novi TJ tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajurtffispin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % ■ art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 27 (1261) Čedad, Četrtek, 14. julija 2005 uuuuuj.kries.it OBDALE, L?AL 10 AL 24 LUC3UO Hydraulic System, S. Leonardo chiede l’intervento regionale Con un documento approvato all’unanimità il consiglio comunale di S. Leonardo, riunito in seduta straordinaria martedì 12 luglio, ha chiesto alle istituzioni provinoli e soprattutto regionali di attivarsi per salvaguarda-re il posto di lavoro dei sedici dipendenti della Hydraulic System, azienda di Cemur produttrice di contatori per acqua in procinto di trasferirsi in Piemonte. In attesa del gran finale della Stazione di Topolò, nello scorso fine settimana è stato inaugurato l’Istituto di Topologia, che secondo le parole del suo direttore Piero Za-nini “servirà a studiare i luoghi che contraddistinguono la nostra esistenza, nel bene e nel male”. C’è stato anche il triplo appuntamento con la “sala d’aspetto”. Nella “Čakalnica” hanno letto il gruppo triestino degli Ammutinati, lo scrittore Pericle Camuffo e Josip Osti, poeta di Sarajevo che da alcuni anni vive in Slovenia. Tra le occasioni offerte dalla Postaja, anche un nuovo sguardo al e dal paese proposto da Janko Rožic, architetto di Lubiana fautore del centro culturale e ostello “Celica”. leggi a pagina 3 Inaugurato l’Istituto di Topologia, uno sguardo ai luoghi propri e altrui 1 Postaja nam pomaga rasti1 Pomen Postaje Topolovo in spodbude, ki jih daje veC kot deset let kulturnemu, družbenemu in ekonomskemu življenju Nadiških dolin se odraža tudi v odločitvi deželne vlade, da eno od svojih rednih sej sklice v Topolovem. To se bo zgodilo v petek, 15. julija, ko bodo Illy in deželni odborniki imeli v Grmeku, pravzaprav na županstvu v Hlo-diCu, saj Topolovo ne premore dovolj velikega zaprtega prostora, sejo deželnega odbora. Nato se bodo povzpeli do Topolovega, kjer bodo imeli kosilo in neformalno srečanje z župani, umetniki Postaje in domačini. Drug pomemben dogodek je v programu za nedeljo 17. julija, ob 16. uri, ko bosta rektor videmske Univerze Furio Honsell in predsednik prò loco Nediške doline Antonio De Toni podpisala Topolovski sporazum. Ne gre za eno od tolikih virtualnih umetniških pobud ali ustanov, paC pa za zelo konkretno in koristno konvencijo, na podlagi katere bodo študentje videmske univerze zaslužili uC-ne kredite, ko bodo proučevali beneško stvarnost ali tu imeli svoje pripravne staže. IIpoeta Josip Osti ospite della "čakalnica"di Topolò L'apertura dell'Istituto di Topologia diretto da Piero Zanini La riunione ha messo in e-ytdenza da una parte la forte s°lidarietà della popolazione "°n solo di S. Leonardo, ma 'felle intere Valli del Natisone "ei confronti dei lavoratori, All’altra un’energica presa di Posizione dei sindacati che Scusano la Comunità monta-"a di essersi comportati nei confronti della proprietà, af-f'ttuaria dello stabilimento, c°me se fosse U y ,"n agenzia ^mobiliare”. In apertura 7* seduta il sinico Giuseppe . 'bau, che ha '"detto il consi-anche su ''ollecitazione e*fe opposizio-"' e dei sinda-Cati- ha affer-mato che “gli amministratori "cali, ma anche i cittadini, s°no sensibili di fronte a que-J'° Problema. Sibau ha anche edo un brano del suo inter-Vento tenuto nel 1999 all’i-"augurazione della fabbrica. "Iella stragrande maggioranza - aveva detto un profetico 'bau - le imprese che pro-Ve"gono da fuori falliscono "°n appena scadono i termini '"'"imi di presenza sul ternario previsti dalla legge”. E’ 'caso dell’Hydraulic System "e. dopo aver attinto a finan-ž|arnenti europei, è passata di "Jano, con la nuova proprietà e non ha alcun interesse a ■""anere nelle Valli del Nati-s°"e, dove vive la maggior parte dei dipendenti. Il sindaco ha quindi letto il documento con cui tra l’altro si chiede alla Regione di farsi carico del trattamento economico di cassa integrazione straordinaria. E’ una delle opzioni, assieme alla mobilità, su cui puntano i sindacati. Il Comune di S. Leonardo chiede anche alla Comunità montana di attivarsi nella ricerca di un’impresa che prenda possesso dello stabilimento u-na volta trasferita THydraulic System, ma con clausole diverse. L’ente montano ha infatti predisposto