Kamniški ObČAN Št. 21 Velik uspeh kamniškega inovatorja Tomaža Zoreta Na Slovenskem forumu inovacij je Tomaž Zore, lastnik podjetja Navtik in ustanovitelj skupine wFoil Group, ki združuje pretežno kamniška podjetja in mojstre, prejel bronasto priznanje uporabe odličnosti za inovativni produkt wFoil. wFoil je visokotehnološki projekt, ki navtične probleme rešuje iz letalskega vidika, saj je Tomaž že dolgo uspešen pilot, zato so uporabili prijeme, ki se uporabljajo pri najnovejših projektih v letalstvu. Cilj projekta wFoil je razvoj nadstandardne-ga plovila, ki na osnovi svojstvenega koncepta postavitve hidro foi-lov ali podvodnih krilc omogoča, da se trup plovila loči od vode pri manjši hitrosti, doseže večjo končno hitrost ter je bolj okretno in stabilno od vseh do sedaj znanih hidro foil plovil na svetu. Več na 3. strani. Kamniški gasilci hitijo na pomoč z novo avtolestvijo Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik kot osrednja gasilska enota v občini Kamnik že 129 let uspešno opravlja naloge na področju izvajanja javne gasilske službe in poleg nalog gašenja opravlja tudi zahtevne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, nesrečami z nevarnimi snovmi ter prometnimi in drugimi nesrečami. Gasilci za učinkovito in hitro pomoč sočloveku potrebujejo ustrezno gasilsko opremo. Novo avtolestev so kamniški gasilci končno dočakali in jo slovesno prevzeli v uporabo v soboto, 19. novembra. Več na 3. strani. **** HOTEL OD isao MALOGRAJSKI DVOR KAMNIK Maistrova cesta 13, Kamnik Tel.: 01/830 31 00 info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si * " * * EURO * '.Spin: 50. leto Kamnik, 1. december 2011 Veseloigra »Od jutra do večera« nasmejala gledalce na Križu Lani so se mladi igralci na Križu pri Komendi v režiji Franca Martinjaka z igro »Podlaga zakonske sreče« predstavili še v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Križ. Uspešna predstavitev jih je spodbudila, da so letos stopili pred občinstvo kot samostojno društvo Dramska skupina Križ. Takšnega organizacijskega preskoka ne bi zmogli brez Franca Martinjka, ki je letos na oder postavil V NEDELJO NA VOLITVE! V nedeljo bomo Slovenke in Slovenci prvič odšli na predčasne volitve v samostojni državi. Glede na kratek čas od razpisa do izvedbe volitev je bilo pričakovati skromnejšo in mlačno volilno kampanjo, a se je v zadnjih tednih izkazalo, da ni tako. Priča smo lahko zanimivim in tudi živčno polemičnim razpravam, soočenjem kandidatov in političnih strank, predstavitvam v različnih medijih, tudi na straneh Kamniškega občana. Prvi glasovi pa so že v volilnih skrinjicah, saj so se včeraj odprla volišča za predčasno glasovanje, med njimi tudi v kamniški občinski hiši. Še danes in jutri med 9. in 17. uro lahko oddate svoj glas na predčasnem glasovanju, nato pa na vseh običajnih volilnih mestih v nedeljo, 4. decembra. Da bomo volivci v kamniškem volilnem okraju, ki obsega območje občin Kamnik in Komenda, znali obkrožiti pravo številko na glasovnicah, je prav, da se že prej seznanimo z vsemi kandidaturami in mi vam jih prinašamo po vrstnem redu, kot so zapisane na glasovnicah: 1. SNS - Nina Mavrin 2. SMS Zeleni - Ana Marija Suhoveršnik Maja 3. SSN Stranka slovenskega naroda - Danica Kokosar 4. Zares-socialno liberalni - Maksimiljan Lavrinc 5. SDS - Damjan Hribar 6. SD - Tomaž Besek Demokratična stranka dela - Nevenka Uhan DeSUS - Julijana Bizjak Mlakar Gibanje za Slovenijo - Vesna Arih Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - Denis Maric N.Si - Matej Tonin Lista Zorana Jankovica Pozitivna Slovenija - Brane Golubovic Zeleni Slovenije - Sašo Mesko 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. LDS - Dam jan Matičič Državljanska lista Gregorja Viranta - Sašo Todorovic SLS Radovana Žerjava - Peter Svetina Stranka enakih možnosti Slovenije - Nadja Damijan Če pustimo na strani različna prepričevanja in obljube strank, volilne napovedi in terenske raziskave, ki sicer napovedujejo zmagovalce, a ne dajejo zanesljivega odgovora na vprašanje, koliko strank bo prestopilo stiriodstotni prag parlamenta, je prav, da se odločite po lastni presoji. Svoj glas, ki bo v nedeljo veliko vreden, namenimo tisti stranki oziroma kandidatu, za katerega menimo, da zna in zmore s strokovnim in odgovornim delom dobro voditi našo državo. Za vse nas. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ duhovito komedijo^ Jožeta Ekarta »Od jutra do večera«. Igralci Metod Zupin, Joži Žagar, Marko Pavlinič, Nina Žagar, Blaž Cuznar, Robert Osolnik, Tilen Soss, Sabina Sušnik, Danijel Haromet, Sabina Martinjak, Bernarda Prezelj, Olga Hribar, Janez Slapnik so v urici in pol nasmejali gledalce v dvorani na Križu, ki je bila vse tri dni v novembru polna do zadnjega kotička. Več na 5. strani. IZ VSEBINE AKTUALNO strani 2 in 3 Potniki si želijo hitrejših povezav z vlakom Kamnik-Ljubljana Kamnik - Maistrovo mesto Po zajtrku se dan pozna NAŠ POGOVOR, ANKETA strani 4 in 5 Ob svetovnem dnevu človekovih pravic smo se pogovarjali s Kamničanko dr. Zdenko Čebašek-Travnik, varuhinjo človekovih pravic, o spoštovanju osnovnih državljanskih pravic pa smo povprašali po Kamniku VOLITVE strani 6 in 7 strani 8 in 9 strani 10 in 11 MIKLAVZEVANJE IN PRAZNIČNI DECEMBER ZANIMIVOSTI Urša Homar zvesta hiphopu Krst mladega vina in praznovanje v Malograjskem dvoru Tri sestre prepešačile 500 kilometrov dolgo pot domov v Slavonijo ŠPORT strani 12 in 13 Božično-novoletna številka Kamniškega občana izide 20. decembra. Praznično obarvana vsebina bo poleg zanimivega branja prinesla tudi voščila ob bližajočih se praznikih, zato nam jih sporočite čimprej! Avtorje člankov in fotografij prosimo, da nam jih posredujete do sobote 10. decembra. Oglase, zahvale in voščila oddajte do ponedeljka 12. decembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si ommerce^ it^pia mirna in pomlad Hukt F PAX V NAŠI TRGOVINI IN ČOKOLADNICI V PRAZNIČNEM DECEMBRU POLEG VSEH VRST SVEČ IN ČOKOLADNIH DOBROT NAJDETE TUDI JASLICE, FIGURICE, ANGELČKE, OKRASKE, DROBNA DARILCA ZA MALE POZORNOSTI TER SEVEDA KADILNICE, OGLJE IN KADILO. Prisrčno vabljeni v naš čudovit ambient! KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1701 V decembru smo odprti tudi: NEDEUA 11. in 18. od 8.00 do 13.00 ure STß' SVECARNA STELE Glavni trg 16, Kamnik, ® 831-16-84 Delovni čas: pon.-pet. od 8h-12h in od 14h-18h, sobota od 8h-12h Od 16. do 30.12. non stop od 8h-18h, soboti 24.12. od 8h-14h' in 31.12. od 8h-13h. 1. december 2011 AKTUALNO Kamniški ObČAN Potniki si želijo hitrejših povezav z vlakom Kamnik-Ljubljana Kot nam je povedala Janja Zorman Macura, ki skrbi za stike z javnostjo in protokolarne zadeve na^ Občini Kamnik, je župan Marjan ©arec na rednih mesečnih srečanjih z občani prejel mnogo pripomb in želja glede voznega reda vlakov, predvsem v smislu hitrejših linij vlakov iz Kamnika v Ljubljano in obratno. Zato sta se z direktorjem občinske uprave mag. Ivanom Kendo pred tednom dni z vlakom odpeljala v Ljubljano in se sestala s predstavnikom Slovenskih železnic d.o.o. za potniški promet Go-razdom Hartnerjem in mu predala pobudo za povečanje direktnih linij Ljubljana-Kamnik in Kamnik-Ljub-ljana. Sedaj sta namreč »na voznem redu« le dve direktni liniji dnevno, in sicer iz Kamnika proti Ljubljani ob 8. uri ter iz Ljubljane proti Kamniku ob 16.45. Župan je na sestanku poudaril, da bi bil za občanke in občane prevoz z vlakom na delovno mesto in nazaj precej bolj zanimiv, če le ne bi bila vožnja tako dolgotrajna. Na Slovenskih železnicah so obljubili, da bodo zadevo proučili in jo tudi izvedli, če bo le mogoče. Kot je povedal Gorazd Hartner, se glede na veliko frekvenco potnikov na kamniški progi na Slovenskih železnicah resno ukvarjajo z možnostjo posodobitve proge. Če spomnimo, je bilo tudi v preteklih letih že več obljub, a je ostalo le pri teh, na Slovenskih železnicah pa so pojasnjevali, da je pogoj za več direktnih linij nadgradnja obstoječe infrastrukture, ki pa je v lasti države in ne Slovenskih železnic. A le upamo lahko, da gre tokrat za resnejši pristop, saj si potniki, ki se dnevno vozijo z vlakom na progi Kamnik-Ljubljana, že vrsto let želijo in si tudi glasno prizadevajo za več direktnih in s tem hitrejših vlakom, s katerim je pot kar četrt ure krajša, kar pomeni, da iz Kamnika v Ljubljano prispemo v pičle pol ure. Vsak delovni dan na kamniški progi vozi dvajset parov potniških vlakov, a le enkrat v vsako smer odpelje direktni vlak. Predvsem za jutranji odhod vlaka iz Kamnika ob 8. uri, ki je vsem, ki v Ljubljani začenjajo službo ali šolo prepozen, je bilo že mnogo pobud, da bi bil odhod jutranjega direktnega vlaka proti Ljubljani zgodnejši. Glede na to, da na kamniški progi vsak delovni dan prepeljejo okrog 4500 potnikov, bi morali na Slovenskih železnicah prisluhniti potnikom, saj vsakodnevno poslušamo o nujni večji uporabi javnih prevoznih sredstev zaradi preobremenjenosti okolja s prometom in onesnaževanjem. SAŠA MEJAČ Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra Kamnik - Maistrovo mesto Ob državnem prazniku - Dnevu Rudolfa Maistra, ko se spominjamo pomembnih dejanj velikega Kamničana in 23. novembra 1918, ko je general Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru, sta Občina Kamnik in Zveza društev »General Maister« v Domu kulture Kamnik pripravila slovesnost s podelitvijo priznanj Rudolfa Maistra. Predsednik Zveze društev General Maister mag. Milan Lovren- čič je ob nagovoru na slovesnosti izpostavil pomembno vlogo društev general Maister in ostalih domoljubnih organizacij, saj je v današnjem času utrjevanje domoljubja in identitete še posebej pomembno. Slavnostni govornik župan Marjan ©arec je izpostavil, da je Rudolf Maister narodov obstoj obranil z orožjem in pogumno taktiko ter nam ohranil velik del ozemlja, ki bi bilo sicer za vedno izgubljeno, kot premnogi deli naše domovine. »Ce pogledamo na zemljevid in poiščemo vas Djek-še globoko na severu, se zavemo, do kam je segla slovenska beseda. Politika se je zanašala na mirovno konferenco, nazadnje pa je na plebiscitu negativna propaganda pred državo SHS naredila svoje. Posledice so bile daljnosežne in poučne. Kažejo nam, kaj se lahko zgodi, če Slovesnost v spomin na generala, pesnika in rodoljuba Rudolfa Maistra se je začela s himno, ki so jo zapeli dijakinje in dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik pod vodstvom Katarine Skok. Center z gimnazijo in ekonomsko šolo ponosno nosi Maistrovo ime. UPOKOJENCI POZOR Varstvenemu dodatku se ne odrecite prehitro Kot verjetno že veste, bosta po novem letu varstveni dodatek k pokojnini in državna pokojnina postala socialna pomoč, ki bosta vračljivi. Vsi