Zbrali so se ob lipi Ob drugi obletnici naše neodvisnosti in dnevu državnosti so se Velenjčani zbrali ob lipi, ki so jo tudi v tem mestu pred dvema letoma posadili v čast novi državi. Prazniku v čast so velenjski godbeniki pod vodstvom mag. Ivana Marina izvedli slavnostni koncert. Je bilo tumoren dan kriv, da se je na počastitvi tega dogodka zbralo le malo ljudi, ali pa se še ne zavedamo svoje svobode? Bvos V drugi polovici tedna bo prevladovalo lepo in sončno vreme. V petek in soboto možne manjše poobiačitve. DELO ZA ŠTUDENTA IN DIJAKA tel. 853 061 Zadnja novica Omejitev proizvodnje v TEŠ? V Tešu še naprej obratujejo s "polno paro", kar pa ne ogroža le ozračja, ampak vse bolj tudi jezerske vode. Te sct/.aradi večje porabe in seveda suše padle na kritično mejo. Včeraj opoldne je bila zaradi tega izredna seja velenjske vlade, na kateri so sprejeli sklep, s katerim ne dovolijo črpati vode za tehnološke potrebe iz Družmirskega jezera pod nivo, ki zagotavlja gravitacijski odvzem, iz Velenjskega pa pod koto 365,35 metra. Če bo gladina jezer padla bolj, bo treba proizvodnjo v Šoštanju omejiti ali celo prekiniti. ■ (mz) 107,8 MHz ItAIIIO VELENJE v (l/E M, M M HEK MCI N K£5 PRiPMTE RutWV IN O&LjuBLm, DA SOM Ptf« ZAV-AJ STB MILI Som iA MUCO HA mmmji) y\>NE M A Hl/MJJJfV. Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Poletne počitnice z dopusti so tu, kakršnekoli so že. Razredčile so se tudi vrste v uredništvu Našega časa. Zato smo do konca poletja zmanjšali obseg našega in vašega tednika in ga skupaj z vsebino prikrojili poletnim razmeram. Med drugim smo prepolovili TV spored in ustrezno preoblikovali strani. Čas kislih kumaric je to za novinarje, razmere pa seveda narekujejo našo budnost in pozornost na vseh področjih našega vsakdanjika. Gotovo pomembnih dogodkov tudi v že sicer vročem poletju ne bo manjkalo, mi pa bomo ob tem predvsem poskrbeli za lahkotnost vsebine, za več križank in kar največ razvedrila. Prijetne počitnice in kolikor se da mirne, srcu in telesu pomirjujoče do-pustniške dni vam želimo, kakorkoli in kjerkoli jih že boste preživeli. Rudnik lignita Velenje 32. skok čez kožo Učenci srednjih šol si vsak po svoje zapomnijo konec šolanja. Gotovo je v vsaki šoli kaj, kar poleg maturantskega plesa, izleta in mature ostane v spominu za vedno. Pri dijakih rudarske, strojne in elektro usmeritve na Centru srednjih šol v Velenju je to skok čez kožo, vsako leto 3.julija na rudarski praznik. Letošnji skok, čez dva dni, bo že 32.po vrsti. Letos bo čez kožo skočilo v rudarski stan 93 amladih, kar je nekaj več kot lani. Na rudarski praznik se na Rudniku lignita Velenje vedno temeljito pripravijo, sem pa sodi tudi priprava dijakov na tako slovesen zaključek šolanja. Poleg tega, da dijaki v obratu Praktično izobraževanje med praktičnim delom pouka skozi vsa leta spoznavajo delo in odnose med rudarji, jih o rudarskem prazniku posebej podučijo. Povedo jim, kako in zakaj se 3.j u l i j praznuje kot rudarski praznik, jim skušajo prikazati nošenje rudarske uniforme in sodelovanje pri skoku čez kožo kot častno dejanje. Najboljši učenci dobijo na tej svečanosti še eno častno dejanje - pred skokom morajo povedati geslo, ki ga bodisi sestavijo sami, ali jim ga pripravijo učitelji. Skok mladih rudarjev, clektrikarjev in strojnikov si na velenjskem kotal-kališču vsako leto ogleda množica Velenjčanov, zato je to gotovo dogodek, ki ga človek nc more nikoli pozabiti. ■ Diana Janežič, foto A. Pungartnik Iz programa: Danes ob 20.uri v dvorani Glasbene šole koncert Rudarske godbe in promocija nove CD plošče. Godba se bo predstavila s programom, s katerim bo nastopila na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem Jutri ob 19. uri v Glasbeni šoli v Velenju - slavnostna seja delavskega sveta RLV s podelitvijo priznanj delovnim jubilantom V soboto, 3 JULIJA, ob 9. uri na kotalkališču v Velenje - 32. skok čez kožo, po njem ob 11. uri začetek družabnega srečanja ob Restavraciji Jezero Velenje je bogatejše za novo sodobno Erino trgovino Vis-a-Vis, ki sojo uredili v sodelovanju z avstrijskim partnerjem 3-E iz Welsa. Slovesno sojo odprli v torek opoldne, ob navzočnosti velikega števila ljudi ter gostov iz Republike in avstrijske firme 3-E. stran 16 Sobota in nedelja bosta v Velenju v znamenju velike smučarsko skakalne prireditve. Imena, kot so Andreas Gol-dberger, Jaroslav Šakala, Franci Petek... bodo pričarala mojstrsvo na skakalnici, prireditelji - SKK Velenje pa skupaj z generalnim pokroviteljem LADA Avto Ljubljana srečo ob njej. stran 11 Da, že smo v poletju. Vanj ste mnogi Velenjčani skočili prejšnji petek skupaj z velenjskimi radijci. fvse foto vos) stran 16 V eni izmed prejšnjih številk smo opozorili na neurejenost "znamenitega'' velenjskega podhoda pod Šaleško cesto. Sedaj je stanje še slabše. V soboto ponoči je v prostorih negdanje diseo-teke izbruhnil požar. Kdaj ga bodo sedaj uredili? (foto AV) stran 12 V soboto bodo slovenski rudarji slavili svoj stanovski praznik. Po stari navadi bodo velenjski rudarji proslavili ta dan s tradicionalnim skokom čez kožo njihovih mladih bodočih sotovarišev. Rudarjem in drugim delavcem Rudnika iz uredništva pošiljamo iskren SREČNO! ti Norice Praznik slovenskih policistov Slovenske Konjice - Regijska proslava ob prazniku slovenskih policistov jc bila v Slovenskih Konjicah. Na njej so tudi podelili odlikovanja, pohvale in priznanjačlanom organov za notranje zadeve s ccljscka območja in tudi nekaterim "civilnim" podjetjem in posameznikom. Najevišja priznanja - zlate znake zaslug za varnost so prijeli Ivan Hribernik, Stane Soršck in Drago Vomšek. Delavci UNZCelje so prejeli šc tir srebrne znake in 21 bronastih ter 8 pohval. Osem bronastih znakov pa so prejeli še Gorenje Point, Pivovarna Laško, osnovna šola Ljubno ob Savinji, Rudnik lignita Velenje, Stanislav Ambrož, Franc Confidenti, Janez Gradišnik in Vili Kragolnik. Na osrednji proslavi v Novi Gorici pa sta priznanji prejela še policist ccljske postaje Milan Petrovič in sicer znak za hrabro dejanje, bronasti znak pajc prejel še Aleksander Majccn. Več republiških štipendij Število štipendistov republiških štipendij seje v prakarkončanem šolskem letu povečalo iz 4072 v začetku šolskega leta 92/93, na 4657 v maju 1993. Toliko upravičencem so odobrili štipendije na velenjski območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje. Razlogi za povečanje so v poslabšanju materialnega položaja družin, pa tudi v tem, da vse več podjetij zaradi finančnih težav ukinja že odobrene kadrovske štipendije. Za novo šolsko leto 1993/94jc bilo razpisanih 389 kadrovskih štipendij, kar je nekoliko več kot lani, vendar te nimajo več pravega mesta v politiki izobraževanja in štipendiranja, vsaj takega ne, kot nekoč. ■ bš Jeseni po novi trasi Celje - Kljub dodatnim delom pravočasna zagotovitev novega dela magistralne ceste Celje - Laško naj ne bi bila vprašljiva. Tako zagotavljajo pri celjskem Cestnem podjetju, ki opravlja vsa glavna cestna dela, kot tudi pri lngradu,ki gradi nadvoz nad železnico. Nova trasa se bo namreč izognila najbolj kritičnega dela, to je podvoz pod železnico, namesto tega bo proga Celje - Zidani most prečkala nad njo. Gradi tclj i i majo vel i ko dela tudi z gradnjo opornega zidu ob Savi n-ji, kjer sc bo na laškem koncu novi del magistralne ccstc priključil na sedanjo traso. Prav zaradi tega, ker morajo tu opravili šc nekaj dodatnih del. kijih prej niso predvidevali, bo na tem delu promet še nekaj časa potekal le enosmerno. Ta ovira povzroča med vozniki precej težav in tudi vroče krvi. Del. čas: vsakdan od 13.h do 18.h, ob sobotah od 8. h do 12. h. TRGOVINA ZAGOZEN Ljubijo 121, Mozirje tel: 063 / 831 - 109 Ugodna ponudba: - industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev - parnih likalnikov z zložljivo vakumsko mizico - celoten pribor za šivanje - plinskih gorilnikov za kampiranje - gasilskih aparatov VLJUDNO VABLJENI! CELOTNO SERVISIRANJE ZGORAJ NAVEDENEGA PROGRAMA! IZLETNIKOVA MlsCiooah ^ CBSOOS TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA, poslovalnica VELENJE na avtobusni postaji vas vabi na družinske počitnice v POREČ po izjemno ugodnih cenah: - : v ' ....•• • hoteli DELFIN, ALBATROS in GALEB, 10. do 17.7. Cena polpenziona: samo 14.700 SIT Cena polnega penziona: 16.800 SIT • hotel MATERADA Poreč - Špadiči Cena popenziona: 16.100 SIT Cena polnega penziona: 18.200 SIT V ceni paketa je vključeno: . - 7 pol-ali polnih penzionov - dnevna animacija, 1 gala večerja ■ šola tenisa za otroke - šola smučanja na vodi za odrasle in otroke Iz rednega programa letovanj še priporočamo: Slovensko Primorje, Istra, hribi In zdravilišča. Obiščite nas v poslovalnici IZLETNIKOVE TURISTIČNE AGENCIJE na avtobusni postaji v VELENJU, tel. 858-798! Iz dela velenjske vlade Kmalu gradnja v Stari vasi Delegati velenjske občinske skupščine so že premlevali osnutek odloka o zazidalnem načrtu Stara vas. Nanj niso imeli bistvenih pripomb, tako je velenjska vlada že sprejela končno besedilo odloka, ki ga predlaga v sprejem delegatom občinske skupščine. Nov prometni red v Starem Velenju Do izgradnje celotne cestno prometne infrastrukture velja odredba izvršnega sveta Skupščine občine Velenje o začasni prometni ureditvi v Starem Velenju. Ta določa dvosmerni promet na delu Ljubljanske ceste od križišča s Foitovo cesto do križišča s Starim trgom. Po cesti mimo župnišča od križišča s Starim trgom do križišča z Ljubljansko cesto bo potekal promet enosmerno, prav tako pa tudi po Ljubljanski cesti in delu ceste skozi Stari trg iz smeri Kavč od in do obeh križišč s cesto mimo župnišča ter po cesti skozi Stari trg od parkirišča pri vili Bianki do križišča z Ljubljansko cesto. Po novi začasni odredbi se hitrost voženj od parkirišča pri vili Bianki do križišča z Ljubljansko cesto omejuje na 20 kilometrov na uro, med stanovanjskima hišama Stari trg 11 in 12 pa se zabriše prehod za pešce. Skozi Stari trg, od parkirišča pri vili Bianki do križišča s cesto mimo župnišča in del Ljubljanske ceste od križišča s cesto mimo župnišča do ceste skozi Stari trg je promet od ponedeljka do petka med 20. in 5. uro zjutraj zaprt za ves promet, ob sobotah od 16. ure dalje, ob nedeljah pa od 13. ure dalje zaprt za ves promet V času zapore, poteka dvosmerni promet mimo župnišča. Do poslovnih prostorov je dostava s tovornjaki, ki ne presegajo 3,5 ton dovoljena med 5. in 10. uro Nove cene geodetskih storitev Velenjska vlada je soglašala, da se cene geodetskih storitev povišajo za osem odstotkov. Za figurantska dela bo treba odslej odšteti 897, risarsko operativna 1.136, dela s srednjo strokovno izobrazbo 1.256, višjo 1.613 in visoko strokovno izobrazbo 1.914 tolarjev. Priprave na prostorsko urejanje območja ob Šaleški cesti' Ena izmed usmeritev velenjske vlade je med drugim čim hitrejše pokritje občine z ustrezno prostorsko dokumentacijo. S tem, ko so na zadnji seji potrdili plan izdelave prostorskih ureditvenih pogojev za območje južno ob Šaleški cesti, lahko pričakujemo že v dobrem mesecu izdelavo analitičnega dela prostorskega akta. Poglejmo še kaj-obsega omenjeno področje! Spremembo prometne povezave, širitev Šaleške ceste z možnostjo levega zavijanja, prestavitev avtobusne postaje na prometno ustreznejšo lokacijo, možnost peš povezave naselja Šalek II in tega območja, izgradnjo dodatnih športnih igrišč, preureditev otroškega igrišča z novim podhodom, širitev programa Rdeče dvorane, sanacijo obstoječega odprtega kopališča, urejanje parkirišč, dovozov, dostav... ■ mz Širokosrčna Lady Miloška Nott Velenje - Že v prejšnji številki tednika smo pisali o tem, daje Slovenka Lady Miloška Nott iz Anglije prejela plaketo občine Velenje za izjemne zasluge pri organizaciji pomoči za vojne begunce v velenjski občini. O tem zgovorno pričajo naslednja dejstva: Spomladi, leta 1992 je Lady Miloška Nott v Angliji ustanovila sklad za pomoč beguncem iz BiH v Sloveniji. Pokroviteljstvo nad njim je prevzela Lady Margareth Thatcher. Od takrat do danes je Lady Nott plačala pakete, pripravljene v velenjski Eri, 650 družinam. Enako število teh je nato poslala še lanskega novembra. Poleg prehrane so begunci dobili tudi higienske pakete. Lady Miloška je prav tako poskrbela za darila beguncem za novo leto in veliko noč. Posebej seveda ne omenjamo kilogramov in kilogramov volne za pletenje, njenih prizadevanj v skrbi za pomoč obolelim, mladim (nekaj bolnih beguncev iz Hrvaške in Slovenije jc prepeljala na zdravljenje "v angleške bolnišnice), nakupa šolskih potrebščin, darovane obutve, spodnjega perila, toplih oblačil za otroke. Prav tako ji nihče ne more odreči njenega levjega deleža pri nakupu dostavnega vozila velenjski organizaciji Rdečega križa. ■ t p NAJUGLEDNEJŠE SLOVENSKO PODJETJE TRGOVINA fernovo 1 7a (pri Mih firešici), tel.: M 9-220 V^^^^Sp moka tip 500 25/1 kg 33.90 džusFructal 11 89.9C sladkor 50/1 kg 55.90 sirup Pingo 31 473.00 rti 1 kg 79.90 cetPIATI 41 369.00 testenine 1/2 kg 57.90 mehčalec točeni 11 80.90 Vegeta 1 kg 640.00 AVA prašek 3 kg 449.90 čokolino 200 gr 109.90 kozarci za vlaganje 38.0C Grajski rizling 11 104.90 pokrovčki za kozarce 50 kom. 425.00 Jeruzalemčan 11 198.00 kis za vlaganje 31 290.00 pivo 1 zaboj 1.095.00 ječmen 1 kg 21.9C Radenska 1 zaboj 480.00 pesni rezanci 1 kg 25.90 ZELO UGODNE CENE VSEH VRST KRMIL PRALNIH PRAŠKOV, PIJAČ IN OSTALIH ŽIVIL! Obiščite ZA VEČJE NAKUPE BRF.ZPIAČNA DOSTAVA NA DOM. nas ali nas pokličite na tel. 779-220 Levo, desno - vmes pa nič Nekaj nalezljivega je med nami. Nekatere nevarne bolezni se širijo okoli in okožujejo razne stvari. Nični izvzetega, kot da ni nič več svetega. Potem ko se bolezni sodobnega časa pred kratkim le napadle Smreko, Jelko, so se zdaj lotile le laškega Bora. Ob vsem tem seveda ni nič kaj čudnega, če nekateri sprešujejo, če je zdaj v nevarnosti tudi naša Lipa. Tudi ob zadnjem prazniku državnosti taka vprašanja niso bila brez osnove. Letošnji praznik smo namreč slavili res na čuden način. Menda še neben državnik za praznik svoje države ni prejel toliko odlikovanj kot naš Milan Kučan. Vrnili so mu jih nekateri tvorci te iste države, čeprav jih nekat- eri od teh niti niso sprejeli. Nekateri pravijo, da so jih položili kot daritev na oltar domovine - v pričakovanju seveda, da ne bi bilo zamanj. Drugi seveda pravijo, da je najlažje žrtvovali taka priznanja. Za praznike se je tudi močno zvečal mejni promet. Nekateri naši so odhajati občudovat svoje nekdanje plaže, ki so zdaj seveda na tujem, drugi so se podajali po trgovskih poteh po trgovinah Italije ali Avstrije in pri tem še vedno vzdihovali, da še niso povsem v Evropi. Domala vsi, ki so šli prek meje, so se tudi vrnili; to velja tako za naše, ki so šli ven, kot tujce, ki so prišli k nam. Le za enega zatrdno vemo, da je imel le enosmerno pot. Ne vem, če sije Adolf Štorman zapel tisto: Za praznike spet bom doma..., a v širšem smislu se mu je želja izpolnila. Prišel je vsaj v domači zapor. Če se bo res počutil kot doma pa še ne vemo. Zaradi njegovih somišljenikov, ki so se iz Velenja odpravili na našo Koroško, pa se pri nas gotovo počutijo manj doma mnogi, ki so si tu želeli ustvariti svoj dom. Saj se še nekateri vodilni politiki v svojih občinah počutijo kot tujci, ali pa jih vsaj mnogi tako obravnavajo. Za mozirskega izvršnika se je tudi na zadnji skupščinski seji izkazalo, da je za mnoge pravi tujek, ki bi se ga nekateri radi znebili kol neprijetno smet v očesu, pa se vendarle ne da. In saj celo našega velenjskega izvršnika nekateri (še) niso sprejeli za svojega in mu očitajo, da vozi preveč po levi - pa bi ga zato radi prehiteli po desni. Tako deljenje na levo in . desno je rae bolj značilno za vso našo mlado državo. Pa čeprav ni to nič kaj človeško. Zelo pomembno je namreč, kaj je v sredini. Pri nas pa - kot da sredine ni. V sredini pa vemo. kaj je ali kaj bi moralo biti. Tam je srce! Pa je potem čudno, da zgleda ta naša delitev na levico in desnico tako brezsrčna. In da je pri nas res vse manj srečnih in zadovoljnih ljudi. Ne na levo, ne na desno je ostal le eden izmed obrabljenih predvolilnih sloganov. Kol tudi tisti, da bodo Sloveniji vrnili srečo in nasmeh. Brez srca vsega tega ne bo! m Kr DAN KOMUNALE - Velenjsko Komunalno podjetje je na podlagi delegatske pobude, predvsem pa v želji, da čim več delegatov velenjske občinske skupščine seznani z organiziranostjo, delovanjem in razvojem Komunalnega podjetja in vseh njegovih poslovnih enot, v torek pripravilo "komunalni dan". Predstavniki Komunalnega podjetja so najprej v sejni sobi SO Velenje udeležencem predstavili podjetje v vseh njegovih razsežnostih, nato pa so si skupno ogledali odlagališče komunalnih odpadkov, Toplovod Velenje, centralno čistilno napravo v Šoštanju in vodovod Velenje - Šoštanj od izvira in zajetja Ljubije do zbiralnika v Šoštanju. Udeleženci so tako neposredno na terenu spoznali zahtevne sisteme, prizadevanja Komunalnega podjetja za preoblikovanje podjetja samega ter za izboljšanje kakovosti storitev in vodenja procesa sprememb. (foto: bm) NAJVEČJI ONESNAŽEVALCI OKOLJA ts •m cmkaresi ■ Tsfrvaroa ftuv , rudnih teptane pKvutpmnk vst : iCINA VELENJE Družbenopolitični zbor velenjske občinske skupščine Se tretji da za pomemben dokument Po torkovem zasedanju družbenopolitičnega zbora velenjske občinske skupščine so si predlagatelj, investitor in najbrž vsi tisti, ki se zavedajo pomembnosti predloga ureditvenega načrta odlagališča pepela, žlindre in produktov odžvepljevanja, oddahnili. Kajti, delegati DPZ - ja so bili najprej pri obravnavi podanih amandmajev, nato pa še pri sprejemanju predloga samega, povsem enakega mnenja kot delegati preostalih dveh zborov. Kot smo že poročali, so ti dokument obravnavali na zasedanju prejšnji torek. S tem so dane možnosti za izdajo zazidalnega načrta za čistilne naprave na bloku IV. šoštanjskih termoelektrarn. Razlog za skromno razpravo najbrž tiči v tem, da sta preostala dva zbora besedilo omenjenega ureditvenega načrta sprejela. Vsakršno odstopanje od tega bi pomenilo medzborovsko uskla- oceno obremenitve škode na določenih področjih prizadetih krajevnih skupnosti ter o tem poroča zborom. Seveda velja ta ocena le za naprej, ne more pa za Čeprav je na začetku kazalo, da zbor spet ne bo sklepčen, so po več kot uri čakanja le dočakali še zadnjega "potrebnega" delegata. Ivan Atelšek (poslanec LDS) je zaradi tega takole pokaral predsednika velenjske vlade Srečka Meha: "Kadar sprejemamo proračun, so vsi iz tvoje stranke prisotni. Kadar pa takšne stvari, kot je danes, si sam tu. Zmenite se!" jevanje, kar bi vso stvar potegnilo na jesenski čas. Tega pa si očitno ni nihče "upal privoščiti". Delegati DPZ - ja so k že sprejetemu dodali le sklep, da velenjski izvršni svet pripravi vsakoletno nazaj. Z manjšimi dopolnitvami so na torkovem zasedanju delegati družbenopolitičnega zbora sprejeli še predlog sklepa o soglasju k Statutu Športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje ter v nespremenjenem besedilu (objavljenem v Skupščinskem delegatu) Predlog odloka o ureditvenem načrtu centralnih predelov mesta Velenje. To pomeni tudi nespremenjeno besedilo 51 .