi priprave za prireditev, ki se bo vršila, tu v času pomladanske konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Nalog imamo torej v izobilju. Naš delavni sodrug Jack Rožič je v bolnišnici že mesec dni. Člani ga pogrešamo na sejah in drugje. Želimo mu čimprejšnjega zdravja, da bo spet kmalu med nami. Christina Podjavoršek. Havliček) je računala 7&c. Bila je polna. Neki rojak v Wil-low Springsu je oglašal svojo novoletno zabavo v čikaških nedeljskih listih, kar je jako drago, računal $1.75 vstopnin3 za osebo in napravil uspeh. Seveda, najel je dva dobra orkestra, kar se mu je vse dobro izplačalo. Za naš klub je res škoda, da je pustil tako dobro priliko mimo. — F. Z. Letna seja družabnega kluba Slovenski center Chicago. — Letna seja Družabnega kluba Slovenski center se bo vršila v soboto 13. januarja ob 8*. zvečer v klubovih prostorih na 2301 S. Lawndale Ave. Na dnevnem redu bodo poročila in volitve odbora, potem pa bo zabava in brezplačna postrežba. Vsem članom in članicam ie bilo poslano pismeno vabilo na to sejo, če pa bi ga slučajno kdo ne prejel, naj smatra to za vabilo in pride gotovo na sejo. Povabite na pristop v klub prijatelje in znance, članarina je dolar na leto. — O. LI ST NICAU REDNISTVA Tistim, ki so nam poslali pisma, ki so jih prejeli iz starega kraja, naznanjamo, da jih v izčrpku objavimo v prihodnji številki. A. V., Johnstown, Pa. — Ni bilo mogoče v tej številki. Bo v prihodnji. Nekaj o naši minuli Silve-strovi zabavi Chicago. — Zadnja Silve-strova zabava kluba št. 1 je imela za tak večer jako malo posetnikov. Vseh skupaj le kakih 250, namesto še enkrat toliko. Vreme ni bilo vzrok, ker je bilo lepo. ampak mi sami. Nekateri pravijo, da ker smo opustili polnočni program, to jako škoduje na udeležbi, posebno med starejšimi ljudmi. To je torej eden izmed vzrokov maloštevilnega poseta. Drugi — važnejši je, da ni bilo ne posameznika, ne posebnega odbora, ki se bi brigal za ust-meno agitacijo v predprodaji vstopnic. Kjer ni tega, ni uspeha. Na primer, ako bi imeli vsaj enega izmed mladine, ki bi mednjo razdajal vstopnice in jo urgiral k razprodajanju istih. Ali kak poseben odsek. Ali orkester, ki bi ga lahko z uspehom oglašali. Ali Če se bi parkrat oglasili v radiu. Ako se to izplača posameznim gostilničarjem, čemu se ne bi nam? Ali ako bi razposlali novoletna voščila z vabilom na to veselico, kakor so ga razposlale druge skupine in posamezniki. Oglašanje se izplača. Ampak mora biti smotreno. Mnogo krivde zadene seveda tudi tisto članstvo kluba, ki se ogiblje takih priredb, dasi se bi TISKOVNI FOND PROLETARCA XXVI. IZKAZ E. Pittsburgh. Pa. Po $ 1: Dr. Št. 239 SSPZ in J. E. Petrovič; po 50c: John Kvartich, Srečko Jurjevec, Fr. Hreščak in Louis Karish; po 25c: Frances Kosher. Mar.v Stefančič, Joseph Jurjevčič, Rudolf Čeligoj, Anton čipčič, Matt Dcrmota, M. Spoler, John M ur, Joseph Mahkovec, Frank J. Matko, John Jelovc^en, Agnes Hrcščak. John Žerjav Jr. in Peter Komadina; po 15c: Geo. Miketich in Joseph Kučič; po lOc: John Zetko, Anton Kučič, Joe Regina, Martin Korpes in Frank Samsa. skupaj $8.-60. (Nabral >n poslal Louis Karish.) Milwaukee, Wis. Joe Vidmar po 50c: Louis Ambrozich in Frank Medved; po 25c: Frank Klass, Julius Ambrozich in Helen Ambrozich; po lOc: Mai*y Kadunc in Neimenovan, skupaj $2.95. (Nabral in poslal Louis Ambrozich.) Sharon, Pa. Joe Cvelbar $2.25; Tony Bogolin 80c; Joe Steklačič 45c; Martin Trobentar 25c, skupaj $3.75. Nabral in poslal Joe Cvelbar.) Warren, O. Po $1: Jennie Remic in Joseph Jež; Eugcn Mikuš 50c; po 25c: John Korošec, Anton Gorenc, Frances Jež, Elizabeth Peršin, Jacob Peršin in Frank Umek; Charles To-rnažin 20c; po 15c: Anton Žuga in Frank Petrich; po lOc: Rudy Peršin, William Žuga. John Star, Charles Tomažin Jr. in Bregina Gliha, skupaj $5.00. (Nabral in poslal Joseph na njih lahko prav tako zaba- j $2.00. valo kakor se zabava drugod, ako ne bolj. Poseben odbor za oglašanje ali aranžiranje Silve-strove zabave bi temu nedo-statku lahko mnogo pomagal. Vselej, kadar smo napolnili dvorano, smo videli, da so se ljudje zabavali vzlic gnječi, toda tisti, ki so delali v predpripravah, ki so oglašali, ki so se udeleževali drugih priredb in agitirali na njih za boljši poset ter razpečavali vstopnice, so imeli zadoščenje, da je njihovo delo uspelo. Prireditve na 31. dec. se zdaj vrše povsod. V vsaki gostilni, v vsaki restavraciji in kjerkoli. VValsenburg, Colo. Nabrano na Soji dr. st. 299 SNPJ $4.50 (Poslal Edvard Tomšič.) Diatnondrille, Wjro. Po $1: Paul fta-bec, John H. Krzisnik in Anton Tratnik; po 50c: John Starvašnik, Frank Moličnik. Emilija Krusich in John Pe-ternel; po 25c: Anton Ivnikar, Anton ftabec, Louis Sajovic, Joe i*.ele in Frank Žagar, skupaj $6.25. (Nabrala in poslala Anton Tratnik in John H. Krzisnik.) Cleraland, O. Anna Barbič $3; An-dy Božič $1.80; A. Gorjanc $1.05; po 25c: Matt Petrovich in Frances Petrovich; Joe Trebisman 20c; Mike Trebeč 15c, skupaj $6.70. (Nabrala in posdala Anna Barbič.) Windsor HaigHta, W. Va. Po 25c: John Vidmar, Josephine Hribar, Vic-tor Hribar, Nada Hribar, Matt Reven, Matt Gabich in Frank Cagin; po 15c: Louis Mihačič, Mike Lukatich in Frank Kolenc; po lOc: Bob Grgich. Frank Kolenc Jr., Louis Rabbits in Frances Kolenc, skupaj $2.85. tNa« bral in poslal John Vidmar.) No. Chicago, III. Mary Spacapan Claraland, O. Po $1: Joseph Kun-čič, Frank Kačar in Dar vpijočega v puščavi, ftkupaj $3.00. Chicago, III. Frank Udovich (božično darilo) $5; Joseph Zore *2; Anton Zaitz in Peter Verhovnik $1.-61; John Sprohar $1; Angela Zaitz 30c, skupaj $9.91. Ljrons. III. Martin Potokar $1.25. D«pm*. III. «t. 59 SNPJ $2.00. Fairmont, W. Va. John Prelc 25c. Conomaugti, Pa. John Vičlč 25c. Duluth, Mina. John Kobi 25c. Eaton, N. Y. Frank Omerso 25r. Latroba. Pa. Mary Fradel 50c. w.llard. Wis. Matt Malnar ftOc. Harriatta, Mich. Frank Eržen 25c. Milwat»k«a, Wis. Frank Faletič 50c. Skupai v tem izkazu $61.51, prejšnji izkaz $1,474.82. skupaj do 31. decembra 1939 $1,636.33. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Tudi Hrvati bi radi svojega svetnika. Minulo jesen so poslali k papežu 20 romarjev s prošnjo, da bi proglasil za svetnika Hrvata blaženega Nikolo Taveliča. Zelo verjetno je, da bodo uslišani, ker je Rimu v političnem in versJcem oziru veliko na tem, da si pridrži Hrvate v prijateljstvu posebno zdaj, ko tvorijo v Jugoslaviji avtonomno deželo. Papež je imenoval za nadškofa v Chicagu milvvauškega nadškofa Samuela A. Stritcha,j ki je s tem prevzel mesto prejšnjega nadškofa pokojnega kardinala Mundeleina. Za nadškofa V Milwaukeeju pa je imenoval trentouskega škofa Mosesa E. KiUjyja. Oče novega čikaškega nadškofa je priseljeni Irec, mati pa v Ameriki rojena Irka. Tudi novi milvvauški nadškof je iz irskih krogov. Sploh se v tej deželi more le še rekdokateri svečenik povzpeti dalj kot do monsignora, ako ni irskega pokolenja. Vsaj poljskim, češkim, slovaškim, hrvatskim in slovenskim katoliškim duhovnikom ni mogoče priti nikamor v višje službe, razen ako gredo kam v najvišje hribe, kot je to storil Rev. J. Trunk, ki pase duae in se navdušuje za novi ruski panslavizem v leadvilskih gorah. "Amerikaviski Slovenec'* se postavlja s slavo in z imenom, ki je kupljena stvar. Mlad list je kupil ime starega, pa se z imenom postavlja. V biznisu ni v tem nič pregrešenega. Ampak to ime, s katerim se zdaj lišpajo, je bilo enkrat že v "brezverskih rokah". Tako so v "E." sami priznali. In bilo je ponudeno nekemu ."brezver-skemu" listu prej nego "Edinosti", ki ga je končno dobila za malenkostno vsoto. KAJ BO S ČEŠKO IN SLOVASKO? "KclumnUt" Trunk v Ani. S. pravi, da Mussolini zdaj kolne Ruse, dasi jim bi moral biti hvaležen za pomoč, kajti v času njegove invazije v Etiopijo so ga sovjeti zalagali z oljem Ln tudi ko je šel v Albanijo, ga mu niso odrekli. James Debevec. ali kdor Že, se v A. D. čudi, kako to, da se nihče med Slovenci ne zgane za stiskane Fince dočim so nabirali za španske lojaliste. Čemu ne bi A. D. kaj storila zanje, saj je svetovni dnevnik! Tudi bo imela laglje delo, ker s Finci