nel 1999 (ma i sindacati assicurano che la produzione di contatori era i-niziata già nel 1997, un piccolo giallo) un contratto con l’impresa per l’equivalente di circa mille euro, e senza garanzie valide per i lavoratori. Il risultato è la terza azienda che, negli ultimi tempi, lascia il territorio comunale di S. Leonardo. Michele Obit segue a pagina 2 V NAèl VASI PIEtAMO RAPI NA ZASToPČM ZAKI JE Takuo VTtŽKUO.V Odnosi med Slovenijo in Slovenci izven nje V Četrtek, 7. julija je bilo v državnem zboru 5. vseslovensko srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki ga je priredila Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Srečanje se je delilo v dva dela: jutranjega in slavnostnega ter popoldanskega in delovnega. Veliko je bilo udeležencev in to predvsem iz vrst izseljencev po svetu, nastopil je tudi pevski zbor Korotan iz ZDA, ki je dal srečanju poseben pe-Cat. Pozdrave udeležencem so trinesli predsednik državnega 'bora France Cukjati, predse-inik komisije za odnose s Slo-/enci po svetu v DZ Janez Kramberger in sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc PukšiC. (ma) beri na strani 4 Sabato 2 luglio Kmečka zveza e AIEL hanno promosso una gita in Austria per conoscere da vicino le opportunità che hanno gli agricoltori in campo energetico, date dallo sfmttamento di scarti organici. LEGGI A PAGINA 4 četrtek, 14. julija 2005 2 Consiglio comunale straordinario a S. Leonardo - Parlano i sindacati Solidarietà ai lavoratori, strali alla Comunità montana dalla prima pagina L’assessore alle attività produttive della Comunità montana Torre-Natisone-Col-lio, Pergiorgio Domeniš, ha fatto sapere di aver inviato alla società ad inizio luglio, sentite voci di un possibile subappalto, una lettera con la richiesta di chiarimento. Nella risposta, la nuova proprietà dell’Hydraulic System ha annunciato la rescissione del contratto di affitto. Domeniš ha anche annunciato di aver ottenuto un appuntamento per il 20 luglio con l’assessore regionale al lavoro Roberto Cosolini per affrontare il caso. Troppo tardi, secondo i sindacati, che martedì, attraverso Giuseppe Fantin (Fiom Cgil) e David Navone (Uilm) hanno fatto sapere del forte disavanzo accumulato dalla Hydraulic System in questi anni e come la nuova proprietà, che con l’acquisto ha di fatto eliminato un concorrente, pare intenda già dalla prossima settimana trasferire alcuni macchinari. “Non li fa- Aperto a CmMe b sportelb QiiEnel l Martedì 12 luglio è stato inaugurato a Cividale, presso la sede dell'Acquedotto Poiana in via Duca degli Abruzzi 1, lo sportello QuiEnel. Vi si potranno rivolgere gli abitanti dei comuni soci dell'Acquedotto Poiana e cioè oltre a Cividale anche But-trio, Corno di Rosazzo, Manzano, Moimacco, Pavia di Udine, Pradamano, Premariacco, Remanzac-co, San Giovanni al Nati-sone, San Pietro al Natiso-ne e Trivignano Udinese. Lo sportello sarà inoltre a disposizione anche degli utenti residenti nei comuni delle Valli del Natisone, dell'area di Faedis e di Do-legna che qui potranno a- prire, modificare o disdire il contratto Enel e compiere tutte una serie di altre operazioni legate al servizio di fornitura dell'energia elettrica. L'Acquedotto Poiana, come ha sottolineato il suo presidente Paolo Marseu nel corso dell'inaugurazione dello sportello a cui hanno partecipato responsabili dell'Enel e diversi amministratori locali, potrà inoltre offrire al cittadino attraverso uno sportello unico servizi diversi, relativi a fornitura di acqua, energia e depurazione. Lo sportello sarà operativo dal lunedì al venerdì, dalle 8.30 alle 11.30. remo passare” ha ammonito Fantin, mentre Navone non ha lesinato critiche all’ente montano. “Nell’incontro che abbiamo avuto con i responsabili della Comunità - ha detto - su tre persone, due si sono giustificate dicendo che all’epoca della stipula del contratto non erano in carica”. Solidarietà ai lavoratori è stata espressa, dai banchi dell’opposizione, da Stefano Predan, Antonio Comugnaro, Francesco Tornada e Beppino Crisetig. Tornada in particolare ha rimarcato: “Altre attività produttive corrono questo rischio” I prossimi passi: il primo l’ha annunciato Sibau, che metterà al corrente del problema la giunta regionale che salirà a Grimacco venerdì. I sindacati avranno l’incontro con la