»messenGeR« glasilo SLovencev v australiji
'Registered by Australian Post -Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A
LETNIK XXVII, ŠTEV. 8
USPESNA TURA PEVCEV IZ AVSTRALIJE
Kljub temu, da to ni bilo prvo glasbeno gostovanje Slovencev iz Avstralije v stari domovini (saj so že dvakrat popreje bratje Plesničar uspešno nastopali na raznih festivalih po Sloveniji), je izlet pevskih zborov ,,Jadrana" iz Melbourna in „Triglava" iz Sydneya bil nekaj posebnega in zelo uspešen, kakor je bilo tudi pričakovati. Poleg nastopov po raznih mestih Slovenije so
pevci iz Avstralije nastopili tudi na taboru pevskih zborov v Stični, na izseljenskem pikniku v Škofji loki in v in v osrednjem domu slovenske kulture — Cankarjevem domu v Ljubljani.
Se najbolj učinkovito bomo predočili našim bralcem vtise, ki so jih napravili na rojake v domovini, z objavo naslednjih odlomkov iz poročil natisnjenih v ljubljanskem „Delu":
Pesem naših rojakov sredi stare domovine
Nastopi slovenskih izseljeniških skupin iz Avstralije, Amerike in Švedske - Velik uspeh med drugim v Škofji Loki in Cankarjevem domu
Nikoli se jih še ni zbralo' toliko in od tako daleč, saj so tokrat prvič prišli tudi slovenski pevci iz daljnje Avstralije! In ko sta član upravnega odbora Tabora Bogomir Sušič in predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Osterman odprla letošnje srečanje, se je pred občinstvom zvrstilo enajst zborov iz Avstrije, Italije, Madžarske, Švedske in Avstralije: »Trta« iz Žitare vasi, »Rečan« iz Les, »Lipa« iz Bazovice, »Jezero« iz Doberdoba, »Pod lipo« iz Barnasa »Šela« iz Sel, »Pavel Avgust« iz Zgornjega Senika, »France Prešeren« iz Göteborga, »Triglav« iz Sydneya, »Jadran« iz Melbourna in »Danica« iz Šentvida v Podjuni. Sleherni je vnašal predvsem svojo ljudsko pesem in svoj naglas.
Pred mnogimi leti sem med koncerti Slovenskega okteta v Avstraliji gledal poslušalce, naše rojake, kako so se jim ob pesmi »Po jezeru bliz' Triglava« orosile oči, kako so jim roke togo visele; a ob naslednjih verzih so še že sprostili in ob kitici »ker so čule pesem mojo, vsaka svojo žvrgo-li«, so se vsem zaiskrile oči. Zdaj so prileteli na krilih avstralski Slovenci sem in s svojima dvema korenjaškima zboroma sami zapeli pesmi o Triglavu: »Triglava-ni« iz Sydneya v elegantnih žoltih suknjičih, s kravatami, po katerih so skakali kenguruji; oni iz Jadrana v Melbournu pa podobno, kot vsi rodoljubni Primorci - v modrih oblekah, z rdečimi kravatami.	. In kol so avstralski Slovenci znali peti tudi po angleško, "Prešernovci iz Göteborga po švedsko, tako sta zastopnika slovenske oddaje avstralskega etničnega radia Hele 'na Vanderlakova in Ivo Lebar snemala izjave porabskih, koroških in primorskih Slovencev, zdomcev iz Švedske. Vsi so čutili, da kljub razdrobljenosti po svetu, nihče ni brez doma. Tržaški skladatelj Ubald Vrabec, avtor »Zdravi j ice«, pa se je smejal, češ že to je bilo Tabora vredno, da
sem se tu spet srečal s svojim nekdanjim pevcem v Trstu, zdaj zborovodjem Trampužem iz Avstralije!«
Pevska zbora »Triglav« iz Sydneya in »Jadran« iz Melbourna sta imela sicer vrsto koncertov po Sloveniji - Triglavani iz Avstralije so šli zapet celo koroškim Slovencem v Celovec. Podobno sta - prav tako ob organizacijski pomoči Slovenske izseljenske matice - uspešno priredila več zelo dobro sprejetih koncertov po raznih krajih v Sloveniji tudi har-monikarski klub iz Fontane v ZDA in zahodno pensilvanska harmonikarska skupina pod vodstvom Violete Ruparcich iz Pitts-burgha. Naši poslušalci so radi poslušali razgibane glasbene nastope rojakov, ki so polni ljubezni in požrtvovalnosti, na svoje stroške pripotovali k nam in doma ganljivo dokazali, da še poznajo našo pesem in viže svojih dedov, tako da smo včasih marsikaj, kar se pri nas ob poplavi tujega kiča že izgublja, spet lahko slišali pri teh rojakih iz daljne tujine. Zadostoval je že pogled na pristne starinske harmonike na gumbe, ki jih pri nas v morju modernih kromatičnih glasbil skoraj ne poznamo več, medtem ko je v Ameriki prav zaradi naših valčkov in polk vzcvetela pravcata nova industrija teh glasbil.
Toda ne gre samo za folkloro in rodoljubje. Nekatere skupine so dosegle že zavidljivo umetniško raven. To velja vsekakor za pevske zbore, katerih pevci, čeprav vadijo v težavnih razmerah poleg dela, tudi v radijskih oddajah i n na naj večj itK odrih svoje nove domovine včasih častno zastopajo našo umetnost in naše narodne barve.
Zlasti v na novo priznani etnični kuhuri priseljencev v Avstraliji vsako leto enkrat odprejo tudi vrata znamenite Opere v Sy-dneyu in Festivalne palače v Adelaidi za nastop etničnih skupin s svojega področja. Ali ni torej povsem naravna in nujna
zamisel, da bi poslej tudi v osrednjem slovenskem kulturnem centru, v domu Ivana Cankarja, vsa« ko leto, ko so že tu na obisku, vsaj enkrat nastopili pred domačo slovensko publiko ti naši rojaki iz sveta!
Koncert, ki je bil v petek zvečer, tik pred srečanjem na skupnem IzseljeniŠkem pikjiiku v Škofji Loki, v srednji dvorani Cankarjevega doma, je doživel tudi pri občinstvu prisrčen sprejem.
Tako spontanih aplavzov, celo sredi nastopanja, že dolgo nismo slišali pri nekoliko zadržani ljubljanski publiki. Seveda je pa treba priznati, da je bilo na tem petkovem koncertu tudi v avditoriju veliko izseljencev, ki so sprejemali svoje sorodnike in znance iz še posebej ponosnega srca. Na koncertu, ki je vzorno tekel in ki ga je za radijsko snemanje in občinstvo povezovala Milanka Bavcon, so nastopili harmonikarji iz Fontane z rdečimi nageljni na modrih suknjičih, pa v narodne noše oblečeni ansambel iz Pittsburgha, ki ga strumno vodi Violeta Ruparcich, sama tudi pevka močnega glasu, pa pevska zbora Jadran pod vodstvom Vladimirja Trampuza in »Triglav« pod vodstvom Bora Šedlbauerja in folklorna skupina Slovenskega društva iz Sydneya,
Dejansko je nekaj silnega, kar vzdržuje med Slovenci po svetu, pri vsej naši majhnosti, to trdno vez, zaradi katere se v Ljubljani srečajo umetniške skupine z dveh tako oddaljenih celin, kot sta Amerika in Avstralija. Pesnik Ciril Zlobec je temu posvetil uvodno razmišljanje. Ta trdoži-vost pa je izhajala tudi iz odlomkov, ki sta jih brala Boris Gavazza in Maja Boh - bile so strani iz nedavno izšle antologije slovenske izseljeniške literature v ZDA, začenši od zapiskov misio narja Kapusa iz 17. stoletja do sodobnih misli Jacka Tomšiča, posvečenih Ivanu Cankarju.
AUG. 1982
Pevski zbor S.D.M. ob svojem prvem nastopu dne 10. julija 1982 pod vodstvom
g. Branka Sosiča.