simpatizira domalega vse ljudstvo te dežele. Nekateri iz simpatij do finskega naroda, ki je v Zed. državah čislan veliko bolj kakor Spanci, drugi iz načelnega obsojanja imperialističnih vpadov, tretji , pa zgolj iz sovraštva do Stalinovega režima in njegovega "komunizma". Španski lojalisti niso imeli teh ugodnosti. Finski narod je složen in se enotno bori proti vnanjemu sovražniku. V Španiji tega ni bilo. Zato so bili lojalisti navezani v svojem dolgotrajnem boju zgolj na pomoč mednarodnega delavstva. Blago iz Rusije so plačali z zlatom, škodo, ki so jim jo povzročili komunisti, pa s porazom. Tako trdijo oni, ki so imeli o-pravka v republikanski vladi. Radnički Glasnik slavi "go-dišnjico vsako leto. Letos proslavlja 32-godišnjico. V resnici je njegovo slavje še veliko bolj potvorba kakor pa A. S. Ampak tudi radnikovcem v Pittsburghu je biznis prvo. Banket tu, banket tam — 32-godišnjica —a njihovemu listu ni niti 20 let. Predniki, s katerimi se postavlja, pa so bili socialistični listi, in ljudje, ki so zanje garali in jih urejevali, se od "Rad-nikovih" godišnjic z gnjevom obračajo. Minulo loto jo bilo usodno sa češki la slovaški narod. Prvi je is(ubil samostojnost popolnoma, drugi jo ja 4,dob»l" .spod tiranija Čehov is rok Hitlerja. Ampak Slovaki vilic temu niaa srečni. Njihova vlada ja prepovedala "komuniaem", a ob enem na Hitlerjevo povelja (Hitler je saščitnik Slovaška) prisaala komunizem in poslala poslanika v Moskvo. Čehi se še bore sa %pobodo. a Slovaki vsled svojega klerikalnega vodstva niti na anotraj aa vedo. pri čem da so. Slika gori prikasuje demonstracija v Bratislavi, slovaškem glavnem mest«, ob koncu minulega leta. Ker je k*d« no Slomškom velika, in tndi s vlado vsa aarobe, so demonstranti rogovilili predvsem proti Zidom, Madsarom—in Nemcem. S tem so prisadeli svoji vladi nove teikoč«. •'Popravila" jih je s kamnovanjem krivcev, kar pa pomeni sa Slovake le še več ponižanja in zatiranja. ________ Glasovi z druge strani Kaj je a apelom, ki ga je naslovil v "obrambo domovine" Janez Jerič in ga za njim ponovil "Nafcrej"? Ali je domovina žt rešena, ali pa sta tisti klic priobčila le, da napolnita kolo- ne Prebivalstvo Jugoslavije Vladni viri v Beogradu cenijo, da je prebivalstvo Jugoslavije do konca minulega leta naraslo na 15,700,000, prebivalstvo Beograda pa na 400,000 NAZNANILO LASTNIKOM OKOLIŠKIH PEKARIJ IN fcfcStAVRACU SEDAJ lahko kuhate, pečete na najudobnejši način z električnim tokom. Odjemalcem lahko poatrežete z boljšimi in okusnejšimi jedili In pecivom. -Ustregli jim boste in si pridobili novih in s Um razširili svoje podjetje ln pomnožili svoje dohodke. Dobite ni resnične inulatke Dovolite, da vam naš zastopnik pojasni prednosti, ki so vam na razpolago z novimi cenami za električni tok pri uporabi kuhe in peke. P h one RANdolph 1200 Nobenih stroškov ali obveznosti C0MM0NWEALTH EDISON COMPANV V zmedenih, viharnih časih j zgubi razsodnost marsikdo, ki je v zmernejših dneh znal vsaj navidezno pametno presojati. A sedanja vrtoglava doba je vrgla njihovo miselnost z ravnotežja, so they "flew off the handle," so io speak. Strahove in zločine vidijo tam, kjer jih ni, dočim jim zlo-dji postanejo angeli in tolovaji pa ideal. Taki pojavi med ljudmi so posledica bolnih razmer. Razmere pa so bolne vsled sistema in tega so zopet krivi — ljudje. Mnogim vzlic obilici vetrovnih tokov primanjkuje zraka, da love sapo in si ne morejo najti trdnih tal. Begajo »em in tja in si iščejo zavetja. Ali pa se napihnejo in se proglasijo za preroke, pri tem pa Čisto pozabijo na prošlost, kajti učiti se iz nje, to bi pomenilo misliti. TJčiti se in razsojati pa je veliko težavnejše kakor pridigati, obsojati in "prerokovati". Niti tega ne vedo, da niso oni prvi, ki uganjajo to početje, nego le posnemovalci onih, ki so prav tako tjavendan govorili in pozabili na pamet in resnico. Te vrste materijal je greda, na kakršnih uspevajo demagogi, ki znajo premotiti zmedene ljudi toliko, da so pripravljeni drveti danes z njimi popolnoma v nasprotno smer od one, v katero so z njimi včeraj drli. Nesreča za ljudi je, da ne znajo čitati, ali pa čitajo narobe, ali pa jih spremlja pri vsem (isto navaden primitiven gnjev, kateremu se udajo, nevedoč, kakšne nespametnosti počenjajo. V teh dneh vrtoglavih diktatur, hinavskega verstva, lažnji-vega, zavratnega kapitalizma In "komunizma" se spozabi tu di kdo. ki bi v količkaj hladnejših okolščinah pobijal vse tisto, Za kar it navdušuje pre-moten od hude "ice" Eden teh ljudi je Mike E. Sostarich v Milwaukeeju. Vča "komunizmu", na kar smo komuniste takrat, ko so njegovo izvolitev slavili za zmago de-m^kraeije, še posebno opozarjali. Kdo je bil torej v ZMOTI? Mi. ali oni? Mi nismo preboleli 'Musso-linijeve krUtjanske invazije" v Etiopijo. Komunisti SO JO. Kdo pa J>' zalagal takrat Mus-solinijeve vojne in tovorne ladja 7 oljem? Mi nismo preboleli nobene invazije, in baA ker smo PROTI politiki SILE, smo odobravali sovjetskega komisarja Maksima Litvinova, ki je i bičal v Genevi in v diplomatič-nem svetu krvava nasilja, podjarmi jen j a in zatiranja ter a-peliral ha narode, naj skupno podvzamejo vse potrebne korake, da se pred agresorji kolektivno zavarujejo. Toda Litvinov je MORAL ITI. Papežu se ni posrečilo pridobiti Hitlerja, ker mu ni mogel ničesar ponuditi, zato se je (Hitler) rajše obrnil ZA ZAVEZNIŠTVO V MOSKVO. Tako je s 24. avgustom 1939 nastala na svetu še ena AGRESIVNA dežela. Za Poljaki seveda ni treba plakati . . . Vidite, kako hinavski so lahko "Slovani"! Iz varnega, ameriškega zavetja se Poljakom rogajo, ker ne za-popadejo, v kakšno trpljenje so padli! Prejšnja Poljska je bila krivično sestavljena in o njeni vladi smo vsikdar poudarili, da je TIRANSKA, PROTI-j LJUDSKA in PROTI DEMOKRATIČNA. Toda kadar obsojamo eno krivico, ne smemo, če | smo pravični, rado vati »e nad hujšo krivico! Če bi bili ljudje, ki se sadistično vesele tragedije peljskega naroda, na kak na- še ni mogla osvojiti, dasi ji Je $7,690.50 v 10,000 izvodih ali že v početku vojne imenovala i po 77c izvod, ali pa $9,524.25 novo vlado ter jo poslala k me- v 15,000 izvodih ali po 63c )Z-ji. Pa je še tam na veliko jezo vod. Stroški za obrežno kazalo onih, ki so se ukanili v svojih niso uključeni v ta račun. Ti men ustanovil' "demokratski" klub. Izgleda, da tudi med de- . mokrati ni uspel. Zdaj se je čin PRI M ORANI iti iz te deže- znesel nad Proletarcem s sledečim pismoma ki ga je naslovil upravniku Pogorelcu: Naj dragi bog da, da se uresničijo vaše ie!je. to je, naj smaguje velika, strašanska demokracija, tvoja, Zajčeva, Molkova, Chatnberlainova. in sv. o-četa Pija XII. Veliko vaše demokratično srce je prebolelo Mussolintjevo krist-janako invazijo Etiopije, japonsko dobrodelnost Kitajski in Cehi so bili dobra duša. ali se ni moglo pomagati, pa zakaj bi se mi toliko jesili. Kar se tiče Poljake, ni treba na« boleti glava sanjo, samo če »e ne bi prokleti boljše v i ski Ruti u mešali. Ampak sedaj pa je preveč za vae nas. kateri kričimo z Ran-dolph Hearstom skupaj. Finska! Najdemokratič-nejša država na Svetu bo padla pod komunizem, če vil ne pomagamo kričati zoper Rusijo. zoper slovansko delavsko državo treba vstati vsi od papeža do zadnjega delavca, oeo-bito če je Slovan, in kričati kakor eden mož. Trideset let sem bil na-ročnik Proletarca, ampak prosim, ne pošiljajte mi ga več. M. E. Sostarich. Stvari, radi katerih se znaša prijatelj Sostarich nad tem listom, NI člTAL V NJEMU. Napačno je v takih grajah omenjati druge, ki nimajo pri Proletarcu nikake odgovornosti in ne pišejo vanj. To se je dogodilo že dostikrat, ker do-tičniki v svojih strasteh ne vedo, kako nesmiselno je to. (O tem napiše urednik v prihodnjo številko poseben članek.) Proletarec se Še ni NIKDAR navduševal za Chamberlaina in ne za PAPE2A PIJA XII. si je bil deloven med hrvatski-j Sploh še nikoli ne za tega ne za mi komunisti. Pa se je "komu- kakega drugega papeža, nizma" naveličal in v imenova- Komunisti, s katerimi je So-nemu mestu je spet postal so- sta rich, SO SE! Imenovali so cialist. Ko je