proprietà, probabilmente decisivo, lunedì 18. “Ci sono le condizioni per la cassa integrazione straordinaria” affermano, puntando, come alternativa, alla mobilità. Michele Obit PÌSITLO iz Kima Stojan SpetiC Novinarski cinizem ni nič drugega kot oblika psihološke obrambe pred življenjem, ki ga moramo opisati in razlagati. Zato mi odpustite, če ne bom ponavljal izrazov usmiljenja za žrtve londonskih atentatov. Seveda se mi smilijo, kot vsi, ki umirajo zaradi vojn ali lakote. Cinično jih bom kar pripisal voditeljem G8, ki so se tiste dni zbrali na Škotskem, da bi se menili o svojih poslih, kot so onesnaženje planeta ali hiranje Crne celine. Dobrega zelo malo. Sedaj, ko so kljub Bushevim vojnam, zasedbi Afganistana in Iraka, amerikanizaciji Pakistana in dela bivše sovjetske srednje Azije, še vedno nepremagani teroristi udarili po Londonu, je splošno mnenje, daje na vrsti Italija. Razlogov za to je nešteto. Berlusconijeva vlada je zvesti Bushev oproda. Poslala je svoje vojake v Irak pod britansko komando, druge ima še v Afga- nistanu. Vse to navzlic ustavni prepovedi sodelovanja v vojnih operacijah. Požrla je, skoraj brez reakcije, umor svojega obveščevalca Caliparija. Dovolila je, da je CIA na italijanskem ozemlju ugrabila milanskega imama in še nekega drugega egiptovskega državljana. Kršitev suverenosti? Za Busheve agente to in drugo- Berlusconijeva vlada je spremenila tradicionalno politiko podpore Palestincem in sodelovanja z arabskim svetom v Sredozemlju. V državi Severna liga nemoteno pridiga poulični škvadrizem proti mohamedanskim priseljencem, ne-glede na to, ali so verski fanatiki ali le dobri delavci. Mnogi se sprašujejo, kje bodo teroristi napadli, če se bodo res odločili za Italijo. Tega nihče ne ve. Se pred kratkim bi lahko izključili Rim in Vatikan, sedaj pa nič več, posebno še, odkar je papež Ratzinger označil londonski atentat kot napad na krščanstvo. Vendar že sam strah pred atentati spreminja vzdušje in politično dojemanje javnosti, ki bo občutljiva na vpraša- nja varnosti v večji meri kot na gospodarske probleme. Ko gre za lastno življenje se ljudje odločijo za red, kruh pride potem. In to je že točka za desnico, ki tradicionalno zastopa politiko strogosti, policijskega reda in vojaške varnosti. 2e se govori o izrednih zakonih, omejevanju svoboščin, celo o smrtni kazni. Liga (in ne samo ona) bo povečala svoje napade na tuje priseljence. Ce se ustvari prava psihoza, utegne desnica zmagati z nepričakovanimi argumenti. Ne pozabimo, da je Bushevemu triumfu, kljub negativnim napovedim, pomagal Osama Bin Laden s svojim televizijskim proglasom. In tudi v Španiji bi najbrž zmagali konzervativci, če bi Aznar nerodno ne zaigral na lažno karto baskovskega separatizma in so ga zalotili, nato pa še kaznovali, zaradi grobe laži in podcenjevanja mednarodne teroristične dejavnosti. Skratka, terorizem (ali strah pred njim) postaja danes rešilna bilka za našo desnico. Zato moramo biti pozorni in zahtevati predvsem eno: naj Italija korenito spremeni svojo politiko, začenši z umikom iz Iraka. Bo Zveza sposobna tolikšne jasnosti? Inšallah. V Avstriji volitve med Slovenci Pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), krovni organizaciji Slovencev v Avstriji, so se odločili, da bodo svoje vodstvo in samega predsednika izvolili direktno, z volitvami znotraj narodnostne skupnosti. Manjšina, pravijo pri NSKS, mora imeti možnost, da na čim širši ravni soodloča o svojih predstavnikih. V demokračnih skupnostih so najvišja stopnja soodločanja neposredne volitve. Narodna skupnost mora imeti zastopstvo, ki je čim bolj neodvisno od državnih in deželnih oblasti. Z drugimi besedami: narodna skupnost mora imeti možnost, da si zastopstvo sama izbere. Narodna skupnost, še ugotavljajo, mora imeti možnost, da zastopajo njene politične interese predstavniki, ki se zavzemajo za manjšinske pravice nasproti državnim in deželnim oblastem svobodno in dosledno. Volitve za obnovo krovne organizacije se bodo zaključile prihodnji teden in verjetno že nekaj dni kasneje bomo izvedeli, kdo bo odslej vodil NSKS in kdo bo sestavil njegovo vodstvo, Zbor narodnih predstavnikov. Za mesto predsednika se potegujeta dva kandidata, dr. Matevž Grilc in dr. Karel Smolle, oba priznana družbenopoltična delavca na Koroškem. Matevž Grilc, od leta 1979 