člena. Ta prepoveduje v objektu "Internat RŠC" dejavnosti, ki bi vključevale točenje ali prodajo alkoholnih pijač. Danes paje v omenjenem objektu že bistro, za katerega je bila leta 1991 izdana odločba za izvedbo del za dejavnost gostinskega lokala. So-. glasje k ustanovitvi javnih zavodov pa so dobili tudi Zdravstveni dom Velenje, Lekarna Velenje in Zobozdravstvo Velenje. ■ tp Zgodbica oorožju Tudi to je lahko darilo Ne verjamete, da je lahko pištola tudi darilo? Pa je. O tem je namreč na torkovem zasedanju seznanil delegate družbenopolitičnega zbora poslanec Zelenih Delegatom je namreč povedal, da Država Slovenija ne premore samokresa, ki bi ga lahko dala Marjanu Podobniku za zaščito. Med redkimi občinskimi vladami pa je uspelo zagotoviti orožje prejšnji velenjski vladi pod vodstvom Franja Bartolca. Po Gošnikovih trditvah so vsi člani prejšnjega velenjskega izvršnega sveta dobili kot darilo strelno orožje. Zato gaje zanimalo, kakšne i so te pištole, kolikšna je njihova vrednost in kdoje sprejel sklep o njihovem nakupu oziroma razdelitvi. Kot je dejal, je to delegatsko vprašanje zastavil tudi zaradi lastne varnosti. Del odgovora na vprašanje je Vane Gošnik slišal takoj na zasedanju družbenopolitičnega zbora. Med prisotnimi delegati je bil namreč tudi velenjski župan Pankrac Semečnik kot eden od prejemnik- Velenja Vane Gošnik. ov "strelnega darila". Povedal je, da je sklep sprejel izvršni svet, pištole pa so "iz oborožitve družbenopolitične skupnosti". Le en magnum so menda kupili. Sklepa o oborožitvi članov izvršnega sveta sedanja velenjska vlada ne more preklicati, saj je bilo hkrati z orožjem izdano članom tudi dovoljenje za nošenje. Če ni bilo kršeno, ni razloga za odvzem orožja. Konec koncev pa tudi darila ni mogoče vzeti nazaj. Marjan Gaberšek, predsedujoči DZP - ja je označil to kot sistem balkanskega ukrepanja, nesprejemljiv za to okolje. O tej zadevi bo tekla beseda na naslednjem zasedanju delegatov velenjske občinske skupščine. Takrat naj bi marsikaj v zvezi s tem tudi razčistili. ■ tp Dajte mestu dušo Jesti je eden štirih ciljev človekovega življenja, kateri so ostali trije, nisem izvedel nikoli, je rekel Michel Montaigne in s temi svojimi besedami prišel v zgodovino. Bržčas bi bilo tudi zanj mnogo koristneje, če bi ostal zunaj nje in raje spoznal še vsaj kakšnega od tistih njemu neznanih treh ciljev. Če bi mu imel priložnost povedati, bi mu rekel tole. Ne vem, ali je drugi, tretji ali četrti, zagotovo paje na enem teh častnih mest kot prvin-ski človeški smoter zasidrana želja po dobrem počutju, po pravšnji zabavi, notranji, duhovni sitosti, sprostitvi in kar je še podobnih blaženih stanj. Ni res, če kdo dopoveduje, da človeč česa takega ni potreben kakor tudi ne drži, da bi bil zdaj ali katerokoli drugi čas tega potreben bolj kot kadarkoli drugič. V človeški naturi tako kratkomalo je in hvala Bogu daje. Ko so mnogi strokovnjaki takšnega in drugačnega kalibra v ne tako daljnji preteklosti z vsemi mogočimi oznakami opisovali sociološke, demografske, geografske in druge značilnosti v marsičem svojstvenega mesta Velenja, so ga pogosto slikali kot polis brez duše, pri čemer jc kajpak vsem jasno, kaj so s tem mislili. Seveda bi lahko na dolgo in široko razpravljali o tem, ali so imeli (in imajo) prav ali ne, najbrž pa drži, da jo je to mesto (vsaj v nekaterih obdobjih bližnje preteklos- ti) imelo znatno premalo. Jo je sploh lahko dovolj in preveč? V ne tako oddaljenih dneh in tednih sta se v Šaleški metropoli zgodila najmanj dva za tovrstna razmišljanja pomembna dogodka. Zakaj? Ker sta jasno pokazala, da ima mesto dovolj mamljivih možnosti za to in dovolj interesa med prebivalstvom, če se le najde kdo, ki ga nate možnosti opozori, ki mu jih ponudi. Najprej bi rad opozoril na otvoritev stare birtije in trgovine na velenjskem gradu. Pokazala je, da ima Velenje na grajskem dvorišču tako šarmant-no prizorišče za raznotera poletna dogajanja, kot jih premore le malo kdo. Neizmerna škoda bi bila, če ga ne bi poskusili izrabiti do maksimuma in ker upravljala napovedujejo, da se bo to zgodilo že letos, bi bilo neizmerno škoda tudi to, če Velenjčani tega ne bi sprejeli z obema rokama. Prav enako bi lahko rekli za zdaj menda že tradicionalni Skok v poletje. Preselil seje v središče mesta in skupaj s številnimi obiskovalci ugotovil, da je zadel v polno. Središče vsekakor ne more biti središče, če ni živahno, živo, utripajoče. Pri tem še zdaleč ne gre samo za množična dogajanja z zahtevnimi organizacijsko tehničnimi opravili in računi, ki dvigajo lase. Z malo denarja je lahko kar precej muzike, če je le zraven tudi vsaj malo iznajdljivosti. ■ Jože Krajnc Praznični pogovor z direktorjem Rudnika lignita Velenje mag. Francem Žerdinom "Kos bomo nalogam, ki so pred nami" Gruda premoga je še vedno simbol Velenja, rudarski stan, velen jska tradicija. Spet bo v Velenju veselo. Pred nami je namreč lep in pomemben praznik, dan rudarjev. To je za delavce tega kolektiva gotovo trenutek radosti, trenutek sprostitve, tovarištva, pa novih delovnih snovanj, ocenjevanj doseženega... Pridružili smo se jim pri vsem tem in za bralce Našega časa pokramljali z direktorjem velenjskega premogovnika mag. Francem Žerdinom. Naš čas: Letošnje praznovanje bo še posebej veselo, sa j ga spreml ja tudi veliko delovnih uspehov. MAG. FRANC ŽERDIN: "Zdoseženim smo resnično lahko zadovoljni. V prvi polovici leta smo nakopali dva milijona 84 tisoč ton premoga, kar je odstotek in pol manj kot lani, vendar v skladu z letošnjo elektroenergetsko bilanco. Kar vsi delovni pokazatelji so ugodni. Odkopno polje smo zmanjšali za petnajst odstotkov in znaša 556 metrov. Odkopni učinek je večji za 17 odstotkov in znaša 48,3 tone na dnino. Porasel je tudi mdniški učinek, za 3,1 odstoka, in ga dosegamo v višini 4,9 ton na dnino na moža. Storilnost je prav tako večja, na zaposlenega dosegamo 4,41 tone. Produktivnost odkoDnega polja je višja za 17,8 odstotkov in znaša povprečju 30,1 tone na meter na dan. Vsi ti kazalci so izrazito pozitivni in so rezultat večletnega načrtnega dela v izgradnjo odkopnih metod, izboljšanje tehnologije izgradnje jamskih prog, projektiranja in drugih segmentov tehnološkega in poslovnega delovanja rudnika. Zaradi vsega tega je velenjski premogovnik resnično v evropskem vrhu. To pa seveda ni rezultat le te generacije, ampak tudi prejšnjih, ki so ogromno vložile v razvoj in dodale svoj del znanja in izkušenj." Naš čas: Kakšno pa je sedaj povpraševanje po "velenjčanu", takšno ime je kar pogosto, kadar govorimo v Sloveniji o velenjskem premogu. MAG. FRANC ŽERDIN: "S prodajo je bilo v prvi polovici leta kar nekaj težav. Predvsem seje zmanjšalo povpraševanje i v široki potrošnji, verjetno zaradi milejših zim, pa tudi slabšega socialnega položaja. Manj pa prodajamo tudi v Videm Krško in v Toplarno Ljubljana. Povečalo pa seje povpraševanje v šoštanjskih termoelektrarnah, z njimi smo se tudi dogovorili, da smo pogodbeno količino premoga s treh milijonov 240 tisoč ton povečali na tri milijone 550 tisoč ton. Na deponiji imamo trenutno rekordno malo lignita, predvideno je bilo, da ga bo ta čas na njej 630 tisoč ton, dejansko pa ga je 200 tisoč ton. To povečanje porabe je seveda nastalo zaradi večje proizvodnje v Šoštanju, saj obratujejo hidroelektrarne zaradi suše le s 30 do 40 odstotno močjo." Direktor rudnika mag. Franc Žerdin Naš čas: Če se bo takšno stanje nadaljevalo, bo povpraševanje po lignitu preseglo vaše načrte. MAG. FRANC ŽERDIN: "Verjetno. Narastle bodo potrebe v široki potrošnji, že zdaj so te zaradi potreb šoštanjskih termoelektrarn večje kot smo predvidevali. Za široko potrošnjo bomo namenili po 14 tisoč ton mesečno, potrebam termoelektrarn Šoštanj pa najbrž ne bo mogoče zadostiti. Naša dolgoročna usmeritev je letni izkop 4 milijone ton premoga in le 5 odstotkov več ali manj." Naš čas: Že nekaj let, ko obiskujemo vaš premogovnik, ugotavljamo, da so vaši delovni rezultati dobri, finančni pa ne tako ugodni. Kako je letos? MAG. FARNC ŽERDIN:" Proizvodna cena za GJ znaša 5,4 DEM, kar je v skladu s predlagano ceno v elektroenergetski bilanci. Prodajna cena pa je blizu petim markam, kar seveda pomeni, da tisti problematičen razkorak med proizvodno in prodajno ceno ni več tako velik. Večji problem paje, daje slovensko elektrogospodarstvo revno, da so cene po našem mnenju prenizke, med najnižjimi v Evropi in da nam naših obveznosti ne poravnavajo. Zaradi tega se nenehno srečujemo z likvidnostnimi problemi, saj ne moremo poravnavati naših obveznosti do dobaviteljev opreme in uvoznih dajatev. Še vedno nismo dobili plačanih dvesto tisoč ton premoga, ki z elektroenergetsko bilanco niso bili predvideni, problematična paje tudi cena premoga za velenjsko toplotno ogrevanje. Za GJ dobimo le 2,3 DEM, kar pomeni, da poklonimo na leto sto tisoč ton premoga občini Velenje." Naš čas: Velik problem velenjskega premogovnika je bil vedno tudi njegova neopredeljena vloga v slovenskem prostoru. MAG. FRANC ŽERDIN:"Energetske strategije Slovenija sicer še vedno nima, osnutki pa so že izdelani in naša vloga v njih je povsem sprejemljiva. Vlada daje prednost domačemu premogu. Obratovali naj bi premogovniki Velenje, Hrastnik in Trbovlje, te premoge pa bi pokurili-v energetskih objektih, ki bi imeli nameščene čistilne naprave. To naj bi bile predvsem šoštanjske termoelektrarne in Toplarna Ljubljana. Na ta način bi dobila Slovenija približno 30 do 40 odstotkov potrebne energije, 20 odstotkov iz hidroelektrarn, preostanek pa bo treba uvažati. Za nas je seveda ohrabrujoče, da v Šoštanju že gradijo odžvepljevalne naprave na četrtem bloku, in da naj bi bile tudi na petem dograjene v letih 1996 oziroma 1997. S to izgradnjo bo zagotovljena kontinuirana proizvodnja v višini 4 milijone ton tudi velenjskemu rudniku približno do leta 2020, po tem obdobju pa bo počasi začela usihati. V obdobju 2050 do 2060 pa bi velenjski rudnik prenehal obratovati. Takšna usmeritev je za nas optimistična. Delo ohranja približno sedanjemu številu zaposlenih in nam omogoča še uspešnejši nadaljnji razvoj v smislu posodobitve proizvodnje in humanizacije delovnih mest." Naš čas: Pred velenjskimi rudarji je praznik! MAG. FRANC ŽERDIN:"V njihovem imenu sem optimist zato , ker vem, da sestavljajo kolektiv rudnika mladi zagnani ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Prepričan sem tudi, daje rudnik toliko zdravo podjetje, da bo kos nalogam, ki so pred nami. Vsem ob prazniku iskreno čestitam in jim kličem: SREČNO!" Končana prva podjetniška delavnica "Lažje je prižgati eno samo svečo, kot pregnati temo" Tako razmišlja Arpad Šalam-on, eden od 16 udeležencev prve podjetniške delavnicc, ki jo je v Velenju organizirali območni Republiški zavod 7,a zaposlovanje, sofinanciralo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvedlo pa podjetje Gorenje - Inova. To jc bila prva tovrstna podjetniška delavnica v občini Velenje, njen pomen paje toliko večji, ker so 60 urno usposabljanje izvedli domači podjetniški svetovalci. "Gre za fazo, zelo pomemben korak, ki smo ga naredili pri usposabljanju podjetništva pri nas. Vse premalo se zavedamo majhnih korakov, premalo poudarjamo pomen programa aktivnega samozaposlovanja, ki ga vodi Ministrstvo za delo."je na sredini novinarski konferenci uvodoma poudaril Viktor Vaupot, direktor Gorenja Inova. Tokratni udeleženci podjetniške delavnice so večinoma prihajali iz vrst brezo-poselnih, imeli pa so žc izoblikovano svojo podjetniško idejo do tc mere, da so se že odločali za ustanovitev podjetja ali lastne obratovalnice. "Naš cilj ni, da ustanovimo podjetje na papirju, jutri pa bo podjetnika "zmlelo", ampak vzgojiti in dati ljudem minimalno znanje, da bo tveganje čim manjše. Takšno izobraževanje ima še eno bistveno dodatno funkcijo - širjenje podjetniške kulture." jc šc povedal Viktor Vaupot. Program usposabljanja in svetovanja za samozaposlitev so na Republiškem zavodu za zaposlo- Ob številki 124.827 brezposelnih v Sloveniji v mesecu maju 93, od tega 6886 v šestih občinah regije (2591 le v občini Velenje), iskalci zaposlitve ne morejo več računati na hitro in enostavno rešitev svojega problema. Sploh, ker se trend zmanjševanja zaposlenih ravno v mesecu maju, po tem, ko seje v letu 1992 upočasnil, spet pričenja. Izpad zaposlenih v družbenem sektorju ima trend naraščanja, zato za nove zaposlitve v njem ni velikih možnosti. Ravno zato je pomen samozaposlovanja iz dneva v dan večji. vanje začeli razvijati pred dvema letoma. To lahko pomeni rešitev iz socialnega primeža brezposelnosti za mnoge, ki si resnično želijo delati. Predstavila nam gaje Joža Jam-cr - Seme: "Volja, želja, energija in tudi kakšna ideja - takšni so bili začetki, saj je bilo treba ljudi najprej osvestiti, kaj pomeni podjetništvo. Pričeli smo izvajati kratke seminarje o podjetništvu in obrti, potem pa je dozorela sicer izposojena ideja o podjetniški delavnici. Namen te je bil, da se vsakega posameznega udeleženca vodi do tega, da bo izdelal svoj poslovni načrt." Udcieženci te podjetniške delavnice so svoje poslovne načrte predstavili na Podjetniškem forumu, Izvršni svet SO Velenje paje med 15 izbral najboljšega. Najvišje so ocenili podjetniški načrt Igorja Bahorja, čigar podjetje se ukvarja z unikatno keramiko in lončarstvom in že deluje v Topolšici. Podelili so še tri enakovredne nagrade; Francu Rupuiz Mozirja za poslovni načrt predelave mesa in mesnih izdelkov (njegovo podjetje bo zaživelo še to leto), Arpadu Salam-onu iz Velenja, ki se ukvarja z oblikovanjem in Alojzu Hudarinu iz Velenja za poslovni načrt Promocijsko informacijskega centra Velenje. Nekaj od 15 poslovnih načrtov se torej že uresničuje v praksi, druga podjetja bodo zaživela še v tem letu. Pri tem so največji problem finančna sredstva, sploh ugodni krediti za podjetnike in pomoč iz skladov za razvoj drobnega gospodarstva pa so predmet zamnimanja večine novih podjetnikov in obrtnikov. Pogoji in višina sredstev se od občine do občine razlikujejo, Jožica Jamer-Seme paje ob tem dodala, da se v Velenjski občini premika na bolje tudi na tem področju in da verjame, da bo že v kratkem prišlo do za podjetnike sprejemljivega dogovora med območno enoto Zavoda za zaposlovanje Velenje, Banko in Izvršnim svetom. Prav gotovo je v naslovu zapisana misel za vsakogar, ki se odloči za svoje podjetje ali obrt še kako resnična. Prvi dosežki pa bodo morda tudi vzpodbuda tistim, ki še kole-bajo. ■ Bojana Špegel Pogovor s Petrom Krapežem o 30 - letnem poveljevanju CZ (•■■■•«(ii>«is)tii*iaiti<«>><«ii«i«*«>>>i> "V izjemnih trenutkih je 24 ur 24 ur" Sredi prejšnjega tedna sta velenjska vlada in župan skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik pripravila sprejem za Petra Krapeža, in sicer ob koncu njegovega 30 - letnega poveljevanja občinskemu štabu civilne zaščite. To priložnost smo za pogovor izkoristili tudi mi. 30 let na čelu civilne zaščite... Peter Krapež:"Ne civilne zaščite. Ta še ni polnoletna. 30 let sem bil na čelu organizacije, ki je bila ob takšnih in drugačnih spremembah sestavni del sistema zaščite in reševanja ljudi ter njihovega premoženja." Morda nekaj besed o organizaciji in njenih nalogah? Peter Krapež: "Zrastla je pravzaprav iz spoznanja, izkušenj in poskusov ter odgovorov nanje. Vojnaje strahotna zadeva in v razvoju vojskovanja je tako, da vsaka naslednja vojna pomeni večjo nevarnost za civilno prebivalstvo. Civilna zaščita seveda deluje tudi v položajih, ki nastajajo mimo nje: naravne nesreče (potresi, poplave, požari). Množico ljudi ogrožajo, precejšnje premoženje in to mora družba zaščititi." Glede na to, da ta organizacija deluje v izrednih trenutkih - ste dolžnost poveljnika jemali bolj formalno ali kot konkretno dejanje? Peter Krapež: "Nobene stvari nisem jemal formalno, če sem se zanjo zavzel. Torej je bila zame konkretno dejanje. Dva razloga sta botrovala temu: star sem toliko, da sem doživel in preživel nekatere strahote 2. svetovne vojne (bil sem v Mariboru, kjer sem v tem času preživel dnevi in noči v zakloniščih). V spominu mi je ostalo tudi to, kar seje dogajalo po njej. Drugi je moj poklic. Gozdar sem in torej zelo dobro vem, da si dmžba narave ne more podrediti. Nasprotno. Družba mora biti sposobna odgovarjati na njene izzive. Narava se lahko maščuje in... Z usposabljanjem in šolanjem v okviru CZ smo njeni pripadniki lahko spoznali, kaj pomeni dobro organizirana, usposobljena organizacija pri reševanju življenj. Kadar naravne nesreče ali kakšne druge neumnosti ni bilo, je bila dolžnost poveljnika CZ najenostavnejša naloga. Kadar pa so nastopili izjemni, krizni trenutki, je bilo 24 ur 24 ur: teren, usklajevanje, informacije, ukrepi,..." Kdaj vam je bilo najtežje? Peter Krapež: "Veste, to je tako. Ne spomnim se dogodka, ki bi me posebej obremenjeval. Na- Peter Krapež jbržjihje nekaj bilo. Poplave, leta 1990, plazovi. Nehote sem se postavil v vlogo prizadetega. Hudi trenutek je bil zame razmišljanje o tem, kako preprečiti, da ne bi prišlo do smrtnih primerov zaradi izliva cianidov v pitno vodo šoštanjskega vodovoda. Stresnih trenutkov je bilo kar nekaj, olajšanje - izteklo se je dobro- po vsaki taki stvari res izjemno. Kajti, lahko bi bilo tudi drugače. Velenjska občina ne sodi med izjemno ogrožene, kljub temu si nekatere stvari zaslužijo vso pozornost. Mimo vojne za osamosvojitev Slovenije ne morem. Kajti, težko seje bilo odločiti: dati povelje za alarm, poslati ljudi v zaklonišča,... Ničkolikokrat sem razmišljal o tem, kar nam je na predavanju povedal dr. Milčinski - indentifikacija mrtvih in v zvezi s tem drugi vidiki. CZ je lahko zelo dobro organizirana, usposobljena, dobro dela na vajah. Ko pa pride do katastrofe, ki zadene tudi pripadnike CZ,...Ni bilo prav posebej prijetno tudi, ko seje menjala občinska vlada." Kar nekaj pomembnih dolžnosti ste dosle j opravljali v občini Velenje. Kaj boste počeli sedaj? Se povsem umikate? Peter Krapež: "Niti ne. Moj odnos dobkolja je to, zgrajen na določenih izkušnjah. Vseh dolžnosti se ne spominjam rad. Zdi se mi škoda časa, ki sem ga za vse vložil. Kaj bom delal ? Nič, malo v šali. A, bo kar držalo. Bojazni, da bi mi bilo dolgčas, ni. Veste, ko je zatulila sirena, sem sredi noči odšel na balkon stanovanja in gledal, kam peljejo avtomobili. Če so drveli proti Gorenju, rudniku,... sem razmišljal: pa menda ja niso kje kemikalije. Po sprejemu sklepa IS o razrešitvi sedaj ne vstajam več. ... Veste, za starejšega človeka so tudi spomini zanimivi." ■ tp ČLOVEK IN OKOLJE Varčujmo s pitno vodo Pretekli teden je imel Upravni odbor javnega Komunalnega podjetja Velenje svojo 19. redno sejo. Obravnaval je vrsto nalog s področja zanesljivega obratovanja svojih poslovnih enot. Posebno skrb je posvetil nemotenemu zagotavljanju -zadostni dobavi pitne vode, ki postaja letos