socialistična stran- j?a ZAGOVORNIKA demokra-ka v Milwankeeju vsled bodisi cije in njegovo izvolitev udarec kakršnih vzfokov že nehala ra- za HITLERJEV IN MUSBOU-sti, ko je začel nastopati La- NIJEV FAŠIZEM. Follette s svojo stranko in ker Proletarec jim je tedaj od?o-naš prijatelj Sostarich ni dobil i varjal, da je NJIHOVA TRDT-izvolitve na socialistični listi za EV LA*, kajti sedanji papež poslanca, se mu je vse skupaj Je bil v slučaju Etiopije in v ča-zamerilo in je pustil naš klub. | «o civilne vojne v Španiji ZA-To je bilo še pred zadnjimi vo- j VEZNIK fašizma in njegove a-litvami. Postal je aktiven v de- j gresivnosti. Ob enem je klical mokratski politiki in v ta na- Hitlerja v sveto vojno PROTI le deliti usodo preganjanih, mučenih Poljakov, morda bi jih to izpametovalo. In kdo je pripomogel slovanskemu poljskemu narodu v Hitlerjevo imperialistično žrelo? * Mar ne ("SLOVANSKA" Rusija? Sostarich omenja vse v eni sapi tudi Hearsta. Očividno on čita njegov list in najbrže GA NI ODPOVEDAL, drugače ne < bi vedel, kaj piše. Ampak da ga bo lahko brez slabe vesti naroča! in čital naprej, mu je prišlo prav enostavno, zliti svoj srd nad Proletarcem in tega odpovedati, dasi NE PISE NIČESAR TAKEGA,. KAR MU OČITA v gornjem pismu. V u-redništvo Proletarca ne zahaja noben HEARSTOV list, ne zdaj, ne ph?j. Niti jih ne naročata zase upravnik ali urednik, dasi ne bi bilo to nič slabega, ker bi. bilo dobro, da smo poučeni o vseh. '1 čudno je tudi to, da so neka-erj ljudje šele zdaj spoznali, da meščanski tisk laže in tisti isti z njim vred, ki ga ponati-skujejo. Tudi je čudno, da tako star naročnik, kot je Sostarich, ne ve, da Proletarec ni nikdar kričal zoper Sovjetsko Unijo, ne go vedno opozarjal na nevarnost, ki ji preti od kapitalističnih sil. NE MORE PA ODOBRAVATI ZVEZE. IMPERIALISTIČNE. REAKCIONARNE, PROTI LJUDSKE ZVEZE MED STALINOM IN HITLERJEM. Kdor je brez prepričanja, oziroma ga ima le v denarni listnici ali v "cash registru", take zveze lahko prebavi in jih zagovarja. Ampak za nas je bil Hitler fašist, krvnik in sovražnik miru, in nobenega vzroka nimamo misliti, da je danes, ko je v zvezi s Stalinom, postal angel, Proletarec je že v prvih tednih pogajanj med Finsko in Rusijo izražal nado, da bi med njima prišlo do sporazuma, dasi se od nove, odprte agresivne Stalinove taktike nismo nadejali nič dobrega, ne za Finsko. NE ZA RUSIJO! V posebnih člankih v Proletarcu smo pojasnjevali, kakšni krogi se navdušujejo za Finsko in iz KAKŠNIH VZROKOV. Ako bl prijatelj Sostarich bral ta list enako pazno kakor Čita morda Hearstove, bi ne bil poslal gornjega pisma. Mi komunistom kajpada ne moremo pomagati, če po petih tednih invazije Rusija Finske načrtih. Rekli smo ob pričetku ruskega vpada in to trdimo danes, da je bil sklep proti Finski, ki ga je ODREDIL Stalin z odobritvijo Hitlerja, slaba poteza, ne sicer za Stalina, nego aa Rusijo in posebno za tiste može in fante, ki padajo v severni zimi in prezebajo zaradi kapric in nepremišljenosti NIKOMUR ODGOVORNEGA DIKTATORJA. Proletarec JE in BO pisal PROTI naporom kapitalističnih dežel, ki kanijo razbiti Sovjetsko Rusijo, a pri tem ne bo štedil z grajo proti režimu v Moskvi, ki si Z NAPAČNO vnanjo politiko in z nepremišljenimi agresivnostmi SAM povečava tako nevarnost! In kadar bo rusko ljudstvo v stiski, bo Proletarec z njim, kakor je bil leta 1921, ko je peščica naših sodrugov v JSZ organizirala pomožno akcijo ter nabrala v pomoč za po suši prizadetim v Sovjetski Rusiji nad $3,000. Ves denar je bil poslan v NABRANI namen, dočim so komunisti istotako nabirali v pomoč sestradanim ljudem v Rusiji, a denar pa PORABILI ZA SVOJE TUKAJŠNJE LISTE. Ni čudno, da so imeli tri tisočake za milwauško bankrotirano Slovenijo, ki ni bila vredna niti tri dolarje. Proletarec pa je v tisti svoji kampanji v pomoč ljudstvu v Rusiji opustil agitacijo za zbiranje prispevkov v svoj tiskovni sklad, dasi je bil v tiskarni do vratu obremenjen z dolgom, samo da je lahko toliko več pomagaj pomožni akciji v prid ljudstvu, ki je trpelo vsled vojne, vsled katastrofalne suše in nato ga je udarila še civilna vojna. Pa brez zamere, naš stari znanec Sostarich! Upamo, da Čez kakih par let spet prideš v naše vrste in ostaneš v njih tudi v kritičnem času. — U. bodo znašali po lOc na vsakem izvodu za angleški alfabet. "Delo je bilo v odlomkih predloženo raznim našim narodnim organizacijam, nekaterim listom in posameznim osebam v pregled in presojo. In iz priloženih mnenj pa ocen je razvidno, da ima naša javnost ta besednjak za krvavo potrebo pa najboljše in najpopolnejše delo, kar jih je bilo doslej izdanih tukaj in v stari domovini. "Ker nimam sam potrebnih denarnih sredstev za založbo te potrebne in koristne knjige in ker se imajo taka dela vsepovsod za važno narodno kulturno zadevo, se s tem poleg mnogih drugih obračam tudi do vaše ugledne narodne organizacije s prošnjo, da mi priskoči v tem koristnem prizadevanju na pomoč ter prispeva vsaj (tu je navedena denarna vsota) v skupni narodni sklad za izdanje tega besednjaka. "Takoj na to, ko dobim vse odgovore, se bo ustanovil poseben narodni komite, ki bo pooblaščen prejemati vse prispevke v ta namen. "Upaje, da mi ne odbijete te prošnje, ostajam vam iskreno vdani Zvonko A. Novak." Zvonko Novak se obrnil za izdanje svojega besednjaka na podp. organizacije Zvonko Novak, ki je spisal nov slovenski besednjak, sporoča, da po preračunu stroškov ne bo cena tej knjigi več kakor $3.M). Omenja, da nižja cena bo odvisna od tega, kako se naše organizacije odzovejo prošnji. s katero se je obrnil do njih za finančno podporo. Poslal je tudi kopijo pisma, katerega jim je poalal, z željo, da ga objavimo. Glasi se: "Kakor vam je prejkone že znano, sem začel pred več kakor dvema letoma sestavljati nov jugoslovanski besednjak v dveh delih, in sicer v angleško-slovenskem in alovensko-angle-škem. Prvi je sedaj dodelan ter Čaka. da gre v tiskarno in potem med naše ljudi širit znanje in prosveto. 4 Po strokovnjaškem preračunu, ki mi ga je naredila knjižna tiskarna "John F. Cuneo Company", eno najuglednejših in največjih podjetij svoje vrste v Chicagu in morda tudi v celi deželi, bodo znašali stroški za to knjigo s 768 tiskanimi stranmi v velikosti od "5 in pol X 8 palcev" $5,625.00 v 5,000 izvodih ali po $1.13 izvod, ali Klub št. 118 JSZ vabi Canonsburg. Pa.—Tukajšnji klub št. 118 JSZ je izvršil že mnogo raznega agitacijskega dela. pomagal v volilnih in v stavkovnih bojih, v pomožnih akcijah, v agitaciji in k vzdr-žavanju naših publikacij in u-stanov, torej je bil zmerom zvest svojim nalogam. Vršil pa jih bo v bodoče še uspešnejše, ako se mu pridruži čimveč zavednih delavcev v tem kraju. Vemo, da jih je mnogo, ki so somišljeniki našega gibanja. Vabimo jih, naj postanejo tudi člani tega kluba, kajti čimveč nas bo,, toliko laglje in več koristnega dela bomo lahko opravili v področju kluba. Seje ima vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v dvorani društva Postojnska jama SNPJ. Na svidenje na prihodnji seji. Marko Tekavec. n Hard Time Party" ženskega društva Nade Chicago. — Žensko društvo Nada št. 102 SNPJ priredi v soboto 27. januarja v jednotini dvorani takozvano "Hard time party". Imele bomo dva orkestra. V gornji bo igral Rudma-nov v spodnji pa Pucljev trio. Vstopnice v pred prodaji «o po 30 centov. Veselice tega društva so znane vsled nudenja neprisiljene zabave in taka bo tudi prihodnja. Ne pozabite datuma 27. januarja. — Članica. MILLER'S CAFE 520S St. Clair Ava., Cleveland, O. Fino pivo, vino in ftganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koftjs. — Fins postrežba. Dobra godba. ......................Iti ^ PRISTOPAJTE K j SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOT1 ; NAROČITE SI DNEVNIK -PROSVETA-: Stana sa cala lato $6.00, pol lata $3 00 Ustanavljajte nova drufttva. ; Deset članov (ic) Jt treba ta rtovo drufttvo. Naslov *a list In ta tajništvo je: 2687 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. MMIMMIMMMMIlllHi ZA LIČNK TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJ9KO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS .......t---rrf TttitttttmittitttttttimmiHiiMil Poživi jen je socialističnega pokreta v collinwoodski naselbini e Milan Medvešek, organizator kluba št 49 JSZ. riške socialistične stranke, tretji so zapustili stranko zaradi csebnosti in nezmožnosti voditeljev, četrti radi bojazni, da jim bi Škodovalo pri delu, Če bi se zvedelo, da so rdeči, zopet drugi se ne strinjajo s strankino taktiko z ozirom na vojno in Sovjetsko Rusijo itd. v poštev, da se je prerojenje kluba šele pričelo. Od kluba it. 27 smo prestopili: poznana grča Anton Jankovicn, ki je najbrifc član dvajsetih odborov, pa povsod delo pridno vrši, Frank česen, katerega tudi vsi poznamo kot i*obrašenega delavca in ki ima mnogo zaslug v delavskem gibanju, in jaz. Z nami so pristopile tudi naše žene. Pristopil je dalj? Ivan Jon-tez, priznan ljudski pisatelj in Časnikar, ki je bil prej član kluba št. 1. Na novo pa so pristopili: Math. Petrovič h in njegova žena. O Mathu moram »e ni, zavedni delavci, ki mnogo žrtvujejo za naše napredna si vari in so prav tako dobri socialisti kot Jaz ali pa ife boljši. Zakaj se nam ne bi pridružili? Nekateri izmed njih so mi še Za tiskovni sklad Crafton, Pa. — V tiskovni sklad Proletarca sem nabral $45.00. (Vsota z imeni bo v prihodnjem izkazu.) Udeležil sem se zabavel*na se kadar se gre za socialna drame. Mi vsi vemo, da Ivan Cankar ni pisal socialnih dram zato, da bi sam sebi koristil. Pač pa jih je pisal zato, da bo zbudil človeka v slovenskem nemu kongresu Froblem brezposelne mla- », dine, ki postaja opasen, ponuden v rešitev zvez- Toda o vsem tem nameravam pcaneje spregovoriti nekaj ba-iP°«c*eJ spregovoriti nekaj be- red, danes pa se bom pomudil ,-ri klubu št. 49 in njegovem poživljenju. Kakor sem ie dejal, collin-woodska naselbina je v splošnem napredna in delavsko zavedna, navzlic temu pa je klub št. 49 prijel že tako v stagnacijo v zadnjih nekaj letih, da pc nekateri že delali opombe, da bo za njegovo zborovanje in seje kmalu dovolj prostora v telefonski koči. Klubove seje se niso več držale redno in kadar je bila seja. je bila navadno kratka. Jaz na tem mestu ne bom pisal o pravilnosti ali nepravilnosti argumentov, ki ?o j-ih navajali razni kritiki klttba in posameznih članov, o-ziroma enega člana, a dejstvo je, da »o zapustili naše vrste oziroma klub St. 49 nekateri zna čajni, idealni somišljeniki, na drugi strani pa niso pristopili v klub nekateri, ki so poznani kot zavedni delavci in Kocialističnega mišljenja. V očigleo teh dejstev smo nekateri sodrugi od It. 27 JSZ (potem, ko se nas je javno pozivalo) prestopili h klubu št. 49, izvolili nov odbor in se odločili, da pričnemo z intenzivno kampanjo za njegovo po-življenje. sed. On vživa med cleveland-skimi Slovenci, pa tudi drugod, velik ugled in spoštovanje. £e več kot pred 20 leti je bil eden izmfed glavnih aocia-lističnih voditeljev. Tedaj je tudi kandidiral za mestnega komilmana in je prejel skoro tiecč glasov. Mož je temeljito Študiral socializem, ga uspešno tolmačil in še danes več ve o njem kot marsikateri, ki pa-radira kot eksponent socializma. Od Matha ne pričakujemo, da bi od hiše do hiše letal s socialističnimi letaki, vendar Skapin, vnet , idealen in pošten , Vidmar; Kdvin Poljšak in Jos., W orjd. t mrla Je tudi Mrs ka- rjji E,tonHkttt Utta, Lit vinska socialist. Vsi ga poznamo In Makovec. thenne Težak. Vsi so bili člani in RumUnijtt. V Francijo. An- vsi ga spoštujemo. Tudi njego- Publicijski odsek: John Kre- tukajšnje slovenske župnije. g|ijo Zed države in v škamli- Pred leti je bilo socialistično gibanje v colMnwood>kl naselbini prilično mo&no. Toda o preteklosti ne bom govoril. Ta ima za nas le toliko važnosti, kolikor nas lahko uči. Najbolj važna je sedanjost, to je v našem slučaju sedanji položaj socialističnega pokreta v tej na-.»elbini. Splošen element v Collinvvoodu ni reakcionaren, temveč baš nasprotno, je napreden in delavsko zaveden. Kadar koli pričnemo s kp.kšno akcijo v korist splošnega napredka. rojaki Iz Ooliinwooda so gotovo zraven. Zaradi tega bi človek pričakoval, da bi imela taka naselbina močno socialistično postojanko, kajti napredek in socializem sta vedno v eni hi.si doma, pa venJar v tem slučaju ni tako. Tukajšnje socialistično gibanje je že precej let pod žiro. Mnogo je vzrokov za sedanje mrtvilo pri klubu št. 49 J. S. Z. v Collinvvoodu. Eden izmed vzrokov, katerega vsi poznamo, je: v nobeno manjšinsko stranko, ki nima služb na razpolago, ne drve ljudje. Kakor hitro bi naša stranka imela političen vpliv in z njim službe, nam ne bi manjkalo članstva. To pa ni edini vzrok. Ta vzrok velja v glavnem za splošn > maso. Tega pa se ne more reči o onih osebah, ki so socialističnega prepričanja in ne pričakujejo materialne koristi od stranke, a kljub temu niso v stranki. Vprašanje je, zakaj so ti zapustili soc. stranko, ali pa se ji niso nikoli pridružili? Ne bom šel v podrobnosti glede tega vprašanja, temveč podal nekaj ravno »to procente rj pa'vendar j bol. Tudi „j?. v,,I poznamo so nezadovoljni staU.Ko An,e- ne sl.b. po.ebno, .e v^men,o I Jot m.njJ pozna, ga spoštuje, Rebol je ie večkrat napisal dobre, socialne dopise. Klub je tudi z njim veliko pridobil. S takimi fanti ae bo dalo delati, s takimi osebami mora iti klub naprej! Kako pa je i ostalimi col-linvvoodskimi Slovenci, ki jih vsi poznamo in vidimo na dfclu za napredno stvar? Ti so: Vinko Coff, Louis Kaferle, mr. in mrs. Vozel, mr. in mrs. Kline, Jo?cph Godec, Louis ilovar, Frank Petrič, Louis Furlan ln žena, Luka Slejko in žena, Ciril Obed, John Debeljak, Andy Gruden, Joaeph Majcen, John PoŽun, Frank Kobal, John Grill, John l^okar st., John Prudich in mnogo drugih, katerih imena se momentalno ne morem spomniti. Vsi so pošte- obljublll, da pristopijo v klub Silvestrov večer v Moon Runu. klavcu in kmetu, katerega so št. 49. Upam, da bodo držali ki j0 je priredilo Samostojno dr*wli k tlom duševno in teles-besedo, društvo. Vprašal sem nekatere no Hlistri.^n v igri "Kralj Za danes končam s tole pri-|rojake. Če ne bi mogli kaj več I na Betajnovem" je to jasno po-pcnibo: Res da slovenski socialisti ne moremo rešiti sveta, res da so delavske vrste raz-drapane na vseh straneh, vendar pa je socialistični program danes prav tako delavski, »prav zahvalim in ko bo prilika, tako pravilen, prav tako pravi- ^opet 0biščem. Storiti za na.*e gibanje, pa ni nič kaj prave volje, najve5 vsled slabih razmer. Nekateri skoro nič ne delajo. Vseeno se moonrunskim rojakom lih vsem čen in vzvišen kot je bil, zato se še vedno izplača delati za l.je-govo uresničitev, Pristopite \ klub At. 49 JSZ! Anton Petrovčič. Pueblo, Colo. kazal. Prepričajte se sami, če ni tako. V nedeljo 14. januarja bo ta dan. Pridite! L. Z., tajnik C. U. Sovjetskim časopisom odpirajo meje Odbor soc. pevskega zbora Zarja in aktivnosti Soc. pevski zbor "Zarja" je V^H^^I BH imel svojo letno sejo v petek grocerijo In mesnico na 207 K. 19, dec., na kateri so bili iz-j Northern, živel pa na E. Mesa voljeni v odbor sledeči uradni- Tu je bilo nedavno več smrtnih slučajev. Preminul je belo- skvo ,n kranjski rojak Nick J. Mika- Nemčijo tich, star 70 let. V Pueblu je živel okrog 45 let. mel je 20 let Ave. Praj je delal v Idklami. Zapuča ženo in 7 otrok. Bil je član KSKJ. ki za leto 1940: Predsednik Leo Poljšak; podpredsednik Frank Elersich; tajnik-zapisnikar John Čeh; _____________________________________arhivarke: Sophie Pakish, El- pa je klub št. 49 z njim veliko, sle Spehar in Katarina Jurm3n. pridobil Programski odsek: Josephi- pristopili: Tone i ne Turk. August Komar, Alice ganizacije VVoodmen of the i.e malo izvodov «-ovjet*kil časopisov zahaja v inozčnutvo Do" sklenitve pakta med Mo-Berlinom ni smel v "navadnim" Čitateljem noben sovjetski list. Zdaj 1 repovedi ni ve J. Vsled nezna-rjn rubine in cirilice pa se M°mci za ruske ča*opi«e itak ne brigajo. Za vnanjo cirkulacijo izdaja sovjetska vlada v Moskvi dnevnik v angleščini in Preminul je tudi Štefan Bra- do ,RnI je izdaialu tudi vpli1c tina, star 52 let, ki je