PEVSKI ZBOR TUDI PRI
S.D.M.
V soboto dne 10. julija 1982 je zopet zadonela slovenska pesem v dvorani S.D.M. Tokrat je pred par meseci osnovani zbor vodil g. Branko Sosič in nastopil so prvič javno in nam ob priliki zabavnega večera ,,Pri kolinah" zapeli tri pesmi. Ob koncu vsake pesmi so jih poslušalci navdušeno pozdravili s ploskanjem in s tem dokazali, da jim je bilo petje res všeč.
Po končanem plesu sem se obrnil na pevovodjo g. Sosiča z nekaj vprašanji:
,,G. Branko, kako ste zadovolnjni s prvim nastopom?"
Če sodim po ploskanju prisotnih in pa po času ki smo ga imeli na razpolago za vaje, to je samo tri mesece, sem kar zadovoljen."
„Nekdo vas je imenoval oktet, celo v zadnjem ,Vestniku' je bilo tako omenjeno. Kaj pravite na to?"
„Ne vem kako je prišlo do tega, da so nas tako imenovali, povedati pa moram, da nas je že sedaj enajst in, da smo zbor, ki upamo, da se bo sčasoma številčno še zvečal."
,,Branko, kakšnih glasov pa vam pri zboru najbolj primanjkuje?"
,,V prvi vrsti bi rabili še najmanj dva ali tri prve tenorje, saj dosedaj imamo samo enega to pa je odločno premalo, da bi povečali število drugih glasov."
,,Vemo, da ste že pred leti sodelovali pri kulturnem življenju Sovencev v
Melbournu. Kakšno je vaše mnenje o sedanjem kulturnem delu tukaj?"
,,Če pomislim, da smo morali pred leti za vsako prireditev najeti dvorano celo za vaje, danes pa imamo samo v Melbournu kar štiri dvorane, se mi zdi, da bi lahko več storili in tako ohranili slovensko kulturo in navade ob enem pa drugim narodnostim pokazali kdo sploh smo."
,,Branko, še zadnje vprašanje. Imate morda kakšno posebno sporočilo za naše bralce?"
,,Da imam; rad bi videl, da bi vsi Slovenci složno sodelovali pri kulturnih in drugih aktivnostih in s tem dokazali, da smo narod, ki ima visoko in dolgotrajno kulturno zgodovino. Obenem bi s tem podaljšali tudi življensko dobo Slovenskih skupnosti v Avstraliji."
,,Gospod Branko, hvala vam za vaše lepe besede. Upamo, da boste dobili zadosti pevcev, da se bodo vaše želje za povečanje zbora uresničile."
Torej, dragi bralci, če je med vami kdo, ki poje prvi tenor ali pa ima splošno veselje do petja, naj se javi v večernih urah po telefonu gospodu Branku Sosiču na številko 842 6653. Vse informacije pa boste dobili tudi pri kateremkoli odborniku S.D.M.
B. L..
Senator Laj o vic — še en termin
Liberalna stranka v NSW je izbrala dva kandidata za naslednje volitve v Senat. To sta sedanji federalni minister za vzgojo senator Baume in naš rojak senator Miša Lajovic. S to izbiro jima je skoraj zagotovljeno še eno obdobje
šestih let v Senatu. Običajno je razmerje pri glasovanju v Senat tako, da si obe glavni stranki delita prva štiri senatorska mesta. Glavni tekmec pri izberi senatorja Lajovica je bil 34 letni bivši senator g. Chris Publick.
vestnfk
JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik: Slovensko Društvo Melbourne
Predsednik: Stan Prosenak
Tajnica: Anica Markič
Odgovorni urednik: Marijan Peršič
Upravno-uredniški odbor: Vasja Čuk, Sandra Krnel, Dušan Lavrič, Jana Lavrič, Božo Lončar, Karen Peršič, Simon Špacapan, Peter Mandelj
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $6.00. Cena številki 50<p.
Published by: Slovenian Association Melbourne P.O. Box 185, Eltham, Vic., 3095
Telephone: Melbourne: 437 1226
Editor: Marijan Peršič
Set-up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — Cena: 50<p.
Annual subscription — Letno: $6.00
Za podpisane članke odgovarja pisec.
Rokopise ne vračamo.
OBČNI ZBOR S.D.M.
V nedeljo 22. avgusta 1982 popoldne bo imelo S.D.M. svoj redni letni občni zbor v društveni dvorani na Elthamu. Ker je že izvedenega, pa tudi še v načrtih kar precej dela na središču v Elthamu, je seveda udeležba velikega števila članstva kar najbolj zaželjena.
Delo in dolžnosti upravnega odbora je veliko in odgovorno, zato je razum-
ljivo, da se od časa do časa utrujene moči morajo zamenjati s svežimi. Upajmo, da se bo tudi letos izbral odbor, ki bo kakor vsi prejšnji deloval ž zaupanjem članstva in nesebično v korist ne samo članov nego v mnogih primerih tudi v korist vseh Slovencev Melbourna.
Lovci vseh Slovenskih društev v Avstraliji
so povabljeni, da se udeleže
Lovske veselice in tekmovanja v streljanju z zračno puško
ki se bo vršilo V SOBOTO, DNE 11. SEPTEMBRA 1982 pri S.D.M. na Ingrams Rd., Research, Eltham.
Od poldne dalje bodo obiskovalcem na razpolago na ražnju pečeni pujski divji kozlički, voliček in druge lovske
specialitete.
Za zabovo bo skrbel orkester ,,DRAVA". Imeli bomo tudi bogat srečolov. Zabave in zadovoljstva bo dovolj za vsakogar.
Etnična televizija za lenobe
Senator Button, ki bi verjetno postal federalni minister za obveščanje (communication 1 ako pride na vlado laburistična stranka, si ni pridobil preveč prijateljev, ko je na nedavnem kongresu te stranke v Canberri izjavil, da večina gledalcev etnične televizije pripada lenobnemu srednjemu sloju. Dejal je, da so ljudje ki gledajo kanal 0-28 preleni, da bi obiskovali svoja kontinentalna gledališča ter, da ima ta kanal največ občudovalcev v predmestjih Eltham v Viktoriji in North Shore v Sydneyu.
Ta čudovito nerazumljiv odnos kandidata za važni ministerski stolček ni niti vreden razpravljanja. Popularnost, ki jo
uživajo programi 0-28 tudi med gledalci anglosaškega pokoljenja, dovolj jasno kaže, kako zmedeno predstavo ima ta gospod v pogledu etnične televizije, ki je menda edinstvena na svetu.
Tudi senatorjev odgovor na ostro kritiko nekaterih ostalih delegatov, češ, da se je hotel izogniti očitkom radi prevelikih stroškov za etnične projekte, ne more opravičiti ton njegovega komentarja, ki je bil žaljiv za vse ki cenijo programe kanala 0-28.
Kongres ALP je nato sprejel sklep naj bi se mnogokulturna televizija razširila izven Melbourna in Sydneva še na ostale predele Avstralije.
NASTOPAJMO SKUPNO!
Federalna vlada Avstralije vse v večjem obsegu razumeva potrebe novega obdobja v katero je Avstralijo postavila takozvana mnogokulturna družba. Vse večji delež državnega proračuna se zato dodeljuje projektom, ki naj bi ohranili, povečali in ustremili to mnogokultorno družbo k večjemu razumevanju in boljšemu sožitju. Seveda so pri tej radodarnosti vmešani tudi sebični motivi, na eni strani obeh političnih strank v lovu za glasove, na drugi strani pa posameznikov, ki si na bazi delovanja za potrebe etničnih skupin ustvarjajo kariere, čeprav jim do dejavnosti v svojih narodnostnih skupnostih ni bilo prav nič mar, dokler niso zaslišali cvenka dolarjev.