vse bolj dragocena dobrina. Člani UO so se seznanili s sedanjim stanjem oskrbe s pitno vodo v šaleški dolini, z nekaterimi redukcijami na območju Šmartnega ob Paki ter z oskrbo okoliških krajev. Dobave vode na območju Šoštanja in Velenja še zadovoljujejo, predvsem zaradi dobave triadne vode iz Rudnika lignita Velenje. Vendar opozarjamo vse uporabnike pitne vode, da skrajno varčujejo z njo, da ne bo potrebno izvajati omejitev! _V nadaljevanju seje je UO KP Velenje sprejel predlog, ki ga ponuja Izvršnemu svetu SO Velenje, da se uvede poseben prispevek za širitev vodooskrb-nega sistema, oz. za izboljšanje dobave pitne vode po posebnem programu za izboljšanje oskrbe okoliških krajevnih skupnosti v občini Velenje. Lanskoletna suša, predvsem pa letošnja, je veliko opozorilo, kaj moramo storiti za izenačevanje pogojev oskrbe s pitno vodo v okoliških krajevnih skupnostih. Na tem področju pričakujemo solidarnostno pomoč vseh občanov! Poleg tega so člani UO soglašali, da se cca 180 gospodinjstev območja Lipja v KS Vinska gora pod določenimi pogoji priključi na Dolinski vodovod Šoštanj - Velenje. Predlog smo posredovali v obravnavo IS SO Velenje. Naslednja seja UO KP Velenje bo konec julija 1993, na njej pa bomo obravnavali dve glavni točki dnevnega reda; polletno poslovanje javnega Kominalnega podjetja in nadaljevanje preoblikovanja javnega Komunalnega podjetja Velenje, skladno z novo sistemsko zakonodajo. ■ jm "Kvaliteta ima vm PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA d.o.o. svojo ceno, ekspanzijska posoda Varfiex tudi" 69220 Lendava, Industrijska cesta 4 b telefon: h.c. (069) 76-111, prodaja: (069) 75-804 teleta« (069) 75-806 _____ ekspanzijska posoda VARFLEX SO STVARI, KI JIH JE DOBRO VEDETI! ZAKAJ JE VEDNO VEČ RAZLOGOV ZA NAKUP EKSPANZIJSKE POSODE "VARFLEX"? • 15 letna proizvodnje • nad 400.000 proizvedenih in montiranih posod • zagotovljen servis in rezervni deli • izdelek v skladu z ve predpisi oz. standardi • 2 - letna garancija • enostavna montaža in brezšumno delovanje • možnost zamenjave membrane lavnimi Šport center Prodnik Zdravje in človekoljubnost Zadnje dni minulega tedna je Juvanje v Zgornji Savinjski dolini minilo v znamenju odprt ja in predstavitve dograjenega Šport centra Prodnik. Center je sedaj v celoti zgrajen, v čolnarni je na voljo veliko kajakov, kanujev, raftov in celotne opreme, saj so prednostna usmeritev centra športi na divjih vodah; konec tedna so ga dopolnili še z lepim in prostornim gostinskim delom, vse dni je bilo v Juvanju zanimivo. Na praznični so pripravili kajakaško tekmo od Strug do centra, poskrbeli za otroške radosti na vodi, nazdravili prazniku državnosti n poskrbeli še za marsikaj. Povedati velja, da bo Šport center Prodnik trajno namenjal del dohodka človekoljubnim dejavnostim, še posebej programom v korist zdravja otrok, mladine in invalidov. Tako so celotni izkupiček otvoritvenega dne namenili Varstveno delovnemu centru Mozirje, poleg tega pa je predstavnica firme Goesser Ivanka Johs Varstveno delovnemu centru podarila 100.000 tolarjev, za vse pa seje z veliko sreče in hvaležnosti zahvalila direktorica Centra za socialno deio Mozirje Maijana Veršnik Fale. ■ jp Obvoznica na Ljubnem as i« a ss ss ss as ss & ss ss: ..... ss i i « :ss Tisoč kubikov betona Dela pri gradnji obvoznice na Ljubnem ob Savinji lepo napredujejo, eno najzahtevnejših nalog pa so delavci Primorja iz Ajdovščine opravili v torek in sredo. Delati je bilo treba neprekinjeno dan in noč, kako zahtevno je bilo delo pa pove podatek, da je most dolg 115 metrov, da so vanj vložili 110 ton betonskega železa in armatur, potrebovali pa so celih 960 kubičnih metrov betona. ■ foto: jp Gornji Grad Sto in deset let gasilstva Gornjegrajski gasilci bodo tudi slavili konec tega tedna, častitljivo 110 - letnico obstoja in delovanja društva namreč. Lepo so se pripravili na slavje, obilici vsakdanjih nalog navkljub. V soboto zvečer bodo predstavili svoj obnovljeni dom in v prostorih kulturnega doma odprli razstavo o gasilstvu. Za tem bodo ob 20.uri pričeli s slavnostno akademijo in kulturnim programom. V nedeljo popoldne ob 16.uri se obeta velik gasilski slavnostni mimohod, za nadaljnji spored načrtujejo praktični prikaz gašenja z nekdanjo ročno brizgalno, za prikaz gašenja z najsodobnejšo opremo pa bodo poskrbeli poklicni gasilci. Fantje treh dolin bodo tudi nastopili in domačini s svojo ponudbo prav tako. _"/P Občinski odbor RK IISK l i B M » K « ss; ss Krvodajalci so se izkazali Na občinski organizaciji Rdečega križa z veseljem ugotavljajo, da šetevilo krvodajalcev raste. Ponekod drugod se namreč srečujejo s postopnim upadanjem, v mozirski občini pa so prav na nedavni krvodajalski akciji zabeležili večje število darovalcev kot v prejšnjih letih. Še to je pomembno, daje med njimi vse več mladih in tistih, ki kri darujejo prvič. Takoje na Ljubnem ob Savinji prejšnji teden darovalo kri 257 krajanov, v Nazarjah pa 372. ■JP Rečica ob Savinji Ljubezen in zgornje-savinjski želodec Turistične, narodopisne in ostale prireditve se tudi v Zgornji Savinjski dolini vrstijo kot po tekočem traku, nekatere nenadejano, druge po dolga leta ustaljenem redu. Po precejšnji gneči v minulih tednih bo "vroče" tudi konec tega tedna. Za ta čas velja posebej omeniti tridnevno in že 14.po vrsti prireditev "Od lipe do prangerja", prej je bila to znana vaška olimpiada, ki jo bo od petka do sobote organiziralo turistično društvo Rečica ob Savinji. Pričeli bodo jutri, v petek, 7. večerno otvoritvijo razstave del akademske slikarke Tereze Bastelj in kulturnim programom v prostorih tamkajšnje šole. Pestra bo sobota z dopoldanskimi otroškimi igrami, popoldanskim ženskim nogometom, z večerno otvoritvijo etnografske razstave, nekaj zares posebnega bo, da o programu pod vaško lipo ne govorimo posebej. Nastopili bodo ljudski godci, Andrej Blumauer, ansambel Mak, razglasili bodo rezultate izbiranja najboljšega zgomjesavinjskega želodca in podelili nagrade s priznanji, za nameček pa pripravljajo ognjemet, kakršnega v tej dolini menda še ni bilo. Nedeljsko popoldne bodo zapolnili z znamenitimi igrami med zaselki in vasmi, vaška olimpiada je (bila) to, za ostalo bodo poskrbeli Veseli Zasavci in gostoljubni domačini. Na Rečici pravijo, velja pa za vso dolino, da gre ljubezen TUDI zgornjesavinjski želodec, saj ga naredijo in negujejo 7. ljubeznijo. Pa še kaj drugega tudi naredijo na tak način. ■j P PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESA d.o.o. Trnovlje 186, Celje (pri gostišču Puncer) tel. in fax: 063/411-100 UGODNA PONUDBA: - svinjsko stegno kg 540 SIT - svinjsko pleče kg 430 SIT - svinjski kare kg 430 SIT - svinjska rebra kg 330 SIT - mleto meso kg 330 SIT - svinjske polovice kg 330 SIT - govedina: (pleče, vrat, rebra, bržola) kg 280 SIT MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE Delovni (as: vsak dan od 7. do 1 % sob. od 7. do 13. ure VLJUDNO VABLJENI! m "Zlata harmonika" v Nazarjah Vedri zvoki godcev K ponovni oživitvi dejavnosti turističnega društva Nazarje, k popestritvi že sicer vsestranskega dela tamkajšnjih gasilcev in uveljavljanju gostišča Grad Vrbovcc jc sodila zanimiva in prijetna prireditev prejšnji petek. To je bilo izbirno tekmovanje za letošnjo "Zlato harmoniko" v Ljubečni. Obema društvoma je organizacijo te prireditve 7.aupala Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje. Nastopilo je 24 godcev z diatonično harmoniko, največ iz Zgornje Savinjske doline. Zvoki frajtonaric so se razlegali skoraj tri ure in razveseljevali presenetljivo veliko obiskovalcev in poslušalcev, kar okrog dva tisoč se jih je zbralo na prijetnem prostoru ob gradu Vr- bovec. Strokovna komisija je imela dovolj dela, na polfinalno tekmovanje v Rogaški Slatini pa seje na podlagi njenega mnenja uvrstilo deset godcev - v kategorij i do 16 let so to Kristi Germel iz Luč, Primož Založnik iz Vitanja, Boštjan Cmok iz Šentjurja in Tomaž Podlesnik iz tera pri Ljubnem ob Savinji; v kategoriji od 16 do 45 let pa Brane Belaj iz Šmiklavža, Zvone Krivec iz Vitanja, Jani Čerček iz Solčave ter Zdravko Detmar, Ambrož Ugovšek in Jože Brglez, vsi z Ljubnega ob Savinji. Ob tem so gledalci izbrali tudi najboljšega godca mozirske občine in ta laskavi naslov sije priigral Brane Belaj iz Šmiklavža pri Novi Štifti. ■ 7P Gornjegrajski lovci «»«*«KK»K«»***» Dober pogled in veselje Lovska družina Gornji Grad, ena najmočnejših v svoji stroki pri nas, je v počastitev dneva državnosti in v sklopu svoje vsakoletne prireditve organizirala strelsko tekmovanje, ki so se ga udeležili člani zelene bratovščine iz domala vse Slovenije. Tekma sama je dokazala, da ima obrambni minister Janez Janša v lovcih dobro organizirano izvenproračunsko vojsko, predvsem pa odlične strelcc. V kombinacij-skem streljanju na glinastega goloba, bežečega merjasca in tarčo srnjaka z malokalibrsko puško so najboljše rezultate dosegli Polde Travner iz Doliča, Dušan žehelj iz Gornjega Grada ter Kari Cizej iz Braslovč. Uradni del prireditve so domači lovci s svojimi gosti sklenili z družabnim večerom ob dobri kapljici in glasbi, da o smjinem golažu ne. govorimo. Naravni organizirana in izpeljana prireditev; mogoče bi kazalo razmisliti le o izvirnosti ponujenih specialitet, saj čevapčiči, ali kakor se že po novem imenuje paradna jed srbske čaršije, resnično nima mesta na lovski prireditvi. Malo več izvirnosti prosim, ostalo-odlično. ■ Edi Mavric ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje DEVIZNA VARČEVALNA KNJIŽICA Devizna varčevalna knjižica je namenjena deviznemu varčevanju v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Najnižji znesek,.ki ga lahko varčujete je 200 DEM oziroma protivrednost v eni od naštetih valut. Vsi kasnejši pologi so lahko manjši ali večji od začetnega pologa, odvisno od tega, koliko denarja lahko namenite za varčevanje. Sredstva na varčevalni knjižici se obrestujejo po obrestnih merah, ki so višje od obrestnih mer na deviznem tekočem računu in so spremenljive. Sedaj veljavne obrestne mere za varčevanje na devizni varčevalni knjižici so: valuta obrestna mera ATS ITL DEM CHF USD 3.50 % 6.00 % 3.50 % 3.00 % 1.50% Devizno varčevalno knjižico lahko odprete v katerikoli enoti Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d. d. Center s spremljajočimi objekti je dobil pravo podobo Ivanka Johs in Edi Jurjevec - sodelovanje v skupno korist In za človekoljubne namene RDEČI PAJEK Vinko Drča je resnični borec. Tokrat je iz pozicje krščanskih demokratov uspel prepričati prijatelje v Kmečki zvezi in SLS, daje on primemeren kandidat za predsednika IS Žalec. Zaplet še pride. Žalska noč je uspela. Do nedeljskega jutra so čudežno izginile smeti in tudi nekateri mešetarji, ki so organizatorjem obljubili, da jim bodo na koncu plačali pristojbino. V Gotovljah so se pod lipami na praznovanju praznika KS zbrali župan, predsednik IS, poslanec 61 in delegat LDS iz Gotovelj ter ostali. Dobro so se razumeli, ker se niso menili drug za drugega. "Kralj ni več živ, mrtev pa tudi ne," je zapisal poslanec 61 v Savinjčanu. Kmalu bomo videli do kod seže roka pravice. Rekli so: Zvone Štorman - Korak pred drugimi »*(*»«*!l«***lll«»l«lf«(l«*l*« Zdaj vrtnica tudi iz domačih logov Po številnih domačih in medn-arodnih priznanjih, je gostišče Štorman letos prejelo tudi občinsko turistično vrtnico. Morda nialo pozno, kot je bilo povedano v obrazložitvi priznanja, toda le zato, ker je bilo to gostišče vedno nekako izven konkurence. Zakaj so nekateri vendarle lahko uspešni, čeprav drugi nenehno tarnajo, smo se pogovarjali z Zvonetom Štormanom. Naš čas: "V vaši družini se pred vami ni nihče ukvarjal z gostinstvom?" Zvone Štorman: "Kolikor vem, se nihče v družini ni ukvarjal z gostinstvom. Jaz sem se izučil za kuharja, ker me je ta poklic veselil. Po odsluženem vojaškem roku sem odšel v tujino, kjer sem si vedno bolj želel imeti svoj lokal. Nekaj majhnega, potem pa sem ponudbo stalno dopolnjeval in lokal tudi širil." Naš čas: "Se tudi vam zdi, da ste turistično vrtnico dobili malo pozno?" Zvone Štorman: "Priznam, da nisem spremljal, kdo je dobil priznanje in kdo ne. Res smo dobili že veliko domačih in tujih priznanj, ampak pravo merilo je samo vračanje gostov. Po trinajstih letih poslovanja število gostov še vedno narašča in še vedno se zgodi, da nam zmanjka prostih miz, čeprav smo lokal povečali. To je zame merilo prijaznosti in kakovosti. Samo z delom in izpopolnjevanjem je mogoče uspeti. In seveda z vedno novimi ide- jami. Teh mi nikoli ne zmanjka. Ena takih je otroški sladoledni vrt. Upam, da mi ga bo uspelo postaviti v teh dneh. Skratka, vedno smo malo pred drugimi." Naš čas: "Kdoso vaši gostje?" Zvone Štorman: "Stalnih gostov je pri nas gotovo polovica. Mednje štejem tudi tiste, ki se enkrat na leto ustavijo pri nas na poti z morja. Večinoma so to domači gostje in v naši hiši je bil domači gost tudi vedno na prvem mestu. Tujcev, ki bi se tu ustavljali, paje pravzaprav zelo malo." Naš čas: "Zakaj se gostje tako radi vračajo k vam?" Zvone Štorman: "Gotovo zaradi kakovostne in drugačne ponudbe, prijaznosti in ustrežljivosti. Gostuje treba prisluhniti. Vedno se držim nekih svojih pravil. Za starejše goste si vedno vzamem malo več časa. Obiskovalci imajo radi občutek, da so stalni gostje. Nočejo, da se natakar stalno vrti okrog njihove mize, pa vendar imajo radi, da jih prideš pozdravit in se jim zahvališ za obisk. Ali načela, da vedno opravljaj samo eno delo. Mene nikoli ni zanimalo nič drugega kot gostinstvo. Vedno sem na razpolago od sedmih zjutraj do dveh ponoči. Gostinstvo kot postranska stvar je obsojeno na propad. Pri nas je zaposlenih 40 ljudi, 30 je učencev, ki k nam prihajajo na prakso in tako lahko izberem najboljše. Pri nas so najboljši kadri zato, ker jih sami tudi vzgajamo." Naš čas: "Mnogi gostinci tarnajo nad hudimi časi, vi pa se pripravljate na novo gradnjo?" Zvone Štorman: "Pozno jeseni ali v zgodnji pomladi naslednje leto naj bi začeli graditi lokal v treh etažah pri blagovnici v Šempetru. Zamislil sem si steak-restavracijo z 200 sedeži, zgoraj slaščičarno s 150 sedeži in veliko stekla ter cvetja, v kleti pa bo nočna restavracija s 100 sedeži. Vendar ne s klasičnim nočnim programom, ampak z večno zelenimi melodijami in diskretno svetlobo, kjer bo tudi pozno ponoči mogoče popiti steklenico vina in se pogovarjati. Pozneje bi zgradil še nekaj sob s prenočišči, naenkrat pa bi bil to prevelik zalogaj" ■ K. Rozman MATJAŽ ROJNIK, direktor Garant Polzela ob 45 letnici kolektiva: "Zgodovina lesne dejavnosti na Polzeli ima 150 letno tradicijo. Povezana je z uspehi in težavami, vedno pa sojo ustvarjali ljudje in njeno delo. Kolektiv, kije razvoj • gradil na lastnem znanju, vztrajnosti, skrbi za kakovost izdelkov, je uspešno premagoval leta gospodarske krize. V našem kolektivu smo se odločili, da jubilej počastimo s tehnološko posodobitvijo proizvodnje pohištva. V najtežjih pogojih gospodarjenja smo se lotili posodobitve površinske obdelave pohištvenih elementov v vrednosti 3,5 miljona DEM in zaključili jih bomo v času letošnjega kolektivnega dopusta. Kar 80 odstotkov proizvodnje namenjamo izvozu. Naša tržišča v izvozu so Bližnji in daljni Vzhod, Afrika, Avstralija, Češka, Madžarska, Hrvaška in Rusija. Tako kot je Garant nastajal, soustvarjali so ga naši ljudje, tako bomo tudi lastninili." ■ Besedilo In slika: -er Med nastopom mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Žalec, ki ga vodi Stanko Podbregar. Turistični teden - Žalska noč 93 Za vsakega nekaj Ves pretekli teden so se v Žalcu vrstile prireditve v okviru tradicionalne vsakoletne prireditve Žalska noč 93 in turističnega tedna, ki sojo zaključili v soboto z veliko veselico, ki je bila, po mnenju Žalčanov, največja v Sloveniji. Na tej sklepni prireditvi je sodelovalo več ansamblov, pevcev, humoristov, pripravili so velik ognjemet, čez dan pa so bile športne in druge prireditve na katerih so sodelovali od najmlajših do najstarejših. Žalski turistični delavci so vsekakor pripravili pester program prireditev, v katerem je vsakdo lahko našel kaj zase. Da je bilo tako, dokazuje tudi veliko število obiskovalcev, ki so se posebno na sklepni prireditvi odlično zabavali do zgodnjih jutranjih ur. ■ Besedilo in slika: -er Začeli so žet - Dolgotrajna suša je razlog, da bosta ječmen in pšenica prej dozorela. Ječmen je pravzaprav že zrel in so ga že pričeli žeti. Najstarejši ne pomnijo, da bi ječmen tako kmalu želi. Zaradi zgodnje žetve bo tudi pridelek precej slabši kot prejšnja leta. Na posnetku vidimo žetev ječmena na Polzeli. ■ Besedilo in slika: -er Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze, je Izročil turistične vrtnice petindvajsetim, ki so Jih prejeli za urejeno okolje, boljšo trgovsko, gostinsko In turistično ponudbo. Člani LD Anton Tanc iz Marija Gradca so prikazali kmečko ohcet. Ti in oni junaki Na republiki sedi na stolčkih, v foteljih in pručkah, kar nekaj herojev slovenske pomladi, ki težko sprejmejo med svoje vrste tudi kakšno daigo ime. Ta klaustrofobičnost, ta šizofrenični politični egoizem je seveda zelo markantna in zanimiva slovenska politična realiteta. Pojavlja se v svojih oblikah tudi med vrstami politikov v Žalcu. Podobno kot mislijo Janša, Kacin, Bučar, Bavčar, Rupel in Peterle, da pred njimi ni bilo demokratov v Sloveniji, podobno si v Žalcu lastijo vse pozitivno mnogi, ki so bili do zmage demosa popolni politični anonimneži (še disidenti ne). Tako si Vinko Drča v svojem pismu 1Wlekarni Aija vas idejno lasti celo Koržetov sklad. M. Dobnik se po volitvah ni mogel načuditi nekritičnosti volilcev (ki so njemu dali le tako malo glasov, razno raznim ... pa toliko preveč). Do volitev popolnoma neznani Boris Kranjc, kandidat socialistov z dvema poslancema v občinskem parlamentu, je danes tako rekoč edini pameten kader v občini. Politično epikurejstvo še ni prilezlo do nekaterih možgančkov. Basanje ljudi s strahom pred rej-ugoslovanizacijo je podobno tistemu, da bomo v letu 1994 imeli poprečno slovensko plačo 3000,00 dem. Medtem ko vsi nosilci oblasti v Sloveniji podpisujejo mednarodne pogodbe, sporazume in podobne listine v katerih nastopa Slovenija kot samostojen državni subjekt, bi jim res težko očitali, da delajo na tem, da se bo ponovno vzpostavila Jugoslavija. Je pa nekaj kar močno smrdi po nekdanji državno politični združbi na Balkanu. To so zdrahe na podiju sodobne politične teatrokracije, ki ne le da nam niso v čast, temveč nam škodujejo in nas približujejo tja od koder res ni vrnitve. Volitve so mimo in čas je že, da se skupno lotimo dela v blagor ljudi, ki jih oblast zanima samo skozi prizmo njihove kvalitete vsakdanjega življenja. ■ Tekst: Tea Rinček, Foto : Ljubo Korbar do uspeha Zvone Štorman m url n i/d z&ecKijiva fotografija 'Kdo nam kaj more, more, more... Nihče nam ne more, more, more, ne more zapreti gostilnel" GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE Pri naši raziskavi o košnji, v okviru projekta