živel 7 Pueblu S3 let. Delal je v plavžu v tukajšnji jeklarni. ZapužJa (Nadaljevanje s 1. strani.I pred desetimi leti, so tehnične zboljšave, to je, izpopolnjeni •troji. Ampak to Še ni vse. Kajti treba je vzeti v upoštev, da ;e bil delavnik do konca lita 192.) povpreJno 50 ur na teden, dočim je sedaj 40 ur na tedsn. Ako bi bil ostal v veljavi prejšnji delavnik, bi bilo število brezposelnih do 8 milijone višje. Ufpchi kolektivne akcije K skrajšanju delavnika je delema pripomogel new deal s svojimi izjemnimi zakoni v pivih letih krize, a glavni faktor v boibi za izboljšanje živ-jenekih razmer, oziroma v jorbi za cdpravo brezposelnosti, ?o delavsk? organizacije, Dcsegle bi lahko kajpada mno-go več, ako bi nastopale enotno, namesto razdruženo, in še ženo in 8 otrok. Bil je član or- li?t v francoščini, ki pa ga j« bolj, če se bi zavzele za svojo ukinila. Vrh tega ima propn gaildni list v nemščini. Prošlo jesen je odprla mejo sovjetskemu tisku tudi Bolga- ra spoštujemo va žena je z nami. Kdo v Collinvvoodu ne pozna Johna Zaitza? Kljub temu, da je mož pred leti izgubil nogo v tovarni, pa je eden izmed najbolj aktivnih kulturnih in društvenih delavcev v Collinvvoodu. Kjerkoli je treba poprijeti, John je zraven. V nedeljo ga bomo videli igranj v igri Kralj na Betajnovi. Zaitz je tudi predsednik dramskega društva Anton Verovšek in predsednik čitalnice DD. Sedaj je tudi on na, sodrug. čestitam, John! Da ne pozabim povedati, da je Kakšen je rezultat do sedaj v tem pogledu? Ne rečem, da pristopil v klub tud Louis Re- PRESOJANJE DOGODKOV (Nadaljevanje s 1. strani.) je, 185,365 pa se jih je izreklo za izselitev v Nemčijo. Tako je en problem narodne manjšine kar se sporazuma med Italijo in Nemčijo, ter Nemcev v Italiji tiče, rešen ... Rumunski kralj Karol je postal korajžen in pravi, da ne prepusti Rusiji nobene pedi svoje zemlje. Opogumil ga j^ odpor Fincev, kajti izgledalo je že, da je pripravljen prepustiti Rusiji Besarabijo brez vojne. Da-li je kralj Karol na resen spopad s sovražno armado boljše pripravljen kakor je bil poljski maršal Rydz-Smigley, je drugo vprašanje. Kajti dežela, ki se hoče upirati oboro-1 vejt nedavno imenoval na iz-ženemu pritisku vnanjih sil, j praznjeno mesto za člana vr-mora biti zdrava od znotraj, hovnega sodišča. Roosevelt je Finska je, Rumunija ni, kakor s tem jmenoval v najvišji ame- za jako sposobnega v boju proti korumpiranim političnim kli-kam, ki tabore, ali pa načelju-jejo mnogim ameriškim mestom. Celo mnogi kapitalistični listi, ki so ga — ko je bil še governer države Michigan in potem, ko je bil imenovan za zveznega glavnega pravnika, silovito napadali in ga razkri-čavali za zaščitnika "anarhije" in "komunizma", mu zdaj priznavajo vestnost in sposobnost. Komunisti, ko je bil v Michiganu, so ga na vso moč hvalili in agitirali zanj. Prošle mesece ga napadajo, ker je nekaj njihovih voditeljev spravil v ne-prilike zaradi ponarejenih potnih listov. Murphyja je Roose- bel, Mike Trebeč, Andy Eier-sich, Zdenka Mahnich in Andy Turkman. Veselični odsek: Sophie Strumbel, Tony Elersich. John felosar. Kampanjski odsek:. John Krebel, 8ophie Pakish, Kateri-ne .furman, Jennie Dagarin, Tony Elersich. Rezišer A. Komar. Pevski zbor "Zarja" priredi letos svoj pomladanski koncert v nedeljo 7. aprila v avditoriju SND na St. Clair Ave. Piknik pa priredi skupno s klubom št. 27 JSZ 14. julija na farmi Clev. federacije SNPJ. Dne 14, jan. pa priredi dram. društvo "Anton Verovšek" v avditoriju Slov. nar. doma v prid Cankarjeve ustanove dramo "Kralj na Betajnovi", na kateri bo sodelQvalo več. pevskih zborov, med njimi tudi socialistična "Zarja". Priredba se prične ob 3. pop., na kateri se pričakuje lepo udeležbo. Zarja je tudi odločila, da hoče povečati zbor in je v ta namen izvolila kampanjski odsek, ki naj bi šel na delo ter pridobil več novih moči. Sedanji zbor lepo uspeva, kljub temu pa želimo, da bi bil še boljši. Zato apeliramo na vse one, ki imajo veselje do petja in čut do delavskega pokreta, da pristopijo k soc. Zarji, da bomo še z večjo energijo delovali za napredek in delavsko kulturo. John Krebel. Poročevalec. navske dežele so smeli že prej svobodno prihajati. V Sovjetsko Rusijo se pošilja zelo malo Časopisov iz inozemstva, ker je žavno kontrolo čiji iu Italiji. kakor v Nem- Občni zbor Slovenskega delavskega centra Prihodnji občni zbor Bloven- j pitanje tam še celo bolj pod Jr skena delavskega centra se bo vršil v soboto 10. februarja na 2301 S. Lavvndale Ave. Na njemu podajo odborniki svoja poročila o financah in o splošnem stanju te ustanove, potem pa Izvolimo nov direktorij sa poslovanje v tekočem letu. Vsi delničarji, ki morejo, naj se tega občnega zbora gotovo udeleže. Drugi pa naj poobla-Bte koga drugega, da jih bo za Delavske knjižnice in časopisje v Švici Švicarske svobodne strokovne organizacije, ki imajo 225 tisoč članov, ter švicarska socialno demokratska stranka so že leta 1913. ustanovile tako-zvano "Delavsko izobraževal-stopaK Vsi dobe poseuna pova- no centralo". Ta centrala ima v bila, poverilnlce in poročilo po vsej Švici 187 knjižnic (150 v pošti že pred sejo, kakor ohi- nemškem delu Švice, 37 v fran- Čajno. Joteph Drasler, tajnik ni bila Poljska. Frank Murphjr se je v službi generalnega pravnika izkazal riški sodni tribunal že pet članov, odkar je predsednik, torej večino. STISKE ITALIJE V BORBI | ZA OBSTOJ V SEDANJIH VRTINCIH PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI s I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnin* *a Zdr«»«n« 4rimw (»«*•■. Cfcl««««) I« Kaaada «0 n. Uto; $3.00 M pol M*l $l.» •• CMssge U Cleoro I7.S0 s« colo loto; $3.7S m pol Uto» *o ioo«o«»mo $<♦ 00 Naslov za list in tajništvo je: 2ft.tf So. Laumlale Avenue C hiratfo, lllinoi« j (Nadaljevanje s 1. strani.) nji vojni sploh potrebna ni, a ob enem izrazil željo, da si ona in Nemčija ostaneta zaveznici. V Rimu so mu to pritrdili. Gospodarsko je bila to za Italijo dobra poteza. Ni ji bilo treba v vojno, vrh tega je dobilo rije-no brodovje priliko za "kšeft" kot še nikoli prej. Zaradi zavezniške blokade je Italiji dobila priložnost dovažati Nemčiji iz vseh motočih krmjeV lovor v Trst In 6d tu dalje te-leznici preko S1ov*rti}e v Nemčijo. Trgovinsko se torej Italiji nevtralnost dobro izplačuje. Vendar pa J* Vlada v Rimu vse prej kot zadovoljna. Italija omrežen« Spotnala je, da tudi če ae bl zapletla V Vojno rta strahl Hitlerja. bl bl|* prva, ki jo bi Anglija in iFVancija s pomočjo Turčije in Grčije porazili. In to ne toliko t bitkami, kot s se-stradanjem. V Tunisu ai J* Francija v teku enefca leta zgradila mopočtfc militaristlčni aparat, ki mu Italija danes ne bi mogla biti kos. Vrh teta bi ji bil zaprt Ižhod ix Sredozemskega, ln vhod V Rdi6fc morje. Bila tol blokirana velik« bolj kakor je dtfce* Nemčija, in baš radi tega spoznanja J% nedav-no Mussolinijev zet Clano in za njim Mussolinijev urednik Gai- coskem). Delavske knjižnice v nemško naseljenih delih Švice imajo 7&8.281 knjig. Delavsko Letna seja JBLA bo dne Časopisje v Švici je tako mno-* foKrnnrin goštevilno kot malokje. Dežela TeDruar|a ! ima celo vrsto socialističnih Chicago. — Letna seja del- dnevnikov: "Volksrecht", "Ber-niČarjev Jugoslovanskega stav- ner Tagvvacht", "Das Volk", binskega in posojilnega dru- "Volksstimme", 44Arbeiter-Zei-štva (Jugoslav Building and tung", "Basler A-Z", "Freier l/oan Asociation) bo v soboto Aargauer", Travail", "Droit 3. februarja v Slov. del. centru. du peuple" itd. Poleg teh dnev- Predsednik Oven, tajnik Lo- nikov je še v deželi izredno ve-, „ , . . ..... , , trie h in blagajnik Frank Udo- Hko tednikov, od katerih je ze- Zdaj, ko se politiki zapleta- vich prav ijo, da bodo predloži- ,0 znanH ženevska "La 8emai-|? ?ru?