Dejstvo pa je, da se etničnim skupnostim Avstralije vedno bolj na široko odpirajo vrata do javnih gmotnih virov, s katerimi jim bo poslej možno ohranjati posebnosti svoje kulture.
Naša slovenska skupnost je, kot smo že večkrat omenjali, v nezavidnem položaju radi svoje maloštevilnosti ter dejstva, da smo med široko javnostjo ter merodajnimi krogi skoraj nepoznani. Kadar pa smo vrženi pod etiketo ,, Yugoslav9 ' v skupen koš z drugimi, pa se moramo na vse načine puliti za vsako najmanjšo drobtinico. Pa tudi pri tem puljenju smo spet majhni po številu in manj nasilni. ,, Vestnik", kakor velika večina Slovencev po Avstraliji in po drugod nikoli ni zanikal, da ne pridemo iz skupne države Jugoslavije in, da imamo z ostalimi narodnostmi iz te države še posebno tesne vezi, toda te vezi nam ne smejo ovirati našega razvoja in dosego naših potreb. Skupni nastor z ostalimi je morda v posebnih prilikah zelo priporočljiv, kljub temu, da nam iz preteklih primerov mora biti jasno, da moramo ljubosumno čuvati svoje in se ne smemo nikakor vplesti v pajčevine problemov ki obstojajo med drugimi.
Pojavlja pa se vprašanje ali smo sami dovolj sposobni in pripravljeni, da bomo znali uporabiti možnosti, ki nam jih daje naklonjenost vlade razvoju mno-gokulturnosti.
Odgovor na žalost ni preveč razveseljiv. Kljub temu, da imamo, posebno v Viktoriji dobro uspevajoča društva, ki prijateljsko sodelujejo, nimamo skupnega telesa, ki bi usmerjalo in urejevalo prednosti naših potreb. Niti razpolagamo z aparaturo, s katero bi predstavljali naše želje na pravilen način na prava mesta.
Skrajni čas je, da se zbudimo. Na odborih naših društev, ki predstavljaja svoje članstvo, leži odgovornost mnogo bolj kot na posameznikih, da napravijo prve korake. Vzpostaviti bi morali stalno medsebojno zvezno telo, ki bi usmerjalo skupne akcije. Organizirati bi morali skupno kulturno udejstvovanje, saj nam je vsem razumljivo, da posamezna društva ne premorejo s toliko kulturnimi močmi kot pa vsi skupaj. Vplesti bi morali v to svoje skupno delo vse naše nesebične izobražence, ki še niso tako daleč odtujeni ali vase zaverovani, da ne bi poklonili svoje strokovne sposobnosti skupnosti.
Časa za odlašanje nimamo. Niti ne smemo poslušati glasove s strani, katerim so potrebe slovenskih ljudi v Avstraliji le toliko pri srcu kolikor so koristne njim samim ali onim, katerim so vdinjani. Čimpreje je treba podvzeti v smeri sodelovanja vsaj prve medsebojne razgovore, ki bi potem postavili temelje za načrtovanje skupnega nastopanja pred oblastmi in tujo publiko. S zaupanjem v poštenost in dobronamernost drug drugega ne bo težko uspeti.
Za nas Slovence je posebno zanimivo priporočilo Instituta za Mnogo-kulturne zadeve (Australian Institute for Multicultural Affairs), ki ga je Federalna vlada tudi že sprejela, da bodo bodoča ljudska popisovanja (census) vsebovala tudi vprašanja o etničnem izvoru, rojstnem mestu staršev ter ma-
terinem jeziku.
Tako bomo končno le mogli dobiti uradne podatke o tem koliko oseb slovenskega izvora živi v Avstraliji. Te številke do sedaj ni bilo mogoče ugotoviti, ker so emigracijske oblasti vodile vse prebivalce iz teritorija Jugoslavije kot „Yugoslav".
LIKOVNA RAZSTAVA
Otroci slovenske nedeljske šole pa bodo v svojih učnih prostorih pokazali kaj so delali med letom.
To je že šesta letna likovna razstava Slovencev, ki jo pod okriljem S.D.M. prireja „Vestnik". Odprta bo v soboto 23. oktobra z majhnim sporedom. Dela pa si boste lahko ogledovali tudi celo nedeljo 24. oktobra. Vstop je brezplačen. Dela pa so seveda tudi naprodaj.
Priprave za šesto vsakoletno razstavo slovenske likovne umetnosti so spet v teku. Od Slovencev se je prijavilo 14 slikarjev, ki bodo predvsem razstavljali nova dela. Kot gostu bo dodeljen poseben kotiček g Košiču iz Gorice.
Letos bodo povabljeni na sodelovanje slikarji Poljske etnične skupnosti in upanje je, da se bodo udeležili v lepem številu.
Posebna zanimivost bodo razstavljeni antični glasbeni instrumenti, delo našega rojaka v Melbournu g. Pavla Šraj. Gospod Šraj se je usposabljal za to umetnost po šolah v Ljubljani, Dunaju in Londonu. Za svojo umetnost je dobil priznanje tudi s finančno podporo od Avstralija Arts Council, ki mu je omogočila ureditev svoje delavnice in izpopolnilni študij po muzejih Evrope.
Ako se hočete udeležiti s svojimi deli letošnje. Razstave slovenske likovne umetnosti v Melbournu se javite čimpreje gospodu Božu Lončarju na telefon: 347 8937. Razstava ki bo letos že šesto zaporedno leto, bo odprta v soboto in nedeljo 24—25. oktobra v dvorani S.D.M. na Elthamu. Prijavite pa lahko tudi svoja kiparska ali slična umetniška dela.
NAŠA KULTURNA GREDA
Veliko odličje slovenskemu slikarju
Božidar Jakac, akademski slikar in grafik, je bil že eden najbolj poznanih slovenskih likovnih umetnikov pred drugo svetovno vojno. Saj so skoraj vsi tedanji šolarčki, od leta 1934 pa do okupacije, morali vsak dan gledati njegov portret tedanjega mladega kralja, ki je visel nad učiteljevo mizo in pod razpelom v vsakem šolskem razredu.
Božidar Jakac se je že leta 1943 priključil Osvobodilni fronti in s svojimi portreti, napravljenimi v gozdu med partizani, ovekovečil mnoge dogodke in osebnosti tiste dobe.
Letos pa je dosegel najvišje priznanje s tem, da je ne samo kot prvi Slovenec, ampak tudi kot prvi Jugoslovan postal redni član Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti. To visoko priznanje poklonijo le umetnikom ki so stari nad 65 let.
Akademija šteje zdaj 118 članov in med njimi je večina še živečih Nobelovih nagrajencev ter število onih, ki so si pridobili mednarodno priznanje na polju znanosti, književnosti in likovne umetnosti.
Bočidar Jakac je bil rojen 16. julija 1899 v Novem mestu, kjer je obiskoval gimnazijo, a maturiral je v Idriji. V letih 1919—1923 je študiral slikarstvo in grafiko na Umetnostni akademiji v Pragi. Po dokončanih študijah je razstavljal svoja dela v Pragi in po Nem-Bji. Leto 1925 je preživel v Parizu,
odkoder je obiskal tudi Tunis. Leta 1929 je odšel v USA kjer je ostal dve leti. Potem pa se je za stalno nastanil v Ljubljani.
Po letu 1945 je bil soustanovitelj Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je potem tudi deloval kot profesor. Od leta 1949 je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V Ljubljani je imel svojo prvo razstavo leta 1918 in potem redno skoraj vsako leto. Na svoji razstavi v Ljubljani leta 1949 je pokazal preko 500 svojih del.
Njegova umetnost zajema grafiko, portretiranje, bakrorez, drvorez, litografijo in vse druge grafične tehnike. Posebno uspešen je bil tudi v ilustriranju knjig.