samostojni odvetnik, sodi med ustanovitelje Slovenske gospodarske zveze, ki jo je vodil v obdobju 1997/2001. Od leta 1972 je član predsedstva NSKS, od 1976 do 1995 je bil njegov predsednik. Karel Smolle je samostojni podjetnik (prevajalec, sodni tolmač). Soustanovitelj in predsednik Koroške dijaške zveze, od leta 1972 član predsedstva NSKS, 1979 predsednik Koroške enotne liste. Štiri leta je bil član parlamenta na Dunaju. O vseslovenskih volitvah pri NSKS se je oglasil tudi Marjan Šturm, predsednik druge krovne organizacije na Koroškem, ZSO. Na njegovi spletni strani beremo: “NSKS je napovedal svoje volitve. To je dobro. Začudil pa sem se V KareI Smolle nad tem, da bodo volitve trajale kar cel mesec. Glede na moje izkušnje kot opazovalec volitev, ponujam NSKS strokovno pomoč pri izvedbi volitev. Škoda bi namreč bilo, če bi na volitve NSKS padel sum tudi le malenkostne manipulacije...” Stališče o volitvah je izrekel tudi Bernard Sadovnik, nekdaj predsednik NSKS in sedaj vodja Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Tako piše: “Opozarjamo koroške Slovence in Slovenke, da gre tokrat pri volitvah predsednika in zbora narodnih predstavnikov NSKS za docela nova in spremenjena izhodišča: po novih pravilih NSKS lahko zbor narodnih predstavnikov odpokliče neposredno izvoljenega predsednika in predsedstvo kadarkoli. Kdor se tokrat udeleži volitev NSKS, podpre krog funkcionarjev, ki zagovarjajo v odnosu do večinskega naroda ter zvezne in deželne politike stališča, katerim sledijo le nekateri koroški Slovenci in Slovenke. Mnogi naši člani podpirajo Enotno listo (slovensko stranko, op. ur.) in pri njej tudi kandidirajo. NSKS pa skuša pri svojih volitvah vpreči Enotno listo in njene funkcionarje. Če hoče EL biti in ostati uspešna kot politična zastopnica domačega prebivalstva zlasti na občinski ravni, ne more zoževati svoje politike na narodnopolitično linijo trenutnega vodstva NSKS.” Kot izhaja iz povedanega, se na Koroškem nadaljujejo napetosti in težave znotraj slovenske organizirane civilne družbe, (r.p.) La Cimos ha aperto a Srebrenica Mercato immobiliare I cittadini dell’Unione europea hanno acquistato in Slovenia, in poco più di un anno da quando è entrata nell’UE, ben 656 immobili. Molto meno comunque, di quanto temuto, soprattutto da parte di cittadini italiani. Al primo posto tra gli acquirenti i cittadini della Gran Bretagna, seguono gli austriaci. Lo ha dichiarato il ministro degli esteri sloveno Dimitrij Rupel rispondendo ad un’interrogazione parlamentare. Accordo sul passato II comitato finanziario dei paesi eredi della ex Jugoslavia ha trovato nei giorni scorsi a Lubiana l’accordo sulla ripartizione dei beni deposita- ti presso banche straniere. Si tratta di una somma di 221 milioni di dollari, il 16% dei quali andrà alla Slovenia, rappresentata nel comitato da France Arhar, ex Governatore della Banka Slovenije. I negoziatori dovranno ora affrontare altre questioni di non facile soluzione come la riscossione del debito dell’ex Cecoslavacchia e della Libia, le riserve d’oro, l’accordo di Londra e così via. Lavoro a Srebrenica Il ministro sloveno Janez Božič ha inaugurato la settimana scorsa a Srebrenica in Bosnia la nuova fabbrica della Cimos slovena che produrrà componenti per i motori di automobili e di carrozzerie. La ditta di Capodistria inizialmente occuperà 25 addetti che dovrebbero salire nei prossimi anni a 200. L’investimento realizzato è stato di 1 milione di euro. Congresso a ottobre Il presidente del partito li-beraldemocratico Anton Rop ha annunciato che il prossimo congresso del partito si terrà il 15 ottobre. Un anno dopo la sconfitta elettorale cercheranno di delineare nuovamente il profilo del partito all’opposizione dopo un decennio alla guida del paese. Il consiglio del partito darà l’avvio proprio in questi giorni alle procedure per la definizione della candidature In visita da Bratislava 11 presidente della Slovacchia Ivan Gašparovič è stato nei giorni scorsi in visita ufficiale in Slovenia dove è stato ricevuto dal presidente Janez Drnovšek. Temi al centro dell’attenzione la costituzione europea e le prospettive finanziarie del periodo 2007/ 2013. Il presidente slovacco a-vrebbe dovuto incontrare anche il premier Janša ed il sindaco di Lubiana Danica Simšič, ma entrambi