} drV.?imu V°J12f.,ma^: li o poslovanju društva v minulem letu zelo ugodna poročila. politično akcijo. Zakoni, rprejeti v zašiito delavstvu, ne morejo nositi pred-vldevanih koristi, ako se bodo unije lasale radi njih druga proti drugi, kakor se sedaj dodaja. Vendar pa stori vsaka v svojem področju kolikor more, da delodajalci ne morejo u-veto mezdo povprečno 10 ur manj na teden. Glavna žrtev znižanega standarda so torej milijoni brezposelnih in njihove družine ter le deloma zaposleni delavci, to je taki, ki delajo le po par dni na teden ali le nekaj mesecev v letu. - Volitve in delavstvo ne", in pa polno revij in delavskih strokovnih listov. t! •II da zajavkal, da Italija ne bo hotela ostati ujetnica Anglije. Ampak kako se najetega jet-ništva osvobodi, to je kajpada povsem drugo vprašanje. Rusija in Balkan V Rimu računajo, da če že ne bo mogoče Italiji dobiti koncesij od Anglije in Francije, ji naj ostane vsaj Balkan pod njenim političnim in gospodarskim vplivom. Pakt Moskve s Hitlerjem pa je odprl Rusiji vrata tudi v to področje. Izrabljana balkanska ljudstva so nezadovoljna. Naravna bogastvu so posest tujih kapitali-zmov, ljudstvo doma pa je v pomanjkanju. Vrh tega je v Jugoslaviji in Bdlgarijt veliko atirega nagnjenja do Rusije — to je, panslavlzma. kakor ga je gdjlla v svoje politične namene na Balkanu carska Rusija. Sedanja ga je obnovila. In Italija ji grozi radi tega. Kar va* pomeni, da je Rim po-rivart v ratetp, ih ne ve, kako se bl fokobacal iz ttj*f?a. V vsakem Mulaju pa je borba med imperialističnimi silami za nadvlado v Kvropi slabo zna-menje za vae dežele na Balka-u, kajti nbbena ne tekmuje ako pomagati ljudstvu balkanskih de šel, nego le kako o-jačati tvojo gospodarsko in im-periallstlčno pozicijo neglede na uaodo ljudstva balkanskih ali katere koli druge dežele. Kralj no Betajnovi" na odru SND na St. Clair Ave. Cleveland, O. — V nedeljo 14. januarja bo dramsko društvo "Anton Verovšek" vprizo-rilo v SND na St. Clair Ave. za Cankarjevo ustanovo dramo "Kralj na Betajnovi". Prične se ob 3. pop. Vstopnice v predprodaji so 30c in na dan prireditve pri blagajni 40c. Pri popoldanskem programu bodo sodelovali pevci raznih pevskih zborov. Po končanem programu bo prosta zabava in pbs. Igral bo Vankovichev orkester. Upamo, da bo napredna javnost zopet razumela naš klic in napolnila avditorij Narodnega doma do zadnjega kotička. Potrebno je, da se od časa do časa zamislimo, kako se počuti posamezen igralec, ki podarja svoj čas ob večerih za vaje in muči svoje možgane z učenjem samo zato, da bi koristil narodni in delavski kulturi. Zanjo bi moral delovati vsak posameznik, ker se gre za koristi celote. Ko se pa na dan vprizoritve od-gme zastor in kaj vidi. Priznanje, ako je dvorana polna, a včasi na mestu ljudi prazne stole. Srce se mu krči. najrajši bl zbežal in pustil na cedilu še tiste, ki so prišli. V takem momentu Je treba celega človeka, da sam sebe premaga — in igralci so po večini taki ljudje. Bodimo kulturni v dejanjih in ne samo v besedah, posebno Ste naročnino PRIREDBI KLUBOV J. S. Z. JANUAR DETROIT, MICH. — V nedeljo 21. jonuorjo koncert peT^kega sbora "Svoboda". date. ki si jih bodo delili pri volitvah novembra to leto, se J tudi delavstvo lahko zgane ter ie obnovili? I zedini p™*™*!, « bo v stanju rešiti ta najvažnejši pro-blem — vprašanje zaposlitve milijonov, za katere v sedanjih okolščinah ni rešitve. Tudi mladinskega vprašanja ne bo sedanji kongres z administracijo vred rešil kakor potrebno, kajti to je socialna naloga, ki jo koristolovski krogi niti ne skušajo zapopasti. I MAREC CHICAGO, ILL. — Slavje 35-let-niee Proletarca v nedeljo 3. marca f dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. — Koncert "Sa* ▼o" v nedeljo 31. marca v dvorani SNPJ. APRIL CLEVELAND, O. — Pomladan.ki koncert aoc. Zarje t nedeljo 7. aprila v SND oa Sf. Clair Ave. BKIDGEPORT, O. — Majska pri. reditev kluba Naprej it. U JSZ v •oholo 27. aprila v društveni dvorani. JUNIJ CHICAGO. ILL. — Piknik v koriti Proletarca » nodoljo 30. junija na Karlovem vrtu o Willow Sprin«tu. JULIJ CLEVELAND. C. — Piknik kluba it. 27 JSZ in aoc. Zarjo v nodeljo 14. joti j* na farmi federacije SNPJ. NOVEMBER CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v četrtek 21. novembra koncert toe. Zarje v SND. St. Clair Ave. .................... IBARETINCIC & SON: POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Brofcd Street JOHNSTOWN, PA. iMlIlHHIIIMMIMIMM Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00* 7:00—Sj30 D*ily At 3724 W. 261 h Street tol. Crawford 2212 At 18S8 W. Cermak Rd 4:50—6:00 p. m. Dally Tol. Coool 1100 Wedne»day snd Sunday by «ppolntm#nts only Retidenco ToLt Crawford S440 If no ooauror — Coll Auttin 5700 Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, Ciceru in Berwynu. t ■ ■ ijgtrn to and Advertitr over PALANDECH S YU60SUV RADIO - Folk Song9 and Music Tamburitza Orchestra fltstfon WWAE, Every Sundoy 1 to 2 68« S. Clark St., Chicago — Har. 300S IParki ien Lauiidry ( o.! FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI Nf lastnika ' Fina postrešba — Cene smerne — Delo jatnČeno | Telefoni: CANAL 7172—7173 1727-1731 W. 2lat Street CHICAGO, ILL. m m § A YuirosUv Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P. PROLETAREC KDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON VVE ALTI I NO. 1687. Pukli»h«d We®kly at 1301 5». L*wnd«lc Af«. CHICAGO, ILL., Jaimary 10, 1940. VOL. XXXV. OUR THIRTV-FIFTH ANNIVERSARY VVith the first issut of 11)40 Proletarec begins its thirty-lifth year of continuous publication. The first issue sau the light of day way back in January, 11)06, when the struggle ter social and economic impfovement vva« kept alive only through the determined and unremitting \vcrk of organized political and#labor groups and their public-ations. At that time, social .'ecurity laws, old age penaions. un-employraent insurance and wage and hour lavvs, even as inade-quate as they are in their present elimentary stage, vvere but a distant dream, a plan for future fulfillment toward \vhich the laber element struggled. __,., Proletarec pioneered the labor movement among Jugoslav workmen throughout its thirty-five years of existence, enlight-ening its read e rs on labor, social, economic and political issues of every day and every nature. Many times its struggle for existence was dark indeed, and it seemed as if the ever-aetive forces of reaction would at last succeed in snuffing out its life. Of not unusual occurrence, too, were the successful attempts of insincere, hypocritical, oppor-tunists who sheltered themselves vvithin the movement \vhen they savv an opportunity to further their own personal ambi-tions, diserediting and demoralizing it thereby. But the con-stant, "Jimmy Higgins" plugging of sincere, convinced comrades kept the ship afloat, and it is with this continued support, rallied to the principles we believe to be the hope of humanity, we begin another year, full of ambition and determination, but asvare of the difficult encounters we face. Plans are now underway for a giant celebration in com-memoration of our thirty-fifth anniversary in Chicago in March. Celebrations will likewise be held in other sections of the country \vherever our follovving is strongest. Slovene Labor Center Social Club's Annual Meeting This Saturday CHICAGO.—Secret«ry of tho Slo-vene Labor Center Social Club, Kny Bozichnik, haa informed ali members through a letter of invitution of the annual meeting of the Club at -he Center (23rd and Lavvndale) thia Satunta.v, Jan. 13th. Aa in previou« year«, a ta«ty Slo-vene meal will again be »erved nee ol charge to every one preaent. There will be music for dancing, too. Ii you are a member of the Club, put on your best »mile and make *.he Center your deatination. If you have n friend to propoae for membership, brin;; him along. If your dues are not paid up to date, thia i* the occasion e«pecially »mploycd for sueh mattera. .Membera, let's make this a grand rally and a svvell time. —- J. D. Hard Thinking Needed in 1940 V1S1TORS CHICAGO.