Novica o izvolitvi v Evropsko Akademijo znanosti, književnosti in umetnosti ga je dosegla v Portorožu, kjer je bil na okrevanju. •
KAJ JE NOVEGA V S.D.M. KNJIŽNICI
Kot verjetno že veste je sedaj knjižnica delno urejena. Ne moremo se pohvaliti z veliko knjig, pač pa raste iz meseca v mesec. Knjižnica je sedaj odprta vsako nedeljo v mesecu in si knjige lahko vsakdo izposodi.
Naj omenim še ob tej priložnosti, da vam bi bili hvaležni, ter bi z veseljem sprejeli slovenske knjige, ki vam iz različnih vzrokov niso več potrebne. S tem bi obogatili našo knjižnico in drugim dali večjo izbiro čitanja.
Slovenske knjige so veliko bogastvo naši slovenski kulturi, zato jih moramo hraniti za naše naslednje rodove.
Tudi prosimo, da pregledate svoje omare kamor ste pomotoma dali knjigo S.D.M. — a in jo vrnete čim prej. Pri pregledu knjig smo videli, da jih nekaj manjka, zato že v naprej lepa hvala.
Tudi nekaj knjig je še na zalogi za prodajo in so lepo darilo v raznih prilož no-stih:
Woman's glory......................Slovenska kuharica, pisana v angleščini
Slovenska kuharica..................................poznane F. Kalinsek
Imel sem ljubi dve..............................................povest
Naredi sama..................................knjiga o šivanju in pletenju
Kaj mora ženska vediti o sebi...........................Dr. B. Tekavčičeve
Ljubimec lady Chatterley........................................roman
Noč in dan.......................................življenje v vojnem času
Stare slovenske lipe........................kje vse se rastejo še slovenske lipe
Stefan Dečanski...........................življenje starih srbskih kraljevin
Druga mati....................................................povest
Vse glede knjig ali knjižnice lahko govorite na Elthanu ali po telefonu z g. M. Brgoč, telefon 232 2958.
SLOVENSKA POMLAD
GAJŠKOVA
veselo pojejo, se veselijo in gnezda spletati hitijo.
Trava bujno zeleni marjetk nebroj se v njej rodi. Vse se prebuja, vse brsti, sadni vrt: preproga se ti zdi.
Češnje, slive, breskve in marelce, jabolka in hruške: prekrasno vse duhti,
da privabi roj čebelic in metuljčkov, se med obirat vsem mudi.
Ko gozd zazeleni, se kukavica oglasi. Tam po tujih gnezdih stika, da si jajčka odloži.
Ko druga ptica pride, še njena jajčka izvali, je kukavica lepa ptica, al dobra mati ona ni.
OCE SLOVENSKEGA NARODA
Stoletnica smrti Janeza Bleiweissa, ki so jo obhajali 29. novembra 1981 ne bi smela iti mimo nas brez omembe, kajti kljub različnim ocenam smernic njegovega dela za prebujenje narodne zavesti zavzema njegovo ime vidno mesto v naši zgodovini.
Janez Blei weiss je bil eden najvplivnejših naših političnih in javnih delavcev v času ko so se evropski narodi po posledicah francoske revolucije in državotvornih spremembah Napoleonovih zavojevanj pričel zavedati svojih pravic.
Blei weiss, ki si je pridobil zasluge tudi kot publicist je bil rojen v Kranju, 19. oktobra 1808, a študiral in diplomiral je za živinozdravnika na Dunaju leta 1835. Uslužben je bil najprej na Veterinarskem institutu na Dunaju, a v letih 1841 do 1850 je bil profesor živino-zdravništva na medicinsko-kirurškem delu Ljubljanskega Liceja. Od leta 1850 do svoje smrti je bil ravnatelj Ži-vinozdravniško-kovaške šole v Ljubljani in istočasno Deželni veterinar.
Poleg mnogih člankov iz veterinarske stroke v Novicah je napisal tudi takrat zelo popularna dela kot ,,Bukve za kmeta" ter „Živinozdravništvo", ki so izšli v več delih in izdanjih.
1
idealizem in daljnovidnost ki jo je kazal Prešeren v svoji poeziji. Zato mu je bil mnogo bolj pri srcu proavstrijsko lojalni pesnik Koseski, kar je tudi jasno izražal v ,,Novicah".
Bleiweiss je od leta 1860 pa do leta 1880 bil poslanec v Kranjskem deželnem zboru in je nekajkrat tudi nado-mestoval deželnega poglavarja. Bil je predsednik Ljubljanske čitalnice (1863-1881) in Slovenske Matice (1875-1881).
kmetijskih, rokodelnih in narodskih reći.
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
V red de vane od MH-. Jmm#mm
Tečaj VMM.
V sredo 3. prosenca (Januarija) 1849.
Li*t f.
Glavna zasluga Bleiweissa je v njegovem javnem delovanju kot tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko (od leta 1842 dalje), kot urednik družbinega glasila ,,Novice" (od 1845 dalje) in ,,Praktike". Vse te tri funkcije je vršil do svoje smrti. S tem svojim udejstvovanjem je ogromno pripomogel razvoju slovenskega kmetijstva in ,,Novice", ki so bile naslednik Vodnikovih ,,Novic" (1797—18000) so dolgo vrsto let bile najbolj razširjen in vpliven slovenski časopis. Kot take imajo tudi velik delež pri razvoju slovenskega književnega jezika, saj so bile prvo središče okoli katerega so se zbirali slovenski pisci. Pripomogle so, da se je uvedel za pravopis sistem Gajice in tako pripravile unifikacijo slovenskega književnega jezika.
V vprašanju jezika se je Bleiweiss kot urednik odločil za slovenski jezik namesto za Ilirščino (umetno ustvarjeni jezik, mešanica slovenskih in hrvaških narečij) ali nekako Vseslovanšči-no. Kljub temu, da je bil lojalen Avstrijec je podpiral slovenski kulturni in gospodarski razvoj.
Glavne črte njegovega karakterja in delovanja so bile praktičnost, prilago-jevanje položaju, realizem, izredna delavnost, treznost in opreznost. Kot tak je bil tudi nedojernljiv za romantiko,
V avstrijski politiki se je naslanjal na fevdalno klerikalni tabor in njegov program je bil avtonomija zgodovinskih pokrajin ter uvedba slovenskega jezika v šole in urade. Ideji Zedinjene Slovenije ni bil naklonjen in se je temu pokretu pridružil nekajkrat le začasno.
Prav zaradi njegove lojalnosti do Dunaja in njegovega oportunizma se je z razvojem slovenskega meščanstva pričela dvigati tudi njegova opozicija, najprej na kulturnem a pozneje tudi na političnem polju. Ta je postala še bolj učinkovita ko se je leta 1868 pojavil liberalni časopis ,,Slovenski narod". Tako se je zasnovala razdelitev slovenskega življa na klerikalce in liberalce, ki je slabila moči slovenskega naroda vse do druge svetovne vojne.
Bleiweissu so ob priliki njegove smrti nadeli naslov ,,oče slovenskega naroda" in Ljubljana je dolga leta imela po njem imenovano eno svojih najlepših cest. Seveda se je tekom časa, kot je vedno slučaj, pričelo bolj trezno gledati na njegovo delo in poleg zaslug so se pričele upoštevati tudi njegove zmote, tako, da danes Slovenci še vedno cenimo njegov prispevek k vzpostavi naše narodne zavesti, vendar smo ga sneli z onega previsokega piedestala, na katerega so ga postavili njegovi pristaši-so-dobniki.
Petelin rano jutro prebudi, kokoškam jajčka nesti on veli. Otroci pridno jih pobirajo, in potem za Veliko noč bode jih kar zvrhan koš.
Sonce zgodaj vstalo je, kmet na polju orje in seje, dela polne ima roke. Vesel je še pohlevnega dežja, če pravi čas mu Bog ga da.
Narcise tulpe, hijacinte po gredah že cvete,
na oknih pa primule in nagelj v vetru vije se.
In ko Velika noč se praznuje vsa zemlja posvečena je.