upokojenci, ki prejemajo ali varstveni dodatek ali državno pokojnino, bodo po novem letu poklicani na Center za socialno delo v Kamniku, kjer bodo ugotovili vase premoženjsko stanje in šele takrat se boste lahko odrekli tej socialni pomoči ne da bi morali kaj vračati. Novi zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki stopi v veljavo s 1.1.2012, določa, da bodo morali za tistega prejemnika socialne pomoči, ki ima v lasti nepremičnino ali prihranke, njegovi dediči vso socialno pomoč vrniti, razen, če ne bodo tudi sami uživalci socialne pomoči. V primeru, da premoženja ali prihrankov nimate in ne boste presegali cenzusa na družinskega člana, boste v prihodnje lahko prejemali visjo socialno pomoč kot je sedanji varstveni dodatek ali državna pokojnina. Prosimo udove ali udovce, ki imajo poleg svoje pokojnine se varstveni dodatek ter del udovskega dodatka po partnerju, da se oglasite na društvu upokojencev in pripravimo vlogo za mejni znesek udovske pokojnine, ki znaša najmanj 445 evrov. To je nova kategorija pokojnine, ki velja z novim letom. Pri tej pokojnini potem odpade varstveni dodatek, ki je vračljiv. Dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina nista vračljiva in se ne bosta spremenila v socialno pomoč. Če vas zanima podrobneje glede prejemkov se lahko oglasite v Društvu upokojencev Kamnik ob torkih ali petkih od 9. do 12. ure ali pokličete na telefonsko številko 041 848 084. Marjana Berlec, predsednica socialne komisije DU politika nima poguma v ključnih trenutkih pravilno ravnati in gledati širše. Najbolj žalostno je, da so Maistrovo delovanje ovirali tisti, ki bi morali odprtih rok sprejeti dejstvo, da je nekdo sposoben uresničiti narodove sanje o lastnem ozemlju, kulturi in jeziku. Ta nesposobna in lahkomiselna politika je kriva, da se mora dr. Rudi Vouk še danes v Unec za vzorno negovanje spomina generala Rudolfa Maistra (vse od leta 1934), Nikolaj Pin-terič za ustanovitev in uspešno vodenje Društva general Maister Kamnik in Rudi Vouk, odvetnik iz Dobrle vasi z avstrijske Koroške, za prizadevanja ob postavitvi 71 dvojezičnih tabel na južnem Koroškem. Prejemniki spominskih priznanj za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra: Nikolaj Pinterič, Rudi Vouk in Prostovoljno gasilsko društvo Unec z županom Marjanom ©arcem in predsednikom Zveze društev General Maister mag. Milanom Lovrenčičem. Kamniški OfiiM - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 1. 12. 2011. 21. stoletju boriti za dvojezične napise na krajevnih tablah, ko bi lahko bili enojezični, vendar s pomembno razliko, bili bi slovenski. Se najbolj žalostno pa je, da se politika do danes ni ničesar naučila in še vedno išče načine, kako ščititi predvsem lastne interese. Rudolf Maister je bil vojak in te politike ni mogel niti hotel razumeti«. Spominska priznanja za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra so prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo V kulturnem programu so nastopili Pevski zbor Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, gledališka skupina Rudolfi ŠCRM Kamnik, Moški pevski zbor DKD Solidarnost in kvartet GRM. Društvo general Maister Kamnik, ki se je kot samostojno društvo razvilo iz ljubljanske podružnice Društva general Maister aprila 2005, je na slovesnosti ob himni Lirašev »Slovenec sem« razvilo svoj prapor. SAŠA MEJAČ Fotografije: Mitja Ličar T e D n i (K) občine Oddelek za gospodarske javne službe črna 12 - gradnja odvodnjavanja na državni cesti R1-225 Stahovica-Črnivec Gradbena dela za ureditev odvodnjavanja meteorne vode v kraju Črna ob državni cesti poteka po terminskem planu izvajalca Cestno podjetje Ljubljana d.d. Z ureditvijo bo rešen večletni problem ogroženosti stanovanjskega bloka Črna 12, saj je neurejena meteorna kanalizacija povzročila spodkopavanja temeljev objekta. Glede na zahtevnost investicije občinska uprava predvideva, da bo sanacija zaključena v prvih dneh decembra. Vegrad - rekonstrukcija JP 660521 Stahovica -Črna proti Praprotnem Na občinski cesti proti domu na Vegrad intenzivno potekajo gradbena dela, ki zajemajo izgradnjo meteorne kanalizacije, propustov, jaškov, dre-naže, zamenjavo tampona in asfaltiranje v dolžini približno 260 metrov. Na podlagi zagotovil izvajalca podjetja Garnol d.o.o. bodo dela na tem odseku zaključena do 15. decembra letos. Stanovalce in voznike opozarjamo, da na območju gradbišča spoštujejo varnostne ukrepe in popolno zaporo ceste, ter se jih zahvaljujemo za razumevanje. Protipoplavni nasip v ©marci Ob vodotoku Kamniške Bistrice v naselju Šmarca se uspešno zaključuje izgradnja protipoplavnega nasipa, ki bo bistveno pripomogel k poplavni varnosti na tem območju. Nadzorne službe ocenjujejo, da bo izvajalec podjetje Žurbi Team d.o.o. z gradnjo zaključilo v naslednjem tednu. Omeniti je potrebno, da projekt v celoti financira Ministrstvo za okolje in prostor - ARSO, kar je za občino Kamnik velika pridobitev. Pločnik Šmarca-Nožice Ob državni cesti med naseljema Šmarca in Nožice je zaključena gradnja pločnika, ki povezuje občino Kamnik in Domžale. V naslednjih dneh bo izvajalec Cestno podjetje Ljubljana d.d. pričelo z namestitvijo luči na drogove javne razsvetljave, s čimer bo projekt uspešno zaključen. Za naše občane je navedena pridobitev zagotovo zelo velik uspeh, saj bo s tem ustrezno urejena šolska pot ob državni cesti. Oddelek za premoženjsko-pravne in splošne zadeve Pravna služba je v preteklem tednu pridobivala še zadnja soglasja v zadevi pridobivanja gradbenega dovoljenja za novogradnjo OŠ Frana Albrehta z zunanjo in komunalno ureditvijo. Pridobitev soglasij soglasodajalcev, ki so v skladu z zakonodajo opredeljeni kot stranke v postopku, je nujna za pridobitev gradbenega dovoljenja. V kolikor bo le-to v prihodnjih dneh izdano, bo občina razpolagala z vsemi potrebnimi dokumenti za kandidiranje na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev s strani države, kar bo nedvomno skrajšalo čas do končne izvedbe obeh mestnih šol. Prav tako je pravna služba v preteklem tednu sklepala še zadnje letošnje pogodbe v zvezi z nakupom in prodajo zemljišč, izdane pa so bile tudi ustrezne odločbe za postavitev stojnic političnim strankam ter dovoljenje za postavitev drsališča na Glavnem trgu. Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance V ponedeljek, 21. novembra, je potekala seja Razvojnega sveta LAS Srce Slovenije, na kateri so se potrjevale spremembe drugega Načrta izvedbenih projektov LAS Srce Slovenije za leto 2011. V načrt izvedbenih projektov je vključenih 5 projektov, ki se bodo izvajali na območju občin vključenih v LaS Srce Slovenije. V preteklem tednu so bile opravljene redne seje odborov občinskega sveta, na katerih se je obravnaval predlog Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2012 v drugi obravnavi. Na podlagi javnega razpisa za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva - jesenski del ter pravilnika so bili v preteklem tednu vlagateljem izdani sklepi o dodelitvi sredstev. Na razpis je prispelo 5 vlog za sofinanciranje pospeševanja zaposlovanja ter 2 vlogi za sofinanciranje udeležb na sejmih in razstavah. V petek, 25. novembra so predstavniki občinske uprave obiskali zavetišče Horjul. Zakon o zaščiti živali lokalnim skupnostim nalaga zagotovitev zavetišča za zapuščene živali, katerim se zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. Za odvoz in oskrbo zapuščenih živali, najdene na območju občine Kamnik ima le-ta sklenjeno pogodbo z omenjenim zavetiščem. Zaradi zakonsko urejenega mikročipiranja psov v zadnjih letih opažamo, da se število zapuščenih psov ne povečuje. Nasprotno pa problematika potepuških mačk postaja vse bolj pereča. Oddelek za družbene dejavnosti V preteklem tednu smo nadaljevali z ogledi primernih prostorov - začasno lokacijo - za izvedbo pouka v šolskem letu 2012/2013, torej v času, ko bodo na območju mestnih šol potekala gradbena dela. Na področju predšolske vzgoje potekajo pogovori s Centrom za socialno delo, ki bo za leto 2012 pristojen tudi za določevanje višine plačila vrtca. Odprta vprašanja in dileme v zvezi s financiranjem po novem - o načinu izvajanja transferjev z naslova doplačil za programe vrtca, smo že pred časom naslovili na pristojni ministrstvi. Ker odgovora še nismo prejeli, smo naš dopis posredovali Skupnosti občin, ki ga je nato preoblikovala v splošno vprašanje občin in zaprosila ministrstva za prioritetno obravnavo. S strokovno službo Centra za socialno delo Kamnik smo se dogovorili, da bomo letos prispevali del sredstev za praznično obdaritev kamniških rejencev (14) in rejnikov (21). Dela na stavbi na železniški postaji potekajo po planu in bodo v tem tednu zaključena. V sredo, 23. novembra, je bilo praznovanje Dneva slovenskih splošnih knjižnic, na katero smo bili povabljeni in se je tudi udeležili. Dogodek je pripravila sekcija za splošne knjižnice, katere predsednica je direktorica Matične knjižnice Kamnik, Breda Podbrežnik Vukmir. Dogodek se je odvijal v prostorih Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, slavnostna govornika sta bila Župan občine Žalec Janko Kos in pesnik Ervin Fritz. Glavna tema oz. rdeča nit dneva slovenskih splošnih knjižnic je nosila naslov: »Dobiva se v knjižnici«. Po uradnem delu so sledile delavnice z bibliopedagoškimi vsebinami: knjižnica za srednješolce, knjižnica za brezposelne, knjižnica kot prostor za sodelovanja, knjižnica za osnovnošolce, knjižnica in lokalno okolje, knjižnica za tretje življenjsko obdobje, knjižnica za odrasle, knjižnica za najmlajše..... in predstavitvami knjižnic po stojnicah (MKK, Knjižnica Domžale, Knjižnica Medvode, Knjižnica Dravograd, Mestna knjižnica Grosuplje, Knjižnica Šentjur, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Knjižnica Pavla Golie Trebnje, Mestna knjižnica Kranj,...), kjer smo dobili pregled nad dejavnostmi in delovanjem drugih knjižnic in tudi nad našo Matično knjižnico Kamnik. V četrtek, 24. novembra, je bil sestanek s predstavniki Mladinskega sveta Kamnik, kjer smo razpravljali o Predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o soustanovitvi zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik. V soboto, 26. novembra, je Občina Kamnik v sodelovanju s Srednješolskim centrom Rudolfa Maistra in JSKD - območno izpostava Kamnik organizirala svečano akademijo v počastitev 90 - letnice rojstva kamniškega rojaka, pesnika Franceta Balantiča, ki se je odvijala v avli Srednješolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. Oddelek za urejanje prostora V preteklem tednu smo po predhodnem usklajevanju k osnutku sprememb in dopolnitev UN K9 Šole prejeli še smernice Komunalnega podjetja Kamnik. Rok za izdajo smernic k Un je sicer potekel že 25. novembra, vendar pa je potrebno na podlagi Zakona o varstvu okolja v postopku pridobiti še odločbo, ali je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, na katero pa še čakamo. JANJA ZORMAN MACURA Odnosi z javnostmi, Občina Kamnik Kamniški ObČAN AKTUALNO 1. december 2011 Kamniški gasilci hitijo na pomoč z novo avtolestvijo Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik kot osrednja gasilska enota v občini Kamnik že 129 let uspešno opravlja naloge na področju izvajanja javne gasilske službe in poleg nalog gašenja opravlja tudi zahtevne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, nesrečami z nevarnimi snovmi ter prometnimi in drugimi nesrečami. Gasilci za učinkovito in hitro pomoč sočloveku potrebujejo ustrezno gasilsko opremo. Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik je imelo za gašenje in reševanje že pred drugo svetovno vojno prevozno trodekio leseno lestev, ki je bila nameščena na dveh kolesih in so jo gasilci prepeljali do mesta intervencije. Lestev je bila raztegljiva do dolžine 15 metrov. Danes hranijo podvozje te lestve v gasilskem muzeju v Metliki. Lestev iz leta 1987 na podvozju TAM 190, dolga 32 metrov, je bila dotrajana in zaradi napak ni več zagotavljala varnega dela in reševanja, na kar je PGD Kamnik dolga leta tudi opozarjalo bivšo občinsko upravo. Novo, sodobno avtolestev so končno dočakali in jo slovesno prevzeli v uporabo v soboto, 19. novembra. Kot je na slovesnosti, ki so jo spremljali zvoki Mestne godbe Kamnik, povedal poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak ml., obstoječa gasilska lestev ni zagotavljala uspešnosti in varnosti gasilske intervenci- O novi avtolestvi PGD Kamnik Vozilo avto lestve je dolžine 32 metrov, na podvozju Mercedes nosilnosti 15 ton, dobavilo jo je podjetje METZ iz Nemčijie, ki izdela preko 150 avtolestev na leto. Podvozje vozila je v celoti generalno obnovljeno in prelakirano in ima zamenjane vse obrabljene dele. Sama nadgradnja je izdelana skoraj v celoti na novo ali pa so deli generalno obnovljeni. Lestev krmilijo in nadzirajo trije računalniški sistemi tako, da pri normalni uporabi voznik ne more izvesti kakršnih koli nepredvidenih potez, ki bi lahko povzročile poškodbe vozila ali reševalca. Na koncu lestve je vgrajena stoječa košara za prevoz treh gasilcev nosilnosti 270 kg, s pritrdišči za namestitev vodnega topa s pretokom 1400 l/minuto, izpihovalnika, reflektorjev za razsvetljavo moči 2000 W in reševalnih nosil za ponesrečenca teže do 150 kg. V primeru reševanja večjega števila ljudi se lestev lahko prisloni na okno ali balkon in se lahko istočasno evakuira preko 12 ljudi. zadovoljstvo rešitev pri vodstvu lokalne skupnosti kot tudi civilne zaščite pozitivno sprejeta,« je med drugim povedal Jože Oblak ml. »Lestev smo kupili zato, ker smo jo potrebovali že včeraj. Tudi zato nismo posegali v vrstni red nabave vozil po naši občini, ampak smo v občinski upravi sklenili, da je prav, da lestev izvzamemo iz tega. Spoštovane tovari-šice in tovariši, gasilke in gasilci PGD Kamnik in gostujočih društev, iskreno vam čestitam ob tej pridobitvi in si želim, da bi ta lestev dolga leta opravljala svojo nalogo v slogu gasilskega rekla »Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč,« je povedal kamniški župan Marjan Šarec. Da bo nad lestvijo bdel tudi sv. Florjan, zavetnik gasilcev, je blagoslov podelil kamniški župnik Tone Dular. SAŠA MEJA» Foto: Janja Zorman Macura Gasilci za učinkovito in hitro pomoč sočloveku potrebujejo ustrezno gasilsko opremo. Kamniški gasilci so sodobno avtolestev slovesno prevzeli v uporabo v soboto, 19. novembra. Na sliki z leve: predsednica PGD Kamnik Simona Oblak Zorko, poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak ml, župan Marjan Šarec, poveljnik CZ Kamnik Matjaž Srša in njegova namestnica Brigita Vavpetič. Da bo nad lestvijo bdel tudi sv. Florjan, zavetnik gasilcev, je blagoslov podelil kamniški župnik Tone Dular, nato pa so se skupaj z županom in poveljnikom kamniških gasilcev podali na prvo uradno pot nove avtolestve. --je, saj je obstajala velika verjetnost nenadne odpovedi vozila oziroma lestve in v tej zvezi povezanih hidravličnih in drugih mehanizmov za krmiljenje lestve. Stanje obstoječe gasilske lestve je doseglo tisto stopnjo, ko zaradi uporabe le-te pri reševanju obstaja nevarnost poškodbe gasilcev ali poškodbe tretjih oseb, ki se rešujejo. »Rešitev smo v letošnjem letu predstavili vodstvu lokalne skupnosti in vodstvu civilne zaščite. Ko smo predstavili prihranek pri nakupu in z dokumenti potrdili, da s primernim pristopom lahko dosežemo skoraj takšno življenjsko dobo kot z nakupom nove, je bila na naše veliko Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik kot osrednja gasilska enota v občini Kamnik že 129 let uspešno opravlja naloge na področju izvajanja javne gasilske službe. Po zajtrku se dan pozna Zajtrkovalne navade otrok in mladostnikov so slabe. Raziskave kažejo, da jih kar tretjina med tednom ne zajtrkuje. In to kljub pogostim opozorilom, da naj se v skrbi za zdravo življenje dan začne z uravnoteženim zajtrkom. Da bi dvignili zavest o pomenu zajtrka in o zdravi prehrani, ki naj vključuje uživanje lokalno pridelanih živil, so ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za šolstvo in šport in za zdravje, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Inštitut za varovanje zdravja RS pripravili projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Namenjen je spodbujanju zajtrkovalnih navad in dvi- govanju zavesti o pomembnosti zajtrka, saj je redni zajtrk del zdravega načina življenja. Slovenski zajtrk je poudaril tudi pomen in prednosti lokalno pridelanih živil in kmetjske dejavnosti, predvsem čebelarstva, sadjarstva in predelave žit. Otroci v vseh slovenskih šolah in vrtcih so tako v petek, 18. novembra, zajtrkovali črn ali polbel kruh, maslo, med, mleko in jabolka, vse slovenskega porekla. Otroci in mladostniki so ga večinoma z veseljem pojedli, a prehranski strokovnjaki že opozarjajo, da zajtrk v takšni sestavi le ni tako zdrav, saj vsebuje veliko sladkorja in ogljikovih hidratov. Naj bo torej zajtrk raznovrsten in zdrav, 162.000 otrok v 822 osnovnih šolah in 78.000 otrok v 890 vrtcih je 18. novembra zajtrkovalo slovenski zajtrk, kar je velik logistični zalogaj. Potrebno je bilo zagotoviti 32 ton jabolk, 19 ton kruha, dobri dve toni in pol masla, 3 tone medu in 53.600 litrov mleka Po podatkih statističnega urada povprečni Slovenec vsak dan porabi v poprečju 20 dekagramov moke za kruh in testenine, poje približno polovico jabolka, popije okrog 1,5 dcl mleka ter poje skoraj 4 g masla (na kruhu, v pecivu ipd.) in 3 grame medu. da ga bomo vsak dan znova z užitkom in brez slabe vesti pojedli. Tako otroci kot starši, ki tudi prehranjevalne navade običajno prenašajo na otroke. Po jutru in zajtrku se vendarle dan pozna! SAŠA MEJAČ Velik uspeh kamniškega inovatorja Tomaža Zoreta Na Slovenskem forumu inovacij je Tomaž Zore prejel bronasto priznanje uporabe odličnosti za produkt wFoil. S svečano podelitvijo nagrad avtorjem najboljših inovacij se je 23. novembra na Gospodarskem razstavišču zaključil šesti Slovenski forum inovacij, kjer podeljujejo najvišje državne nagrade na področju znanosti. Sodelovalo je rekordnih 235 inovacij, med njimi tudi inovacija kamniškega podjetja V Navtik d.o.o. -prototip wFoil 18 Albatros. Strokovna komisija je pri ocenjevanju inovacij prvič upoštevala tudi vidik odličnosti ustvarjalnih industrij. V tej kategoriji so podelili zlato, srebrno in bronasto priznanje. Nagrajene inovacije izražajo visoko raven odličnosti v intelektualnem kapitalu. Dobitnik zlatega priznanja je podjetje Pipistrel d.o.o. za štirisedežno potovalno letalo Panthera z modularnim pogonom, srebrno priznanje je prejel Institut Jožef Stefan (IJS) za sistem Pedius za računalniško evidentiranje in sestavljanje fragmentov stenskih poslikav. Tomaž Zore, lastnik podjetja V Navtik in ustanovitelj skupine wFoil Group, ki združuje pretežno kamniška podjetja in mojstre, je iz rok direktorja JAPTI g. Plestenjaka prejel bronasto priznanje uporabe odličnosti ustvarjalnih industri za inovacijo wFoil. Veselje so s Tomažem delili nekateri člani skupine wFoi Group, ki so vsak na svoj ustvarjalen način sodelovali pri nastajanju inovacije: Janez Zore, Dušan Papež, Brane Golubovič in Darinka Zore. Forum inovacij je obiskal tudi predsednik dr. Danilo Türk, ki se je o inovaciji z zanimanjem pogovarjal s Tomažem Zoretom, njegovim očetom Janezom in Branetom Go-lubovičem. Prototip wFoil 18 Albatros, visokotehnološki projekt z inovativnim in naprednim designom, navtične probleme rešuje z letalskega vidika wFoil je visokotehnološki projekt, ki navtične probleme rešuje iz letalskega vidika, saj je Tomaž že dolgo uspešen pilot, zato so uporabili prijeme, ki se uporabljajo pri najnovejših projektih v letalstvu. Posebnost koncepta wFoil je v tem, ko plovilo pluje na hidro foilih, se upor vode ne spreminja s povečevanjem hitrosti plovila. Cilj projekta wFoil je razvoj nadstandardnega plovila, ki na osnovi svojstvenega koncepta postavitve hidro foilov ali podvodnih krilc omogoča, da se trup plovila loči od vode pri manjši hitrosti, doseže večjo končno hitrost ter je bolj okretno in stabilno od vseh do sedaj znanih hidro foil plovil na svetu. »Minimalna hitrost je pet vozlov, kar je hitrost zelo počasne barke. Bolj »našpičene« variante bodo dosegale hitrosti tudi 60 vozlov in več, kar pa so že hitrosti športnih letal kot so Cessna, Piper in seveda letala našega proizvajalca Pipistrela. Ampak z njimi ne smete brisat', kot piloti v žargonu pravimoi nizkemu letenju,« pojasni Tomaž in ponosno doda glede porabe goriva:» Porabili boste od 7-l0-krat manj goriva kot ostali, ki uporabljajo klasične športne gllserje. Pa še hitrejši boste od njih.