TRAVNIK, so se nam odprla različna vprašanja, zato smo v našo sredo povabili domačinko iz Velenja, Gospo Slavico Kaiser. Stekel je naslednji pogovor: Kako je nekoč potekala košnja? Tudi košnja je bilo delo, ki so ga spremljale določene šege in navade. Kdaj so šli kosci kosit? Kosci so se pri gospodaju zbrali že ob treh zjulraj. Spili so šilcc žganja in odšli na travnik. Nam opišete košnjo? Kosci so kosili v razdalji dveh metrov. Nihče ni smel zaostajati, saj je bila sramota, če gaje kosec prekosil. Kose so brusili vsi naenkrat z brusilnim kamnom - "ostrivcem". Beseda projekt pomeni v osnovni šoli v zadnjem času nekakšen izziv in težnjo po še bolj uspešnem delu. Projektno delo presega vse okvire pouka, saj ni omejeno niti vsebinsko niti prostorsko pa tudi časovno ne. Učenci določena znanja osvajajo samostojno ob vodenju učitelja preko opazovanja pojavov in dogajanj v naravi, zbiranja in urejanja podatkov v miselne enote. Tudi učenci in učitelji osnovne šole Bratov Mravljakov iz Velenja smo se lotili projekta, ki smo ga naslovili Travnik je že zelen... Spoznali smo, daje travnik zapletena skupnost rastlin in živali, posebej pomembna tudi za človeka. Moto našega projekta je bila ljudska pesem: Travnički so že zeleni, rožice so razcvetene. Pojd mo le kosit, pojd mo le kosit, vse prijat Ije gor budit! Program projektaje bil zelo široko zastavljen. Širšemu krogu ljudi smo želeli pradstaviti delček lepote, ki sojo nekdaj doživljali kosci in grabljice ob jutranjem svitu, ko so odhajali na košnjo. Primerjalno in malce zahtevnejše paje travnik kot kopen- Hranili so ga v kravjem rogu -"čepunu", v katerem je bilaokisana voda. Koso je bilo potrebno pred košnjo sklepati. Pri tem opravilu so morali biti zelo natančni. Travo so nato raztrosili, popoldan so jo obračali, zvečer pa zgrabili v kupe. Seno seje sušilo približno dva dni. Po prvi košnji so dobili seno, po drugi otavo, po tretji pa otavič. Kako so bili kosci oblečeni? Nosili so modre bomobažne majice in platnene hlače. Obvezen je bil pas, za katerega so zataknili "čepun". Katere jedi so jim postregli? Po končani košnji jih je čakala doma bogata malica: kislo zelje z ajdovimi žganci, prežganka, suho prekajeno meso in pehtranovi ski ekosistem obdelala skupina učencev iz 8. razreda. Sodelovali so tudi učenci dodatnega pouka iz 8. razreda, ki so se izkazali kot izredno spretni mentorji, predvsem biološki skupini, ki seje ukvarjala z metulji, ter laboratorijsko - raziskovalni skupini. O travniku in metuljih pa so ustvarjali tudi učenci 1. razreda, ki so pripravili prav zabavne računske uganke iz življenaja travniških živali. Skupine, ki so raziskovale, so svoje delo prikazale na razstavljenih panojih, ostale skupine (izrazni ples, glasbena, likovna, angleška), pa so svoje delo predstavile na zaključni prireditvi. Posebej zanimiv je bil prikaz košnje, spravila sena in opoldanske malice koscev na prostem, ki jo je pripravila etnografska skupina. K sodelovanju smo povabili tudi otroke in vzgojiteljice iz vrtca Čebelica Maja iz Velenja, ki so s svojimi prispevki, zlasti z dramatizacijo pesmice Leze, leze, polžek počasi..., vse zbrane na zaključni prireditvi izredno navdušili. S tem pa smo želeli doseči še najboljše sodelovanje med VVO in OŠ. Projekt smo sklenili še z razstavljenimi deli v trgovini Era Zlatica v štruklji. Odžejali so se z jabolčnikom. Katere pesmi so prepevali? Prepevali so same domače in vesele pesmi: - Ko so fantje proti vasi šli, - Pod rožnato planino, - Sem šel, sem šel čez gmajnico, - Dober večer ljubica moja, - Fantje po polj' gredo. Ob koncu košnje je gospodar pripravil LIKOF, na katerem seje kar šibila miza od samih dobrot. Postregli so govejo juho, krompir, solato, potico ali jabolčni zavitek in seveda pijačo. Pogovarjali smo se: Asmirka, Mirnesa, Tadej, Sabina, Elvisa, Valerija, Jasna in mentorica Savina Bohak. Velenju. Na otvoritvi je sodelovala plesna skupina in dekliški nonet iz OŠ Bratov Mravljakov. Po otvoritvi in ogledu razstave pa so vsi prisotni lahko poskusili slastno kislo mleko, tkšno, kot so ga nekoč ob vrisku in petju pripravljale grabljice za svoje kosce. Ja tako je bilo nekoč.... ■ Vodja projekta: Zdenko Gorišek, učitelj mentor S pričetkom koledarskega poletja seje pred tednom in pol tudi uradno začel najtoplejši del leta. Ta nam ne prinaša le velikih vročin in obilo nekdaj tako zdravilnega, sedaj pa tako zdravju škodljivega sonca (le kdo bi vedel, kaj je prav in kaj ne), ampak je z njim povezana tudi vrsta dogodkov, za katere bi se težko, ali pasi sploh ne bi mogli predstavljati, da bi se lahko zgodili v kateremkoli drugem delu leta. Eden takih je gotovo zaključek šolskega leta. Ne vem zakaj, kdaj in kdo sije izmislil, da se šolsko leto začne ravno takrat, ko se pač začne in konča ravno v tem času. Težko bi si sicer predstavljali, da bi bilo lahko kakorkoli drugače, saj smo tega vajeni odkar vemo zase. In če bi se stvari nenadoma spremenile in bi si nekdo izmislil, da bo odslej šolsko 9.7. ob 20.30 DUMA Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc kitara, tolkala in vokal Velenjski grad 16.7. in 17.7. ob 20.30 IZTOK MLAKAR šanson Na razpolago bo 40 vstopnic za vsak večer. V ceni vstopnice je zajet prigrizek in pijača. Velenjski grad 23.7. ob 20.30 PRIHRANJENI DOLAR Jože Krajnc in Jože Robida Velenjski grad 30.7. ob 20.30 Folklorna skupina SOČA leto trajalo od npr. marca do decembra, bi nam to, kljub temu, da imamo včasih precej za povedati kako vse poteka po enoličnih, ustaljenih vzorcih in kakšni konzervativci da smo, ne ustrezalo ravno najbolj. Bo že tako, pa če si to radi priznamo ali ne, da so nekatere stvari pač tako dobro proučene, da kaj boljšega, kljub želji po spremembah in mladostinškemu uporništvu, ne bi uspeli iznajti. Vsaj smiselno verjetno ne bi bilo. Da so počitnice postavljene ravno v najtoplejši del leta verjetno ni naključje, kot verjetno tudi ni naključje, da v tem delu leta odi-demo vsi prav na morje (še en kliše). Kar priznajte si, da svojih znancev in prijateljev, ki jih v tem času srečujete, poleg vprašanja, kako se imajo in obveznih besed namen- Hamilton, Kanada plesi slovenskih pokrajin terasa bazena Velenje 6.8. ob 20.30 HAVAJI - otoki večnega poletja diapozitivi M.Marinška, glasba, plesna skupina Queen koktail MAI-TAI terasa bazena Velenje 13.8. ob 19.00 PREŠMENTANE CITRE kak' milo pojo 4. srečanje slovenskih citrarjev terasa NAME Velenje 20.8. ob 20.00 THE GOLDEN GATE QUARTET& NEW SWING QUARTET jenih vremenu, nikdar ne pozabite vprašati, kam gredo na morje. Tako smo pač navajeni in v tem prav gotovo ni nič slabega. Res je sicer, da se stvari počasi spreminjajo, da prihajajo v veljavo nove vrednote in novi načini življenja, ki favorizirajo kvalitete, ki smo jih včasih potiskali v ozadje, ali pa jih celo označevali za škodljive, vendar pa, kljub temu, daje človek prilagodljivo bitje, tako hitro le ne gre. Zato bomo letos prav gotovo še odšli na morje in tudi sončili se bomo, čeprav nam to odsvetujejo na vsakem koraku. Brez tega pač nekako ne gre. Torej, če ste doslej oklevali in tehtali ali ja ali ne na morje, vam svetujem, da odpotujete čimprej in se ga čimbolj naužijete. Pa nikar ne pozabite vzeti s sabo svoje najljubše glasbe. obisk, Križanke Ljubljana 27.8. ob 20.00 VSI MOJI OSEM TISOČAKI predavanje Vikija Grošlja z barvnimi diapozitivi Velenjski grad 1.9. ob 16.00 PRVI ŠOLSKI DAN Mateja Koležnik: Zapojmo z otroki ploščad NAME Velenje 3.9. ob 19.30 NAMESTO ROŽ SNG Maribor: Kabaret XX. stoletja Svetlana Makarovič Velenjski grad /f LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas V nedeljo, 27. junija, so samo trije ansambli dobili vaše glasove. Zmagal je ansambel Sredenšek, kljub temu, da so prepevali v nemškem jeziku. Izid je takšen: 1.SREDENŠEK: " Bayernman san very good" 7 glasov 2.MIHELIČ: "Naših 20 let" 4 glasovi 3.VESNA: "Usodni poljub" 4 glasovi 4.AVSENIK: "Usodni poljub" 0 glasov 5.ŠUMAH: "Ni neveste" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 4.julija: 1 .ATELŠEK: "Polka za muzikanta" 2.1GOR IN ZLATI ZVOKI: "Ne boš ušel" 3.KL1NC: "Valček za naju" 4.PODKRAJSKI FANTJE: "Kolo smo mi" 5.ZADOVOLJNJ KRANJCI: "Venček narodnih" ■ ViliGrabner J/ Na velenjskem gradu je ob prireditvah odprta grajska gostilna. Na posnetku je prizor z otvoritvene predstave gledališča "Pod kozolcem" ■ foto: S. Vovk Zgodilo se je... 1. malega srpana LETA 1880 V Slovenskem gospodarju je bil objavljen članek z naslovom "Od St. Ilja pri' Velenji. (Toča, bučeloreja)": "Od zahoda sem se pri podijo dne 19. rožnika pogubni oblaki, iz kojih začne ob 5. uri popoldne jako neusmiljeno sipati točo debelosti golobjih jajc. Za 1/4 ure jo je zatopil strašen naliv deža, in tako storil tej žalostni igri konec. Naša polja, sa-donosniki in vinogradi, koji so si za slano pretečega meseca vendar skoraj povsod do dobra opomogli, so zopet hudo poškodovani; sedaj pa še neprestano dežuje in pravilno razvijanje in popravljanje poškodovanega zabranjuje, pa Bog je dal, Bog je vzel, Bog bo zopet dal! Bučeloreja se letos pri nas, bržčas zarad mnogih deževnih dnij jako slabo obnaša, malo boljše od leta 1879. Rojev seje do 20. junija dobilo še celo malo proti temu, ko so bučele leta 1878 do 20. junija uže rojile 3. tudi 4. roj; vrhu tega silijo k njim vsakojaki mrčesi: ose, sršeni, ptice, molji, najhujši roparje pa metulj smrtoglavec, ki ob jasnem večeru prileti iz daleča z glasnim šumatanjem, ter se ne zmeneč za brambo skrbnih stražnikov vsili v panj." Z vremenom so vedno res samo križi in težave! LETA 1894 Tudi naslednja, nekolika mlajša novica, je bila objavljena v Slovenskem gospodarju: "(K veselici) vabi "Kmečko bralno društvo gornje Šaleške doline" o priliki obletnice ustano- vitve društva v nedeljo, dne 1. julija 1894 ob 3. uri popoldne na vrtu Korunove gostilne pri Velenju. Vspored zanimiv. Pri prosti zabavi bode sodeloval Šaleški pevski zbor." Kot vse kaže, bo tudi v letošnjih poletnih mesecih v Velenju in okolici obilo zabave na številnih veselicah, ki jih pripravljajo še bolj številni organizatorji. Končno je pa res, da so tudi veselice del naše "bogate" turistične ponudbe, in gostuje v letu turizma nekaj vendarle treba tudi ponuditi! Kdo bi se še trudil z zahtevnimi turističnimi programi, če pa imamo mi naše veselice. Pa veliko uspehov. LETA 1970 V mariborskem Večeru je bila na današnji dan objavljena novica z naslovom "Jaki v velenjski občinski stavbi": "Po približno desetih letih so v Velenju vendarle dokončali avlo v zgradbi občinske skupščine. Približno 50 kvadratnih metrov veliko stenoje - potem ko so uredili osnovo - v zelo kratkem času poslikal naš znani in najbolj produktivni umetnik Joža Horvat - Jaki. Nekateri menijo, da ureditev avle še ne pomeni, da so na občini sedaj boljše denarne razmere kot minula leta." Ko so lansko leto obnavljali velenjsko občinsko zgradbo, so nekateri zopet menili, da ureditev zgradbe še ne pomeni, da so na občini sedaj boljše denarne razmere kot prejšnja leta. Tudi tokrat so "nekateri" imeli prav! Mogoče bo pa čez dvajset let kaj bolje!? ■ Damijan Kljajič Mrzla rosa, ostra kosa, rada travica se kosi.. Košnja nekoč Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... PRINCE namerava po nastopih v Evropi, ki se mu obetajo v naslednjih mesecih, zapustiti skupino New Power Generation. To je oznanil na praznovanju svojega 35-ega rojstnega dne v Miamiju, kjer je poleg tega seznanil javnost tudi z novostjo, da v prihodnosti ne namerava več uporabljati svojega imena (Prince), ampak le še "znak", kakršen je sicer na naslovnici njegovega zadnjega albuma. Za tiste, ki ne veste: gre za kombinacijo simbolov za moški in ženski spol, združenih v enem znaku. *** AXL ROSE, pevec in vodja najpopularnejše ameriške skupine Guns'n'Roses, i ma novo spremljevalko. To je 24-letna Japonka Sabrina Okamoto, ki je bila sicer angažirana kot osebna Axlova maserka na zadnji turneji Gunsov po Evropi. *** Senzacija leta prihaja tokrat iz New Yorka, imenuje pa se SPIN DOC-TORS. Skupina, katere glasba je nekakšna mešanica grunge in punk ročka ter funka, je bila ustanovljena že pred tremi leti. Prve uspehe pa "doktorji" doživljajo prav zdaj, saj njihov album "Pocket full of krypto-nite" in pa predvsem njihov single "Two princes" kotirata precej visoko, tako na ameriških, kot tudi na angleških lestvicah. *** Producents-ki par ROB'N'RAZ, ki ga sestavlja- ta Rob Watz in Rasmus Lindwall, pomnimo pa ga predvsem po sodelovanju z leilo K (iz katerega seje rodil hit "Got to get"), je izdal novi single z naslovom "Clubhopping". Vse instrumente v tej skladbi sta odigrala rob'n'Raz sama, kot pevko pa sta tokrat namesto Leile K angažirala Lutricio McNeal. Raper-ski vložek v skladbi je delo mojstra D-Flexa. *** Bivši telesni stražar številnih rapperskih zvezd, kot so Marky Mark, C&C Music Factory, Big Daddy Kane itd., 29-letni orjak BOOM, seje odločil tudi sam poizkusiti v petju. "Prayin"'je naslov rap-perske skladbe, ki jo sicer izvaja ta 1.96 metra visok velikan, katerega pravo imeje Freddie Smalls. V mladosti je bil Boom perspektiven košarkar, ki je veliko obetal, vendar se je moral zaradi poškodbe kolena odreči obetavni profesionalni karieri. *** SHABBA RANKS se je v ZDA moral soočiti z bojkotom s strani nekaterih TV postaj, ki nas-topaju proti spolni diskriminaciji. V angleškem televizijskem showu The Word je namreč ta temnopolti pevec na vprašanje, kaj si misli o pesmi Buyu Bantona "Boom bye bye", ki opravičuje nasilje nad homoseksualci, odgovoril, da ima avtor omenjene pesmi prav. S to izjavo pa si je nakopal le težave, tako da seje že v najkrajšem času moral opravičiti v različnih medijih in se odkrito zavzeti za odpravo diskriminacije do seksualno drugače orientiranih manjšin. *** Nemški duo DANCE TO TRANCE, ki ga sestavljata Jam El Mor (28 let, pravo ime Rolf Elmer) in DJ Dag (28 let, pravo ime Dag Lermer), ki oba prihajata iz Frankfurta, je po uspehu skladbe "Power of American na-tives" pred časom izdal nov single "Take a free fall". Kot kaže bo tudi ta skladba dosegla popularnost prve, še posebej med ljubitelji techno glasbe, saj se že vzpenja po lestvicah. *** MICHAEL JACK-SON in EDDIE MURPHY sta sk upaj posnela video za pesem "Whatzapwitu". Gostovanje Michaela Jacksona v Eddievem vi-deu naj bi bilo nekakšno povračilo za vlogo, ki jo je veliki komik odigral v Michaelovem videu "Re-member the tirne", v katerem seje pojavil v vlogi faraona. Oba zvezdnika sta že dalj časa prijatelja in Eddie naj bi Michaelu poskušal priskrbeti še vlogo v tretjem nadaljevanju filma "Beverly Hills Cop". *** 25. junija je tretje desetletje napolnil GEORGE MICHAEL ■ Mitja Čretnik Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Poletne kulturne prireditve Projekt v šoli Bevče ■ ■ ■ ■ ■ Ivan Ku kovic, gasilec pri 88-ih Petega srečanja gasilskih veterank in veteranov iz raznih slovenskih krajev, bilo je prejšnjo soboto v Bevčah, se je udeležilo veliko gasilk in gasilcev v častitljivih letih in dolgoletnim stažem v gasilskih vrstah. Med člani vseh 23 ekip je bil najstarejši Ivan Kukovič iz Šentjurja pri Celju - star 88 let V isti desetini sta tekmovala še njegov brat Tone s 83 in sin Tone z 61 leti. Ivan je povedal, daje v Bevčah prvič in mu je zelo lepo, zlasti so mu všeč ljudje in kraj. Tekmovanje se bo še udeleževal, če mu bo le zdravje to dovoljevalo. ■ B.Mugerle Najstarejši Ivan je na desni, v sredini brat Tone in na levi sin Tone Še malo, pa bo! Obiskali smo Mislinjo Napredek je viden povsod Spodnja Lokovica Lanska in letošnja suša sta krepko zagodli med drugim tudi krajanom spodnjega dela Lokovice. Pa so ljudje "vkup" stopili in se dogovorili: voda mora priteči v naših gospodinjstvih ob vsakem trenutku in ob vsakem času. Dogovor je iz začetka letošnjega aprila, sadove svojih prizadevanj pa bodo "kronali" sredi tega meseca (julija). Vsaj tako sta prepričana predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Mihael Dermol in tajnik odbora Zlatko Berčon. O nujnosti izgradnje naložbe "govori" v prid več dejstev. Med njimi prednjači to, daje oskrba s pitno vodo v 15 gospodinjstvih tega dela Lokovice sedaj povsem odvisna od dovoza vode z gasilskimi cisternami. 