Otroci bosih nog, skačejo vse naokrog. Nabirajo dišeče šmarnice, vijolice a po bregovih rdeče jagode. Po drevju hlače trgajo iz leske piščalke režejo. To pomlad je, to je raj.
Letos zime več ne bo nazaj.
LEPOTICA S.D.M. PISE:
Dear Editor
When I was first confronted by my father about the "Miss Slovenian Community Quest", I felt pessimistic about entering. I really didn't want to do it, because I felt that I wasn't good enough to become an entrant. Then Mum and Dad told me about advantages: raising money for the Club, meeting lots of different and new people and the experience gained by this event, which I believe is beneficial for all who wished to become part of the Quest.
Now that I agreed to become an entrant, I had to sell as many tickets as I could. The help that I received from family and friends was enourmas, especially from my parents and one special lady, Mrs. Eva Stopar, who was a big contributor to the money raising. With the help of so many people I managed to raise One Thousand Dollars which I thought was a good achievement for the six week duration we had to raise the money in.
To prepare for the Quest I had to ask a guy to become my partner for the night. I asked Robert Stolfa, who is a very close family friend. Then I had to get a dress for the occasion, which wasn't difficult because in my spare time I do Fashion Designing. It took me roughly a week to design my dress, because the design itself was very complex. It also took the dressmaker over one month to make. By the time she finished sewing it, she didn't want to even look at my dress again.
When the day finally came, boy did I fell nervous. I felt as though I was going for my driver's licence again. Surprisingly the day went very quickly and before I knew it, I was already on my way to Eltham for the interview. All the girls meet in the lower level of the hall. We were all dressed and ready for the interview. Each girl looked beautiful and quite anxious to get the first part of the Quest over and done with.
I was one of the last to have the inter- jj view. When I walked into the interview- m ing room I felt very nervous and shaky, | but then when I started talking with the | judges I felt as ease and calm. The judges j were very kind and reassuring. We all j talked together as though we had known j each other for a long time.
Whenn we all finished our interview j we received our name sashes and we pre- j pared ourselves for the fotographers. | When we finally went upstairs and were | introduced to everyone, I think that was | when we all realized that we were the | most important people that evening. |
I remembered the most nerve racking | moment was when we were all standing | out front waiting for the judges to an- I nounce the decision. I knew that every 1 entrant was really nervous. I think that f all of our knees were shaking.
The moment, that they announced j Miss Slovenia, I felt as though my heart j was going to burst. I was so proud to be- j come Miss Slovenia and I was proud to ! be a Slovenian.
I admit that before I started the Quest I wasn't very Slovenian minded, now I am very proud to be a Slovenian. I enjoy the company of Slovenians and I respect the way Slovenians stay together; for if they didn't, we wouldn't have the club that we have today and we wouldn't have any "Miss Slovenian Community Quest".
Firstly I would like to thank my parents and friends who helped me so much. I would also like to thank Robert Stolfa for being so kind as to become my partner. I would also like to thank all the girls who entered the Quest, also Mrs. Zele for being so kind and helpful throughout the Quest from beginning to end.
Yours faithfully,
Sue Jelovčan.
LOVCI V KORUZO ZA
PUJSKI
Ko so naši "Slowkoučarji" prispeli po zamudi ene ure, smo se ob pol desetih zjutraj okrenili proti Hay-u. Vreme je bilo zelo lepo, tako, da smo zares uživali to dolgo pot. Ko smo prispeli na naše mesto ob reki smo postavili šatore in pripravili dobro ognjišče, kajti brez ognja bi nam bilo zelo mraz, saj temperatura je v noči padla na 3 stopinje pod ničlo. Seveda pa je nekatere od nas tudi vinček dobro ogreval.
V soboto zjutraj po slastnem zajtrku smo se odpeljali v koruzo. Rad bi to opisal kolikor pač morem. Njiv je toliko, da jim oko ne vidi kraja. Razdelje-! ne so v ploščine po 250 akrov; slišal i sem, da jih je vsega skupaj v tem pre-I delu okoli 500.000 akrov.
Ko so se lovci namestili v strelsko 1 vrsto se je naš komandant lova g. Fran-\ ce Jelovčan zadri prav po vojaško: I "Go!" in čez kakih deset minut kora-1 kanja skozi koruzno polje se je že pri-I čelo pokanje. Grmelo je kot, da bi bili I kje v vojni. Mislim si, to bo svinj, ta-I ko, da bo kar groza, toda na moje ra-I zočaranje so lovci šele samo poskušali I patrone.
I No, po kaki uri nenehnega streljanja 1 pa sta naš starešina in Štefek privlekla I eno mastno svinjo, drugi pa še neke 1 manjše, tako, da sobota le ni bila brez I uspeha.
I Tudi Stanko Prosenak je prinesel 1 okoli pasa privezane kake štiri minia-I turne pujske. Na vprašanje in zafrkanci-I je zbrane lovske druščine pa se je hitro I znašel in odgovoril, da ti pujski prill padajo neki novi pasmi in, da velike svi-! nje ni nobena "kunšt" zadeti; mali in hitri pa so bolj izmakljiva tarča.
Janez Žemljic, Stefan Baligač ter padli „sovražnik
Drugi dan v nedeljo pa je bila lovska sreča naklonjena Jožetu. Ustrelil je tako velikega mrjasca, da ni mogel s seboj prinesti drugega kot dve "šunki" in pa čeljust razbitih zob za "suvenir".
Moram pa pohvaliti Stanka, ki nam je v nedeljo pripravil tako okusno kosilo, namreč ocvrta jetrca. Kar prste smo si lizali in morali pritrditi, da so miniaturni pujski res dobri.
Če nismo streljali, jedli ali pili smo pa poslušali našega komedianta Marjana, ki nas je zabaval s svojimi anekdotami, ki so bile včasih še bolj mastne kot pujski.
Vsi lovci se lahko samo zahvalimo našemu starešini Janezu za uspešen lov ter tudi uspešno leto 1981-82. Prav za to smo ga pa tudi postavili za našega vodjo še za naslednje leto, čeprav se je branil, da hoče v penzijo. Toda kako bi brez njega, saj bi potem bili isto kot lovec brez puške.
Franc Hartman
Vesela lovska druščina S.D.M. po uspešnem pohodu na pujske.
Pridno delajo tudi okoli strelišč na zemljišču S.D.M. Seveda tudi mi na hrbtu nikoli ne zmanjka.
,kritikov" z roka-
Pri rojakih v Albury- Wodonga
V nedeljo 25, julija sem se udeležil skupinskega obiska, katerega je Slovenski verski center v Kew priredil za svoj mladinski pevski zbor "Glasniki", ki je tudi pel pri slovenksi službi božji v cerkvi Srca Jezusovega v Wodongi. Obiskovalci smo imeli tudi prisrčen in bratski sprejem na zemljišču Slovenskega društva "Snežnik" Albury-Wodonga. To lepo urejeno zemljišče se nahaja v neposredni bližini centra mesta Albury.
Ob tej priliki sem imel tudi priložnost pogovarjati se s predsednikom društva "Snežnik" gospodom Tonetom Tukšar-jem o njihovih načrtih za bodočnost. Povedal mi je, da imajo namen že v bližnji bodočnosti povečati klubske prostore in, da imajo za to že oblastveno odobrene načrte. Sedanji prostori pač ne zadostujejo več potrebam, s povečanjem pa jim bo dana možnost za razne prireditve ter za povečanje števila članov.
Na zemljišču imajo tudi dve stezi za balinanje in na njih se pridno vežbajo za bodoča tekmovanja.
Športni referent društva je g. Branko Jerin. Rekel mi je, da upa, da bo s povečavo prostorov društvo imelo priliko nuditi svojim članom udejstvovanje tudi na drugih poljih kot na primer namizni tenis, šah, bilijard itd.