« Projekt vvFoil ima glede na tehnično zasnovo vse možnosti, da se razvija tako na področju jadrnic kot na področju motornih plovil na gorivo in elektriko. Koncept in konstrukcija plovil wFoil pa omogoča tudi razvoj hidro letala, ki bi bilo sposobno vzletati ter pristajati na valovitem morju. wFoil hidro letalo bi na novo definiralo uporabo letal na vodnih površinah in tako omogočilo ponovni razvoj hidro letal. Kot je povedal Tomaž Zore, je eden izmed ambicioznih ciljev podjetja in skupine postavitev svetovnega hitrostnega rekorda v jadranju, priznanje pa poklanja skupini wFoil Group, brez katere bi težko pripeljal projekt tako daleč. »Prejeli smo eno najpomembnejših nagrad na področju high-tech izdelkov v Sloveniji, kar dokazuje, da smo se pravilno odločili, ko smo poleg velikega poudarka tehničnim specifikacijam dali tudi velik poudarek designu, ki je inovativen in napreden ter jasno komunicira visokotehnološko poslanstvo projekta. Za design v wFoil Groupu skrbi podjetje Wilsonic design, katerega direktorica je Kamničanka Nina Mihovec. Javna predstavitev novega produkta je mnogo težja stvar kot objava potnikom v letalu. »e pa imaš odličnega svetovalca, kot je Brane Golubovič, je bistveno lažje. Njegovi napotki so bili strokovni in pomirjajoči hkrati, za kar se mu zahvaljujem,« pove Tomaž. Prototip wFoil 18 Albatros bo prvič testiran na vodi v mesecu januarju, nato pa se bodo začela pogajanja s potencialnimi investitorji o sofinanciranju projekta. V podjetju V Navtik d.o.o. si želijo, da bi projekt nadaljevali v Sloveniji, v domačem Kamniku, saj bi to pomenilo delo za številna kamniška podjetja. »A če v Sloveniji ne bo interesa za investiranje, bomo kapital, žal, iskali v tujini, kar pomeni tudi selitev projekta z razvojem in kasneje proizvodnjo v tujino,« razmišlja nagrajeni kamniški inovator. Tomažu Zoretu iskreno čestitamo za njegov uspeh in želimo, da dobi poslovne partnerje in investitorje kar v domačem Kamniku. Zapisala MIRA PAPEŽ Tudi otroci iz vrtca Sneguljčica VVZ Antona Medveda so pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Na pomoč so jim priskočili kamniški čebelarji in kmetija Jamšek z domačim mlekom. Na zajtrk so povabili tudi župana _ Marjana Šarca. Pripravili so mu poučno zdrav program, peli pesmice in obljubili, da bodo vsak dan začeli z zdravim slovenskim zajtrkom. Foto: Janja Zorman Macura. AVTO CENTER AVTODELI i Perovo 27, 1241 Kamnik, 01/ 83 08 350 www.gume.si ^ servisni material, ^ dodalna oprema, poirošni material Vse za vzdrževanje vozilat KUPON ZA DECEMBRSKI ^ (PapustI se ne seHmlo.mMo na glavnino m dadatne opreme In za avtamehanlino delo na i servisu 4 1. december 2011 NAS POGOVOR Kamniški ObČAN Pogovor s Kamničanko dr. Zdenko Čebašek-Travnik, varuhinjo človekovih pravic »V Kamniku ni bilo veliko povpraševanja po mojih izkušnjah ali nasvetih« že v preteklosti je pomagala ljudem pri premagovanju osebnih stisk, danes pa se zavzema za spoštovanje njihovih pravic oziroma odpravo in zmanjševanje morebitnih kršitev. Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik si je v petletnem obdobju dosedanjega mandata nabrala bogate izkušnje s politiko, prej pa si jih je nabirala predvsem v stroki na področju psihiatrije. V ospredju njenega sedanjega dela so zlasti pravice otrok, starejših, bolnih in invalidnih oseb, čeprav priznava, da si v preteklosti ni nikoli predstavljala, da se bo njena strokovna pot obrnila v to smer. Kamničanka dr. Zdenka Čebašek-Travnik, po rodu Prekmurka, ki v Sloveniji velja za eno izmed najboljših strokovnjakinj na področju zasvojenosti, je za naš časopis ob svetovnem dnevu človekovih pravic spregovorila o njenem poslanstvu. Desetega decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Kot varuhinja človekovih pravic ste se v preteklih letih lahko dobro seznanili s položajem Slovencev. S čim se srečujete na vašem delovnem mestu? Kako poteka vaš običajni delovni dan? Kako pomembno mesto zavzema vaša funkcija v naši državi? V začetku decembra obeležujemo dan človekovih pravic, ki je obletnica dneva, ko je bila v Organizaciji združenih narodov leta 1948 sprejeta Univerzalna deklaracija človekovih pravic. Na ta dan varuh človekovih pravic v Sloveniji prireja tradicionalni sprejem za predstavnike države, civilne družbe in tuje veleposlanike, vsako leto pa priredimo tudi strokovno srečanje - letošnje bo na temo Človekove pravice in mediji. Moj mandat se bo iztekel februarja leta 2013, z dosedanjim delom na tej funkciji sem zadovoljna. Delo je zelo pestro in naporno, odvisno tudi od tega, ali delam na sedežu v Ljubljani ali kje na terenu. Ko sem v pisarni, veliko časa porabim za pregledovanje pošte, tako tiste, ki prihaja na moj naslov, kot odgovore, ki jih pošiljamo našim pobudnikom. Pogosto imam sestanke s sodelavci in vabljenimi predstavniki državnih ustanov ali civilne družbe. S sodelavci pripravljamo publikacije, novinarske konference, organiziramo strokovna srečanja in podo- bno. Poslujemo pa tudi zunaj sedeža, s pobudniki se pogovarjamo na gostovanjih v različnih občinah, obiskujemo zavode, ustanove, šole, izvajamo nadzore, predavamo na strokovnih srečanjih in izvajamo preventivne akcije. Glede pomembnosti funkcije varuha človekovih pravic najbolje govori dejstvo, da je to edina državna funkcija, za izvolitev katere kandidat potrebuje najmanj 60 glasov poslancev, vsakoletno poročilo varuha pa mora obravnavati Državni zbor. no vpeti tudi v nekdanje strokovno delo? Koliko vam vaše strokovno znanje in dolgoletne izkušnje pomagajo pri opravljanju dela varuhinje človekovih pravic? Moja poklicna pot v medicini oziroma psihiatriji se je s prevzemom funkcije varuhinje prekinila predvsem kar se tiče dela s pacienti, ohranila pa sem sodelovanje s stroko na področju pedagoškega, raziskovalnega in publicističnega dela. Vsaka sprememba poklicne kariere zahteva obdobje prilagajanja, to sem občutila tudi sama. Seveda pa znanje in izkušnje iz preteklosti lahko uporabljam tudi pri sedanjem delu. Vas Slovenci, seveda tudi Kamničani, dovolj poznajo? Se ljudje znajo obrniti s svojimi težavami na Varuha? Kako se spoprijemate tako s spodbudnimi kot žalostnimi zgodbami, s katerimi se srečujete v svojem vsakdanu? S prevzemom visoke državne funkcije, kot je varuh človekovih Februarja 2013 se ji izteče mandat; priznava, da o vprašanju ali nadaljevati svojo kariero kot varuhinja v zadnjem času razmišlja in če bo k temu nagovorjena, bo kandidaturo verjetno sprejela. Pred tem je bila ves čas predana zdravniškemu poklicu - najprej kot splošna zdravnica, nato kot psihiatrinja. Doktorirala je na ljubljanski medicinski fakulteti, študirala^ pa tudi v Zagrebu, Londonu in Baltimoru (ZDA). Dr. Zdenka Čebašek - Travnik je avtorica številnih strokovnih in poljudnih prispevkov s področja alkoholne politike in odvisnosti od alkohola, pa tudi s področja družinske terapije in sodnega izvedenstva. Uredila je več knjig in zbornikov ter s sodelavci organizirala več mednarodnih strokovnih srečanj. Delovala je kot mentorica specializantom in diplomantom drugih strok. Njeno raziskovalno delo sega na različna področja medicine in humanističnih ved. Dr. Zdenka Čebašek-Travnik pravi, da je njeno delo naporno in da zanj porabi veliko energije, zato se posveča ljudem, ki ji energijo dajejo. Predvsem družina je njen glavni vir navdiha. Sprosti pa se tudi s sprehodi v naravi, vrtnarjenjem in potovanji. Pred nastopom funkcije varuhinje človekovih pravic ste imeli za seboj bogato in uspešno poklicno kariero. Pogrešate stroko ali ste še ved- »Mislim, da se v položaju, ko potrebuješ pomoč Varuha človekovih pravic, znajde večina ljudi vsaj enkrat v življenju. Žal pa je dejavnost Varuha človekovih pravic med ljudmi še premalo poznana. Bralce zato vabim k ogledu naših spletnih strani www.varuh-rs.si, imamo pa tudi posebno spletno stran za otroke,« pravi dr. Zdenka Čebašek Travnik. Na spletni strani je objavljeno: Na varuhinjo, na njene štiri namestnike ali na njene strokovne sodelavce se lahko obrnete, če menite, da vam je bila z aktom državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil kršena katera izmed pravic. Preden se pritožite na institucijo Varuha človekovih pravic RS (Varuh), skušajte sami rešiti svoje težave. To lahko storite tako, da 1. se pritožite na organ, ki vam je kršil pravico, 2. se pritožite na organ, ki nadzoruje delo organa, ki vam je kršil pravico 3. uporabite vse druga možna pravna sredstva. Če ste izčrpali vse možnosti za rešitev vaših težav ali pa preprosto ne veste več, kaj storiti, pokličite na brezplačni telefon varuha 080 15 30, kjer vam bo informator pri VČP RS dal navodila, kako vložite pisno pobudo Varuhu in vam podal osnovne informacije o delu Varuha, pa še kakšno informacijo na vašo željo. Varuh lahko ■ kršitelja opozori, da kršitev popravi oziroma odpravi storjeno nepravilnost ali ■ celo predlaga povrnitev škode. ■ V vašem imenu in z vašim pooblastilom na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih predpisov ali aktov ali pa ■ posreduje ustavno pritožbo zaradi kršenja katere od pravic. ■ Vladi ali parlamentu lahko da pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov. ■ Predlaga vsem organom, ki sodijo v njegovo pristojnost, da izboljšajo svoje poslovanje in odnose s strankami. ■ Vsakomur lahko posreduje svoje mnenje o nekem primeru, ki je povezan s kršenjem pravic in svoboščin. Pri tem ni pomembno, kakšne vrste je postopek, niti v kateri fazi obravnave je pred določenim organom. Varuhu lahko pošljete pisno pobudo po pošti ali elektronski pošti, lahko pa se nanj obrnete tudi prek brezplačnega telefona ali se dogovorite za osebni pogovor z njim ali njegovimi sodelavci. Če ne morete osebno do njega v Ljubljano, imate nekajkrat na leto priložnost srečati se z njim, ko posluje zunaj sedeža oziroma se mudi v nekaterih krajih po Sloveniji. Področje dela varuha zavzemajo ustavne pravice, omejitev osebne svobode, socialna varnost, delovno pravne zadeve, upravne zadeve, sodni postopki, okolje in prostor, gospodarske javne službe, stanovanjske zadeve, varstvo osebnih podatkov, varstvo otrokovih pravic, diskriminacija, varuh kot državni preventivni mehanizem ter ostalo. s katerimi se srečujemo prebivalci Kamnika, delno jih poznam iz medijev, delno iz osebnih opažanj in stikov. A doslej me je k reševanju težav le enkrat povabil bivši župan, šlo je za okoljsko problematiko Kot varuhinja človekovih pravic sem pomembno prispevala k urejanju nekaterih okoljskih problemov. Tudi prej, ko sem še delala kot strokovnjakinja na področju psihiatrije, ni bilo velikega povpraševanja po mojih izkušnjah ali nasvetih. Prepričana sem, da prebivalci Kamnika vedo, kaj bi bilo treba urediti in spremeniti v našem mestu, poleg ureditve predšolskega varstva in skrbi za starejše pa nas vse skupaj čaka še veliko izzivov. Posebej me skrbijo mladi, njihov odnos do alkohola in drugih drog. Želela bi si, da bi se več mladih pridružilo ustvarjalnim in športnim dejavnostim, za katere je v Kamniku kar precej možnosti. danes rodi v zunajzakonski skupnosti. Prihajajo božični prazniki, ki so tradicionalno povezani z družino. Kaj za vas predstavlja tradicionalna družina? Znano je, da sem tudi javno podprla družinski zakonik in prepričana sem, da ta sam po sebi prav v ničemer ne ogroža družine, niti vrednot, povezanih z njo. Je izredno pomemben za uresničevanje pravic otrok, predvsem pa nikomur ničesar ne