30 so jih do konca prejšnjega tedna zvozili lokoviški gasilci v ta predel. "Čeprav gre za velik zalogaj, KS Šmartno ob Paki Voda, voda in spet voda Na kar dveh koncih v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki peša oskrba z zdravo pitno vodo iz vodovodov, in sicer v vaškem odboru Podgora ter na Turinekovem vrhu (vaški odbor Veliki vrh). Že lani so krajanom v sušnih dneh priskočili na pomoč gasilci, letos ti dovažajo vodo v cisternah od meseca februarja dalje. Po izdelanih projektih sodeč bo za naložbe treba odšteti kar zajeten kup denatja. Izgradnja vodovoda za več kot 30 gospodinjstev v Velikem vrhu naj bi namreč veljala 61 milijonov tolarjev, v Podgori, kjer je približno 50 gospodinjstev pa 7 milijonov tolaijev. Kje dobiti toliko denarja, v vodstvu krajevne skupnosti Šmartno ob Paki ne vedo. Vedo pa, da bodo morali k izgradnji vodovodov pristopiti letošnjo jesen. Prav oskrba s pitno vodo je bila osrednja tema nedavnega pogovora vodstva KS z delom velenjske vlade. Med drugim je tekla beseda še o ureditvi kanalizacije, čistilni napravi, do katere bo kraj moral priti slejkoprej ter o ekologiji. Rezultati merilne naprave na Velikem vrhu pričajo, da sodi KS Šmartno ob Paki med ekološko najbolj onesnažene kraje v Šaleški dolini. Prihodnost oziroma nadaljnji razvoj kraja je "v rokah" dveh dejavnosti: drobnega gospodarstva in turizma, kajti industrije v tretjem središču Šaleške doline ni. Za zagotovitev pogojev za razvoj obeh je potrebno urediti nadgradnjo. Tu paje dela še več kot preveč. ■ tp vreden 9 milijonov 548 tisoč tolarjev, smo morali pristopiti k izgradnji. Boli nas, da smo v prejšnjih letih tudi mi pomagali graditi mesto Velenje, sedaj pa ostajamo pri zagotavljanju najosnovnejših pogojev za življenje praktično sami. Parola mesto - vas je ostala resnično samo parola," trdi Mihael Dermol. Vzrok za njegovo nejevoljo in najbrž tudi ostalih krajanov spodnje Lokovice tiči v dejstvu, da bodo tričetrtine denarja za izgradnjo vodovoda prispevali sami. Preostalo pa... "Radi bi se zahvalili za razumevanje šoštanjskim termoelektrarnam, občinskemu sekretariatu za javne gospodarske zadeve, Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, krajevni skupnosti za njihov prispevek. Grajo pa si zaslužijo rudnik, Takole izkoriščajo proste urice krajani spodnjega dela Lokovice od letošnjega aprila dalje. Več kot 100 prostovoljnih ur je opravilo že vsako gospodinjstvo. Še nekaj jih bo potrebnih, da se bodo lahko priključili na vodovod Velenje - Šoštanj. To naj bi se zgodilo sredi tega meseca. Gorenje in druge firme v velen- ljenih udarniških ur, 70 traktorskih jski občini, kamor smo naslovili naše prošnje za pomoč. Niti odgovora nismo dobili nanje, kajšele kaj drugega," je sogovornika dopolnil Zlatko Bračon. Najtežja dela so praktično že za njimi. Približno 1750 oprav- in s tovornjaki, 214 režijskih dokazuje njihovo veliko željo in mero prizadevanja za rešitev težave z oskrbo s pitno vodo. Vsaj še 350 pa jih bo potrebnih do zaključka akcije. ■ tp Že kar nekaj časa pospešeno gradijo malo vodno elektrarno Mislinjski jarek 2. najbrž ni zanemarljiv podatek, da bo imela moč 800 KW. Kot sta povedala sovlagatelja Ivan Gros in Peter Glinšek, je zanimivost tega projekta predvsem v višinski razliki padca vode reke Mislinje. Dolžina cevovoda presega 3 kilometre, višinska razlika paje 120 metrov. Elektrarna bo torej obratovala glede na količino vode po principu - večja višinska razlika, več elektrike. Seveda je vse skupaj v veliki meri odvisno od količine pretoka reke Mislinje. Gradbinci torej zaključujejo gradbena dela, kmalu bo končano tudi vodno zajetje na začetku, ostala bo torej le že montaža turbin in agregatov. Za oba sovlagatelja je to nedvomno precejšen finančni zalogaj, zraven so tudi krediti, zato upajmo, da bo ta zalogaj tudi uspešen. ■ Silvo Jaš, foto: bm Krajevna skupnost Mislinjaje največja po velikosti v občini Slovenj Gradec, saj meri kar 83 kvadratnih kilometrov. Po številu prebivalcev je na tretjem mestu za Slovenj Gradcem in Šmartnim. Po zadnjem štetju ima Mislinja 3.144 prebivalcev, število pa se bistveno ne spreminja. O tem, kaj so v tej krajevni skupnosti postorili v zadnjih letih, smo se pogovarjali s tajnikom KS Otoni Vončino. "Odkar sem tajnik se je v naši krajevni skupnosti marsikaj spremenilo, na bolje seveda. Razpisali smo kar pet referendumov. Veliko seje naredilo na cestnem področju. Večji del nižinskih je že asfaltiran, prej so bile vse makadamske. Zgradili smo vodovod, čeprav letošnja suša kaže, da nekaj še manjka. Potrebno bo poiskati napako, verjetno omrežje nekje pušča. Uredili smo kanalizacijo, povečali šolo in ambulanto, pred petimi leti pa smo zgradili tudi vrtec. Imamo novo teniško igrišče ter manjši stadion pri osnovni šoli. Skratka, povsod je viden napredek. Tudi Dovžani so nekaj dobili in sicertri mostove in ceste, imajo pa težave s pitno vodo; slednje velja tudi za Šentilj. Zelo kritično z vodo je tudi v Završah, tja bi morali dnevno pripeljati celo več cistern z vodo. Oto Vončina: "Od treh bodočih občin naj bi bila ena tudi Mislinja z Doličem Ker paje kritično tudi v Mislinji, lahko vozimo vodo samo ponoči in sicer od 23.do 7.ure. To pa sta povprečno le dve cisterni." Veliko ste v zadnjih letih postorili, kako kaže za naprej? Želja je več kot je dejanskih možnosti. Na zadnjih štirih zborih krajanov je bilo največ očitkov, da storimo premalo pri vzdrževanju cest. Preveč je udarnih jam, ponekod ni bankin, manjka od-vodnjavanje, zasuti so jarki in podobno. Ponekod so ceste nepregledne zaradi grmičevja, to velja predvsem za Razborco, prav tako manjkajo pločniki blizu šol, da bi otroci varneje hodili v šolo. Tako na primer pri osnovni šoli blizu Tretjaka, pločnik žal še ni v načrtu, v Šentlenartu paje v načrtu že pet let, vendar lastnik ne odstopi zemljišča Kaj večjega pa v naši krajevni skupnosti nimamo v načrtu. Glavni postavki stazavrški vodovod ter igrišče, kar je že velik finančni zalogaj. Vemo, daje denarja vedno manj, še za redne funkcionalne potrebe ga ni in tudi za mojo plačo ga zmanjka." Kako načrtujete bodočo lokalno samoupravo v Mislinji? "Na območju občine Slovenj Gradec so predlagane tri nove občine - Slovenj Gradec, Šmartno, ki po številu prebivalcev ustreza, nima pa nekaterih dragih pogojev, tretja občina pa naj bi bila Mislinja z Doleičem. Nekateri Mislinjčani si želijo, da Mislinja postane občina, drugi spet ne. Vse je odvisno od tega kaj bi s tem pridobili. Potrebno bo najprej dobro premisliti. Vedeti namreč moramo, da bodo male občine spet životarile in se ubadale s finančnimi sredstvi za razvoj in napredek." ■ Bogdan Mugerle Kronično pomanjkanje vode Preko 600 gospodinjstev Mislinje in nekaterih zaselkov je priključenih na višinski vodovod izpod Pohorja, kije trenutno glavni vir pitne vode za Mislinjčane. Izredno suho in toplo vreme ter zime brez snega so povzročile, da zadnje čase vode primanjkuje. To seveda najprej občutijo odjemalci v višje ležečih stanovanjih, za njimi pa še vsi ostali. Vodna zajetja pri Ramšaku, Zegnanemu studencu in pri Cankarju so v normalnih okoliščinah dajala od šest do sedem litrov vode na sekundo, zdaj le še štiri ali manj. Ob tem ne pomaga veliko niti vodni zbiralnik na naši fotografiji, ki ima prostornino 200 kubičnih metrov in ima vgrajena dva prekata. Delavci komunalnega podjetja Slovenj Gradec tako trenutni položaj glede preskrbe z vodo rešujejo z rezervnim črpališčem na Covnarici, vendar to ni trajna rešitev. Vsi, ki so konec sedemdesetih let načrtovali in gradili ta vodovod, niso pričakovali, da bo preskrba z vodo kdaj tako siromašna. Mislinjčanom in vsem, ki jih napaja pohorska voda, svetujemo veliko mero varčevanja in smotrno porabo s tiho željo, da bo v kratkem le prišlo do obilnejših padavin, saj bodo v nasprotnem primeru razmere pri oskrbi s pitno vodo še težje. ■ Silvo Jaš Gradbena dela gredo h koncu Vode primanjkuje kljub precejšnjemu zajetju (foto: bm) Rekli so: Ivo Rakun, predsednik sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki:"Mi v bodočo lokalno samoupravo, ki predvideva, da bi bilo Šmartno ob Paki svoja občina, ne tiščimo z vso silo. Počakali bomo na ustrezno zakonodajo. Tako, ki bo jasno odgovorila na vprašanje, kaj bo regija, kaj občina, kakšne bodo njene pristojnosti in financiranje. V tem trenutku si težko predstavljam Šmartno ob Paki kot eno od treh bodočih občin v Šaleški dolini. Tudi za to, ker imamo še kar nekaj nerešenih zahtevnih nalog." Gotovljani praznovali Krajani Gotovlj so v petek, 25. junija, praznovali krajevni praznik. Kot je navada so tudi za letos ob prazniku predali namenu nekatere nove pridobitve. Praznovali so tudi 90 letnico domačega gasilskega društva. Za krajane zaselka Zalog je najbolj pomembna nova asfaltirana cesta v dolžini 760 m. Predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste, Jože Štahonik, je povedal, da so krajani pri tej cesti opravili veliko število prostovoljnih ur, prispevali pa so tudi finančna sredstva. V zaseljku Jedert so gasilci bogatejši za novo orodišče, gasilski dom v Gotovljah pa so prenovili. Zaključno kulturno-zabavno prireditev so pripravili pod naslovom Pod stotimi lipami, hkrati pa so proslavili tudi 90 letnico GD Gotovlje. Člani Konjeniškega kluba Gotovlje so pripravili dvodnevni mednarodni konjeniški turnir v preskakovanju ovir. ■ -er Občina Velenje Upokojenci občine Velenje so v soboto na Rogli sklenili letošnje prireditve v tednu upokojencev. Bilo je pestro in veselo - kot vsako leto doslej. Pred tem so se od ponedeljka do četrtka zvrstile športne in rekreativne prireditve, na katerih so sodelovali upokojenci vseh štirih društev Zveze upokojencev Velenje, ki je hkrati tudi organizator vsakoletnega tedna upokojencev. V petek so se upokojenci pomerili v ulovu rib, istega popoldneva paje bilo v gasilski dvorani v Gaberkah še "petje na vasi". Zaradi oblici dogodkov v prejšnjem tednu bomo o tednu upokojencev podrobneje pisali v prihodnji številki Našega časa, za današnjo pokušino pa posnetek s petja na vasi. ■ foto: bm Partnerski Schiedam za OŠ Šmartno Velenje ■■■■■■■■■■■■■■■■ Klub Ježek odprl duri Sklenjen teden upokojencev Veselo kot vsako leto begunce Poročali smo že, da so se v zbiranje pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki začasno živijo v velenjski občini, vključili tudi občani partnerskega mesta Schiedam na Nizozemskem. Zbali so skoraj 20 tisoč guldov. S tem denatjem so pred nedavnim kupili predvsem prehrambene izdelke Kolinske. Pred tednom dni je omenjeno blago prevzela občinska organizacija Rdečega križa Velenje. Razdelila pa ga bo tako beguncem kot socialno ogroženim drugim občanom velenjske občine. ■ tp Pomoč partnerskega Schiedama je seveda še vedno dobrodošla (foto:bm) Ni še tako dolgo, ko so starši otrok s takšnimi in drugačnimi motnjami v duševnem ter telesnem razvoju zaploskali Ježku ob praznovanju prvega rojstnega dne. Skupaj z njimi so se veselili tudi tisti, ki imajo največ zaslug zanj. Upravičeno. Kajti, Ježek je shodil in kar uspešno stopa po začrtani poti. O tem so se lahko prepričali vsi, ki so se udeležili odprtja vrat kluba na osnovni šoli Šmartno v Velenju pred tednom dni. Težko je oceniti česa so se varovanci, njihovi starši, delavci in drugi gostje bolj veselili: odkritih pestrosti v kotičkih ali dolgo-čakajočega dokumenta - sklep Temeljnega sodišča Celje o tem, da je varstveno delovni center postal res VDC. Naj bo eno ali drugo: oboje priča, da so na pravi poti, kako zares so tukaj med nami, kako zares delajo in se trudijo. V pestre dejavnosti Ježka je za zdaj vključenih 21 varovancev. Vsi so polnoletni. Na komaj 36 kvadratnih metrih površine preživljajo prosti čas, družijo prijetno s koristnim v glasbeni, športno -rekreacijski, vrtnarski dejavnosti, pri pletenju, šivanju, v slaščičarskih spretnostih, v video-klubu, pri servisiranju ortopetskih pripomočkov, v domači lekarni in še in še. Vse so prilagojene okolju, potrebam in željam posameznega varovanca. Pri tem jim pomagajo tri delavke, zaposlene preko javnih del. "Kar težko človek verjame," pravi ravnateljica OŠ Šmartno Velenje Marija Kovačič, "da smo po številu varovancev med največjimi v celjski regiji, do pravice za ustanovitev varstveno - delovnega centra pa smo prišli zadnji." Nekaj malega, kar so izdelali v delavnicah doslej, so ponudili naprodaj v Zlatici v Velenju. V prihodnje si bodo prizadevali, da bodo izdelki še kakovostnejši, in da jih bodo lahko ponudili širšemu trgu. Kot pravijo, je sklep o registraciji prvi korak v življenju varstveno delovnega centra za občane z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Kdo jim bo pomagal storiti sedaj drugega - pri iskanju večjih in ustreznejših delovnih prostorov - ne vedo. Ti. ki jih imajo na voljo sedaj na osnovni šoli Šmartno, so pretesni. Za nameček jih bo letošnjo jesen omenjena šola potrebovala za svoje dejavnosti. Trkajo na zavest vseh tistih, ki bi jim lahko pomagali rešiti to vprašanje. Iskreno upajo, da ne zaman oziroma da ne bodo čakali na to predolgo. ■ tp Pesmi iz naprstnika Pred kratkim jc Ervin Fritz izdal svojo prvo pesniško zbirko za otroke z naslovom Svet v naprstniku. Knjigo je ilustrirala Eka Vogelnik, izšla paje pri Državni založbi Slovenije. Kot je na predstavitvi v žalski knjižnici prejšnjo sredo povedal avtor, je bila prva pesmica iz te zbirke napisana že pred devetnajstimi leti, večina pa jih je nastala čez več let v nekaj dnevi h. Zbirka je namenjena otrokom in mladini od četrtega do štirinajstega leta in sledi vsaj teoretičnemu razmišljanju, daje treba tudi otroke jemati resno in jim opisovati svet takšen, kakršen v resnici je. Seveda še vedno tako, da bodo pesmice razumeli, res pa bo bolj prijetno, če jih bodo prebirali skupaj s starši. ■ rox Nekaj Frltzovih pesmic so predstavili osnovnošolci Iz Prebolda. Že dvanajstič v hišnem priporu V nedeljo, 20. junija, popoldne, je področje Škal bilo hudo zaprašeno iz odlagališča pepela TEŠ. To je bilo že dvanajsto zapraševanje letos, take stopnje, da ni bilo mogoče bivati na prostem. Na izpostavljenih krajih je prah huje poškodoval listje češnjevih dreves. Krajani so zaprosili tukajšnji sekretariat za varstvo okolja naj odredi komisijski ogled, čeprav dvomijo, da se je po zadnjih sklepih občinske skupščine še smiselno obračati na njene organe. ■ Stane Upnik Anketa ■ ■ ■ ■ ■ Vonj po žveplu in pepelna zavesa To ni naslov znanstveno-fantastične zgodbice, to je realnost, ki jo dan za dnem preživljajo krajani Šoštanja in Škal. Prvi so z letošnjim zgodnjim poletjem in ustavitvijo JE Krško kar nekajkrat na teden zaprti v svoja stanovanja zaradi prekomernih koncentracij S02 v ozračju, v Škalah pa niso nič na boljšem že ob najmanjšem vetru - pepel iz deponije ob umetnih jezerih jim kraj prekrije z belim, neprijetnim oblakom, pred katerim bežijo v zaprte prostore tudi ob najbolj vročih, sončnih dnevih. Kaj menijo o tej onesnaženosti svojega kraja, kako z njo živijo in kaj storiti za boljši jutri, smo vprašali tri Škalčane in 3 Šoštanjčane. Franc Mravljak, Skale: "Veste, kljub svojim osemdesetim letom sem zdrav kot riba, ko pa se dvigne pepel in ga prinese sem, se slabo počutim. Takoj me peče v grlu. To je grozno, videti in doživeti bi morali. To sicer traja že več kot 20 let, le daje prej hrib, ki se je sedaj že močno pogrezni 1, malo zadržal. V Škalah ga ne boste našli, ki bi se strinjal z lokacijo za odlagališče pepela. Davek za elektriko je za nas previsok, vsaj nam, ki zato, dajo ima vsa Slovenija, prenašamo to onesnaženost, bi jo lahko dali ceneje." Milica Silovšek, Škale: "Ko zapiha veter je res hudo. Takrat se zapremo v hišo, dobro zapremo vsa okna in čakamo, da mine. Kdo bi moral to stanje rešit? Mislim da vsak nekaj; tako elektrarna kot občina Velenje, pa tudi republika, saj v Šoštanju ne proizvajajo elektrike le za nas. Sami Škalčani se bomo le težko zoperstavili odlagališču pepela in žlindre, ki naj bi ga sedaj zgradili tu v bližini, pa vendar ga nočemo." jbolje, da se vsedeš v avto l|n in se odpelješ kam drugam. IpP "jP^lS jani mislim, da smo kar vsi t enotnega mnenja. Vemo, | da to ni le občinski problem, je veliko širši. Naša družina je že razmišljala, da bi se odselili od tukaj, ker imamo še majhne otroke in se bojimo za njihovo zdravje. V strokovne analize ne verjamem in jim tudi ne zaupam." ^^ ''Henrika Zavasnik, |B jpMflL^ ' ^ Šoštanj: "Kaj naj vam JMBk rečem. Prav gotovo ^Šoštanjčani nismo i• iP zadovoljni s tem stanjem in fS- M * stalnimi prekoračitvami "■J J6k R onesnaženosti. To, da nas l j IttV y»> sedaj obveščajo še gasilci, " M 'j&L se 111' zc" dobro. Tako vsaj 1* *« Hr ' vemo, kdaj je zrak onesnažen, prej še to nismo vedeli. Jaz se navodil držim. Zadržujem se doma, v zaprtih prostorih, kar pa zraste na vrtu, pa zelo dobro operem." Fanika Bratoša, Šoštanj: "Veste, ob vsej onesnaženosti z žveplovim dioksidom se res ne moremo dobro počutiti. Sama se ob povečanih koncentracijah že zadržujem doma, otroci pa vedno ne, sploh, če gredo na bazen. To, da nas sedaj obveščajo tudi s pomočjo gasilcev, se mi zdi dobro, saj radia ne poslušajo vsi. Žveplo se prav okusi. Kaj naredit? Sedaj je že malo prepozno, občinski možje bi morali na to misliti že prej." Ivan Dobnik, Šoštanj: "To, kar se sedaj dogaja v Šoštanju ni nič preveč dobro. Brez elektrike ne mo- remo in ne znamo biti, tako kot je sedaj pa tudi ne gre več. Vedno se ne moremo držati navodil, saj so opravki, ki jih ni mogoče postoriti doma. Vsi smo vedeli, kaj se dogaja, pa nismo reagirali. Mislim, da bodo zdravstvene posledice čutili predvsem otroci." ■ Bojana Špegel, Tatjana Podgoršek > i 1 Moda Horoskop OVEN 21. marca do 21. aprila Spet boste zapadli v obdobje, ko vas bodo prijatelji malo čudno gledali, ker boste le redkokdaj dobre volje. Krivda bo seveda nekje drugje, ne vaša. Vsaj priznali tega nc bosle. Dejstvo paje, da vam bo spet žal, da ste v preteklosti storili napako in nekomu niste pokazali, koliko vam je v resnici pomenil. Poskusite jo popraviti še enkrat, čeprav bo zaradi ponosa težko. BIK od 22. aprila do 20. maja Verjetno boste kolebali med dvema možnima variantama, kje preživeti letošnje poletne dopustniške dni. Tista, ki bo prišla druga, bo bolj ugodna. Pri odločitvi tokrat ne mislite na denar, ampak res na počitek, saj ga krepko potrebujete. Že zaradi vaših živcev, ki niso več najbolj trdni. Osvajanje vam bo sicer ugajalo, reagirali pa še ne boste. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Ko boste že prepričani, da ste našli pravo srečo v dvoje, se bo v hipu zrušilo vse vaše načrtovanje za prihodnost. Znašli se boste v nepravem času na (ne)pravem mestu in videli nekaj zelo bolečega. V svoji bolečini boste ostali sami, z dvignjeno glavo, saj ne boste želeli, da drugi opazijo, kako trpite. Vsi ostali problemčki se vam bodo v naslednjih dneh zdeli majhni. RAK od 22. junija do 23. avgusta Ne mislite, da svojo skrivnost, ki vam sicer ni čisto nič všeč, še vedno držite le zase. Kar nekaj časa je že mnogim jasno, kaj se dogaja z vami. Odločitev ne bo lahka, vendar morate ukrepati takoj, sicer boste prizadeli ne le sebe, ampak tudi tiste, ki jih imate radi. Na vidiku je dobra kupčija, ki vas bo vsaj malo pomirila, saj s financami zadnje čase ne kaže najbolje. LEV od 23. julija do 23. avgusta Še največ slabih trenutkov, v sicer zelo dobrem in veselem tednu, vam bo pripravil sodelavec ali pa najboljši prijatelj. Nikakor ne bosta našla skupnega jezika, zato sc boste vi raje umaknili, čeprav boste vedeli, da so posledice neizbežne. Za popestritev poletja si boste prav načrtno iskali še dodatno zaposlitev, čc ne drugače, pa z osvajanjem. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Daje dobrota čisto prava sirota ste sicer vedeli, da pa se lahko tako močno obrne proti vam, pa ne. Prizadeti boste, sploh, ker bo vas bo izkoristil nekdo, ki ste ga zelo cenili in celo vedno zagovarjali, ko so vas že opozarjali na njegove "navade". Maščevalnost bo popuščala le počasi, kar bo povsem normalno. Ne mešajte partnerja v vse te reči, ker ni bil čisto nič kriv, ampak si vzamilc več časa zanj. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Veliki napori, ki so vas že zelo izčrpali, bodo počasi minili, potem pa sploh nc boste znali več živeti v starem, umirjenejšem ritmu. To bo trajalo le nekaj dni, ko boste ugotovili, da ste resnično potrebni lenobnega počitka. Čas za daljše potovanje ni najbolj primeren, sicer pa lahko počivate tudi doma. V l jubezni bo tu in tam zaškripalo. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Včasih žc sami sebe ne razumete več najbolje, zato res ne morete pričakovati, da vas bodo razumeli drugi. Nekaj težav boste imeli doma, kjer boste zato, da bo mir v hiši, tudi malce lagali. Včasih to pomaga, žal Ic za kratek čas. Kar pa se čustev tiče, se boste zelo ohladili. Kot daje polleje odneslo vaše želje in hotenja... STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Težko je prodreti v vašo notranjost in predvideti, kaj boste storili v določeni situaciji. Tudi tisti, ki mislijo, da vas zelo dobro poznajo, se motijo, saj šc vi sami nc veste, kaj vas včasih vodi v odločitvah in dejanjih. V naslednjih dneh boste najbližje šokirali z nekim dejanjem, v pozitivnem smislu. Obrestovalo se bo še bolje, kot si sedaj predstavljate. KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Skrivnost, kije nc upate zaupati prav nikomur, vas bo pričela težiti. Pazite komu jo boste zaupali, saj je lahko prijeten poleten večer v dvoje več kot mamljiv, jutro pa prinese streznitev. Še najbolje bo, da molčite, če boste seveda zdržali. Pohvala pri delu vam bo pomenila več, kot boste pokazali. Nekomu pa boste s tem stopili na velik žulj. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Dovolj vam bo vsega, kar se je v vas nabiralo že nekaj tednov. Denar, ki ste ga hranili za večji nakup, boste raje vložili vase, kar pomeni v nekoliko daljše počitnice. Odločitev bo prava, saj se bodo vse druge stvari uredile v času vaše odsotnosti, morda celo bolje, kot bi se, če bi bili "zraven". Partnerju uresničite veliko željo! RIBI od 20. februarja do 20. marca Vseh svojih stisk ne boste več mogli reševati s površno vihravostjo. Nekdo bi si lahko vse skupaj čisto narobe razlagal, zato pazite in se poskušajte vsaj malo zresniti, še najbolje bo, če se krepko zakopate v delo. Čeprav vam dvorjenje včasih kar godi, poskušajte tudi tu najti pravo mejo. Problemov imate namreč že več kot dovolj. Imenski koledar 1.6. Bogo, Estera, Dana (Zvczdana) 2.6. Mirna, Živko, Marija, Oton 3.6. Tomaž, Irena, Anatol, Nada 4.6. Urh, Uroš, Špela (Elizabeta) 5.6. Ciril, Metod, Tonček (Tone) 6.6. Bogomila, Izak, Mara (Marica) 7.6. Metka, Vilma, Izaija, Manica O Lunine mene 4.7. ščip (polna luna) ob 1.45 Cg Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov Mali srpan Če mati božja v dežju leto (2.) obiskuje, nazaj s hriba tudi v dežju pripotuje (16.) in dež za štiri tedne oznanjuje. Drugi dan malega srpana lepo, tudi še štirideset dni bo tako. Drugi dan malega srpana grdo, tudi še štirideset dni bo mokro. Dežna dan Cirila in Metoda (5.), orehe in kostanj do malega ogloda. Enostavne, praktične, elegantne Prvazaprav ste lahko v "pajacih", kombinezonih, Overall, kakor jih imenujemo z različnimi imeni, resnično kar želite. Lahko ste športne, uporabite jih lahko pri modnem najstniškem grunge stilu, lahko pa so zelo elegantne in primerne tudi za svečane priložnosti. In vse to celo pri istem kroju, le material in dodatki vdihnejo tej modni muhi letošnjega poletja tisto, kar kaže naše počutje in malce tudi osebnost. Prav gotovo je to ena izmed novosti v modi, ki se bo postopoma selila v naše garderobe. Najprej seje bodo oprijele nekoliko drznejše in zelo mlade... Krojev in modelov je seveda veliko, uporabljena je fantazija, ali pa sploh ne. Ena sama zapoved je, iz nje pa sledijo vse variacije na temo. Hlače se podaljšajo v bluzo, v pasu je lahko pajac bolj ali manj oprijet, hlačnice so lahko krojene modno trapez ali pa so zvončaste le od kolen navzdol. Seveda so tudi dolžine hlačnic zelo različne - tudi zelo kratke. Zgornji del se lahko zaključi preprosto s tankimi naramnicami, lahko paje izdelan kot srajčna bluza ali kako drugače. Če je overall narejen iz kvalitetnega blaga, recimo črne brušene svile in ima v zgornjem delu tanke naramnice, lahko pod njega oblečemo svileno bluzo in večerna toaleta je nared. Za počitniško potepanje pa lahko izberete kar lan ali pisan bombaž -prijetno se boste počutile in le težko ostale neopažene. Dobro je vedeti Kako očistiti steklenice? Steklenice, v katerih je bila prej mastna tekočina - na primer olje, boste lahko uspešno očistili na dva načina: -drobno narezan surov krompir ter malo kisa vlijte v steklenice, pustite stati pol ure, nato jih dobro pretresite in zmes izlijte. Na koncu steklenice samo še operite v vroči vodi. -kavno usedlino skupaj z nekaj tople vode pustimo nekaj minut v steklenici, da stoji. Nato steklenice dobro pretresemo, zmes izlijemo in operemo v vroči vodi. -steklenice, v katerih so bili prej kis, vino in podobne nemastne tekočine, očistimo tako, da jih napolnimo s toplo vodo in jim dodamo žlico debele soli ter nekaj časa stresamo. Na koncu jih še splaknemo s čisto vodo in osušimo. Poglejmo še, kako očistimo termos posodo in termos steklenice. Po vsaki uporabi jih moramo takoj oprati, osušiti in shraniti nepokrite oziroma nezamašene. Da bodo popolnoma čiste, lahko poskrbite na dva načina: -v topli vodi raztopite nekaj žličk gorčice ter s to raztopino operite posodo. Nato jo izplaknite s toplo vodo. -v toplo vodo dodajte za vsako posodo žličko kisa ter pustite stati dve do tri ure. Potem zmes izlijte ter za pol ure napolnite z zmesjo vode in limoninega soka. Na koncu posodo le še splaknite s toplo vodo. lesarstvo d.o.o. železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982_ PONUDBA: Del. čas: vsakdan od 7. do 17. ure, sobota: 8. do 12. ure lepilo Nivedur za ploščice 25 kg 900 SIT valit 30 kg 2400 SIT akril emulzija 51 1000 SIT acrylcolor - fasadna barva 25 kg 7900 SIT garnitura pribora za beljenje in barvanje profi-painter 4500 SIT lak za parket od 16-20 nf od 3400 SIT dalje lepilo za parket za 20 nf 3900 SIT velika izbira stavbnega okovja za vrata, okna in pohištvo poželo ugodnih cenah MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 ČEKE NOVO: VODOVODNI MATERIJAL VUUDNO VABUENI! »'CnC trgovina M Stari trg 36, Velenje, tel. 852-890 V MESECU JULIJU ZARADI DOPUSTOV DELOVNI ČAS: ob delavnikih od 8. -12.h in 15. - 17.h, sobota 9. - 12.h ženske kopalke z lycro - uvoz iz Italije cena od2.300.00sit do 7.000.00sit bižuterija, cekri, šolski nahrbtniki, peresnice... nakup v vrednosti nad 5.000.00 sit -plačilo 2 čeka ali zamik plačila. Novo na vašem Jedilniku Zelenjavne juhe Špinačna juha 30-40 dkg špinače, I drobna čebula, 1 žlica olja; 5 dkg sesekljane suhe slanine, 1 i/2 -2 žlici moke, I 1/4 juhe iz I jušne kocke, sol, poper, muškatni orešek. 2 žlici smetane ali i žlica naribanega parmezana ali drugega sira. Špinačo in čebulo zmeljemo ali zmiksamo in damo na vroče olje. Slanino drobno zrežemo, posebej preevremo, prisujemo moko, jo prepražimo. Prežganje razkuhamo z nekaj žlicami vode in zalijemo k špinači. Zalijemo še z juho. Solimo, popopramo, začinimo z nari-banim muškatnim oreškom. Kuhamo 5-8 minut. Nazadnje izboljšamo s smetano ali sirom. Z juho ponudimo posušeme kruhove kocke. Bučke v enolončnici 2-3 žlice olja, 1 čebula, zelen peteršilj, 1 strok česna, 4 bučke. I kranjska klobasa, sol, poper, 3/4 kg paradižnikov, malo mcijarona, I jušna kocka, 10 dkg sira. V kožici segrejemo olje, popražimo sesekljano čebulo, dodamo sesekljan peteršilj in česen. Primešamo olupljene in narezane bučke in koščke kranjske klobase. Solimo in popopramo. Paradižnik olupimo, debelo narežemo in tudi dodamo. Začinimo še z majaronom. Pokritodušimo, vodo prilivamo le po potrebi. Početrtumem dušenju pridenemo zdrobljeno jušno kocko in nariban sir.Kuhamo še približno deset minut. Ponudimo z dušenim rižem ali poljubno pripravljenim krompirjem. v Feroda Proizvodnja, obnova, demontaža, montaža zavornih in sklopnih elementov za vsa osebna in tovorna vozila, kmetijske in industrijske stroje. Delovni čas od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure PAVČNIK, Zg. Hudinja 46, tel./faks (063) 33 - 710 Trenutno imamo v proizvodnem programu za osebna vozila preko dvesto različnih tipov zavornih ploščic. Vsi materiali, ki jih uporabljamo za zavore in sklopke, so brez azbesta. Kot novost pa smo uvedli brezplačno montažo pri nas kupljenih zavornih ploščic za vse tipe osebnih vozil. SREČNO VOŽNJO -FERODA CELJE ! Atletske novice: SS®8SBiS!SSSS®SSS M » SS SS Jolanda zrušila 16 let star rekord Na letošnjem državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke v Novem Mestu seje zbrala večina naboljših iz vseh atletskih centrov. Tehnično vodstvo velenjskega kluba je zaradi visokih štartnin omejilo nastop le na najboljše, ki so merili na finalne nastope in na odličja tega prvenstva. Skupna bera le teh je ob zaključku tekmovanja dejansko presegla pričakovanja, saj so nekateri posamezniki eksplodirali, kot temu rečejo v atletskem žargonu. Za najboljši rezutat tekmovanja velja prav gotovo rekordni tek Steblovnikove na 600 m - 1.32.13. Stari rekord celjake Blatnikove je zdržal kar celih 16 let. Tudi metalka Koča je bila blizu rekordnim daljavam v metanju krogle. Od rekorda jo je ločilo le borih 9 cm. Za še boljše dosežke pa bo prav gotovo imela priložnost na Nizozemskem, kamor najboljši potujejo na Olimpijske igre za mlade atlete Evrope. Seveda pa ne smemo pozabiti na tekmovalce v šprontu in tekih čez ovire, ki so pokazali viden napredek, med drugim so postali v postavi Resnik, Slemenšek, Krajnc in Janžovnik državni prvaki v štafetnem teku 4x100 m z rezultatom 44.41. Rezultati in uvrstitve najboljših: I. dan mladinke: 300 m. 1. Steblovniko (40.94), 80 m ovire 2. Steinbacher (12.41), disk 1. Koča (35.22, 2. Tabakovič (32.80); mladinci: 300 m 2. Janžovnik (36.32), 2000 m 3. Muzafarovič (6.03.12) II. dan mladinke: 300 ovire 4. Steinbacher (48.56), krogla 1. Koča (13.56), 2. Tabakovič (11.59), 4x300 m 3. Pugelj, Pražnikar, Steinbacher, Steblovnik (2.52.86); mladinci: 300 ovire 3. Poles Peter (40.69), 100 m 3. Janžovnik (11.44), 5. Krajnc (11.78), 1500 atipl 4. Muzaferovič (4.49.14), 3000 m 5. Videmšek (9.39.08), troskok 5. Marinovič (12.69), 4x300 m 2. Poles, Resnik, Krajnc, Janžovnik (2.28.13). ■ B. Šalamon Bahtiri pred Zorkom Po uspešnih nastopih v reprezentancah Slovenije atleti nadaljujejo tekmovanja. Mariborski organizatorji so po nekajletnem premoru ponovno organizirali večji mednarodni miting z več zvenečimi imeni. Na ovirah in v skoku v deljavoje nastopal olimpijski prvak v mnogoboju Zmelik iz Češke, še več pozornosti paje med številnimi gledalci vzbujal avstrijski športnik Berger. Med tekmovalci na srednjih progah je bil tudi Zorko iz Hrvašek, ki je na zadnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu v teku na 1500 m osvojil bronasto kolajno. In prav pri teku na 1500 m se ni izteklo tako kot so vsi predvidevali. Velcnjčan Bahtiri jc z odličnim rezultatom 3.41.69 ugnal velikega favorita. Tudi drugi velenjski tekač Hrapič ni veliko zaostal. Tekel je 3.45.10 in bil četni. Tudi Stcblovnikova je bila v konkurenci Čehinj, Avstr-ijk in Slovakinj čelrta z rezultatom 2.11.55. Tekmovala sta tudi mladinca Štor in Šalamon. V članski domači konkurenci seje šc posebej izkazal Štor v teku na 200 m, kjer je z rezultatom 22.39 dosegal tretje mesto. ■ B. Šalamon Mali nogomet tBtiSKSKSSV Sportklub še četrtič KMN Fori Škale jc od petka do nedelje organiziral 4.tradicionalni tur-nirza pokal KS Škale. Nastopilo je 31 ekip iz Sloveniej in ena iz Hrvaške. V petek in soboto so razigravale v enajstih skupinah, v soboto pa odigrale sklepni del. V polfinalu sta se srečali na eni tekmi ljubljanski, na drugi pa velenjski ekipi. V velenjskem derbiju je Sportklub premagal ekipo Mister X s 3:2, v ljubljanskem pa KMN VS Diamond ekipo KMN Koala Gradvin z2:0. V tekmi za 3.mesto jc ekipa Mister X premagala ekipo Koala Gradvin z 2:1, v boju za 1 .mesto pa seje srečanje med Sportklubom in ekipo VS Diamond v rednem delu končalo z I: I, po streljnaju sedemmetrovk paje bil boljši Sportklub in tako na tem turnirju zmagal še četrtič. Najboljši strelec je bil z 12 zadetki Hudarin (Mister X), najboljši igralec Spasojevič in najboljši vratar Verboten (oba Sportklub). Najboljših 16 ekip s tega turnirja se bo v petek, 2.julija, pomerilo na turnirju za pokal "škalskega mastodonta", ki ga bosta organizirala KMN Fori Škale in RTC Jezero. Turnir bodo na igrišču pri restavraciji Jezero pričeli ob 16.uri. Smučarski skoki Odlični na Slovaškem Na mednarodni tekmi v Banski Bystrici na Slovaškem so se z dvema zmagama in ostalimi odličnimi uvrstitvami izkazali mladi velenjski upi. Pri namlajših je zmagal Kočnik (18, 18m),4.jebil U.Tovornik; pri dečkih do 11 let je bil 2.Globačnik (36,34,5); pri dečkih do 12 let je zmagal Živic (36,5, 36,5), 2.je bil Zep (35,5, 37,5), 5.D.Tovornik (34.5, 34), 6.Žunič (34,5, 33,5), 10.Zorko (32,5, 31,5); pri dečkih do 13 let je bil Ograjenšek 3.(54,56),4.Zapušek (48,50), 5.Miklavžina(48,5,48,5), 7.Zep(41,5,44,5), 8.Hriberšek (43,43), lO.Živic (34, 36), !7.Drev (37, 35,5). ■ D.Kaligaro Odločalo je vreme V okviru tedna skokov Kranj 93 je bila tudi mednarodna tekma za memorial Marjana Kroparja. Na napravi, kije skakalci nimajo prav v čis-lih, je tokrat o uvrstitvi največ odločalo spremenljivo vreme. Vsi naši najboljši niso nastopili, zmagal paje Jekovec. Kolenc je bil 10., B.Rednak 15, Murko z Ljubnega pa 19. Strelski šport zt m m & w % & % m m Klančniku prvo mesto Minuli vikend je bilo v Ljubljani 3.pozivno kontrolno tekmovanje z zračnim in malokalibrskim orožjem, kije bilo obenem zadnji preizkus pred državnim prvenstvom čez štirinajst dni. Velenjski strelci so se zlasti izkazali v soboto z zračnim orožjem. S 569 krogi je zmagal Klančnik, tretji je bil s 565 krogi Veternik. V nedeljo je z malokalibrskim orožjem Veternik s 534 krogi osvojil tretje mesto, Klančnik s 528 šesto, Šterman je bil deseti. Prvo in drugo mesto sta osvojila Gaber in Kranjc iz Olimpije. ■ bs Ženski nogomet Škalčanke proti vrhu V državni ženski nogometni ligi nadaljujejo s prvenstvom, igralke Škal pa se ponovno bližajo vrhu, saj so v zadnjih treh kolih trikrat zmagale. Najprej so v 9,kolu premagale Mengeš s 4:0 na svojem igrišču, v lO.kolu so bile v gosteh v Ivančni Gorici boljše od ekipe ŠRC Polževo, v 11 .kolu pa so kot gostiteljice v sosedskem derbiju premagale še Dolič z 2:1. Po 11 .kolu je še vedno v vodstvu Krim s 17 točkami, druga je Vrhnika s 14, tretje pa Skale s 13 točkami, odigrati pa morajo še tekmo s Koprom. Balinanje Sedaj boj za obstanek Polovica tekem v 2.državni ligi-vzhod bo v soboto mimo. Klubi iz šaleške območne balinarske zveze so v zadnjih kolih precej popustili in sobotno zadnje kolo v prvem delu bo zato priložnost, da si olajšajo bitko za obstanek. To velja zlasti za RLV in trboveljski Partizan na9.in lO.mestu, malo bolj mirni pa so lahko balinarji Trebeliškega na 5.mestu. Enajstič na vaške igre v Škale Za vse in za vsakogar nekaj V nedeljo bo spet veselo in zanimivo v Škalah. Zgodila se bo žc 11 .po vrsti vaška olimpiada. Na prireditvi, ki vsako leto ponuja nekaj novega in vsako leto privablja množico obiskovalcev in udeležencev, bo v nedeljo od 12. ure še posebej pestro. Škalčani bodo letos prvič pripravili nastop harmonikarjev in se tako spomnili domačina Franca Delčnjaka, saj so redki, ki znajo frajtonarico vleči tako, kot jo je nekdaj Franc Delčnjak. Vsak harmonikar bo zaigral dve skladbi, od tega vsaj eno Delčnjakovo. Ob tem bodo v Škalah pripravili strelski troboj lovskih družin Škale, Velenje in Radovci ter nastop šolanih psov, osrednji pa bodo seveda vaške igre. Sodelovale bodo ekipe krajevnih skupnosti Cirkovce, Bele vode, Pohrastnik, Lokovica, Podkraj, Radovci, Pertoča, Galicija, Voličina, Dolič in Škale. Ekipe (najmanj 6 moških in 4 ženske) bodo tekmovale v petih disciplinah - vlečenje vrvi, prenašanje teniških žogic v dvojicah, metanje pikada, streli na gol in prenašanje vode, vsaka od njih ima seveda svoje pasti in privlačnost. Vaške igre bodo pričeli ob 12.uri, po nekaj urah zagrizenih bojev, zanimivosti in razvedrila pa bodo za veselje in še kaj ob domačinih poskrbeli člani ansambla Koroški odmev iz Črne na Koroškem. ■ vos VAŠA PISMA Anonimni mamici Kljub anonimnemu pismu smo se odločili, da na vaše površno razmišljanje odgovorimo. Očitno je, da zelo slabo poznate delo učiteljev, utrip šole kot celote, pristojnosti drugih inštitucij, ki sodelujejo pri vzgojnoizobra-ževalnem procesu in pomen družine in okolja na razvoj otrok. Vaše ozko razmišljanje ni dovolj močan argument, ki bi zasenčil vse dobre stvari, uspešno delo, ustvarjalnost, konkurenčnost, tekmovalnost in samostojnost naših otrok, ampak je obtožba, ki ni ustvarjalna in ne prispeva k boljšemu počutju in delu olrok (tudi včasih). Da vaše trditve niso upravičene, potrjujejo številne aktivnosti, ki so bile namenjene tudi staršem in širši javnosti. Dvomino. da ste se udeležili predstavitve naših projek-tnik nalog, kjer smo predstavili del našega dela. Dvomimo, da poznate vse novosti, ki potekajo na šoli v želji in upanju, da bo otrokom v šoli bolj lepo in prijetno. In nazadnje, v šoli smo se vedno pripravljeni pogovarjati o vseh težavah, problemih, smo dojemljivi za predloge in poštene kritike. Iz tega, da se niste podpisali, pa zaključujemo, da so vaše misli le podtikanja in stres vseh vaših problemov na inštitucijo, ki vam ne more pomagati. V šolah zelo močno čutimo probleme naše družbe (slab materialni položaj družin), zato pogosto našim otrokom pomagamo, čeprav skromno, tudi s finančno pomočjo. A tega starši niti ne opazijo. Država se do učiteljev in posredno tudi do otrok obnaša zelo mačahovsko; niso problematične samo plače, tudi materialna skrb za šolo je slaba, preslaba, da bi lahko otrokom nudili še kaj več. Prepričani smo, in to potrjujejo tudi dosežki naših učencev v srednjih šolah, daje izobraževalni proces kljub temu dovolj kakovosten in uspešen. Vzgojno delo pa je težji in dolgotrajnejši proces. Samo v šoli ne moremo vzgajati. Želimo in pričakujemo večje sodelovanje družine in okolja. Vzgojni problemi so bili, so in bodo. Naši programi so prilagojeni aktivnostim, da bi jih bilo čim manj, tudi razgovori s starši so temu namenjeni in ne le kritiziranju. Ugodne rezultate pričakujemo le v aktivnem skupnem sodelo- vanju in tega si vsi želimo. Anonimno mamico vabimo v šolo, da ji razložimo naše poglede na očitke o dolgih počitnicah, nezaposlenosti, o moralni vesti itd. Ne želimo polemik in pisanja preko Našega časa, ker menimo, da lahko vsi starši ob vsakem času dobijo v šoli vse informacije o našem čas, konkretne pripombe o našem delu pa lahko posredujejo tudi na svet staršev in svet zavoda. Živimo v živčnih časih, o tem ni dvoma. V očeh staršev nismo vredni upoštevanja, kaj šele spoštovanja. A kljub temu si bomo še najprej prizadevali, da bi se otroci v šoli imeli lepo, se z veseljem učili, jo radi obiskali in seje spominjali -skupaj z vami, spoštovana mamica. ■ Učiteljski zbor OŠ bratov Mravljakov Velenje - 3.ski jumping challenger Mojstrstvo na skakalnici, sreča ob njej Soboto in nedelja v Velenju bosta v znamenju velike mednarodne smučarsko skakalne prireditve. Sloviti tekmovalci se bodo v soboto na nočni tekmi najprej potegovali za "rudarsko svetilko", v nedeljo popoldne pa bo na sporedu še "3.ski jumping challenger", vabljivo tekmovanje za gledalce in tekmovalce, s katerim so pričeli prav velenjski organizatorji in z njim vse bolj prodirajo v svetovni smučarsko skakalni šport. Ta tekma je že v koledarju mednarodne smučarske zveze FIS, načrti pa segajo še višje. Že prihodnje leto bodo skušali organizirati turnejo v tem načinu tekem, v katero bi vključili še Italijo, Nemčijo in Avstrijo, skrita želja pa je finale v Velenju. Kakorkoli že, "velenjski" ski jumping challenger se je "prijel" v mednarodnem merilu. Tehtnih dokazov za to je kar nekaj. Najprej je tu letošnja in že potrjena udeležba največjih svetovnih mojstrov. Tu sta zmagovalec in drugouvrščeni v letošnjem svetovnem pokalu ter nosilca številnih kolajn z olimpijskih iger in svetovnega prvenstva Andreas Goldberger in Jaroslav Šakala; z njima bodo merili moči še takšni asi kot so Vettori, Haim, Jež, Raška, Parma, lanski zmagovalec Goder, Ceccon, Gostišo, Zupana in ostale naše najboljše bo vodil bivši svetovni prvak na klasični skakalnici Franci Petek, gostitelji in gledalci pa bodo držali pesti za vse boljše domače