gli incontri sono cancellati per l’indisposizione degli ospiti sloveni. Paura della povertà Gli sloveni si sentono sicuri all’82% ed i loro timori sono soprattutto di natura non “militare”. Nella classifica delle loro paure al primo posto quella della disoccupazione, seguono le droghe, il basso indice di natalità, gli incidenti, la distruzione dell’am- biente e la povertà. E’ quanto emerge da una ricerca condotta nei giorni scorsi dal Centro per lo studio del Top1' nione pubblica nell’ambito della Facoltà di Scienze sociali. Il dopo terremoto In occasione del primo anniversario del terremoto che il 12 luglio dell’anno scorso ha colpito l’alta valle dell I' sonzo, il ministro dell’am-biente Janez Podobnik con 1 suoi collaboratori ha visitato Bovec. In quell’occasione ha presentato il programma o ricostruzione che dovrebbe essere ultimato entro il 206 e per il suo completarne010 sono necessari 9 miliardi talleri. Kultura novi m at a j tir četrtek, 14. julija 2005 3 Aperto l’Istituto di Topologia, studerà i luoghi della nostravita Diretto da Piero Zanini che dice: “E una scienza assolutamente inesatta ” Da venerdì a domenica gran finale alla Postaja Uno straordinario finale alla Postaja. Venerdì 15, una serata di poesia che basterebbe da sola a comporre il programma di un festival: verso le sette della sera, in piazza grande, tutti a cena con i poeti Roberta Ber-tozzi, Matteo Fantuzzi, Fabjan Hafner e Giovanni Fierro per la Sala d’aspetto di Michele Obit (vedi scheda). Le letture di poesia riceveranno un ulteriore stimolo da due prime esecuzioni mušicah su testi del grande Poeta carsolino Srečko Kosovel. Il primo brano è del giovane compositore triestino Carlo Tommasi, Kosovel Lieder, per mezzosoprano e pianoforte; il secondo è La solitudine di Srečko Kosovel, del romano Matteo Sommacal, per coro, 2 strumenti solisti e percussioni (4 Tambours de Topolò), comprendente anche alcune Storie di Topolò tratte dal volume disegnato da Danijel Zezelj. La serata comprende ancora d progetto del pugliese Urku-°ri, “L’importanza della sottra-2ione dell’immagine”, comprendente proiezioni in super8 e accompagnamento dell’Orchestra Trumpoloo, un ensemble di fiati costituiti da tubi di varie dimensioni. L’operazione di Urkuma rappresenta anche la riapertura del Sanfocahotel, luogo di accoglienza per suoni diseredati. Sabato, parte il Giambotta Projekt, otto artisti, tra video-makers e musicisti, di diversa Provenienza (Cechia, Messico, Portogallo, Usa, Friuli, Puglia) Duo alla sera di domenica cuciranno all’interno di Casa Mihacova, offrendo cibo ma soprattutto proiezioni di video, uumagini web, suoni eseguiti dal vivo. Quindi la versione Per piccolo ensemble de “La solitudine di Srečko Kosovel”. u°po il tramonto l’attesissimo c°ncerto di un gigante della jUusica, l’americano Phill Ni-ulock, ospite a Topolò dal pri-1110 giorno di Stazione. Nel concerto, della durata di circa y . Niblock proietterà immaturi del suo archivio e immagi-realizzate a Topolò, così co-r nate a Topolò sono le musi-chc. Si tratta di un evento imperdibile e di eccezionale rarità che consigliamo a tutti. Termi-nat0 il concerto, sono previste sorprese.... Da sabato inizia an-ne la proiezione di Projekt °ha, del catalano Anton Ro-Ca- documentazione video di j*n progetto del 2000 quando Ufhsta fotografò le mani degli le ltant* raccogliendone anche storie. Viene presentato inol-e Uancing Village, un lavoro 12'ato alcuni anni orsono dai J^hi Mamapapa, relativo alle Il ss'hilità di rinascita di picco-ccntri in zone disagiate. er domenica, ancora musi-l’ nia si inizierà alle 10 del r Sarà una lettura a quattro voci quella che chiuderà la Sala d’aspetto-Cakalnica della stazione. Protagonisti saranno Roberta Bertozzi, poetessa di Cesena autrice tra l’altro de “Il rituale della neve” (Raffaelli editore), Matteo Fantuzzi, poeta bolognese attivo anche come organizzatore di incontri e curatore del sito universo-poesia.splinder.com, Giovanni Fierro, goriziano, che ha recentemente pubblicato la sua prima opera poetica intitolata “Lasciami così”, e Fabjan Hafner, poeta nelle due lingue della Carinzia, il tedesco e lo sloveno, autore della raccolta trilingue “Frei-sprechanlage / BrezroCno govorjenje / Vivavoce” e-dita da Drava. mattino, con la passeggiata lungo il