i
i
“Razpet” — 2018/11/6 — 7:52 — page 79 — #1 i
i
i
i
i
i
Mathematicians Fleeing from Nazi Germany
Reinhard Siegmund-Schultze, Mathematicians Fleeing from Nazi
Germany, Individual Fates and Global Impact, Princeton Univer-
sity Press, Princeton and Oxford, 2009, 502 strani.
Konec januarja 1933 so v Nemčiji
prǐsli na oblast nacisti pod vod-
stvom Adolfa Hitlerja. Takoj so
začeli izvajati svoj peklenski na-
črt, ki je vključeval tudi dokončno
rešitev židovskega vprašanja. Že
7. aprila 1933 so sprejeli Zakon o
strokovni javni službi, ki je bil uper-
jen predvsem proti Židom in po-
litičnim nasprotnikom nacistov v
javnih službah. Po tem zakonu so
bili ljudje židovskega izvora (do-
volj je bilo, da je bil eden od nji-
hovih starih staršev Žid) iz javnih
služb odpuščeni ali prisilno upoko-
jeni. Težave so imeli tudi tisti iz
nemško-židovskih zakonov. Zakon
je med drugimi prizadel tudi učitelje, visokošolske profesorje in pravnike.
Sprva so bili izjeme le tisti, ki so se izkazali v prvi svetovni vojni na nemški
strani oziroma na strani nemških zaveznikov. S kasneǰso novo odredbo pa
so bili odpuščeni do konca leta 1935 vsi javni uslužbenci židovskega rodu. Iz
leta v leto se je sistematično preganjanje Židov v Nemčiji samo še stopnje-
valo ter se preneslo tudi na anektirane in v drugi svetovni vojni okupirane
dežele. Na nemških univerzah se je po letu 1933 dogajalo marsikaj, na pri-
mer bojkot predavanj židovskih profesorjev in sovraštvo do židovskih štu-
dentov. Težave so nastopile pri dokončanju študija, objavah, habilitacijah
itd. Še tako bleščeča znanstvena dela židovskih avtorjev so bila nenadoma
razvrednotena.
Obzornik mat. fiz. 65 (2018) 2 79
i
i
“Razpet” — 2018/11/6 — 7:52 — page 80 — #2 i
i
i
i
i
i
Nove knjige
V takih razmerah je bilo prizadetim profesorjem in znanstvenikom naj-
bolje zapustiti državo, kar ni bilo prav enostavno. To v evropski zgodovini
ni bilo prvič. Zaradi oktobrske revolucije so mnogi zapustili Rusijo oziroma
Sovjetsko zvezo, po pohodu na Rim leta 1922 pa Italijo. V vsakem primeru
je šlo za velik beg možganov, od katerega so imele največ koristi države, ki
so sprejele ubežnike.
Avtor knjige, ki jo predstavljamo, obravnava predvsem izseljevanje mate-
matikov iz Evrope med nacistično vladavino. Knjiga je temeljito dokumen-
tirano delo, ki se ukvarja s tovrstno problematiko, verjetno celo eno prvih.
Uporablja tudi nekatere arhivske vire, ki jih prej še nihče ni proučeval. Prav-
zaprav je delo precej razširjen prevod nemške izdaje iz leta 1998. Opisuje
odhod 145 matematikov iz nacistične Nemčije, njihove razloge za odhod,
njihove gmotne in druge probleme v zvezi z odhodom, sprejem izseljencev
v razne države, pridobivanje novega državljanstva in poudarja njihove pri-
spevke k razvoju matematike v svetovnem merilu. Priliv številnih odličnih
matematikov v druge države je imel za posledico temeljito preoblikovanje
matematičnih znanosti, zlasti v ZDA, ki so se na ta račun povzpele na vo-
dilno mesto v matematičnih raziskavah. Veliko emigrantov je nadaljevalo s
svojim znanstvenim delom na prestižnih amerǐskih univerzah in inštitutih,
kot sta na primer Harvard in Princeton. Posledično je angleščina postopoma
postala prevladujoči jezik v znanostih.
Navedimo nekaj bolj znanih imen izseljencev, ki smo jih srečali pri štu-
diju matematike: Emil Artin (1898–1962), Felix Bernstein (1878–1956), Ri-
chard Courant (1888–1972), Max Dehn (1878–1952), Adolf Fraenkel
(1891–1965), Kurt Gödel (1906–1978), Richard von Mises (1883–1953), Otto
Neugebauer (1899–1990), Johann von Neumann (1903–1957), Emmy Noet-
her (1882–1935), Georg Pólya (1887–1985), Hans Rademacher (1892–1969),
Issai Schur (1875–1941), Olga Taussky-Todd (1906–1995), Otto Toeplitz
(1881–1940), Hermann Weyl (1885–1955), Max Zorn (1906–1993). Nekateri
od prvih izseljencev so izdatno pomagali mnogim, da so jim lahko sledili,
na primer Richard Courant in Hermann Weyl.
80 Obzornik mat. fiz. 65 (2018) 2