skakalce, zlasti za Petra Kolenca, člana mlade A državne reprezentance, ki letos pošteno meša štrene našim najboljšim. Velenjski challenger pa na drugi strani postaja vse bolj zanimiv tudi za pokrovitelje. Vsekakor bo veliko število gledalcev privabil generalni pokrovitelj LADA Avto Ljubljana, kije Velenjčanom podaril avtomobil Lada 1300 S, dobil ga bo najsrečnejši gledalec, v bobenček za žrebanje po končani nedeljski tekmi pa bodo šle vstopnice obeh tekem, sobotne in nedeljske. Veliki pokrovitelji so RLV Velenje, FORI Velenje, od drugod pa še Jeklotehna Maribor, Zavarovalnica Maribor in Izolacija Kepic Cerklje. Tekmovalce in spremljevalce bo v petek ob 20.uri sprejel predsednik SO Velenje Pankrac Semečnik, revijo skokov pa bodo pričeli v soboto ob 15.uri z uradnim treningom. Zvečer ob 21.uri bo začetek nočne tekme za rudarsko svetilko, najboljših 32 skakalcev pa bodo gledalci videli še enkrat v nedeljo popoldne (pričetek ob 15.uri) na tretji tekmi na izločanje. Gotovo lahko pričakujemo hud boj za čim večje daljave, saj so za najboljše skakalce predvidene lepe denarne in praktične nagrade. Videli bodo kar tri zmagovalce - z nočne tekme, s 3,challengerja in najboljšega z obeh tekem. ■ vos, jp ^^ ?0 HRIBIH m DOLINAH Zinka Kostanjšek Obraz iz koče pri Sedmerih jezerih Kadar med plani nci nanese pogovor na svet okrog Triglava, na prečudovito dol i no sedmerih jezer, na kočo, ki stoji sredi tega divjega, a za ljubitelje gora prečudovitega sveta, potem je skoraj neizogibna tudi beseda o vedno mladostni Zinki Kos-tajnšek, dolgoletni oskrbnici te koče. Mnogi, ki že leta zahajajo sem gor, niti ne vedo za njen priimek. Za njih je samo Zinka, za katero povprašajo brš, ko prestopijo prag koče. Sam že kar precej let zahajam v gore, tako da sem imel priložnost spoznati precej oskrbnikov. Na žalost veliko takšnih, ki si ne zaslužijo tega imena. Kadarkoli pa sem prišel v kočo pri Sedmerih jezerih, sem lahko občudoval Zinki-no srčnost, in delovni elan. Kljub obilici dela, je za vsakega obiskovalca, ki sije to želel, našla trenutek časa. Pa naj bo za kratek klepet, spominski posnetek, ali stisk roke... Zgodilo seje, da mi je kot zadnjemu, posvetilaz baterijo, da sem našel svoje ležišče. Zjutraj, ko meje strahovita žeja prisilila, da sem med prvimi prikolovratil v spodnje prostore je bila že na nogah, in se urno vrtela okrog velikega štedilnika. Kako to zmore? Kaj je tisto, ki jo vsa ta leta vleče v ta, za mnoge dolgočasen svet? Takšna vprašanja sem imel v mislih, ko sem jo obiskal v Šoštanju, kjer ima svoje domovanje. Danes, ko prebiramo te vrstice, Zinka že gospodari visoko nad bohinjskim kotom. "Niti sama ne vem natančno. Ko sem lani jeseni dvajsetič kot zadnja zaklenila vhodna vrata koče sem trdno sklenila, da me drugo leto ne bo več sem. Bolj, ko se je letos iztekala pomlad, bolj je v meni plahnela ta odločnost. Vidiš tako že letos enaindvajseti odhajam na Sedmera jezera. Enostavno se ne morem upreti neki notranji sili, ki me kar vleče izdoline. Res, daje precej naporno biti ves dan na nogah, in prijeti za vsako delo, posebej še zame, ki sem se že srečala z Abrahamom. Toda med takšno množico planincev, in na svežem zraku se človek kar pomladi ter si nabere svežih moči za čas, ki ga preživim v mojem ljubem Šoštanju. Zinki se pozna, daje vajena dela z ljudmi. Pogovor ji teče gladko, tako da ni nikdar v zadregi. Rada pove, daje med hribolasce zašla povsem slučajno, ko jo je znanec povabil za oskrbnico. Ko je potem za prvega maja 1971 gazila globok sneg od Komne proti Sedmer-im je pri sebi sklenila, daje ta svet ne vidi nikoli več. Danes pa ji pomeni veliko več, kot si je nekoč lahko predstavljala. Sedaj že ve, da bo zahajala sem gori dokler ji bo dopuščalo zdravje. Pove tudi, da se je v teh letih nabralo toliko znancev, da v Ljubljani, na skoraj vsakem vogalu naleti na katerega. "Pa da se letos kaj vidimo" mi je dejala ob slovesu. Za trdno sem ji obljubil, da pridem, če le ne pride kaj vmes. Preden sem zaprl vrataavtomobila in se odpeljal, sem se še enkrat ozrl proti njenemu balkonu polnem cvetja. Pri sebi sem ponovil besede katere sem na tihem izrekel velikokrat, ko sem zadovoljen zapuščal kočo pri Sedmerih jezerih. Takrat takšnih besed ni bilo dobro govoriti na glas, če se nisi hotel osmešiti. Danes pa to lahko storim. Zinka! Bog ti daj zdravja, da boš lahko še veliko let gospodarila v tem prečudovitem svetu pod Triglavom, saj je ljudi, ki bi to delali iz srca, vsako leto manj. ■ M. Hrusti Policijska postaja Velenje Namera ji ni uspela Prejšnji torek, v dopoldanskem času, jc prišla 20 - letna Jasmina B. iz Kavč na sedež občinske organizacije RK Velenje, in sicer po denarno pomoč za več razseljeni h oseb. Te naj bi stanovale pri njej. Ko so velenjski policisti kasneje preverjali dekletovo resnicoljubnost, so spoznali, da ta zanjo ni lepa čednost. Ugotovili so namreč, da so se te osebe od nje odselile žc decembra lani. Do 4400 tolarjev, kolikor denarja je dobila na velenjskem RK, ni bila upravičena. Velenjski možje postave so za Jas-mino žc napisali kazensko ovadbo za goljufijo. S pepelnikom po glavi 38 - letni Rado S. iz Velenja in 20 - letni Nino O. iz Škal sta sc odločila, da bosta del popoldneva pred praznikom slovenske državnosti preživela skupaj v lokalu Viner na Šaleški cesti v Velenju. Beseda jc dala besedo, ta seje "sprevrgla" v spor, pri čemer jc Rado s pepelnikom mahnil svojega nasprotnika po glavi in ga telesno poškodoval. Posledice dejanja za Rada seveda sledijo: kazenska ovadba za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. Vsemu temu je menda kriva "neusklajenost" pri igri pokra. Nekdanji disco Super Li v plamenih Minulo soboto, približno ob polnoči, je izbruhnil požar v prostorih nekdanje diskoteke Super LI v podhodu na Šaleški cesti v Velenju. Požar so "ukrotili" velenjski gasilci. Prizorišče dejanja si je ogledala komisija Uprave za notranje zadeve Celje. Vzrok požara še ugotavljajo. Po ocenah je povzročil za približno 100 tisoč tolarjev škode. Trčil v kolesarja 26. junija, približno ob 20. uri.je mladoletni T. V. iz Andraža nad Polzelo vozil osebni avtomobil iz Andraža proti Podkraju. Tu mu je v levem nepreglednem ovinku nasproti pripeljal kolesar 6 - letni N.S. T. V. seje kolesaiju sicer umikal, vendar naj bi zaradi neprimerne hitrosti kljub vsemu trčil vanj. Zbil ga je po cestišču. V nesreči se je N.S.hudo telesno poškodoval. Na zdravljenje so ga odpeljali v slovenjegraško bolnišnico. Na vozilih jc nastalo za približno 12 tisoč tolarjev škode. Jedel bo štručke in pil sok Prejšnjo nedeljo ponoči je neznanec vlomil v prostore okrepčevalnice Palma na Kardeljevem trgu v Velenju. Pri zapuščanju kraja dogodka je s sabo odnesel 20 tisoč tolarjev gotovine, 5 litrov soka, 30 štučk za hamburgerje. S tem je oškodoval lastnika Biljara J. iz Velenja za približno 25 tisoč tolarjev. Iz vozila so ga izrezali gasilci Prejšnjo sredo, nekaj minut čez 22. uro, se je pripetila prometna nesreča na Partizanski cesti v bližini šoštanjskih termoelektrarn. 26 - letni Milan Goltnik iz Pcsja je vozil osebni avtomobil iz smeri Šoštanja proti Velenju. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek v bližini TEŠ -a, je vozilo pričelo drseti na nasprotni vozni pas, po katerem jc takrat pripeljal voznik osebnega avtomobila 29 - letni Marjan Medved iz Belih vod. Med voziloma je prišlo do trčenja, takrat paje za Medvedovim vozilom pripeljal še 23 - letni Dejan Pfeifer iz Velenja, ki je kljub zaviranju trčil v zadnji del Goltnikovega vozila. Trčenje je bilo tako silovito, da so morali voznika Goltnika iz vozila izrezati gasilci iz Velenja. V nesreči seje Goltnik hudo, Medved lahko telesno poškodoval, Pfeifer pa ni bil telesno poškodovan. Na vozilih je za približno 600 tisoč tolarjev škode. Pest za neporavnane račune 27. junija, približno ob 15. uri, so poklicali na pomoč velenjske policiste v stanovanjski blok v Saleku 82. Tuje namreč 35 - letni Branko P. iz Šaleka nasilno vstopil v stanovanje Bojane P. (29 let), prav tako iz Šaleka. Zaradi neporavnanih računov iz preteklosti, je Bojano v stanovanju večkrat udaril s pestjo po obrazu. Policisti so seveda hitro ugotovili, da je Branko pogledal preveč globoko v kozarec, in da bo s svojo vročekrvnostjo še nekaj časa kršil javni red in mir. Zato so mu ponudili na velenjski policijski postaji poseben prostor, v katerem je dočakal streznitev. Sedaj ga čaka pogovor iz oči v oči s sodnikom za prekrške. Velenjski možje postave pa so zanj napisali še ovadbo za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja. • Policijska postaja Mozirje 3as8S3SSiSf8S5£8SS86SSS:SaSSSSSi Tatvina delov kolesa z motorjem 23. junija, približno ob 12.40uri, je Tilka K. iz Okonine ugotovila, da je njeno kolo z motorjem nekdo pošteno "osiromašil". Neznanec je namreč z njega odtujil sprednjo in zadnjo luč ter dele motoija. Kolo z motorjem je pustila pred stanovanjem. Tatvina gorskega kolesa Vsaj ob 10 tisoč tolarjev je Damjan Ž. iz Nazarij. Toliko je bilo namreč vredno gorsko kolo, brez katerega je ostal pred tednom dni. Odtujil mu ga je neznanec, in sicer izpred domače stanovanjske hiše. Povzročitelj nesreče pobegnil 26. junija, malo po polnoči, seje pripetila prometna nesreča v kraju Kropa. 19 - letni voznik kolesa z motorjem Igor M. iz Mozirja je vozil iz smeri Gornji Grad proti Nazarjam. V omenjenem kraju mu je nasproti po njegovi strani pripeljal neznani voznik osebnega vozila citroen AX bele barve, neznane registracije. Oplazil je voznika kolesa z motorjem. Ta je padel, neznani voznik osebnega avtomobila paje odpeljal dalje. V nesreči seje skupaj z Igorjem M. hudo telesno poškodoval še 18 - letni Damjan J. iz Mozirja, kije bil sopotnik na Igoijevem vozilu. Če bi kdo karkoli vedel o prometni nesreči, naj to sporoči na najbližnjo policijsko postajo. Policijska postaja Žalec Tatvine koles V preteklem tednu je bilo na področju PP Žalcc ukradenih kar šest koles. Zato policisti opozarjajo lastnike, naj kolesa primerno hranijo in tako preprečijo morebitno tatvino. Betonska kvadra na avto Na magistralni cesti Velenje -Arja vas seje v sredo, 23. junija, ob približno 12.30 uri zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila zaradi neprimerno naloženega tovora hudo ranjena ena oseba. Pri Vinski gori seje osebni avtomobil, ki gaje vozil 69-letni Jožef Čas iz Velenja, srečal s tovornim vozilom, katerega voznik je bil Oto Goleč iz Vojnika. V tem trenutku sta se iz prostora za tovor zvalila dva betonska kvadra in padla na spredn- V Hrastovcu spor med družinama Kar pestro minulo nedeljo so imeli velenjski policisti. Med drugim so morali približno ob treh popoldan spet na teren. Tokrat v Hrastovec 1, kjer sta si skočili v lase družini N. in B. Policisti so pri zbiranju podatkov ugotovili, da sta se najprej sprli ženi, njima so se pridružili še moški. Vsaka izrečena beseda je bila ostrejša, prepir paje prešel v resne grožnje. Med prepirom je Borislav B. segel po hladnem orodju in z njim grozil ostalim udeležencem "veselega dogodka". Ker pa nasprotno stran njegove grožnje niso prav nič ustrašile, je Borislav sedel v avtomobil in se odpeljal do bližnjega lokala. Tuje "naložil" svojega očeta Draga in se skupaj z njim vrnil na kraj prepira. Policista, ki sta hotela vročekrvneže malo pomiriti, sta bila prešibka za sedmerico razjarjenih. V pomoč jima je tako prišla še ena policijska patrulja. S skupnimi močmi jim je nato uspelo preperljivce obvladati. Na velenjsko policijsko postajo se možje v modrih uniformah niso vrnili sami. S sabo so pripeljali 19- letnega Borislava B. in njegovega 40 - letnega očeta Draga B. Ker sta bila vinjena, in ker nista kazala znakov pomiijenja, sta tako streznitev dočakala v posebni sobi za goste. Družini N. in B. se bosta srečali vsaj še enkrat, in sicer pri sodniku za prekrške. Borislava B. pa čaka še neljuba pot zaradi ovadbe za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. jc vetrobransko steklo, pri čemer se je hudo telesno poškodoval sopotnik v avtomobilu štiridestletni Jože Čas iz Velenja. Umrl traktorist V petek, 25. junija, je 47-letni Marko Pisanec oral travnato površino ob lokalni cesti v Hramšah. Ko je zapeljal na rob naorane zemlje, sc je traktor prevrnil in nato prevračal po strmini navzdol. Pri tem je padel tudi na.voznika, kije zaradi hudih poškodb umrl na mestu nezgode. Odpeljan tovornjak Neznanec je v noči na soboto, 26. junija, odpeljal tovornjak s prikolico, kije bil parkiran pri izstopni postaji avtoceste v Arji vasi. Tovornjak je bil last Viatoija iz Ljubljane, na njem paje bilo natovorjenih 22 ton sintetičnega kavčuka. Vozilo je bilo naslednji dan izsledeno v Domžalah, kot kaže, pa gaje storilec uporabil samo za prevoz. V Arji vasi so namreč policisti našli osebni avtomobil, ki paje bil ukraden v Domžalah. Vlom v hišo Po nekajdnevni odsotnosti z doma je Stane Gaberšek iz Žalca ob vrnitvi domov ugotovil, daje nekdo vlomil v njegovo stanovanjsko hišo v soseski Podvin. Vlomilec je v času od 16. do 25. junija nasilno odprl okno in iz hiše odnesel skobelni stroj ter še nekaj drugih tehničnih predmetov. Lastnika je oškodoval za približno 60.000 tolaijev. ■ tp Še vedno lahko v vseh poslovalnicah ZKZ - ja kupuje te po izredno ugodnih cenah širok asortiman izdelkov. Pri nas lahko najdete vse od živil, galanterije, tekstila, bele tehnike, pohištva... Še posebej pa vas vabimo v poslovalnice: Mozirje KPC LJUBI J A kjer vam nudimo: ■ WC garniture 4/1 apno vreča ■ beli cement vreča ■ cement vreča armaturne mreže 9/6 izotekt SV/4 pocinkani žleb 333 1 m bakreni žleb 333 1m Al veterne obrobe 1 m ugodne cene: keramičnih ploščic, parketa, stavbnega pohištva, izolacij - tervol, stiropor, novoterm... 23.000 SIT 350 SIT 1630 SIT 500 SIT 3996 SIT 2430 SIT 350 SIT 1160 SIT 390 SIT BLAGOVNICA LJUBNO: - kotna sedežna garnitura 84360 SIT - spalnica Nela 97000 SIT - kuhinjski koti od 27000 - 38000 SIT - jogi - vse velikosti od 10000 - 18000 SIT - sestavljalni elementi - regali (Glin, Vario) garnitura od 54000 - 74000 SIT - pomivalni stroj Candy 70800 SIT -pralni stroj 47000 SIT - glasbeni stolp 18000 SIT -BTV od 44000 - 91000 SIT - široka ponudba tekstilnega blaga MOŽNOST PLAČILA HA KREOITAU VEČ ČEKOV U! VLJUDNO VABLJENI! ZELEZNINA GORNJI GRAD: - jušni servis - porcelan 43 delni 12917 SIT - jušni servis - porcelan 25 delni 7250 SIT - krožniki 18 kom. - skodelice za kavo garnitura - BTV ekran 51 cm - steklene vitrine Glin 2 x 1 - regali Glin samostojni 1,60x1 m 3477 SIT 1029,50 SIT 44242 SIT 28182 SIT (15 % pop.) 11576 SIT (15% pop.) - verige za motorne žage 0RI0N 3/8" 34 členov 1800 SIT - verige za motorne žage 0RI0N 3/8" 36 členov 1900 SIT - gozdarski metri 4845 SIT i v i t« 14 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 10.00 10.45 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.40 21.30 22.15 22.50 sledi sledi 00.10 Video strani Zgodbe iz školjke Tedenski izbor Analitična mehanika,am.izob.serija 21/52 Domači ansambli: Igor in zlati zvoki Poročila Video strani Obiski Ep video strani TV Dnevnik 1 ŽIV ŽAV Regionalni studio Maribor 16 črk.TV igrica Risanka TV Dnevnik 2,vreme Žarišče Gozdarska hiša Falke-nau,nemška nanizanka 4/13 Tednik TV Dnevnik 3,vreme SOVA: Novopečeni princ z Bel-Aira, 3. del Gospodična Marple, 5/8 Video strani SLOVENIJA 2 15.50 Film tedna: Incident, ameriški film 17.25 SOVA,ponovitev sledi V športnem duhu,am.nanizanka, 13/15 sledi Gospodična Marple, 4/8 18.45 Že veste 19.15 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 19.56 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Znanost, 23.oddaja 20.35 Umetniški večer 21.15 Avtobus 21.25 Ženska, ki nenehno govori 21.40 Labirint 00.25 Video strani 0P0MBA:EP v košarki (M), tekme so: 15.25,18.55, 20.55 Wimbledon, posnetek - 21.55 00.25 09.45 Batman, 30. del 10.10 Zmagovanje, amer. film 12.05 Že veste 12.35 Znanost, 23. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer, ponovitev 13.55 Avtobus 14.05 Ženska, ki nenehno govori 14.20 Labirint 16.05 Osmi dan 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 16 črk, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Forum 20.30 Divja zabava, amer. film 22.15 TV dnevnik 3 22.39 Šport 22.45 SOVA: sledi Lubezen da, ljubezen ne, 8. del sledi Gospodična Marple, 6/8 sledi Inšpektor Lavardin, franc. film 01.45 Video strani SLOVENIJA 2_ 16.35 Godzarska hiša Falkenau, 4/13 17.25 SOVA, ponovitev sledi Novopečeni princ z Bel-aira, 3. del 17.50 Gospodična marple, 5/8 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Stalin, ang. dok. serija, 3/3 21.10 Intervju 22.10 Homo turisticus 22.35 Koncert ob 150. letnici Edvarda Griega 00.35 Videostrani do HRVAŠKA 1 HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.35 TV leksikon: Gobe 10.45 Majhni, prozorni in živi 12.00 Poročila 12.05 Svet gre naprej 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella, 159. 14.00 Poročila 14.05 Poletni predah 14.05 Cosby shovv, 5/20 14.30 Risanka 14.35 Dragi John, 5/22 15.00 Glasba 15.10 Majhne žrtve, 3/4 16.00 Poročila 16.10 Sea Urchins-oddaja za otroke 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Informatika: Kako prevladati vojne strese 18.35 Santa Barbara, (444) 19.30 Poročila 20.05 Spekter 20.55 Večer z vami 2/15 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleškem jeziku 00.00 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.35 TV leksikon: gobe 10.45 Priče preteklosti: roke in drevo 12.00 Poročila 12.50 Risanka 13.00 MikserM 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Cosby show, 6/20 14.30 Risanka 14.35 Dragi John, 6/22 15.10 Majhne žrtve, 4. zadnji del 16.00 Poročila 16.10 Clementine, oddaja za otroke 1/13 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Santa Barbara, (445) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Dokumentarni film 21.30 Megla, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 14.55 Tenis, VVimbledon (Ž), prenos 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Jeeves and Wooster-humori- stična serija 3/12 21.00 Wildlife on one, (1) 21.35 Majhne žrtve, 4. zadnji del 22.25 Brazilska trilogija, dok. f Im 2/3 23.15 Metalmania 00.15 Horoskop 0P0MBA:EP v košarki (M) 13.30, 15.30,19.00. 