jemlje. Kot družinska tera-pevtka sem družine razlikovala le glede na to, ali so funkcionalne ali ne. Pri tem pa mi nikoli ni bilo pomembno, kdo posamezno družino sestavlja. Vsaka družina si tudi po postanejo bolj izraziti. K manifestaciji nasilja pa dosti prispeva tudi uživanje alkohola. Od leta 2008 velja Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki so ga dolžne izvajati vse institucije. Posebej pomembna je vloga policije, ki svoje naloge dobro pozna in je tudi v času praznikov tista, ki je v primerih nasilja dolžna posredovati in nuditi pomoč žrtvam nasilja. Najprej je treba poskrbeti za varnost žrtev, storilce pa ustrezno obravnavati. Za izboljšanje razmer v takšni družini pa je nujna strokovna pomoč tako za žrtve kot za storilce nasilja. Kako vi doživljate praznike? Imate morda kakšen prijeten in zanimiv spomin nanje? Družinski prazniki niso le ob koncu leta, temveč takrat, ko se družina odloči za praznovanje. To so lahko različne priložnosti, kot so rojstni dnevi, godovi, pomembni življenjski dogodki ali pa tradicionalni prazniki, značilni za naše okolje. Morda se bo zdelo »V Sloveniji so na določenih področjih človekove pravice dovolj upoštevane, odkrivamo pa tudi področja, kjer temu ni tako. ©e vedno so v ospredju mojega zanimanja pravice otrok, takoj za njimi pa pravice starejših, bolnih in invalidnih oseb. Pravice otrok so izjemno obsežno področje Varuhovega dela, v nekaterih državah imajo posebne otroške ombudsmane. V Sloveniji se s tem področjem ukvarja moj namestnik Tone Dolčič, izvajamo projekt Zagovornik - glas otroka in obravnavamo številna vprašanja s področja družinskega prava, izobraževanja, zdravstva, pa tudi športa. Več informacij lahko vsakdo najde na naših spletnih straneh www.varuh-rs.si«. svoje predstavlja in pripravlja družinske praznike in prav je, da jih doživlja v skladu s svojimi prepričanji in tradicijo. Prazniki niso za vse lepi, znano je, da se v tem času zgodi precej nasilja v družinah. Kako se pomaga družinam, ki se srečuje z nasiljem? pravic, postaneš javna osebnost in ljudje pričakujejo, da se boš tudi v zasebnem življenju temu prilagodil. Ko me ljudje prepoznajo in se obračajo name, na primer na cesti ali v trgovini, jim seveda ne morem pomagati drugače, kot da jih povabim, da mi pišejo ali pokličejo na telefonsko število 080 15 30. Obravnava pri Varuhu človekovih pravic RS (krajše Varuh) je namreč zaupna, zato ni primerno, da o težavah razpravljam z ljudmi v družbi drugih. Za reševanje težav pa potrebujemo tudi dokumentacijo, na podlagi katere posameznik zatrjuje kršitev svojih pravic. Glede na število in vsebino pobud lahko sklepam, da me ljudje kar dobro poznajo in da se znajo obrniti tudi na Varuha kot institucijo. Skupaj s sodelavci smo vsak dan priča številnim usodam, ki nas tudi osebno prizadenejo. Najteže je takrat, ko moramo posamezniku jasno povedati, da tudi pri Varuhu ne moremo rešiti njegovih težav, ker za to nimamo zakonskih pooblastil ali pa je posameznik zamudil vse pritožbene roke. Že leta 2007 je opozarjala, da revščina v državo vstopa skozi velika vrata, danes dodaja, da je revnih - tudi zaposlenih - še veliko več. Revni niso revni samo v tem, da ne morejo iti v trgovino in kupiti vse, kar bi si želeli, ampak jim je zaradi revščine onemogočen dostop do številnih drugih dobrin. »Pravica do izobraževanja, zdravstvenega varstva, do sodnega varstva - kar naj bi bili temelji naše državne ureditve - so za veliko skupino ljudi slabše dosegljive, da ne rečem nedosegljive. In pri tem bi morala politika, tudi izvršilna oblast, več narediti, ne samo z dodeljevanjem sredstev«. »Pravic otrok ne smemo zmanjševati, niti jih vezati na njihove dolžnosti - pač pa obe področji strogo ločiti. Od otrok smemo in moramo zahtevati, da izpolnjujejo svoje dolžnosti. Naša dolžnost, torej dolžnost staršev pa je, da jim dajemo občutek varnosti, sprejetosti, brezpogojne ljubezni in spoštovanja«. Ob skoraj soglasni izvolitvi v parlamentu na mesto varuhinje ste takoj napovedali, da boste na vrh svojih prioritet postavila otrokove pravice. Sedaj svojo obljubo uresničujete. Prav tako se zavzemate za pravice starejših. Kako se vas dotika problematika otrok in starejših v našem mestu? Seveda so mi poznane težave, V intervjuju, ki ste ga imeli v znani slovenski reviji pred kratkim, ste odkrito spregovorili o novem Družinskem zakoniku, saj ste ena izmed njegovih glavnih in najbolj glasnih podpornic. V pogovoru ste jasno zavzeli stališče, da ste proti telesnemu kaznovanju otrok. Kako kot strokovnjakinja in varuhinja gledate na današnjo vzgojo otrok? Imate kakšen nasvet glede vzgoje otrok za mlade družine, ki živijo v Kamniku? Poudarjam, da sem odločno proti telesnemu kaznovanju otrok. Vendar to ne pomeni, da nasprotujem vzgajanju in discipliniranju otrok. Naloga staršev je, da svoje otroke naučijo reda, discipline, predvsem pa spoštljivega odnosa do sebe in drugih ljudi. Problem vidim predvsem v tem, da starši nimajo dovolj znanja, potrpežljivosti in samozaupanja, da bi pri svojih zahtevah vztrajali. Premalo vedo tudi o tem, kdaj in kako otroka kaznovati za neprimerno vedenje in si napačno razlagajo, da prepoved telesnega kaznovanja pomeni, da morajo otrokom popuščati. Skrbi me, ko tudi nekateri strokovnjaki trdijo, da imajo otroci preveč pravic in premalo dolžnosti. Pravic otrok ne smemo zmanjševati, niti jih vezati na njihove dolžnosti - pač pa obe področji strogo ločiti. Od otrok smemo in moramo zahtevati, da izpolnjujejo svoje dolžnosti. Naša dolžnost, torej dolžnost staršev pa je, da jim dajemo občutek varnosti, sprejetosti, brezpogojne ljubezni in spoštovanja. Nasprotniki novega Družinskega zakonika so prepričani, da ne varuje vrednote družine, pa čeprav se več kot polovica otrok v Sloveniji Prav je, da omenjate, da prazniki ne pomenijo nekaj lepega sami po sebi in da številne ljudi spravljajo v stisko. Do nasilja v družini večkrat pride ravno v času praznikov, ko so ljudje več časa skupaj in morebitni konflikti nenavadno, a iz otroštva mi ostajajo v lepem spominu družinska srečanja ob dnevu spomina na mrtve. Takrat smo se srečevali s sorodniki, se pogovarjali o pokojnih, v njihov spomin prižigali svečke, hkrati pa še klepetali o vsem, kar se nam je zgodilo v času od prejšnjega praznika. Pa pečen kostanj in potica ... Kako se kot Prekmurka počutite v Kamniku? Kako si po stresnem dnevu napolnite baterije? Prekmurci smo znani po tem, da se nam toži po Prekmurju, čeprav smo razkropljeni po vseh koncih sveta. A Kamnik je kraj, kjer se je ustalila moja družina, zato se tukaj počutim dobro. Živimo v prijetnem okolju, kjer si po napornem delavniku tudi lahko napolnimo baterije. Vaša misel bralcem Kamniškega občana ob koncu leta? Po čem si boste zapomnili današnji dan ... Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC petek, 2. deœmber 18h ZGODBA IZ PHIIADELPHIJE / romantična komedija / The Philadelphia Story /1940, ZDA / r: G. Cukor/ Double BiH Jamesa Stewarta 20:30h KAKO SEM PREŽIVEL TO POLETJE / drama/Kak ja provjol etim letom / 2010, Rusija / r: Aleksej Popogrebski sobota, 3. december 20h KAKO SEM PREŽIVEL TO POLETJE / drama / Kak ja provjol etim letom / 2010, Rusija / r: Aleksej Popogrebski ponedeljek, 5. december 18h ALEKSANDRINKE / dokumentami film / 2011, Slovenija / režija: Metod Pevec / zadnjič v Domžalah 20h SUROVA BALADA / kriminalna drama / Badlands /1973, ZDA / r; Terrence Malick / Cikel filmov Terrenca Malicka torek, 6. december 18h SNEG NA KILIMANDŽARU / drama / Les Neiges du Kilimandjaro / 2011, Francija / r: Robert Guédiguian 20:30h TRGOVINA ZA VOGALOM / komedija / The Shop Around the Corner /1940, ZDA / r: E. Lubitsch / Double Bill Jamesa Stewarta sreda, 7. december ISh TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE: Samoragove skrivnosti / animirana pustolovščina / The Adventures of TinTin / 2011, ZDA, NZ/ r: Steven Spielberg / podnapisi 20:30h SNEG NA KlUMANDŽARU / drama / Les Neiges du Kilimandjaro / 2011, Francija / r: Robert Guédiguian MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / info@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si Kamniški ObČAN ANKETA - KULTURA - TURIZEM 1. december 2011 Študijska tura za turistične vodnike Spoznali smo skrivnosti Tunjiškega gričevja Nič nas ne sme presenetiti! Zato smo se lokalni turistični vodniki Srca Slovenije v organizaciji Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik tokrat podali na odkrivanje skrivnosti Tunjiškega gričevja, ki v svojih nedrjih skriva še veliko neodkritih skrivnosti. Ob tem mislimo na številne fosile, ki še čakajo na svoje odkritje. Eden že odkritih pa je fosil najstarejšega morskega konjička na svetu, ki je sedaj razstavljen v Zdravilnem gaju v Tunjicah. Po muzeju nas je popeljal Drago Vrhovnik, predstavil pa nam je tudi moč zdravilne gline in žive vode, ki sta do zdravja in dobrega počutja pomagali že številnim. Da bomo vodniki bolje pripravljeni na mrzle zimske dni, smo si moči nabrali na zdravilnih točkah Gaja. Tunjice so poznane tudi po cerkvi sv. Ane, ki jo je v spomin na svojo mater postavil Peter Pavel Glavar in je bila končana leta 1766. A Tunjice skrivajo še veliko drugega. Ste vedeli, da so včasih tunjiški Skupina vedoželjnih vodnikov pred Korbarjevo domačijo v Tunjicah. kmetje s sadjem zalagali kraje vse do Ljubljane in še dlje? Še pred 2. svetovno vojno so bile Tunjice pomembno območje pridelave sadja, predvsem jabolk in hrušk, sestava tal pa je omogočala tudi pridelavo kumar. Valentin Zobav-nik, predsednik Sadjarsko-vrtnega društva Tunjice, ki se trudi ohra- niti stare sorte sadja, nam je razložil pomen sadjarstva z vidika samooskrbe, predstavil pa nam je tudi prizadevanje društva za postavitev muzeja starih sort. Tunjice pa skrivajo tudi ohranjeno črno kuhinjo. Korbarjeva domačija, v kateri je kuhinja, je bila postavljena 1773. leta in še danes ohranja nekatere prvinske arhitekturne elemente. Mrzlo sobotno vreme nas je premrazilo do kosti, a tudi v takih vremenskih pogojih lahko skupini, željni novih izkušenj in novega znanja, v naši občini veliko pokažemo. Tekst in foto: Nina Klisarič Veseloigra »Od jutra do večera« nasmejala gledalce na Križu Lani so se mladi igralci na Križu pri Komendi v režiji Franca Martinjaka z igro »Podlaga zakonske sreče« predstavili še v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Križ. Uspešna predstavitev jih je spodbudila, da so letos stopili pred občinstvo kot samostojno društvo Dramska skupina Križ. Takšnega organizacijskega preskoka ne bi zmogli brez Franca Martinjka, ki je letos na oder postavil duhovito komedijo Jožeta Ekarta »Od jutra do večera«. Igralci Metod Zupin, Joži