Društvo se ponaša tudi z zelo pridno žensko sekcijo, kar je bilo očitno videti pri pripravi kosila, s katerim so nam postregle in so bile krepka konkurenca g. Tukšarju, ki je tudi pokazal kako odlično obvlada "barbecue".
Vse kaže, da bo društvo "Snežnik" tudi v naprej uspevalo v svojih načrtih in tako postalo močna opora slovenstvu v teh dveh mestih.
Božo Lončar
Vlada odobrila več pomoči
Ministerski predsednik g. Malcolm Fräser je skupaj z ministrom za Komunikacije g. N.A. Brownom ter ministrom za Vseljevanje in etnične zadeve g. Johnom Hodgesom imel v nedeljo 25. julija v hotelu Southern Cross v Melbournu konferenco z novinarji etničnega tiska. Ob tej priliki ja naznanil odločbe federalne vlade glede predlogov Instituta za mnogokulturne zadeve.
Reforme, ki jih namerava sprovesti vlada v tem pogledu zadevajo med drugim reformo takih pravnih predpisov, ki neupravičeno delajo razliko med novo in staronaseljenci, izboljšanje sredstev obveščanja ter dobrodelnih ustanov za novonaseljence.
Na razna vprašanja novinarjev so ministri dajali odgovore, katere na kratko navajamo, v kolikor mislimo, da bodo zanimali naše čitatelje.
Prime Minister je obžaloval, da je tisk tako napihnil obdolžitve proti grški narodnostni skupini v pogledu takozvane bolniško in starostno pokojninske afere.
Na vprašanje ali bo ABC prevzela oddajanje mnogokulturne TV in etničnega radia je PM dejal, da je ABC pred leti imela priliko razširiti svoje delo na to področje, pa ni hotela to storiti. Dejal je
tudi, da ima ABC svojo nalogo, ki jo uspešno vrši. Skrbeti mora pač tudi za programe ki nimajo za seboj široke publike, so pa vzgojnega in znanstvenega značaja, ki je tudi potrebena za gotovo število prebivalstva.
Minister Brown je dejal, da zaenkrat še nimajo v načrtu povečati števila ur oddaje kanala 0-28, ker ga hočejo najpreje razširiti na druga področja Avstralije.
Na pritožbo, da so angleški prevodi na etnični TV linguistično netočni je minister Brown dejal, da v tem pogledu dose-daj še ni imel pritožb, je pa najbolje, da se z njimi vsakdo obrne naravnost na ravnateljstvo kanala 0-28.
Minister Hodges pa je na prigovor o delitvi pomoči organizacija, ki delujejo v korist novonaseljencev dejal, da naj, ako ima kdo v tem pogledu kakeršenkoli nov predlog piše direktno njemu.
Na pritožbo urednika češkega časopisa, da morajo naseljenci češke narodnosti plačati ogromno takso za vizo, katero jim izstavi češka vlada je PM odgovoril, da pač v tem primeru obstoje težave, katere so posledica dvojnega državljanstva in, da jih federalna vlada poizkuša odpraviti, vendar je v mnogih primerih brez moči,

NA HRIBU OB YARRI
Kaj dela mladina S.D.M.
Mladina S.D.M. je v poslovnem letu 1981-82 zelo aktivno sodelovala pri raznih prireditvah S.D.M. Kot značilne lahko naštejemo 4'Večer naših mamic'9 in izbiro Lepotice Slovenske skupnosti v Melbournu. Poleg tega, da so očistili in uredili svoje prostore v Mladinski koči so sodelovali tudi pri čiščenju celotnega hriba. Po Country night — Cabaret večeru pa pripravljajo v septembru izlet na sneg, po vsej verjetnosti na Mt. Buller. V vsem času se tudi pridno udeležujejo nedeljske slovenske šole. Vse to nam dokazuje, da so nepravilne trditve nekaterih, da naša mladine noče sodelovati s starej-
šimi. Nasprotno, zelo so voljni, potrebno jim je le pravilno vodstvo. Upajmo, da bodo tudi v prihodnjem letu tako dobro ali pa še bolje sodelovali ter si istočasno tudi nabirali izkušnje pri starejših članih tako, da bodo v bodočnosti prevzeli vodstvo S.D.M. v svoje roke.
Iskreno upamo, da se bodo te naše želje uresničile in, da bo naša mladina z uspehom nadaljevala delo nas in dele onih, ki so bili delavni pri našem društvu že pred nami.
Berta Žele VESTNIK — AUG. 1982 — 3
Dostop gledalcem do balinišč in do okrepčilnih prostorov bo moten po lesenem stopnišču, ki je napravljeno v domačem stilu.
POROČILA ODSEKOV
V nedeljo 4. julija se je vršil sestanek Lovsko-ribiške družine S.D.M, Prisotnih je bilo 32 lovcev. Po pozdravu starešine g. Janeza Zemljiča je podal blagajniško poročilo g. Ivan Barat. Prisotni so ga sprejeli z navdušenim odobravanjem. Glavna točka tega sestanka pa je bila izvolitev novega pododbora Lovsko-ribi-ške družine. Volilo se je tajno in z veliko večino je bil ponovno izbran za starešino g. Janez Zemljič. Za njegovega pomočnika in organizatorja vseh lovov pa so izvolili g. Franka Jelovčana. Blagajnik bo ostal g. Ivan Barat. Ostali člani pododbora so gg.: M. Adamič, F. Arnuš, F. Fekonja, S. Ličen, F. Pongračič in Š. Baligač.
Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da bodo v najkrajšem času popravili strelišče a o podrobnostih popravila se bodo dogovorili na naslednjem sestanku pododbora. Organizacijo vseh del bo vodil g. Fekonja.
*****
G. Ivan Mohar nam je sporočil, da se je tekma med S.D. Planica in S.D.M. končala nerešeno z 32:32. Tekma med 44 Jadranom" in S.D.M. se je končala z 37:27 v korist Jadrana.
Balinarji S.D.M. poročajo, da se dela òkoli balinišč dokončujejo. G. Jelovčan je s svojimi pomočniki postavil močno leseno ograjo po celi dolžini balinišča. Da so vsa dela grezplačno opravljena nam ni treba posebej povdarjati in mnogi člani S.D.M. so v preteklih mesecih zopet dokazali svojo močno zavest skupnosti.
G. Ivan Sluga je tudi ob tej priliki izdatno pomagal, s tem, da je pripeljal cel tovornjak s prikolico, poln rdečega peska, kateri se bo uporabil za posipanje okoli balinišč. Balinarji upajo, da bodo vsa dela dokončana v predvidenem času.
Pomoč nedeljski šoli S.D.M.
Victorian Advisory Committee on Migrant and Multicultural Education, kf je ustanova deželne vlade v Viktoriji, je nakazal slovenski nedeljski šoli pri S.D.M. £185.000 podpore za učne izdatke.
Ta šola, ki deluje že vrsto let v svojih odlično opremljenih prostorih zgradbe Mladinskega odseka S.D.M. ima odobreno tudi nakazilo s strani Federalne vlade. Na vsakoga učenca bodo plačali $30 za učne potrebščine. Lansko leto je v tem primeru šola prejela $570.oo.
Tekmovanje se nadaljuje in končni rezultati bodo objavljeni v eni prihodnjih številk "Vestnika".
Research "Get together
Okrog nove stavbe nad balinišči bo lepo počiščeno ter olepšano s drevjem in grmičevjem. Pridno delajo, kot vidimo iz fotografije: Branko Žele, Vergilij Gomizelj in
Frank Tomazic.
NOVA BALINIŠČA
Tako izgledajo pokrita balinišča znotraj. Lepo leseno ograjo na galeriji za gledalce je napravil in daroval g. Frank Jelovčan. Pepi Hervatin pa si ogleduje stezo, da vidi če se
bo dalo dobro bulinati.