—At the Slovene Labor Center last week viaiting were Mr. an1 Mra. Mike Krultz, ownera of one of the fineat and largeat farma among the Slovene aettlera in Wiilard. Wia-j consin. Proletarec reader* will recall J read ing in the 1939 iasue of the American Fa>nily Almanac about Mike's farm and others in the Slo-veno farm coi*munity of Willard. Coiisuiiier i\oies A COLUMN OF USEFUL HOUSEHOLD INFORMATION Chack Your Stat« Labeling L«w« It takes more than a law passed by Congress to protect consumers from adulterated and misbranded foods. Stale laws are important, too, says the Consumers' Guide. publication of the Consumers' Counsel Division of the A A A. Congress has charged the Food and Drug Adminiatration of the Department of Agriculture to protect consumers against adulterated, unsafe, an of the death of Joseph Zorko. a life-long member and pion-eer of the Jugoslav Socialist and Ia-' bor movement, came as a shock at the very beginning of the nevv year. He died at the age of HI in Weat Nevvton, Pa., vvhere he spent hia laat years aa a prominent leader in aH 1 activities of the Jugoalav Sociajtft ! Federation and the SNPJ. H? vvas vvell known to the entire I JSF and SNPJ movements and wil) be grieved by ali who knevv md vvorkcd with him. More than one half of the $12-3,-000,000 vvorth of induatrial machin-ery imported by Latin America last year came from the United States. The big oak tree did not *row from a little acorn that had no ambition. The vietory or aucceaa ia half won vvhen one gaina the habit of work.— Sarah K. Bolton. Politrnea* is better than logic— you can often persuade vvhen you (annot conrince. UN-AMERICAN DIES 141 bor ahould hurl ali the powcr of ita crganised strength into stopping the granting of any further fund* to the Dies Committee vvhich has made sueh a miserable failure of its in-vestigations. but has converted Itself into a political club to blast any friends that organized labor may have. This committee has slandered prominent citizens, attempted to t:tke avvsy the rights of free speech from any vvho dare criticize ita unetlucal actions, and bas made alliances with labor apies. vigilantes and other des-picable elements, spending public funda to garner evidence from thia detestable claaa of people who aell out their ovvn brothers for mercen-ary gains. It has stooped so low that it has trled to create maas hvsteria by accusing many leading and prominent citizens of aH aorta of Dies-manu-factured isms. It has pro ven itself wholly un-American by ita despieable activities against the vvhole trade labor movement of thia country. Far beter work has been done by the I^aFollette Civil Liberitea Committee and the Federal Bureau of In-veatigation whose tactics and procedure are those of open minded, im-partial citisens, and vvho therefore should be entruated with the vvork the Dies Commitee haa attempted. BRIDGES TO STAY IN U. S. A. Harry Bridges, CIO California di-reetor, is not subject to deportation since he is neither "a member of the Communist party or affiliated" with it, James Landis, special examiner appointed by Sec. of Labor Frances Perkins to hear evidence ln the im-migration hearing at San Franciaco laat summer, ruled recently. The report examined in 162 pnges the evidence offered by vvitnesaes at the hearing and concluded thcv vvere unreliable and incredible. CZECHS ORGANIZE The Csechoslovak National Committee has been organized In France undor the ieadership of Rduard Beneš, former Csech president. The Comtnittee has been recognized hy the Allies as the legal Csechoalovak government and ia novv empowered to draft ali Csecha and Slovaka living in French and Britain Kmpirea. The Czech Committee ia nos In the poaition of the Poliah National Committee, vvhich ia pcrformtng a similsr functlon in France. LiborS (tatH in the coming year vvill not be un eayy ono. The con^equcnces of vvar abrond will fall rnpre and more heavily on the vvorking pfcopje. Priče« vvill continue to ri*K, vvhiCh vvill spur vvork-ers to »eek wage incieaaes. But as Prof. Maynaid Krueger has aaid, prices go up the elevator vv hile vva je* trudge up the stai^ Some docline in eMmoyment ia not iinllkt*ly." Maajr butine-bmen prepared for a vvar booni that didn't develop, and their invintories are al-• ready overstocked. S The vvar abroad is an opportunity for our militarists at home to talk up the.r »chemes for putting America on a military basia. The rcactionary congress ia likely to accept, at least in part. their plans for putting vvorkera under arniy rule durnig vvartime or during an "emergency.** American vivorkera have a much greater atake than they novv realize ir actions that their fellovv vvorkera in Germany, England, France and Russia may take to halt the vvar and to oust the government« that led them into it. It is possible that as earl/ a i 1D40 the w<>rke.a in these natio»s mry rise agiiuet their rulera. i hoy vvill need ea.oUiu^rcnient fram American I':bor. In the coming presidunti il clcction« labor vvill |uobably be givcu the eold rhoulifr. If Roosevelt runa again he w!ll figure thut he alreudy has labor behind him, anj vvill loan to the right I to v« (»o the comervatives. As for Mc-Nutt.^ Garner, Devvcy, Taft or Van-denbuff vvell, why not Hoover? NVhceler, perhaps in the running, is rot the mnn he used to be. Lahor vvill fin I it difficult to im-psove its frieiuUhip vvith the farmers or the city middle class vvhen it can't make friends vvith u large part of it-selt. Until the AFL and the CIO unite, the rank and file vvorkers vvill havo to fight aH the harder, with smallcr ehance for success, for a fair living standard and for a reapected voice in public affairs. The outlook for labor, therefore, ia not an encouraging one, but the tide can be turned by hard thinking, militancy and a apirit of union solid-arity.—The Kenoaha Labor. HIGHLIGHTS OF LABOR NEWS IN 1939 V1CTOR HUGO'S GREAT I MCSKJANS BAN NOVEL SCREENED As millions of readera of Victor llugo'* stirring novel. "The Hunch-back of Notre Dame" wtll recall, the plot deah vvith events during the struggle betvveen the populace and the noblea in the reign of King Louis XI, vvith the deformed Quasimodo, the deaf bell-ringer of Notre Dame, as the atory'a chief protagonist. Screened in s manner vvhich ta\ed the resources of the motion pieture industry. and played against a vast canvas of apectacular aettinga colored vvith the rich pageantry of medk>val Pariš, cinemillions are novv thrilling to sueh louching scene* aa: the trial of poet Gringoire before the beg^ars in the sinlater and eerie Court of Miracles; the trial of the gypay girl, Esnteralda. before the stern and un-feeling judges; Quasimodo*s frenried ride upon the great bells in the cathedral tower; the stirring attack on Notre Dame by the inob of heg-gars; the public flogging of the luck-less hunchback; (juasmiodo^ start-ling inscue of the gypsy girl from the hanginan; and his terrible revenge upon the eause of !ier martyrdom, Count Frollo. Ita main demerit is: vvhereas Vic-toi Hugo in the~ novel expoaed the doings of prieats and the church. !Iollyvrood producers, weli versed in the art of making money, have in-tio luced much religion. Lobor Doy Only Long Week-End Holidoy in '40 Unles«! some one changes the date of Fourth of July, triple holi«hys vrh k* h vvere a regular thing in 1939, vvill be limited to one in 1940. The Labor day week-end ia the only long one on the calendar. For thoae vvho are paid on Saturda.v there wil! be four fine montha thia year. They are Mait^h, June, August and November, ali vvith five Saturdays. More good nevvs: There wlll He only 52 Fridays (53 in 1939) and only tvvo of them vvill fall on the 13th. Tlir DiUlanl He is deait vvho s<*os nothing to change, N<» wrong to inake right; Who travels no nevv way or strange ln search"of the light. Wbo never sets out for a goal That he sees from afar, But eontenta his indifferent soul Wlth things as they are. CIO MENTION ON CHICAGO STAGE CHICAGO. — That the dove of peace won't find a reating plače aopn in the CIO-AFL battle lines at leaat in Chicago ia indicated by the recent aetion of James C. Petrillo, chief of the AFL muaicians' union here. VVhen a couple of shows opened here. each vvith a line about John L. Le » is. Petrillo laid dovvn the lavv