Žagar, Marko Pavlinič, Nina Žagar, Blaž Cuznar, Robert Osolnik, Tilen Soss, Sabina Susnik, Danijel Haromet, Sabina Martinjak, Bernarda Prezelj, Olga Hribar, Janez Slapnik so v urici in pol nasmejali gledalce. Dvorana na Križu je bila vse tri Režiser Franc Martinjakje na odru doma že več kot tri desetletja. dni v začetku novembra polna do zadnjega kotička. Sedaj se je dramska skupina z veseloigro podala na gostovanja po sosednjih odrih. Verjamem, da bodo tudi na tej poti uspešni, saj je Franc Martinjak tudi pri teh rečeh izkušen maček, njegov organizacijski motor pa je lepo utečen. »To je moja druga igra, ki sem jo reliral. Prva je bila Podlaga zakonske sreče. Tokrat smo si za nalogo zadali daljšo igro. Ponosen sem, da smo igro, ki jo je avtor Jože Ekart napisal v štajerskem narečju, Marcel Gomboc pa jo je potem priredil v gorenjsko, tako uspešno predstavili na kriškem odru«, pripoveduje Franc Martinjak, ki je >na odru doma« že več kot tri desetletja. Po delu na Petrolu se je zaposlil kot varnostnik in v tej »vlogi« iz občinske stavbe v Kamniku odšel v pokoj. Ker se na Križu ni nič posebnega dogajalo, je januarja lani zbral ekipo in tako se je začelo.... Zanimalo nas je koliko časa je bilo potrebno, da so na-studirali igro: »Dvanajst igralcev dobre tri mesece. Posebnost je tudi, da so poleg domačinov igralci iz različnih krajev; tudi iz Mojstrane je eden. V prihodnje bomo z veseljem sprejeli vsakogar, od koderkoli. V društvu, ki je samostojno eno leto, sedemnajst članov pa deluje dve leti, sem nadvse zadovoljen z ekipo«. »Že prva predstavitev je bila uspešna, letos smo bili že drugič deležni pohvale pred domačo publiko. Sedaj bomo gostovali. Imamo pa tudi že manjšo skupino, ki bo nastopala s skeči. To je izziv za prihodnje leto«, se dodaja Franc Martinjak, po domače Na-cetov s Križa. a. žalar Ob svetovnem dnevu človekovih pravic ČLOVEKOVE PRAVICE SE VEDNO MANJ UPOŠTEVAJO Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra. Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Omenjena deklaracija predstavlja skupni ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje. Skupno razumevanje teh pravic in svoboščin je največjega pomena za popolno uresničitev te zaveze. A vendar se vsak dan srečujemo s kratenjem človekovih pravic. Tukaj, okoli nas. So res taki časi ali smo le tako brezbrižni, da to dopustimo? Naše občane smo povprašali ali po njihovem mnenju Slovenija spada med države, ki zagotavljajo osnovne državljanske pravice. Tone in Marija: Slovenija trenutno ni v najboljšem stanju. Meniva, da se je Slovenija prodala. Tudi pri človekovih pravicah. Vse po vrsti se izkorišča. Varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek-Travnik poznava na videz, ko se srečujemo v mestu. Je prijetna za pogovor, sva pa vesela, da se nama še ni bilo potrebno obrniti nanjo. Včasih je bilo glede človekovih pravic veliko boljše. Danes najbolj nastradajo navadni delavci. Otroci imajo čisto preveč pravic, starši jih ne znajo več tako vzgajati, kot so nas ali mi svoje otroke. Predvsem mladina nima več delovnih navad, zato vse propada Mira: Tako v Kamniku kot v Sloveniji je trenutno najslabše okoli pravic zaposlenih Vedno bolj se jim kratijo pravice in ti ljudje res ne vedo, kam in na koga se naj obrnejo. Delavci oziroma nižji sloj je popolnoma nezaščiten. Če samo pomislim na delavce SCT-ja Ko jih gledaš in poslušaš, imaš občutek, da si popolnoma nemočen. Več mesecev je bilo vsem vse znano, pa ni nihče naredil ničesar. In takih primerov je ogromno. Tudi kamniški KK, kjer se delavcem dolgo časa ni plačevalo prispevkov. Tukaj so ljudje res brez pravic. Več kapitala imaš, več imaš pravic in obratno. Za nekatere je boljše, za veliko večino pa slabše kot nekdaj. Upokojenci živijo slabše, za mladino ni nobenega dela. Sonja: Kot invalidna oseba se pogosto počutim prikrajšana, saj je moj vsakdanjik zelo otežen in v nekem smislu so mi kratene človekove pravice. Denimo arhitek- tonske ovire. Ne morem sama na pošto ali banko. Na Glavnem trgu sedim pred banko in čakam, da mi nekdo odpre vhodna vrata Za večino ljudi to ne predstavlja nobene ovire, zame pa je to ogromna ovira v življenju. Včasih se počutim prav nizkotno. Sem razmišljala, da bi se s tako težavo obrnila na varuhinjo, a to je le telefonski klic, ki ne bi dosegel veliko. Prevoz v Ljubljano mi spet predstavlja težavo. Avtobus z dvigalom za invalidni voziček je vozil iz Kamnika v Ljubljano le kratek čas. Stanje glede človekovih pravic v Sloveniji se zagotovo ne izboljšuje, nasprotno, pravic imamo vedno manj. Vedno manj se gleda na ljudi, včasih se zgrozim, ko vidim kakšne reveže premoremo v Sloveniji. Brez dela in brez službe. Grozno in žalostno. Tega nekoč ni bilo. Janja: Če bi imela kakšne težave v življenju, bi se najprej obrnila na svojo mamo, ne na varuhinjo človekovih pravic. Nikoli se nisem poglabljala v delo varuha oziroma na splošno v človekove pravice, saj, hvala bogu, nikoli nisem imela takšnih težav, da bi se morala obrniti na uradno osebo. Pomembno pa je, da obstajajo institucije in uradne osebe, kamor se ljudje lahko obrnejo, če nimajo pomoči v ožji in širši družini. Miroslav: Mislim, da se tako v Sloveniji kot na vsem svetu človekovih pravic ne upošteva dovolj. Dokler bosta politika in denar vladar sveta, tega ne bo. Mislim, da se tudi varuhi, tako bivši kot sedanja, ne zavzemajo zadosti. Ali je to osebna stvar ali so podvrženi politiki, ne vem. Dokler korenito ne spremenimo mišljenja vsi ljudje, bo močnejši zatiral šibkejšega. Dandanes je najbolj na udaru glede človekovih pravic zagotovo delavski razred. Vse je odvisno od gospodarstva. Eni so na boljšem, drugi na slabšem in tako je tudi s človekovimi pravicami. Tako bo, dokler se določenih stvari ne bo sankcioniralo. po ulicah Kamnika je spraševala BOJANA KLEMENC Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kanmk KOLEDAR PRIREDITEV Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik www.kamnik-tourism.si, 01 831 82 50 DRSALIŠČE, Glavni trg, Kamnik Sobota, 3. december - nedelja, 22. januar Sobota, 3. december, ob 16. uri Slavnostno odprtje z županom Marjanom Šarcem Torek, 13. december, od 15. do 18. ure Otroški bazar Ponedeljek, 19. - petek, 23. december, od 16. do 20. ure Božično novoletni sejem Sobota, 31. december Silvestrovanje z ansamblom Trio Špica Vsak četrtek od 16. do 17. ure in vsako soboto od 10. do 11. ure ŠOLA DRSANJA ß Dom kulture Kamnik www.domkulture.ora, 031/775 700 ali 01/839-76-06 Četrtek, 1. decembra 2011, ob 18.00 Gledališče Konj KROKI V GLEDALIŠČU Lutkovna predstava z Ajdo Rooss Abonma Kam'ncek in za izven Vstopnina: 6 eur Petek, 2. decembra 2011, ob 16.30 in 19.00 DOBRODELNI KONCERT OŠ TOMA BREJCA Vstopnina: 5 eur Sobota, 3. decembra 2011, ob 19.00 Prvo slovensko pevsko društvo Lira LETNI KONCERT Vstopnina: 10 eur Nedelja, 4. decembra 2011, ob 18.00 Uroš Fürst JAMSKI ČLOVEK Monokomedija za izven Vstopnina: 15 eur / 12 eur - študentje, dijaki, upokojenci in abonenti DKK Četrtek, 8. decembra 2011, ob 19.30 Jure Godler in Tilen Artač GodArt Iluzionistično-glasbena komedija Maistrov abonma in za izven Vstopnina: 15 eur / 12 eur - študentje, dijaki in upokojenci Sobota, 10. decembra 2011, ob 10.00 Andrej Rozman - Roza BALON VELIKON Zaključena prireditev za Območno obrtno-podjetniško zbornico Kamnik Petek, 16. decembra 2011, ob 20.00 Mestna godba Kamnik TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT Vstopnina: 10 eur Sobota, 17. decembra 2011, ob 20.00 NAVAL SMEHA V GOSTEH Večer stand up komedije Nastopajo: Boštjan Gorenc - Pižama, Tin Vodopivec, Mla-den Pahovič, Janez Trontelj ter glasbeni duet JuGo (Goran Završnik in Juš Milčinski) Vstopnina: 10 eur / 8 eur - študentje, dijaki in upokojenci ß Matična knjižnica Kamnik www.kam.sik.si, 01 320 55 86 Torek. 13. december, ob 18. uri v knjižnici Kamnik NLB in NLB Vita vabita otroke na lutkovno predstavo Vito in Svit. Po predstavi bo otroke obiskal Božiček. Budnarjeva muzejska hiša www.domacija.com Nedelja. 4. december 2011. ob 15. uri MIKLAVŽEVANJE Igrica za otroke: Metuljčica Otroke bo obiskal sv. Miklavž in najbolj pridne obdaril Nedelja, 11. december 2011, od 14. ure dalje Delavnica izdelovanja novoletnih voščilnic Vodita: Branka in Tina Rozman ß Medobčinski muzej Kamnik www.muzej-kamnik-on.net Sreda, 14. december ob 18.00, salon gradu Zaprice v Kamniku SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 50-LETNICI MUZEJA IN ODPRTJE STALNE RAZSTAVE ODSEVI KAMNIŠKIH TISOČLETIJ 1. december 2011 VOLITVE Kamniški ObČAN PETER SVETINA ZA POSLANCA SLS RADOVANA ŽERJAVA Volilni okraj Kamnik - Komenda www.petersvetina.si Ne bomo dovolili, da bi bremena krize nosili predvsem upokojenci, delavci, kmetje, obrtniki in mladi. Zahtevali bomo vrnitev nezakonito pridobljenega premoženja, pravno in socialno pravično državo! Spoštovani, v kandidaturo za poslanca Državnega zbora RS na listi stranke SLS se podajam s ciljem, da se v parlamentu poleg uresničevanja programa stranke posebej zavzemam za reševanje lokalne problematike na območju občin Kamnik in Komenda. Iskanje priložnosti in ustvarjanje pogojev za zaposlovanje, samooskrba, razvijanje tržnih poti za lokalne pridelovalce, pomoč kmetom in podjetnikom pri prijavah na razpise, spodbujanje javno-zasebnih partnerstev in razvoj lokalnega podjetništa ter ureditev prometne infrastrukture so ključni poudarki mojega programa. Državni zbor RS je prostor, kjer se sprejemajo odločitve, ki se dotikajo vsakogar od nas. Država, to smo mi vsi! Ker skupaj zmoremo več, verjamem, da lahko kot vaš predstavnik zastopam interese nas vseh. Naša pravica je, da nam odločitve v politiki življenje olajšajo, ne pa zapletajo. V svojem življenju nikoli nisem obljubljal, česar nisem mogel izpolniti. Verjamem, da lahko kot poslanec v Državnem zboru RS naredim še več za uresničevanje vrednot in zagotavljanje varnosti, zaupanja in sodelovanja, za katere se zavzemam že vse svoje življenje. Le tako lahko ostajam zvest sebi, svoji družini in vam. Zahvaljujem se vam za zaupanje! S spoštovanjem, M uspemo Siovenijo! WWW.TONIN.SI Tomaž Besek Povej Naprej. Damjan Matidč Program NSi lahko strnemo v tri programske poudarke: vrednote, gospodarstvo, družina. Več najdete na www.tonin.si. SODELOVANJE: V prihodnjih mesecih bo morala politika z zgledom dokazati, da misli resno pri reševanju Slovenije. Znižanje plač politikom je zgolj prvi ukrep, slediti pa mu mora tudi pripravljenost na medsebojno sodelovanje. MOŽNOST IZVOLITVE: Na glasovnicah ne boste našli predsednikov strank, kijih spremljate po televiziji, ampak ljudi iz vašega okolja. O usodi predsednikov strank zato ne boste mogli odločati. Vaš glas pa bo odločilen pri tem, katerega kandidata iz vašega okolja boste poslali v parlament. Najboljše možnosti za izvolitev bo imel tisti kandidat, ki bo v domači občini najbolj presegel rezultat svoje stranke na državni ravni. ZA MLADE. ZA RAZVOJ. ZA MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE Vesel bom, če boste v nedeljo obkrožili številico 11. S term boste dali glas za več poštenosti, za več odgovornosti, za hitrejše gospodarsko okrevanje, za družinam prijaznejše okolje in za večjo varnost najšibkejših. Naredi nekaj zase, gl@suj zame. Med kandidati LDS je letos veliko takih kot sem jaz, mladih po letih in svežih po idejah. Mislim, da učinkovitost in morala v gospodarstvu nista nasprotujoči si vrednoti. Nasprotno. Države, kjer je ekonomska učinkovitost povezana z dobro razvito sodalno mrežo, kapitaliste spodbujajo k inovativnim rešitvam, a jih tudi zavežejo k spoštovanju pravil, in javne ustanove stremijo k pravičnosti. Ni naključje, da najbolj uspešnih sodobnih držav ne upravljajo avtokrati in populisti, temveč zapriseženi demokrati, liberalni demokrati. Tak je moj ideal države Slovenije, za katerega sem se pripravljen kot poslanec Državnega zbora dosledno zavzemati. http://www.facebook.com/DamianMaticic Maks Za bister um - SUDOKU Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9. 