Pod okriljem Research Fire Brigade bo v predmestju Research — to je oni del občine Eltham, kjer se nahaja tudi Slovensko središče S.D.M. — organiziran ,,Get together". V soboto 12. septembra od 11. ure zjutraj dalje bodo razne organizacije tega predela pokazale kako in na kakšnem polju delujejo. Namen dneva pa je tudi priti skupaj, se spoznati in pridobiti občinstvo za podporo pri nadaljnem delu.
Tudi S.D.M. je bilo povabljeno k sodelovanju in se bo udeležilo z nastopom otroške folklorne skupine ob Ih in 2.30h popoldne. Ženska sekcija S.D.M. pa bo imela svojo stojnico, kjer bodo prodajali domače slovensko pecivo in druga jedila.
Poleg drugih bodo pri pripravi tega dneva sodelovali tudi YMCA, Lyons Club, Preschool Centre, Research Primary School itd. Upajmo, da bo med občinstvom videti tudi mnogo slovenskih obrazov. Pravilno je, da se pokažemo v občestvu, katerega del je tudi naš slovenski center že skoraj deset let.
pa sedaj posipajo pesek in posajajo drevesa in sejejo travo ter cvetje.
Tudi člani strelske družine so zbolj-šali strelišče s tem, da so na eni strani zgradili podporni zid, od parkališča do strelišča so napravili novo stopnišče z ograjo. Tla na samem strelišču pa betoniraj o.
Prav solidno in lepo je zgrajen podporni zid pod otroškim igriščem in šolo. Grmičevje in cvetje, ki je zasajeno nad njim bo dalo celemu parkališču bolj lepo in dovršeno podobo obenem pa bo služilo kot varnostna pregrada za otroke.
Od glavnega vhoda do zgradbe Doma postavljajo ob cesti električne svetilke, ki bodo v noči napravile cel kraj mnogo bolj prijazen. Naj omenimo tudi da je bilo okoli znamenja lepo počiščeno in okrašeno s posajenimi rožami.
Nadalje so na programu razširitev kuhinje in instalacija dvigala za hrano iz kuhinje v gornjo dvorano. Tudi za vaški trg so že pripravljeni načrti tako,
da se bo kmalu lahko pričelo z delom. *****
Kdor že nekaj časa ni bil na ,,Hribu" v Elthamu si lahko le tažko predstavlja koliko je bilo izvršenega v preteklih mesecih.
Nad balinišči je zrasla visoka nova zgradba^ ki je dokaj spremenila izgled Hriba. Ce se na prvi pogled zdi nekoliko robustna, se pa po natančnem pregledu vidijo njene prednosti. Balinišča, ki so že leta sem mesto najbolj aktivne dejavnosti na hribu, so sedaj pokrita, tako, da se bodo treningi in tekme lahko vršile tudi v slabem vremenu. Mraz in dež ne bosta več motila. Poleg tega, da so pokrili balinišča so pridni delavci mislili tudi na ostale potrebe. Pod isto streho so napravili tudi prostore za preoblačenje, krepčanje in toaleto. V doglednem času nameravajo napraviti ograje med stezami premakljive, tako, da se bo v primeru potrebe prostor pod streho uporabil tudi za druge dejavnosti.
Zunanji izgled okoli balinišč je dobil drugačno obliko, ki jo posebno nazorno olepšuje galerija za gledalce, ki je seveda tudi pod streho. Okoli zgradbe
A lek Kodila in Miro Škrlj pri delu na baliniščih.
kje, kdo?
*****

V soboto dne 31. avgusta 1982 je v Austin hospitalu preminula za kratko a težko boleznijo članica upokojenske skupine S.D.M. ga Matilda Kukovec.
* * * * *
Pred meseci je diplomirala na Caul-field Technical College za naslov Bachelor of Business Studies gdč. Sonja Adamič, hčerka častnega in ustanovnega člana S.D.M. g. Martina Adamiča iz Mal ver na.
* * * * *
Tatovi so obiskali dom naših članov Saše in Ane Erič v Rosanni. Vlomili so v hišo po dnevi in odnesli mnogo vrednosti, tudi takih, ki so bili velikega sentimentalnega značaja in nenadomestljive.
♦ * * * *
Iz potovanja po USA, Kanadi in Evropi sta se vrnila slovenski radio par pri 3EA Helena in Ivo. Po lastnem pripovedovanju sta imela izredno zanimiv čas. Poleg prirodnih in drugih zanimivosti sta se spoznala in tudi posnela na magnetofon razgovore z uglednimi rojaki na ameriškem kontinentu ter imela priliko preceniti društveno življenje tamkajšnjih rojakov. Zadnji del potovanja sta posvetila svojcem v stari domovini ter istočasno s prve roke opazovala uspešno turnejo pevskega zbora "Jadrana".
Med šestimi osebami ki so jih ugrabili gverilci v bivši Rodeziji, sedaj Zim-babve v Afriki se nahaja tudi eden slovenskega rodu. In sicer je to Anthony Bajzelj, ki je bil tam na dopustu. Ko to pišemo usoda tega fanta in ostalih ugrabljencev še ni znana, čeprav obstaja bojazen, da bodo ubiti. Oče Antona je Slovenec Jernej Bajzelj, mati pa je iz Nizozemske družina bajzelj živi v Tasmaniji.
*****
Vladimir Trampuž, ki ga stari slovenski naseljenci v Melbournu poznajo še iz časov, ko je tako vztrajno in dolgo vodil pevski zbor „Triglav" v prvih letih našega naseljevanja v Melbournu, je na pobudo Slovenske Izseljenske Matice prejel Gallusivo odličje, Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Ostali vztrajni pevci iz Melbourna in Sydne-ya, ki so prejeli ta zlata in srebrna odličja so bili Jože Šuštar, Avgust Grgič, Anton Vovk, Marjan Vihterlič ter Bora Šedlbauer, pevovodja „Triglava" iz Sydneya.
*****
Anita Zele in Andrew Fistrič po poroki v slovenski cerkvi v Kew.
Vseljenci dvigajo gospodarstvo
Letos ima Avstralija v programu sprejeti 120.000 vseljencev. Okrog 50.000 teh bodo delovna sila, ostali pa družinski člani.
Kljub temu, da so gotova mnenja v javnosti, ki pravijo, da ima Avstralija preveč stroškov z imigranti, statistike dokazujejo, da imajo naseljenci ogromen vpliv na potrošništvo. Ze v prvem letu po prihodu potrošijo 89.7% svojega dohodka, medtem ko ostalo prebivalstvo potroši samo 76.1%.
Predvsem si nabavljalo potrebščine za gospodinjstvo ter avtomobile in hiše. Računajo, da je bilo v preteklem letu potrebno zgraditi 35.000 novih hiš prav radi naseljencev. Mnogi prinesejo seboj tudi kapital in sicer je na ta način prišlo v Avstralijo v letu 1980—81 okoli tri četrt bilijona dolarjev.
Etnična TV bo razširjena
Na konferenci za novinarje etničnega tiska je federalni Minister za komunikacije napovedal, da bodo v naslednjih treh letih razširili oddaje etnične T.V. še na ostala večja mesta Avstralije.
Računajo, da bo za ta projekt porablj-jenih kakih 13 milijonov dolarjev. Sredi leta 1983 bo možno kanal 0-28 videti tudi v Canberri, Coomi in Goulburnu; v letih
1983-84	bo razširjen na Newcastle, Woo-longong, Adelaide in Brisbane; v letih
1984-85	pa še na Hobart, Perth in Darwin.
Vsi programi tega kanala bodo izhajali iz Sydneya na valovih UHF.
Minister je dejal, da oddaje mnogo-kulturne TV niso samo v pomoč novona-seljencem, nego omogočajo tudi rojenim Avstralcem spoznavati in ceniti kulture drugih narodnostnih skupin.