21.00 HRVAŠKA 2 13.55 VVimbledon, tenis (M), prenos 19.30 TV dnevniki 20.00 Meteorjeva izložba 20.05 Samci, 6/7 20.35 Potovanje Miroslava Stin- gla, dok. oddaja 21.00 CRO POP ROČK 21.50 Policijski ročk, 6/7 22.45 Družina Addams, 15/16 23.10 Kanadski film 00.45 TV spored za soboto 09.05 Radovedni Taček 09.20 OscarJunior 09.30 Guliverjeva potovanja, amer. risani film 10.45 Otroci širnega sveta, 1/26 11.10 Otroški program 12.15 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Intervju 15.15 Divja zabava, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Dokumentarni program 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Utrip 20.30 ONA + ON 21.35 Poglej in zadeni 22.35 TV dnevnik 3 23.15 SOVA: sledi Kona coast, amer. film 00.45 Videostrani SLOVENIJA 2 11.15 Trio Orlando, 1. del 12.00 SOVA, ponovitev 13.20 Inšpektor lavardin, francoski film 14.55 Športna sobota: sledi Tenis finale (Ž), VVinbledon 17.00 Rockmaster 18.55 EP v košarki finale (M), prenos 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Studio city 21.10 Zabava, finska drama 22.05 Sobotna noč sledi Ljudski pevci z notranjske, 2. del 22.20 Trinajsto prase z gosti 22.30 Nočni videomeh 23.50 Videostrani HRVAŠKA 1 HRVAŠKA 2 14.55 Tenis, VVimbledon, finale (Ž), prenos 17.30 Reka: vaterpolo turnir, prenos 19.30 TV dnevniki 20.05 ČRN0-BEL0 V BARVI sledi V avtobusu, (42) sledi TOP lista sledi Flashdance, ameriški film 23.00 Split: Prvenstvo Hrvaške v atletiki, posnetek 00.00 HIT-DEP0 02.30 Horoskop 09.45 ŽIVŽAV 09.35 Huckleberry Finn, 17/26 10.00 Nonni in Manni, 6/6 10.50 Akordične citre 11.30 Obzorja duha 12.00 Šentvid pri Stični - zamejski zbori 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Bustrov svet, danski film 15.10 Stalin, dok. serija, 3/3 16.05 Splošna praksa, 3/11 17.00 TV dnevniki 17.10 Act of love, ameriški film 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Na poti z dr. Stinglom, 10/12 22.05 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Ljubezen do Lidije, 1/13 sledi Gospodična Marple, 7/8 00.20 Videostrani 11.40 Batman, 31. del 12.05 Divji svet živali, 9/25 12.30 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.35 Športni pregled 16.50 Homo turisticus, ponovitev 17.00 TV dnevniki 17.20 Radovedni Taček 17.30 Otroci širnega sveta, 8/26 18.00 TV dnevniki 18.10 Dober dan. Koroška 18.40 Univerzitetni razgledi 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Made in Slovenija 20.55 Omizje 22.15 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi So leta minila, 5/13 sledi Agatha Christie's miss Marple, 8/8 00.05 Video strani SLOVENIJA 2 10.00 Poročila 10.05 Smisel življenja, 6. zadnji del 10.35 Družina Addams, 15/16 11.15 CRO POP R0CK 12.00 Poročila 12.05 Batman, ameriški film 14.00 Poročila 14.05 Busovezgodbe(2) 14.25 Zvonili ste, milord? 15.15 Prizma, multinacionalni magazin 16.00 Poročila 16.05 Koncert v študiju, glasbena oddaja 16.35 Risanka 16.45 Malavizija, Rovinj 18.00 Poročila 18.20 Santa Barbara, (446) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.30 Nočni stik, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.^5 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Serijski maraton: Zaspanci 03.30 Sanje brez meja HRVAŠKA 1 09.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Otroški mednarod. festival Šibenik '92 11.30 Narodna glasba in običaji 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.45 Lovejoy, 2/12 14.40 Glasba 14.45 V avtobusu, (43) 15.10 Pustolovščine gozdarske družbe, risana serija 15.35 Second Journey, otroška oddaja 2/4 16.25 Poročila 16.30 Opera Box 17.10 Pals, ameriški film 18.50 Zajčje zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.15 Veliki skok, serijski film 1/4 21.50 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.35 Slika na sliko 00.20 Poročila v nemškem jeziku 00.25 Poročila 00.35 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 14.55 Grand Slam tenis "VVimbledon '93" (M) finale 19.30 TV dnevniki 20.15 Jadrajmo okoli sveta, dok. serija, 12/12 20.55 Končnica EP v košarki (M) 22.35 Angela, kanadski film 00.25 Horoskop SLOVENIJA 2 11.00 Tedenski izbor sledi Velika pričakovanja, ang. na-dalj., 3/6 11.50 Poglej in zadeni: Noč na Len-tu 12.50 ONA + ON 13.50 Športna nedelja: sledi Formula ena, prenos sledi Tenis (M), prenos 18.00 Košarka NBA 19.18 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, šport 20.00 Alpe-Donava-Jadran 20.30 Legenda o Lylah Clare, ameriški film 23.35 Športni pregled 00.15 Videostrani 15.00 Forum 15.15 TV mernik 15.30 Utrip 15.45 Zrcalo tedna 16.00 Nedeljskih 60 17.00 Obzorja duha 17.30 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen do Lidije. 1/13 17.50 Agatha Christie's miss Marple, 7/8 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Sedma steza 20.30 V tujem perju, norveška drama 21.30 Znanost 22.00 Michel Legrand v Zagrebu 22.50 Video strani HRVAŠKA 1 HRVAŠKA2 10.30 Pamet je boljša kot žamet 11.00 Univerzitetni razgledi 11.30 Znanost 12.00 V tujem perju, norveška drama 13.00 Poročila 15.10 Sobotna noč 15.25 Trinajsto prase z gosti 15.35 Nočni videomeh 16.55 Sedma steza 17.10 Huckleberry Finn, 18/26 17.35 Lisica zvitorepka, portugal. risanka 18.00 TV dnevniki 18.10 Mostovi 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.35 Magija in moda 21.40 Kronika, 12/12 22.15 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Alo' Alo', 18/18 sledi Stvor, 1/4, amer. nadaljevanka 00.10 Videostrani SLOVENIJA 2_ 17.20 Made in Slovenija 18.00 SOVA, ponovitev sledi So leta minila, 5/13 18.30 Agatha Christie's miss Marple, 8/8 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Poslovna borza 20.10 Michelangelova pomlad, 2/6 21.00 Osmi dan 21.50 Videošpon 22.30 Alter 23.00 Svet poroča 23.35 Videostrani 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.50 Risanka 12.05 Svet gre dalje 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 16.00 Poročila 16.10 Otroška oddaja 16.35 Afternoon Report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, (447) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.15 Hrvaška in svet 21.05 Slightly Honorable, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 TV šota 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Svet gre naprej 13.35 Zgodbe iz Monticella 13.20 Poročila 14.00 Poročila 14.05 Reprizni program sledi Shootto Kili, 1/4 16.35 Afternoon report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 UNICEF, dok. serija 18.35 Santa Barbara, (448) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.15 Novi naseljenici v Ameriki, dok. film 21.10 V obsežnem planu 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 19.30 TV dnevniki 20.00 Meteorova izložba 20.15 Alo'Alo', 4/7 20.50 Shootto Kili. serijski film, 1/4 21.50 Kronometer, 5/49 22.20 Fluid ročk cage 22.55 VVhirlpool, serijski film, 2/13 23.45 Horoskop HRVAŠKA 2 19.30 TV dnevniki 20.15 Detektiv Buntz, 13/13 20.45 Peta hitrost 21.30 Shootto Kili, 2/4 22.30 Nikdar ni bilo tako, da nekako ne bi bilo 00.00 Jazz 00.30 Horoskop _ 10.55 Batman, 32. del 11.20 Videošpon 12.00 Iz življenja za življenje 12.30 Na poti z dr. Stinglom, 10/12 13.00 Poročila 17.00 Michelangelova pomlad, 2/6 18.00 TV dnevniki 18.10 Svet poroča 18.45 Analitična mehanika, 22/52 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.40 Film tedna: Un ete glace, franc. film 22.15 TV dnevnik 2 22.45 SOVA: sledi V športnem duhu, 14/15 sledi Stvor, 2/4 23.50 Video strani SLOVENIJA 2 15.00 Magija in moda 15.50 Omizje 17.05 SOVA, ponovitev sledi Alo' Alo', 18/18 17.35 Stvor, 1/4 18.30 Otroški program ŽIV ŽAV 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda: atletika -Lausanne sledi Video strani HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Svet gra naprej 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Reprizni program 16.35 Afternoon Report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 23/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, (449) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.15 Happy Feet, brit. film 21.55 Hrvaška knjiga 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleškem jeziku 23.55 Poročila 00.05 Sanje brez meja HRVAŠKA2 19.30 TV dnevniki 19.55 Atletika, Grand Prix, prenos 22.35 Shootto Kili, 3/4 23.25 Sestre, 2/7 00.15 Večer ob glasbi 01.15 Horoskop 01.20 TV spored za četrtek Petek, 2. julija TVS1 DIVJA ZABAVA, amer. film, 1975 Igrajo: James Coco, Raquel VVelch, Perry King Režija: James lvory Zgodba se dogaja 1929. letavHollywoodu, Jolly Grimm, eden najbolj priljubljenih zvezdnikov je sprodu-ciral in režiral nov film, v katerem igra tudi naslovno vlogo. Njegovi sodelavci so prepričani, da bo film flop, da ga gledalci ne bodo sprejeli in Jolly se odloči, da bo ob promociji filma organiziral veličastno zabavo. Na projekciji se zbere nekaj distributerjev in ljudi iz filmskega sveta. Jollyjev film je grozen in tako je tudi sprejet. Jolly spozna, daje propadel in zabava, ki sledi projekciji je vse bolj groteskna in divja, postopoma se spremeni v orgijo, ki se zaradi razgretosti, pijanosti, starih in novih čustvovanj in strasti seveda ne more dobro končati... TVS1 INŠPEKTOR LAVARDIN, franc. film, 1985 Igrajo: Jean Poiret, Jean-Claude Brialy Režija: Matthieu Chabrol Zgodba se odvija v mestecu ob Atlantiku, kjer v razkošnih vilah žive bogataši, nedaleč od mestnih ulic, kjer na račun prvih skušajo obogateti drugi. Ene in druge povezujejo nečiste misli in dejanja in slaba vest, ki jo imajo bogati malo-meščani ob prikrivanju dvolične morale in povpetneži, ker delujejo mimo zakonov. V to mesto, kjer je glavna zabava Maxov disko, nekega dne prispe nenavadna gledališka skupina, ki vlije strah sicer uglednemu bogatašu Raoulu... Sobota, 3. julija_ TVS1 OBALA KONA, ameriški film, 1968 Igrajo: Richard Boone, Vera Miles, Joan Blondell Režija: Lamont Johnson Ladijski skiper Sam Mora je možakar z burno preteklostjo, predvsem kar zadeva ženske, sedaj pa se je, na stara leta, nekoliko umiril in živi umaknjeno na enem Havajskih otokov. Njegov mir prekine iznenaden, nenavaden telefonski klic njegove nezakonske hčerke, ki ga prosti za pomoč. Sam je prepozen in njegovo hčerko potegnejo mrtvo iz morja. Vse skupaj seje zakuhalo na vrtni zabavi lokalnega gangsterskega lumpa, kjer so med drugim jemali tudi mamila in smrt je povezana z jemanjem mamil... Nedelja, 4. julija_ TVS1 BUSTROV SVET, danski film, 1984 . Igrajo: Mads Bugge, Katarina Sten- beck, Peter Schroder Režija: Bille August Je mladinski film, ki pripoveduje o dečku Busterju, kije kot pravi mule neugnan in nabrit. Marsikatero ušpiči, tako zaklene tudi ravnatelja. Njegova potegavščina se sicer slabo konča, a Buster je še zmeraj Buster. Kajti njegov svet ni samo šola, ampak je mnogo širši. Njegov svet je svet domišljije. Vendar ne beži samo vanj kot mnogi njegovi vrstniki, ampak ga tudi soustvarja. Njegov dedek čarodej ga je naučil množico trikov, s katerimi Buster navdušuje svoje bližnje... TVS1 DEJANJE LJUBEZNI, amer. film, 1980 Igrajo: Ron Hovvard, Robert Fox- worth, Mickey Rourke Režija: Jud Taylor Joseph in Leon, brata, ki se imata neizmerno rada, po smrti očeta urejujeta vse družinske zadeve v soglasju in ob tihem vodenju njune matere. Odnosi v družini, ki se je priselila v Ameriko po drugi svetovni vojni, temeljijo na ljubezni in razumevanju. Starejši Joseph je poročen in je nedvomni poglavar družine, mlajši Leon dela vse v soglasju z bratom in tudi svoje želje, da bi morebiti zapustil kmetijo, podredi bratovim načrtom. Tako je Josephovega nesrečnega padca z motorjem, po katerem ostane Joseph tetraple-gik in so zdravniške prognoze, da bi utegnil kdaj-koli ozdraveti, skorajda nične... Sreda, 7. julija TVS1 LEDENO POLETJE, francoski film, 1991 Igrajo: Michel Duchaussoy, Roger Dumas, Niels Dubost Režija: Bernard Giraudeau Gre za vedno aktualno dilemo: ali ima človek pravico, da sam izbere trenutek svoje smrti. Giraudeauja, kije videl svojo babico nesrečno umirati v bolnici in v domu za ostarele, osamljeno in brez volje do življenja, ta tema obseda, a se je loteva sramežljivo, poetično in brez končne odločitve, ali mora človek spoštovati življenje, ali pa ga sme prekiniti, ko se zave, da nima ničesar več pričakovati... RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Jeseni prva oddaja iz novega studia Marsikdo od vas že ve, da velenjski radijci gradimo nove prostore v Starem Velenju. S tem se radi pohvalimo, čeprav smo se gradnje lotili v najbolj nehvaležnih časih, a dugače ni šlo. Ideja o gradnji ni nova, stara je že vsaj deset let, žal pa ni bilo za uresničitev te naše želje nikoli dovolj denarja. Tudi zdaj ga ni! A si iz nuje, ker po starem in na starem ne moremo več dolgo delati, pomagamo s krediti. Nekateri pravijo, daje to samomorilska pote-za_.Radijci jim ne verjamemo. Smo namreč edini tako velik radio v Sloveniji, ki nima niti približno temu primernih prostorov. Nov radio v najetih prostorih v Starem Velenju, na površini 110 kvadratnih metrih, kar je približno enkrat več, kot jih imamo zdaj, gradi Vegrad. Naložba nas bo skupaj z opremo in novim oddajnikom stala preko 400 tisoč nemških mark. V celoti jo bomo, tako upamo, uresničili v dveh letih. Gradnja bo končana v začetu naslednjega meseca, potem nas čaka notranja ureditev in prestavitev aparatur. "Prva oddaja bo iz novih prostorov šla v eter v septembru," optimistično izjavlja direktor Boris Zakošek. Vsi, ki delamo na radiu, ta september komaj čakamo. I mkp MATJAŽ MARKETING POLZELA, Odpiralni čas: delavnik od 8h - 16h, sobota od 9h - 12h SUBARU • 0IAHATSU • ROVER • LASO ROVER TAVRIA TIP 1102 9 MOBITEL* AVTO STEKLA UGODNI KREDITI, LEASING, HITRI DOBAVNI ROKI PONUDBA mm! TAVRIA TIP 1102 cena do reg. 589.477.00 SIT DIAHATSU CHARADE 1.0 cena do reg. 15.280 DEM SUBARU TOV. CENA VIVIO 2WD 11.500 DEM JUSTYJ12 4WD 22.900 DEM IMPREZA Compact 1.8 4WD 38.770 DEM MOBITEL ■ OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO. Moaosrmm stmou mvrm ■srmusrm UGODNA PONUDBA ENIH VOZIL: TIP LETNIK CENA 126P 87 1.700 DEM JUGO 45 Koral 89 3.800 DEM HONDA CIVIC1.5H6V 91 16.000 DEM VODU SO V GUVNEM 00 PRVIH USTNIKOV, ODICUPUEMA PO SBUMU-SttJIOttKOVO-. POSREDNIŠKO PRODAJAMO VOZILA PO VAŠIH CENA«. V VELENJU PRODAM telefonslo številko za 2000 dem. S 852-731. KOBILO HAFENGER z žrebetom prodam. S 850-607. ŽENSKO KOLO ROG TURIST,brez prestav, nožna zavora, torpedo-re-ner, star 4 leta, nerabljen, ugodno prodam. S 855-578. SURF SLALOM 300 IN BURJA, obleko ter trapez, zelo ugodno prodam. S 857-257. SATELITSKO ANTENO ZAMENJAM ZA VIDEO ali prodam. S 858-611. PARCELO-GOZD-VINOGRAD, prodam. S 850-889. BREJO KOZO STARO 2 LETI, prodam. S 885-727. mali OGLASI PERZIJSKE MUCKE PRODAM po 100 dem. S 853-925 popoldan. BAZEN VRANSKO IŠČE več deklet za delo v strežbi. S 725-013. NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM PRODAM. S 856-065 zvečer. POCENI PRODAM OKNA in dva jogi-ja 180 X 90. S 832-775. RISALNO DESKO V KOVČKU PRODAM. S 853-367 dopoldan. NAJAMEMO DVOSOBNO STANOVANJE V ŠOŠTANJU ALI OKOLICI. Pisne ponudbe pod "slovenska-družina". DIANO, letnik 77, registrirano do 12/93, nove gume, avto radio, prodam za 950 dem. S 858-265. GRADBENO PARCELO ZA HIŠO IN DELAVNICO V OKOLICI NAZARIJ 4500 m2 prodam. S 841-104. MULTINACIONALNO PODJETJE IŠČE SODELAVCE. Možnost dobrega zaslužka. » 772-608. SREDNJE ŠNAVCERJE BARVE POPER SOL, odličnih staršev, z rodovnikom, prodamo. S 854-107. 20 KOMADOV 8 VALNIH salonitnih plošč z zeta vijaki, ugodno prodam. S 853-429. SEDEŽNO GARNITURO, štedilnik, hladilnik, skrinjo in klubsko mizo prodam. S 856-711 interna 256. POSOJAMO DO 1500 DEM. S 856-537 Tone. s u>w L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 BAZEN ŠOŠTANJ VABI NOVOST! CENA VSTOPNICE ZA BAZEN: OTROCI D014 UTA 200.00 SIT ODRASU 300.00 SIT t TRGOVSKO iN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKA CEUE Bežigrajska ulica 13, 6300 CELJE PRODAJA VOZIL RENAULT, • NOVOST NA TRŽIŠČU: CITROEN XANTIA • RENAULT CLIO - SLOVENJSKI EVROPSKI AVTO - ZA LAŽJO ODLOČITEV PRI NAKUPU VAM PONUJAMO MOŽNOST PREIZKUSNE VOŽNJE S TESTNIM VOZILOM CLIO • MOŽNOST NAKUPA STARO ZA • ZA VSA VOZILA POOBLAŠČEN NOVO ' MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ■ 1 DO 3 LETA SERVIS IN ORIGINALNI NADOMESTNI DELI VELIKA IZBIRA RABLJENIH AVTOMOBILOV TEL: 063/37 -131, 38 - 845, 38-511 EXPORT-IMPORT Sokolska 19, MARIBOR Tel. 0627102-331, 104-764 Fax 062/104-764S ZELO UGODNO! TRAKTOR LIPETSKI: LTZ 55... 14.600 DEM T-40 AS ..11.865 DEM Polog 6.000 DEM +12 obrokov BREZ OBRESTI Kupec traktorja dobi kolo! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! -navadnomoško kolo 9.900SIT -moško kolo 5 prestav 12.900SIT -žensko kolo 11.900SIT Pogrebna služba Strahovnik d.o.o., Žalec Vrečarjeva 3, tel. (063) 712 261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih hiš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kgl Na uslugo smo vam ob vsakem času. Hvala za zaupanje! vemonc .g ./ ../t v..y- ,-V >: NUDI V MESECU JULIJU 10 % POPUST ZA GMOtaNSI(OWMIL0\ , j - zš^befonskš tlakovoe in betonske kvadre ■j/sfosi mm ostalabetonska oaiantefiia l A 1» BI 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 1JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 2. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 3.JUUJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 4.JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; ( vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 5.JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Pojočila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 6.JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7.JUUJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. 1 1111111 11111 KINC IKIINC riNC s S J DOM KULTURE VELENJE Ponedeljek, 5. julija ob 20. uri (filmsko gledališče) ODDALJENA OBZORJA (Far and Away) - ljubezenska drama. Vgl.vl.: Nicole Kidman in Tom Cruise (filmski in zasebni par) Režija: Ron Hovvard Razkošen ljubzenski spektakel pripoveduje o prepovedani ljubezni med mladim irskim kmetom in bogatim dekletom. V filmu sta prvič po filmu Dnevi grmenja skupaj zaigrala Nicole Kidman in Tom Cruise, ki sta od Dnevovgrmenja postala par tudi v privatnem življenju. Režiserja poznamo po filmih Cocoon in Splash. LETNI KINO NA BAZENU Četrtek, 1. julija ob 21.30 uri ob lepem vremenu! GIMNAZIJCI ATOMSKIH POLJAN (Class of nukem hihgh) znanstveno-fantastična grozljivka. Vloge: Janelle Brady, Gilbert Brenton Dobrodošli v noro šolo, ki se nahaja le lučaj od nuklearke! Šokanten film iz repertoarja kultne newyorške produkcije THRO-MA! DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravniki: Četrtek, 1. julija - dopoldan dr. V.Renko, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Vrabič in dr. Lazar; Petek, 2. julija - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Pirtovšek in dr. Rus; Soboto, 3. julija in nedeljo, 4. julija - dr. O.Renko, dr. Vrabič, dr. Kočevar; Ponedeljek, 5. julija - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Seher in dr. Zupančič Zobozdravstvo: Soboto, 3. julija in nedeljo, 4. julija - dr. Zora Pavlovič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 2. julija do 9. julija - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, tel.: 857-875. Občina Mozirje: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 4. julija - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. Od 5. julija do 11. julija - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769. flVTO-MOTO TRGOVINA S€RVIS, STORITV€, d.o.o Mariborska 112, Celje (pri LIK Savinjo) Telefon: (063) 32 481 Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure • TOMOS: -APN6S -A 35 L ■ Motorne črpalke SMPI • VESPE: -SFERA50 ■ VmPX125 - VESPA PX150 • GILERA125