1 6 4 8 3 7 4 8 3 7 5 3 2 1 7 9 1 2 9 8 4 4 6 9 4 3 Tu bi moral objaviti nekaj udarnih gesel, so rekli. Odločil sem se drugače.Tistim, kijih to zanima, bom raje v štirih točkah ponovno pojasnil, zakaj kandidiram na listi stranke Zares - socialno liberalni. 1. Bil sem zraven, ko smo jo ustanovili. 2. Je edina stranka, ki meni, da vsak dan večji razkorak med revnimi in bogatimi ni posledica napak v sistemu, temveč je napačen tak sistem v celoti. 3. Predsednik naše stranke je prvi in edini slovenski politik, ki seje za svojo napako javnosti opravičil. 4. In ne nazadnje, že dolgo in iskreno verjamem v cilje, ki smo sijih zastavili v stranki Zares. PS: mlade in mlade po srcu vabim na www.makslavrinc.si Naročnik: Zares - socialno liberalni, Župančičeva 8, 1000 Ljubljana VOLITVE-ZANIMIVOSTI 1. december 2011 Perovo -v prostoru in času (danes pogovor, jutri razmislek, pojutrišnjem nov korak od korenin k sebi in drug k drugemu) Izvorni pomen besede simpozij (lat. symposium, iz gr.symposion), sestavljene iz predpone sim- (s oz. z) in osnove -posion (piti), je skupno popivanje. V stari Grčiji je simpozij predstavljal pojedino, ki so jo poživljali poglobljeni govori in pogovori o čem pomembnejšem, recitiranje pivskih pesmi, plesi in igranje na flavto. Z besedo simpozij se danes poimenuje zborovanje, na katerem strokovnjaki razpravljajo in se posvetujejo o določeni temi, izvorne dejavnosti simpozija pa so (razen morebiti flavte) pomaknjene v neuradni del programa. V soboto, 19. novembra 2011, je med 9. in 15. uro v Šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku potekal večji del simpozija Perovo - v prostoru in času. Po prisrčnem nastopu in glasbeno iz-brusenih srednjeveških akordih, s katerimi so iztek praznovanja 770-letnice prve omembe Perovega pospremili člani Ansambla za staro glasbo Glasbenega ateljeja Carl Orff pod vodstvom Bernarde Rakar, po pozdravu direktorja ŠCRM Šemsa Mujanovica in po svečanem nagovoru Janeza Majcenoviča so prisotni prisluhnili predavanjem in se vključili v razprave. O Perovem pri Grosupljem je spregovoril Marjan Boštjančič, spomine na Perovo in nekaj drznih misli o morebitnem izvoru imena Perovo je razvil Niko Sadnikar, z zgodovinsko podkrepljenimi viri in izjemnim S perovskega simpozija v ŠCRM Kamnik. pristopom pa je poslušalce očaral Ožbej Vresnik. Etimološko in jezikovno je k Perovemu pristopila Ivanka Učakar, o Korenovi domačiji je spregovorila Teja Hlačer, Mlinarjevo hišo pa je predstavila Marjeta Humar. Predstavitev Franceta Lombergarja, ki sta jo pripravila Katja Trotošek in Janez Majcenovič, je bila že uvod v odkritje spominske plošče na rojstni hiši tega znamenitega sadjarja in drevesničarja. Program simpozija, katerega pobudnica in vodja organizacijskega odbora je bila Marta Zabret, je povezovala Marjeta Humar. Odziv poslušalcev in zanos predavateljev sta visoko presegla običajno pozornost in povprečni pristop ob podobnih priložostih. Predavatelj Ožbej Vresnik je v svojem pismu že zvečer po simpoziju zapisal takole: »/.../ Formalno sem pristal, da sodelujem na vašem simpoziju, to je pa bilo tudi vse. Pri vsej zadevi ste me prevzeli predvsem Vi! Še danes na simpoziju sem si mislil, poglej vse te ljudi; krajevna skupnost, pa počne takšne stvari! V mojih očeh je to občudovanja vredno! To, da ste takšni samosvoji in se zavedate, kaj hočete, mi je zelo simpatično!« Po soglasno pohvaljenem preprostem kosilu v jedilnici ŠCRM se je prešerno perovsko vzdušje preselilo na Spodnje Perovo, na Grošanovo (Lombergarjevo) kmetijo. Kar naj bi bilo preprosto, skorajda vaško slavje, je organizatorjem že ob pogledu na prispele povabljence zadrgnilo cmok v grlu. A se je kljub temu vse odvilo v svečano-sproščenem duhu, ki je vse prisotne ne glede na njihov stan, poreklo in vzgibe za prihod za uro ali dve povezal v eno samo perovsko družino. Tomaž Plahutnik je že s prvimi zvoki svojih citer, postavljenih na nekdanje dvorišče Grošanove kmetije (ki ga zdaj razdvaja Kovinarska cesta), nevsiljivo utišal glasen klepet desetin obiskovalcev. Janez Majcenovič je spregovoril nekaj besed o vzroku in namenu za perovski dogodek tega dne; s Katjo Tro- tošek, eno od pobudnic perov-skega preroda v zadnjih letih, sta nato odkrila spominsko ploščo sadjarju Francetu Lombergarju. Prisotne je kratko, iskreno in v duhu dejavnosti Franceta Lom-bergarja nagovoril Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Vse zbrane ob Grošanovem toplarju, med njimi oba kamniška podžupana Julijano Bizjak Mlakar in Roberta Kokotca ter svojega županskega predhodnika Antona Toneta Smolnikarja, je nagovoril Marjan Šarec, župan Občine Kamnik. Kamniška občina se je z odkritjem spominske plošče Francetu Lombergarju pridružila dolgoletnemu spoštljivemu odnosu štajerske prestolnice do tega velikega moža slovenskega drevesničarstva in sadjarstva. In zatem, ko sta Janez Majcenovič in Marta Za-bret svojo vlogo soorganizatorjev simpozija nadgradila še s petjem ob Tomaževih citrah, je bilo mogoče storiti le še eno: stopiti do velikega rastlinjaka, ki ga je sedanji Grošan Jože Lombergar nce Lombergar IS2S. W93 Spominsko ploščo sadjarju Francetu Lombergarju sta odkrila Janez Majcenovič in Katja Trotošek. za ta večer preuredil v toplo, svetlo in ljubeznivo zavetje in omogočil simpozij v skoraj prvotnem pomenu besede - le da so namesto flavte ob (kuhanem) vinu zazvenele citre, plesali pa so kar vsi, in to predvsem okrog bogato obložene mize, ki jo je na ta večer brezhibno nadomestil ... praznično pogrnjen Gro-šanov voz. Vzdušje tega dne lahko zaokroži le misel Janeza Lombergarja, sina pokojnega Franceta Lomber-garja: »In res je bil dober dan! Pa ne samo zelo dober, bil je tudi - lep in poln čudovitega naboja, ki me je vsega prevzel. Koliko zanimivih zgodb, občutij in misli je bilo v ljudeh, koliko prevzema-jočega odnosa do zgodb, ki so jih pripovedovali, koliko dragocenih življenjskih izkušenj in modrosti v starejših in koliko žlahtne radovednosti in raziskovalne vneme v mlajših. In zgodbe iz davnine in spomini na včeraj so se prepletli z danes v jutri. Ja, tega dne se je v Kamniku in na Perovem na zelo žlahten in poln način - odvijalo življenje ...« Marta Zabret, Katja Trotošek BOLJE. ZORAN JANKOVIČ BRANE GOLUBOVIČ Ukrepi iz programa Liste Zorana Jankoviča - Pozitivna Siovenija, ki bodo spodbudiii zagon gospodarstva so nujni za razvoj vseh drugih področij družbenega živijenja: za nove zaposiitve, stanovanja, upokojence, miade, miade družine, javno šoistvo, zdravstvo, vrtce, sociaio, šport, kulturo, ipd. Verjamem, da lahko samo skupaj, z delom, sodelovanjem in solidarnostjo; predvsem pa s pogledom v naš skupni jutri, prispevamo k razvoju Slovenije in s tem tudi Kamnika in Komende. Zagotavljamo, da bomo za svojimi besedami stali s konkretnimi dejanji. Zato vabljeni 4. decembra na volitve, kjer bomo odločali o naši prihodnosti. Ker si želimo Pozitivne Slovenije, ki bo optimistično in z jasnimi cilji gledala naprej v prihodnost, bomo obkrožili številko 12 in dali glas Branetu Goluboviču. 12 J- 7 8 1. december 2011 NASA ANKETA - MIKLAVZEVANJE Kamniški ObČAN Miklavževe dobre šibe Tisto leto je bil sveti Miklavž nekako žalosten. Ni mogel razumeti, zakaj so nekateri otroci tako nagajivi. »Mogoče pa bi jih bilo treba kdaj s šibo, včasih je to pomagalo. Tako malo za strah bi jim k darilu dodali še šibo,« je razmišljal Miklavž in hitro poklical svoje tri angelčke. Tiho jim je razložil svoj načrt, da ne bi slišali parklji, a mali hudobec je prisluškoval skrit za zaveso, kako je dobri mož naročil angelčkom: »»Priskrbite mi primerne šibe, da jih nesemo otrokom. Kmalu bo naš praznik, zato pohitite in pazite, da vas parklji ne bodo zasledovali!« Angelčki so bili prav veseli, da so lahko šli na pot. V svojem veselju niso opazili hudobcev, ki so jim skrivaj sledili. Prvi angelček, ki so ga klicali Kodravček, si je izbral leskovje ob robu gozda. Na travniku ob gozdu so se igrali otroci s psičkom. In medtem ko je angelček rezal šibe, je hudobec naščuval otroke drugega proti drugemu in kmalu so se stepli. Utrgali so si šibe in z njimi pretepli tudi nič krivega psička. Kodravček je kmalu zaslišal kričanje in cviljenje, pohitel je iz gozda in komaj pomiril otroke, nesrečni kuža pa je že pobegnil. Za svo- jim hrbtom je angelček zaslišal hudoben smeh in takoj je vedel, da je imel hudobec prste vmes. Ko je videl šibe v otroških rokah, je na svoje kar pozabil, pobral je njihove in pohitel k Miklavžu. flrugi angelček, ki ga je Miklavž klical Kuštravček, je ob nekem potočku opazil primerne mlade breze. »Te šibe bi bile prav pripravne,« si je govoril in ni opazil, kako mu je sledil hudobec. Takrat je kmet pripeljal k potoku konja, da bi se napil vode. Hudobec je to takoj izkoristil, potisnil kmetu v roke šibo in ga skrivaj naščuval, naj udari konja. In res - kmalu je kmet začel pretepati konja in ga nagnal iz vode. Kuštravček je to videl in žalosten odvrgel nabrane šibe ter gledal jeznega moža; za grmovjem pa je zagledal hudobca, ki se mu je smejal. Angelček je kmeta umiril, mu vzel šibo in se z njo vrnil k Dragi otroci! V nedeljo, 4. decembra, vas ob 17.30 z vašimi starši prisrčno vabimo v Kamnik, kjer se bo na pobočju Malega gradu ustavil Miklavž s svojim spremstvom. Večer bodo polepšali otroci z igro o računalniku, angeli s plesom in petjem ter parklji. Na