sentiero dedicato ad Antonio Neiwiller, che porta al cippo di confine di Javorsca. La passeggiata è fatta in compagnia di due grandi amici di Neiwiller, la drammaturga Renata Molinari e il fotografo Patrizio Esposito. Dal pomeriggio, Mettiamo la testa a posto, laboratorio di arte postale con Ciani & Biancuzzi delle Poste di Topolò; mentre prosegue il Giambotta Projekt, il saggio finale del cantiere, per bambini, di danza contemporanea tenuto dalTamerico-beneciana Louise Zamparutti. Si prosegue con Musica per il mare di Topolò, della flautista e compositrice messicana Angelica Castellò (brani di Niblock, Romitelli, Castellò). Finale davvero in grande con un doppio evento: l’installazione, in più punti del paese, delle interviste video realizzate a Topolò dalla canadese Katherine Liberovskaya; in più punti sono collocati anche i diffusori audio curati da Phill Niblock e facenti parte dell’installazione. In Piazza grande, Concerto Grosso diretto da Les Tambours de Topolò. Si tratta di diversi pezzi nei quali le percussioni accompagneranno e si faranno accompagnare da diversi solisti, dal violino all’arpa, dalle apparecchiature elettroniche ai fiati alla fisarmonica, tutti strumenti suonati da musicisti invitati dai ragazzi de Les tambours. Restano ogni giorno aperte le installazioni di Luca Laureati (Camera Obscura), Andrea Graziani (Topolova Bukva), Jim Bell (Conversation Light). Nel programma, in data da definire, anche gli esiti del cantiere per la creazione di un film di animazione, diretto da Rene Rusjan e BoStjan Potokar. V r' J Y ?:ù< ,* ■lsH? * ' ‘ t. 1 ’ - < losoagà panata nell’arco di due sera te. Sino ad ora, numerose s° cietà ciclistiche regionali c»e svolgono attività agonish0 su pista si sono dette entus^ ste in vista di questo nuo , appuntamento. “Tutti in P*j sta”, presieduta da Giova110 Cappanera, ha dal canto s contattato i Centri di avv,a mento alla pista del Nord'0: (Veneto, Trentino-Alto A ^ ge e Emilia-Romagna) modo da allargare la Pafte0, pazione a quella che si P . pone come una delle pr*0 pali manifestazioni del P .,c rama del ciclismo giova11 su pista in Friuli-Vene Giulia, ma non solo. Kronaka novi mata j ur četrtek, 14. julija 2005 7 Vsi vasnjani okuole kriesa Biu je velik an je dugo goreu tudi kries Svetega Ivana, ki so ga napravli v podutanski vasici Jagnied. Ko drugod po naših dolinah je v vasi ostalo le malo ljudi, pa tisti, ki so ostal, so zlo barki an se daržijo kupe. An se zbierajo za Vaht, kar je cajt za hliebce brat, za kries al pa za senjam, ki ga imajo 10. avgusta za Sv. Louranac. Takrat se vamejo v Jagnjed an tisti, ki žive dol po Laškem an vasica oživeje. Takuo je bluo lietos za kries, ku kaže naša fotografija, kjer je an part ljudi, ki se veselilo an "grielo" okuole kriesa. Ljudje iz Jagnjeda daržijo za njih vas an njih navade, čeglih na žive vič gor doma. An imajo lepo navado, de se zbierajo na maši pri Sv. Sinklavže vsako parvo nediejo miesca popudan. "Ceglih nie vič Svetega Sinklavža, ker so nam ga ukradli", nam je jau Renzo. An takuo sada prašajo an zbierajo pomuoč vsieh za kupit novega. Senjam v Starmici za 100 liet cierkve Stuo liet od tegà, je bluo lieto 1905, so zazidal cierku v Starmici. Stuo liet, odkar imajo tudi v teli vasici sauonjskega ka-muna, cierku. Oblietinca nie fogla iti dej, brez de bi valjani praznoval an takuo so 0rganizal pru iiep, domači Senjam. Gaspuod Zuanella je zmo-u sveto mašo an je poviedu Jttdi an par besiedi o cierkvi, J^da an kuo so jo zgradil. Spreguoriu je tudi sauonjski s'ndak Cemoia, ki je pohvalu ''asnjane, ki takuo lepuo skar-*jo za cierku, pa ne samuo. karbijo tudi za njih mikano Vas, čeglih jih je še malo, ki ®0r živijo (parbližno nih vajst). Sindak je tudi zaželeu, de 1 blu zaries lepuo, če bi tudi tela vasica spet oživiela, z no- V|,T1i an mladimi družinam z °trUok, pru takuo, de bi vsi ePuo skarbiel za mantinjat, ža ohranit naše lepe navade. Na koncu so vasnjani po-nu<»i kosilo vsiem tistim, ki s° se paršli veselit z njim za nJ*h lepo cierku. An bluo jih Je Zaries puno, nih 150! CAI - Sottosezione Val Natisone 24 luglio 2005 SÀULECK (3085 m) Gruppo dell’Ankogel - Austria Proposte EEA, dislivello 1600 m, ore 5 di salita p, «gatoria attrezzatura invernale - piccozza, ramponi, corda c casco) ^^ijUifuigo Arthur V, Schmid-Haiis: E, dislivello 800 m, ore 2.30 di salita rc 5 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) t» inf°: Roberto Blasutig cell. 335.5953416, Marina Trinco Jt ■v t- Fotografije: Abramo Trinco GRMEK . Liesa Martina an Massimo sta se poročila " an par tiednu priet so anifestini" oznanjal, de ^ar|'na an Massimo se bota bot' a’ an takuo je Slo. V sa- sahs * T“ M 8rink 9- luja, v cierkvi na Lie-®’ta jala njih ja. artina Chiabai je Uo-fivjkna lz ^el*kega Garmikà, ^ eia je na Liesah z marno u n(^ an s tatam Ginam, Pa SSlItl° Ciocchiatti je pa iz da(jnacc°- Ziviela bota v Ce-Senje- Njih poroka je biu velik va arn Za družino, pa ludi za Petai?ne. an ParJatelje. Ze v Pretj k-V*Cer ^'u sen.iam t>ar: lf5® °d Martine, kjer so e'jì an vasniani nasta- vjal purton. V saboto se je v cierkvi na Liesah zbralo puno ljudi an je bluo zaries ganljivo čut mamo od Martine piet za mlade noviče "Ave Marijo". Po sveti maši je bla veselica v Villa de Claricini v Bo-tenige. Novičam želmo veselo an srečno življenje. Anna an Gino pa zahvale-jo žene iz Hlocja, pru takuo vasnjane, parjatelje, ki so se puno potrudil za de poroka njih čeče an zeta bo liepa, vesela an ostane med narlieuši-mi spomini mladih noviču. SVET LENART Gorenja Miersa Luca an Mara novici vasnjani nasta- Dva purtona, adan v Gore- nji Miersi, te drugi v Škratovem, sta oznanjala, de tudi tle so v saboto 9. luja imiel noviče. V cierkvi v Podutani sta se oženila Luca Vogrig (Sa-kolinu, takuo je poznan njega tata) an Mara Snidarcig. Purtoni, konfet, "suze" od mame an tata, veseje od družine, žlahte an parjatelju... pru adna liepa poroka, ki je šla napri do noči v Prehodu. Lucu an Mari, ki živta v Škratovem, želmo vse narbu-ojše v njih življenju. PODBONESEC Gorenj Marsin Zbuogam Martino Zapustu je tel sviet Martino Medveš - Tonicu po domače. Imeu je 79 liet. Martino je biu ostu uduo-vac pet liet od tegà, kar je umarla njega žena Maria Obalcjova. V družini Martina je bluo šest bratru, adan, Giulio, je pred njim umaru. Ostali so še Pasquale, Amedeo, Rino an Bernardo. Martino pa je z njega Marijo imeu pet otruok, tri čeče - Pasqualina, Maria Pia an Natalina, an dva puoba -Renzo an Bepo. An pru s sinam Renzam je na njih duomu Martino Zi-veu. Z njega smartjo je v žalost pustu njega otroke, zete, brate, navuode, kunjade an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v torak 5. luja popudan v Gorenjim Marsine. GRMEK Veliki Garmak Žalostna novica Buog je poklicu h sebe adnega našega vasnjana. V pandiejak 11. luja je umaru Mario Chiabai - Uo-grinkni. Učaku je 88 liet. Zadnje cajte jih je preži-veu v špietarskem rikove-rju. Od velike družine je ostala še sestra Tonina, ki je šla za neviesto v Cekovo družino v Mali Garmak. Z njega smartjo je v žalost pustu njo, navuode an prana-vuode. Venčni mier bo počivu na Liesah, kjer je biu njega pogreb v torak 12. luja popudan. - Gospuod dohtor, vi ste že te treči mie-dih, ki me previzita. Te parvi mi je predpisu za hodit puno par nogah, te drugi pa za iti se zdravit v Rogaško Slatino. Vi, gospuod dohtor, ka mi predpišete? - Iti par nogah v Rogaško Slatino. Dvie žene dol v Vidme ob treh po pu-noči: - Dost si nardila na-co, de si takuo trudna? - Stuo an dva euro. - Oh, tale je liepa! An duo ti je dau dva euro? -Vsi! Giovanin an Milica sta se skregala, ku po navadi. Za nomalo cajta potle Giovanin je poprašu: - Milica, ka mi skuhaš za vičerjo drieve? - An liep drek na žaru! - Alora nardi ga samuo pu, ist grem jest v gostilno! An puobič an adna čičica sta šla od Suole pruot duomu. - Ist viem - je jau puobič - kuo se diela za imiet otroke! - Pa ist viem - je odguorila čičica - kuo se diela, za jih na i-miet. - Antada, al jè uša-fu dielo tuoi te mali sin? - Ja, dielo je ušafu, pa počiva 364 dni na lieto! - Oh, vse sajete, zaki? - Zatuo ki predaja varšiče od oljke pred cierkvijo, an mu jih kupavajo samuo na Ojčinco! - Franko, a se zmi-sleš, kadar si hodu vsako soboto lovit... postrove v Slovenijo? - Ja moja draga A-na, se zmislem, pa zakej me tuole u-prašaš? - Zatuo ki adna od tistih postrovi je telefonala iz Bovca, an je jala, de j’ostala v drugim stanu! VENDO due cani segugi istriani, femmine, vaccinate, 8 mesi. Prezzo da contrattare. Telefonare ore pasti allo 0432/730903. novi matajur Četrtek, 14. julija 2005 Društvo Rečan s&sefeii. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klandc 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK OD OKTOBRA DO JUNIJA 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*,12.37*. 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*, 15.06,15.50,17.00,18.00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*,13.00*, 13.20*,13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*,15.26, 16.40, 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40** * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727325 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.1. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI Tele zadnje cajte je bluo v rečan-ski dolini zaries živahno. Na pobudo kulturnega društva Rečan je biu v saboto 25. junija v Seve, blizu korita gorenjega koncà, tisti vaški senjam ki ga kličemo “Za-puojmo jo na sred vasi”. Bla je posebna vičer, kjer se je čulo piet an gost nase liepe slovenske piesmi. Po navadi povabimo pievce an godce od naših dolin, lietos so paršli nomalo buj od deleča. Paršu je zbor Lipnica iz Kamne Gorice, blizu Bleda, an z njim tudi folklorna skupina Julijana iz Hrušice, blizu Jesenic. Zbor Lipnica je tud zapieu kupe z zborom Rečan d-vie beneške piesmi an so se pru dobro ujel. Gorski ansambel je godu an folklorna skupina je pa plesala na star-mim na sred vasi, takuo ki kaže fotografija, an so bli takuo pridni an so se takuo lepuo parložli našemu svetu de se je zdielo, de plešejo zmie-ran po grivah an sanožetah. Njih ples an veselo uriskovanje so pru ugriel naše ljudi, ki so jim ploskal skor zdaržano od začetka do konca. Je bluo pru lepuo za vse, an za v-se je bla tud vičerja. Škoda, de smo muorli pred cajtan zapriet našo lepo vičer, kar je na naglin dol po Sv. Martine zašumeu daž an smo muorli hitro uteč. Svet Pavel ČerneCe (Sriednje) SVETA MASA PO SLOVENSKO v saboto 30. julija ob 20. uri Mašavu bo monsinjor Marino Qualizza Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. JULUA Cedad (Minisini) tel. 731175 Mojmag tel. 722381 Ukve tel. 860395 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Skrutove: od 18. do 24. julija Prapotno: do 24. julija Rezija: od 18. do 24. julija Fontana (Cedad): do 24. julija Telekrat sojo veselo zapiel an tudi zaplesal na sred vasi Tudi naši gosti so imiel težave zaradi daža, saj avtobusi so jih čakal dol par Hloc an se je tajšan daž liju... Pa mislemo, de tela vičer ostane v spominu tudi njim an jih še ankrat lepuo zahval-mo za veseje, ki so nam ga pamesli s troštanjam, de pridejo še v naše kraje ... če ne druzega za pobrat vse, kar so gu Tarbjanovin doru (njih “kamerin”) pozabil! Kak dan priet, 23. junija, so dol par Hloc, le na pobudo kulturnega društva Rečan, vebieral an potle nagradil narlieuše strašilo. Lietos, jih je bluo 26. Narlieuš je biu za žirijo Modras, ki se je pliezu po starim molarje (Marco an Mario), na drugo miesto je paršu an modemi Biker (Sandro), na treeje pa strašilo na-pravjeno s koso an s pletenico (Giacomo). Posebno je žirija pohvalila strašilo ženice, ki je imiela obliko iz grahovih luščin (Rosina). Premjacion je bla v ka- munski dvorani, kjer je bla tudi otvoritev razstave strašil prejšnjih liet: vič ku 100 slik, parpete gor po ostrucah an jih lahko še pogledata. Po otvoritvi razstave so se zbral vsi pod kamunan, kjer Marja Mohorinova (Trattoria Alla Posta) nam je napravla za pit an za jest an tudi an pru velik an liep krancelj. Potlè so vsi kupe šli na Luža (Hostne), kjer so jih čakali “pastasciutta”, petje, an ku po navadi tudi an velik kries Svetega Ivana. (M.T.) Liep krancelj, ki ga je nardila Marija Mohorinova PRO LOCO V ART AC A in collaborazione con la PRO LOCO NEDISKE DOLINE ed il COMUNE DI SAVOGNA organizza un’escursione guidata 17 luglio 2005 MllSS@IPÌÌS - Pili UD^ il -UŠiruflu« =■ ÌVisiiìij ili* Partenza alle ore 8.30 dal piazzale della chiesa di Masseris, arrivo al Rifugio Pelizzo alle ore 15. E’ previsto un collegamento con autovetture dell’organizzazione per il trasferimento dal rifugio a Masseris. Info e prenotazioni: 338 1260311 Zirija je presodila, de je biu tei modras narlieuše strašilo lietos. Ta po tin kraj je pa premjacjon Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 17. JULUA Ažla (kjer so fabrike) Q8 Cedad (na poti Cedad/Senčur) Agip Cedad (pnioti Vidmu)