de-claring that any publicity for the (.'IO bosa ia completely taboo in any Chicago theatie. And in Chicago theat-rical affairs a hint from Petrillo is enough. "Far be jt from me," Petrillo said, "to favor any thing like cenaorship, but you've got to cenaider who l'm fighting. Ninety per cent of the time Lcvtts hita below the belt. I'm going to fifcht John L. l/?wi» anyway I know hovv.'' $8,000,000 IS CpIFTS TO r. OF ( IIH AGO IN DECEMBER CHICAGO. — Hovv much of the $8.000,000 the University of Chicago received in gifts during last month vvill be added to the permanent en-dovvment fund, vvhich at preaent arcounts to $78,500 000, has not been made knovvn due to murket f.ue-tatioiis in propcrty values, but the value of properties left to the Lni-versit.v vvas estimated at $8,000,000. On Dec. 9 the university vvas given $1.000,000 by the esUte of the late Clara A. Abbott, of the Abbott 1a-boratoriea in North Chicago. This was folloaed by a grant of $1,500,-000 from the Rockefeller Foundation. Orsen C. Wells. a retired Chieago bi-oker, left the Univcrsit> another $2.000,000, it was revealed. in a vvill filed in Clearvvater, Fia. In addition to this, the Lake Forest estate of Albert D. Lasker, advertising exc-cutive, valued at $3,500,000, vvas vvilled to the Universit.v. SIIAREHOLDERS MEETING CHICAGO. — The annual share-holders meeting of the Slovene Labor Center has been announccd for S»-turday, Feb. 10. It vvill be held at the Slovene Labor Center, 2301 and lavvndale. I)UCE LAYING LOW rfi^tsisi I\otirv* SOCIALIST SINGING CHORUS "Sava" rehearsals ar« held every Tueaday night, frojn 8 to 10, at the Slovene Labor C«M«r. Direetor, Jacob Muha. New membera interested in a labor chorua are always w«lcome, * You won't hurt a aniile by cracking one. JANUARY Tom Mooney vvaa pardoned by Gov. Culbert L. Olson of California. Th< AFL a n no u need that it had drafted nine amendmenta to the VVa^ner aet. Employes of Postal Telegraph rhore the American Communication Assn. in the largeat nation-widc NI RB pool and signed a cloaed «hop pact. A joint council of AFL und, CIO uniona established in Corpus Christi, I'ex., broke up vvhen Wm. Green ordered AFL unions to withdraw. Members of the Intl. Bro. of Pulp, Sulphite and Paper Mili Worker* in Oregon City, Ore., atarted a chain letter campaign for labor peace. FLBRUARY The wage-hour adminiatration re-jected a requeat for a 15-cent "learn-er" wage. made by the Southern Pečan Shelling Co., of San Antonio. A last-minute appeal for lifting the embargo against republican Spain vvas made in Nevv York by committees that had aided the loyalists. Hairy Bridges asked CIO Pres. John L. Lev,'is to hold the second CIO convention in San Franciaco, follow-ing cancellation of the AFL convention for that city. »Five hundred unionists completed the first officers' training course offered by the Intl. Ladies Garment VVorkers Union. MARCH Firat eriminal conviction under the wage-hour law vvas acored againat the Brown Stitching Co. of Lawrence, Masa. Fines totaling $1,600 vvere im-posed. . Bakery and Confectionery VVorkers Intl. Union defeated the CIO in an eleetion at the Hershey Chocolate Co. },)ant in Pennsylvania. « Sen. Robert M. LaFollette reported that purchaae of industrial munitions by t mployers i« the chief cause of violence in labor disputea. Tha Americsn Nevvspaper Guild vvon a 6-month strike against the three daily papers in Wilkes-Barre. The papers resumed publication. * Sens. Elbert D. Thomas and Robert M. LaFollette introduccd u bili to outluvv labor *pies and strikebreal.ers and to curb use of private guards. A. VV. Robertaon, $169,000-a-year board chairman of VVeatinghouse Electric, sug^ested to the Cincinnati Ohnmber of Commerce that citizens on relief be denied the right to vote. APRIL A deadlock in aoft coal negotia-1 t iona threvv 400,000 miners out of I vvork. - | The senate chiseled the VVPA ap-propriation to $100,000,000 for the next 2Vi months. Average vvage of more than 30,-000.000 vvorkers in 1937 vvas about $976, the Social Security Board repo rted. The VVisconsin legislature |vass«>r Guild signed its firat eitywide union shop contract vvith the Sau Franci.-co-Oakland Nivvspaper Publfchcr«' As-sociation. AUGUST The Chicago board of education finully recognized Local 1 of. the Amciican Federation of Teachers as bargaining agent for tcachers. The NI RB ordered Bethlehem Steel to disestablish its company union. Paul V. McNutt, social securily administrator, vvho helped break the Terre Haute general atrike in 1935, issucd a pamphlet portraying himself aa a friend of labor. Matt Schmidt, »erving a life term for The Loa Angele« Time« bomb ing, vvas paro led. SEPTEMBER Both AFL Pres. VVilJiam Green snd CIO Pres. John L. Levia in their Labor Day addreases criticized the federal government's failure to solve the unemployment problem. \ nstionvvide entertainment strike vva« averted vvhen the AFL stage-hands capitulated to the actors in a juinsdictional dispute. The Amalgamated Clothing Work-ers obtained a vvage inerense for 40,000 shirtmakers .throughout the eastern states. The United Automobile VVorkers vvon NLRB elections among 21.000 Briggs Mfg. Co. employes and among 54,000 Chrysler vvorkers. Pres. Roosevelt announced that the VVar Resources Board, attacked b.v labor because of its big business per-sonncl, vvould be dissolved- OCTOBER Irdictments against 400 meipbers of the United Mine VVorkers and 22 coal companies vvere dismiaed, bring-ing peace to Harlan couftty. The AFL convention in Cincinnati denied aeata to Intl. Typographical Union delegate«, contipucd the lc vvar chest asaessment, re-elected Pres. VVilliam Green. Chrysler vvorkers vvere locked out «hen contract negotiations became deadlocked. We«tern Union Telegraph Co. signed it« first union agreement In VVashington, D. C„ vvith the Commercial Tclegraphers* Union. Eight WPA strike rs vvere con-vieted of conspirmcy In Minneapolis federal court. VVarren K. Billings vvas freed from Folro? prison in California. The American Nevvspaper Guild obtained an injunetion against Hearat to prevent violence in the guild's Chicago atrike. NOVEMBER The NLRB ordered the Berksiiire Hosiery Co. of Reading, Pa., to re-instate workers vvho took part in the bitter strike of 1936. The Intl. Ladies' Garment VVork-er»' Union (unaffiliated) announced tliat it may return to the AFL in the rpring if labor unity is not achieved, The United Automobile VVorkers vvon its strike against Chrysler. The 1'. S. supreme court ruled that four municipal ati-handbill ordi-nanees vvere unconstitutional. DECEMBER Twenty-five VVPA strikers were convicted in Minneapolia. T housand« in Ohio vvere denied relief a« the state faced its vvorat crisis and the Republican admini«tration refused to aet. Government agenta raided CIO officea in Toronto under a special war aet and arreated Sec. Charlea M. Millard of the Canadian CIO. the LaFollette civil libertica com-nittee opened its inveatigation of the \asociated Farmera and other anti-labcr groups in San Franciaco. United Mine Workers , Meet in ( olumbus, Ohio Officers of the United JUine W'>rk--ra of America, th« CIO'a largest and oldeat union, have issued the official rall for the 36th consecutive eon-vtitutional convention vihich vvill open January 23rd. 1940, ln Colum-bus, Ohio. VVith thia convention. the minera' union will paas the half eentury mile-stors. celebrating the 50th anniver-«ary of its formation. 47,500,000 Nomes Are On Age Pension Roll The end of the fourth year of so. 'clal securitv find 47,600,000 perr.ons on the government's old age pension eligibility list, vvhich is grovving at the rate of 500,000 name« M month This vvas revealed thia week by Ar-thur J. Altmeyer, chairman of the Social Security Board, vvho said the Federal government during the paat .vear paid mor« than $660,000.000 to 2.7!i0,000 persons reeelving monthlv ehecks under various f^tures of the KT2: Thi* addition to $425.000,000 paid as insursnee to 4,600 000 johleas workers.