koncu bo zbrane nagovoril in obdaril Miklavž. Kulturno društvo dr. Franceta Steleta Miklavževanje v petek, 2. decembra: v ob 19. uri na Vranji Peči, v cerkvi v soboto, 3. decembra: v ob 16. uri v Špitaliču, v dvorani KS v ob 17.30 v Motniku, v Kulturnem domu v nedeljo, 4. decembra: v ob 16.30 v Zgornjem Tuhinju, v cerkvi v ob 17.30 v Kamniku, za kavarno Veronika in na pobočju Malega gradu z igrico »Nebeški računalnik« ter sprevod do Glavnega trga v ob 18. uri v Šmartnem, v dvorani Kulturnega doma v ponedeljek, 5. decembra: v ob 16. uri v Kamniku, v župnijski cerkvi na Šutni v ob 17. uri v Stranjah, pred kapelo v ob 17. uri na Selih, v Marijinem domu v ob 18. uri v Mekinjah, v Domu z Miklavževo igrico »Kdo bo zmagal« - prijave do 4.12. v župnišču v Nevljah in v trgovini »Malina« v Mekinjah, Cesta dr. T. Zajca 19 - (tel. 831 77 26) v ob 18. uri v Šmarci, v Kulturnem domu u sprejem daril v župnišču ali 1 uro predprireditvijo v Kulturnem domu v ob 18. uri v Tunjicah, v cerkvi O prijavah in podrobnostih bodo starši obveščeni tudi na krajevno običajen način, preko župnijskih oznanil oz. vabil in plakatov. Več informacij na 839 17 16. Odbor za oživljanje starih običajev Miklavžu. Najmlajši angelček Čopko je dobil ime po svojem čopku vrh glave. Rad je imel ljudi, zato se je napotil v vas. Ob ribniku so rasle primerne šibe in veselo se je lotil rezanja. Hudobec, ki mu je sledil, pa se je s šibo v roki tiho splazil v najbližjo hišo in kmalu se je z nje^ zaslišal otroški jok. Čopko je spustil narezane šibe in brž stekel k hiši. Skozi okno je videl, kako oče pretepa sina. Ko je uspel pomiriti očeta in mu je vzel šibo, je pod klopjo zagledal hudobca, ki mu je kazal osle. Pregnal ga je in z nesrečno šibo pohitel k Miklavžu. Tako so se trije angelčki kmalu zbrali in vsak je povedal svetemu Miklavžu svojo žalostno zgodbo. Pokazali so mu nesrečne šibe, s katerimi so ljudje delali hudo. Ko so vse povedali, so ga vsi trije prosili: »Nikar ne dajmo šib otrokom, saj je že preveč pretepanja!« Miklavž je razmišljal in se žalosten jezil na hudobce: »Ta hudobec pa lahko res hitro zapelje ljudi ... Čisto jih zmeša in samih neumnosti jih uči! Da v svoji jezi sami več ne vedo, kaj delajo.« »In ker postanejo hudobni odrasli, so poredni tudi otroci,« je žalostno pripomnil Kodravček. Kuštravček pa je modro pomislil: »Pa otroci tega niso sami krivi. Joj, ko bi jih mi lahko naučili, kako lepo je, če so dobri!« Takrat se je Miklavž spomnil: »Seveda, dobrote jih moramo učiti - otroke in odrasle. Kaj če bi otrokom vseeno podarili šibe -samo ne navadnih, ampak takšne z rdečo pentljo!« »Z rdečo pentljo, ja, z rdečim trakcem, to bi bilo lepo!« se je razveselil Čopko. »Pa še zlato bi jih lahko pobarvali, da bi bile Miklavževe šibe nekaj posebnega,« je navdušeno dodal Kodravček. Kuštravček pa je še predlagal: »Ali pa bi jih pobarvali srebrno, tudi takšne bi bile lepe.« Naenkrat pa so se angelčki zresnili, saj so še vedno mislili na pretepanje in na hudobca, ki je zapeljal ljudi. Skoraj v en glas so vprašali: »»Kako pa bodo ljudje vedeli, da s to šibo ne smejo tepsti - da so te šibe le za strah pred hudobijo?« Miklavž jih je potolažil: »Naše šibe bodo nekaj posebnega - imele bodo rdeče pentlje - in vsaka bo blagoslovljena. Zato jih tudi hudobec ne bo mogel potisniti nikomur v roke in ga skrivaj naščuvati proti drugim.« Sveti Miklavž je pomiril svoje angelčke, saj so dobro vedeli, da se hudobec boji blagoslova. Zato bodo te šibe preganjale hudobijo in se bo ob njih vsak spomnil, da nikogar ne smemo tepsti. ^ Kodravček, Kuštravček in Čopko so zadovoljni vzkliknili: »Potem pa jim bomo rekli Miklavževe dobre šibe!« 7n sedaj so res pohiteli, da naberejo dovolj šib, saj je bilo do miklavževega le še nekaj dni. Pred odhodom jim je Miklavž še naročil, naj z znamenjem križa preženejo vsakega hudobca. Posebej jim je še priporočil: »Vsakemu, ki ga srečate, otroku ali odraslemu, skrivaj prišepnite misel, naj vedno moli k svojemu angelu varuhu. Molitev bo ljudi gotovo še bolj obvarovala pred hudobcem!« Tako so še pred večerom nabrali svoje šibe, sveti Miklavž pa je iz večerne zarje tkal rdeče trakove. Z ljubeznijo je gledal na zemljo in si zaželel: »Da bi bile vse šibe samo dobre šibe - da bi bili vsi ljudje samo dobri ljudje .« napisala MAJDA STRAŠEK JANU© izbor MILAN WINDSCHNURER Prihajajo trije dobri možje, kot prvi sveti Miklavž Miklavž, ta dobri stari mož, kmalu bo vzel na rame koš. Obdaril bo male in velike ter vse pridne otroke. V spremstvu ljubkih angelov in strahu vzbujajočih parkeljnov bo sveti Miklavž pričaral nasmehe na otroške obraze, pa tudi na tiste bolj veliloj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA 16. novembra se je od nas poslovil mož, oče, dedi in tast JANEZ HRIBOVSEK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Joži, hčerka Sonja in sin Andrej z družinama Kamnik, november 2011 RIBARNICA NA KAMNIŠKI TRŽNICI, TOMŠIČEVA 23, TEL.: 831 75 98 -VELIKAPONUDBA SVEŽIH JADRANSKIH RIB - VSAK TEDEN NOVE AKCIJE - RIBE VAM PRI NAS TUDI OČISTIMO - SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNKE DELOVNI ČAS: PON.: ZAPRTO TOR.-ČET.: od 8. do 15.30 PET.: od 8. do 17. ure SOB.:od 7.doi2. ure FRIZERSKI SflLGN TEJfl Slovenska cesta 24, Mengeš T: 01 723 89 80 G:041 470 614 I: www.frizerstvo-teja.com Odprto: 8^-19^, sobota 8^-12 Zaželjeno naročanje Ga LANEN CVET tekataOna trgovOna Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 OBIŠČITE NAS, MIKLAVž žE VESELO KUPUJE PRI NAS. Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta ^ hrana in osnovna oprema za male živali NOVOLETNA PRESENEČENJA ZA NASE STRANKE! Lep praznični december in srečno 2012! OHRANITI VEČNO MLADOST? www.peugeot.si NIč LAŽJEGA! Včlanite se v program MojPeugeot in izkoristite do 35 % popust na pooblaščenih servisih Peugeot! peuceotf. MojPeugeot Postanite član programa MojPeugeot in vzdrževanje vašega Peugota v optimalni formi bo lažje in ceneje kot kadarkoli. Na pooblaščenih servisih Peugeot boste za servisne storitve plačevali do 17,50 %, za originalne rezervne dele pa do 35 % manj. Za prijavo in informacije o programu MojPeugeot obiščite www.peugeot.si, pokličite 080 26 24 ali povprašajte pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot. PEUGEOT MOTION & EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovsl Še nekaj prostora za prednovoletne zabave, pohitite z rezervacijami. O Povabljeni na > SILVESTROVANJE ob živi glasbi > NOVOLETNI PLES ob živi glasbi ^ Vabljeni tudi na nedeljska in praznina kosila. Podjetie za Borut Pangeiiič s.p. avtomobilske storitve ^ , . gsm: 041 636 556 Markovo lA Delavnica: 1240 Kamnik Markovo lA, 1240 Kamnik Klemen* akumulatorji, servis in prodaja tel/fax: 01 8317 220 L À PT^ gsm: 051 636 556 mM I DECEMBRSKA AKCIJA -15% POPUSTA PRI NAKUPU NOVEGA AKUMULATORJA CnBÏOEBSiS - KONTROLA VAŠEGA AKUMULATORJA - DEPONIRANJE IZTROČENEGA STAREGA AKUMULATORJA NUDIMO VAM VSA AVTOELEKTRICNA POPRAVILA NA OSEBNIH, DOSTAVNIH IN TOVORNIH VOZILIH ZAMENJAVA ALTERNATORJEV IN ZAGANJAČEV PO SISTEMU STARO ZA NOVO RAZLIKA VSVETILNOSTI XENON HALOGEN ZA VEČJO VIDLJIVOST IN VARNOST XENON ŽAROMETI 3x večia svetilnost In živlieniska doba od običaine halogenske žarnice PRODAJA, VGRADNJA, SERVIS Delavnica - Klemen 051 636 556 papirnica kopirnica petra I v novem Svetilniku, Ljubljanska 4a, Kamnik UMN060 LEPIH DARIL \ztexo vesUa PD/...' «FOTOKOPIRANJE Obiščite nas od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Vesel božič ter zadovoljno in ustvarjalno leto 2012! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik OPTIKA GLAVNI TRG 21 • KAMNIK • TELEFON 01/831 77 81 " H-1 ■ " — |KUPIŠ 1 DOBIŠ 2 (Ob nakupu očal v vrednosti 150 eur ali več vam druga očala iz določenega prodajnega programa podarimo. Akcija velja do 31.12.2011) , OD PONEDELJKA DO PETKA : 8 - 12, 15 - 18 SOBOTA : 9 - 12 SAMOPLAČNIŠKA OKULISTIČNA AMBULANTA OBRATUJE VSAK DAN OB PREDHODNEM NAROČILU NA 01/831 77 81 z vami ze 10 leti Mercator Center Kamnik Obratovalni čas v decembru: PONEDELJEK-SOBOTA: 08.00-20.00 I NEDELJA: 08.00-15.00 I 24.12. in 31.12: 08.00-18.00 I 26.12.: 08.00-13.00 Rojstno dnevna zabaval sobota 10.12.2011 08.00-10.00 Palačinke za zajtrk s Podravko in Lumpi maskoto Ikijem 10.05 Glasbeni nastop skupine Mambo Kings 10.50 Nagradna igra Odrivanka 11.05 Otroška prireditev: Ribič Pepe Premagaj budilkarjai petek 9.12.2011 ob 9.00 f 11.50-12.00 Razrez Mercatorjeve torte 12.40 Nagradna igra Odrivanka 16.10 Glasbeni gostje Mercatortrio 16.50 Nagradna igra Odkrivanka 18.10 Glasbeni gostje Mercatortrio 104,5 MHz 107,0MHz 102,8MHz radio hit Obiščite vrtni center Kalia, uživajte v trendovskih aranžmajih in okraskih, izkoristite številne popuste in se pustite presenetiti z drobnimi pozornostmi, ki jih prinašajo prazniki. www.kalia.si f^ iSra e) KAL.IA »A? ZaMikavža SI ŽELIM... -zU% *na oblačila, obutev, modne dodatke, perilo, pižame In nogavice jesen/zima 2011 e Od 25.11 do 6.12.2011 **na kolekcijo OILILY jesen/zima PE/^wtiQUE maxi-^^ Aktivnost/ponudba velja od 25.11.2011 do 06.12.2011. Popust se obračuna na blagajni. Akcije/popusti se med seboj izključujejo, razen popusta TO! In Četrtkovega popusta za upokojence. Popust TO! In Četrtkov popust za upokojence se obračunata od končnega zneska računa, zmanjšanega za vse predhodno obračunane popuste za posamezne izdelke na računu. * Popust ne velja na hišne in gospodinjske izdelke (npr. izdelki kuhinjskega in kopalniškega tekstila, drobne galanterije, ipd.), nakit, ure, kozmetiko ter na zimske dodatke (šali, kape, rokavice). Akcija velja v prodajalnah Modiana, Maxi, Modna hiša Maribor in trgovinici Mini by Maxi, ne velja v prodajalnah Outlet. ** Akcija velja v partumerijah Beautique in na oddelku kozmetike Maxi, razen v partumeriji Beautique Ormož. Modiana d.o.o.. Dunajska 110, 1000 Ljubljana, www.modiana.si. Povabljeni na decembrske prireditve: četrtek, 1. 12. od 9. do 11. ure Jesenske dobrote s Podokničarjem sobota, 3. 12. ob 10 uri Portugalka vabi torek, 6. 12. Dobrote slovenskih kmetij Petek, 9. 12. ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica, glasbena spremljava nedelja, 10. 12. ob 10. uri Glasbeni nastop - Werner M Z Božičkom na saneh ustvarjalne delavnice Petek, 2. 12. ob 17. uri Okraševanje Lumpijevega Božičnega drevesca in Adventni venček Petek, 9.12. ob 17. uri Moje božično drevesce Petek, 16.12. ob 17. uri Zvezda repatica Petek, 23.12. ob 17 uri Božičkove sani VINTERSPORT /m jvina z obutvijo «RLOTE^A FAIlil SLOVENUE ^Qlcjoci! ČISTILNICA in PRALNICA ZuTARNA Celje PIZZERIA BAR [ORHIDEJA] HETfi 1892 iS^m mEssnn, □PSIKR I TWO WAY .i- ©ACCESSORIES' ¿■Ipin^i' zoonc I KNHGARNA IN I PAPIRNICA