150 let Viktorije
Viktorija bo v letih 1984-85 slavila 150 let svojega državnega obstoja. Odbor za proslavo tega jubileja dobiva že najrazličnejše predloge, kako svečano zabeležiti to priliko. Med drugim je bilo predlagano naj bi v West Gate parku postavili model Melbourna v razmerju 1:25. Ta bi bil tako velik, da bi se lahko ljudje sprehajali v njem. Med projekti, ki so že odobreni so olepšanje obrežja Yarre, da pripravijo sodelovanje pri tej proslavi.
||P
Tik pred tiskanjem lista smo zvedeli, da je v 85 letu starosti po težki bolezni preminula v četrtek 5. avgusta 1982 popoldne GA IDA LAUKO.
Pokojnica je bila doma iz okolice Maribora. Clanica S.D.M. je bila vse od prvih začetkov S.D.M.
Sinu Marijanu in ostalemu.sorodstvu iskreno sožalje.
Slovenia, the wine to drink with friends
Get together with a friend and really save on Slovenia wines. It pays to buy by the crate, carton or pallet. Get a few more friends together and have a party. Choose from a range of fine red, white or sparkling wines. Or try them all. Throw your own wine tasting at home with our special selection of two dozen wines.
Varieties include Cviček, with its typical rose colour or our special vintage Cabernet Sauvignon, a superior quality dry red wine produced from a blend of 85% Cab ernet Sauvignon and 15% Shiraz Grapes. We also introduce Altar wine, a limited release riesling made from pure fermented grape juice and free from adulterations. Slovenia has the wine for every occasion.
For orders phone: Melbourne (03) 435 8772
Slovenia Special Binnings
WHITE WINES
Moselle Riesling Rhine Riesling
(Vintage 1980, 4480 bottle only)
SPARKLING WINES
Haloski Biser (Pearl of Haloze: Naturally Fermented) Slovenia Spumante (Naturally Fermented) Slovenia Champagne Special Reserve (Bot. Ferment)
RED WINES
Rose (Limited Release)
Cviček (Slightly Spritzig, Refreshing Rose Style Wine) Lambrusco (Light Spritzig Wine)
Claret............
Hermitage (Vintage 1978, 320G bottle only) Cabernet Sauvignon (Vintage 1977)
HOME TASTING SPECIAL PACKS
Home Tasting Special Pack (Make your own Wine Tasting at home with our varied selection of 1 dozen Slovenia Wines)
Posebej se priporoča Manager za Melbourne: IVANKA TOMAŽIČ
ANTONIJA IVANEŽ MED SVOJIMI SLIKAMI
Ob slikah upokojenke Antonije Ivanež, ki živi v Novem mestu, bi se z zanimanjem ustavil ne samo ljubitelj likovne ustvarjalnosti, temveč tudi botanik. In oba bi videla v njih svoje. Likovniku bi se razkril naivno oblikovan svet spominov na vojno, čustvene vznesenosti nad domovino, dokaj izviren svet ornamentike, medtem ko bi botanik presenečen odkrival v slikah semena rastlin, liste, koreninice, stebelca, zmlete plodove ipd. Antonija Ivanež je namreč iz lastnega domisleka pričela izdelovati nekakšne „botanične slike".
„S tem se ukvaijam že leto in pol,4' je povedala Ivaneževa. „Na sprehodih nabiram cvetje, listje, semena, stebelca, mačice, puh od ločka, koruzna zrna, skratka vse, kar narava rodi. Nabrano zbiram in sušim, potem pa, ko imam čas, počasi iz tega gradiva lepim sliko."
Na osnovo iz blaga ali kartona Ivaneževa marljivo lepi posušene rastlinske dele v zamišljene like. Vsaka slika ji govori in v vsako poskuša vliti delček življenja.
DOLENJSKI UST
POTMI STROŠKI
Pri obračuna potnih stroškov za službeno potovanje je Jaka med ostalim zapisal tudi naslednjo postavko: Taksi od Postojne v Vipavo din 350>00.
—	Zakaj pa niste šli v Vipavo z vlakom? vpraša šef brez premisleka.
—	Ja, tovariš šef, če bi hotel zgraditi železnico do Vipave, bi bilo pa predrago!
PAVLIHA
Poglejmo v zrcalo -malo za res, malo za salo
(Iz slovenskih publikacij)
DRUGA NUKLEARKA PRI ZAGREBU
SR Hrvatska in Slovenija bosta skupaj, po izgradnji nuklearne elektrarne v Krškem, ki bo, kot predvidevajo začela s proizvodnjo v oktobru, gradili drug tak objekt v mestu Prevlaka blizu Zagreba. Še v tem srednjeročnem obdobju bosta republiki za pripravo gradnje in za začetek del namenili 2,2 milijarde din. Začetek gradnje v Prevlaki je predviden za leto 1985, medtem pa bodo pripravljali zelo obsežne in temeljite priprave za gradnjo, ki jo bodo vodili strokovnjaki obeh republik. Skupna delovna skupina je bila formirana že preteklo leto in je že pripravila program raziskav in pripravljalnih del z zelo natančno dinamiko vlaganja in tudi načrt samoupravnega sporazuma o pripravi izgradnje ter druge pomembne dokumente.
Tako bi do leta 1985 opravili obširna raziskovalna dela na predvideni lokaciji, pripravili bodo investicijski program in opravili izbor dobaviteljev opreme.
Z redno proizvodnjo naj bi nuklearna elektrarna pričela leta 1992, in sicer z močjo 1000 megavatov.
Na skupnem sestanku skupščine republiške samoupravne interesne skupnosti potrošnikov električne energije in skupnosti elektrogospodarskih organizacij SR Hrvatske se je odrazila zahteva, da bi se čimprej formirala delovna organizacija Nuklearna elektrarna Prevlaka v izgradnji. To bi morala biti skupna delovna organizacija, ki bi jo osnovalo elektrogospodarstvo Slovenije in Hrvatske.
Kakšen tip nuklearne elektrarne bodo gradili, pa je odvisno od serije nuklearnih elektrarn, ki se bodo skupno gradile na območju Jugoslavije do leta 2000
Nuklearka pri Zagrebu naj bi bila del te serije. * * * *
Marijina cerkvica v Spittalu ob Dravi v
Avstrijsko mesto Spittal ob Dravi šteje danes okrog 18 tisoč prebivalcev; 12 tisoč je katoličanov, od katerih prihaja k nedeljski božji službi le 16 odstotkov, je povedal mestni župnik Tschurtschenthaler. V tej množici je morda le še 300 Slovencev.
„Po vojni se nas je v spittalsko taborišče zateklo vsaj 6000 Slovencev,
Avstriji, kjer se zbirajo slovenski verniki
Bile so težke razmere, ki se jih nerau spominjam. Toda začeti je bilo treba. Tu smo ustanovili različne slovenske šole, tudi gimnazijo in osnovno šolo; med nami je bilo namreč nad 800 otrok. Stanovali smo v barakah, veni, vem, je bilo nagnetenih kar 24 družin. Od tukaj se se naši rojaki potem razkropili po vsem svetu, največ pa jih je šlo v Argentino."
PREDOR POD UČ KO
STARODAVNA LEPOTICA SVETA EMA
Vsak, ki se pelje po Obsotelju, se sreča z njeno markantno in svojo okolico obvladujočo lokacijo. Dvignjena nad cesto in Vonarjem se kaže v vsej svoji lepoti. Na zunaj je Sv. Ema sicer bolj asketske oblike, toda stara cerkev na Vinarski gori ima bujno zgodovino. Zgrajena je bila že leta 1463 do 1466. Sedanja cerkev je iz leta 1717 in predstavlja pomemben baročni spomenik. Obnovljena je bila 1835. leta in tedaj je dobila tudi oratorij. Posebno znamenit je oltar iz 18. stoletja. Prižnico in tabernakelj je izdelal mariborski kipar Jožef Straub. Levi oltar je delo mozirskega podobarja Andreja Cesarja, ki ga je naredil leta 1869.
Čeprav je Učka na alpske višine razmeroma nizka in bi, če bi jo postavili med naše najvišje vrhove, predstavljala le prvo stopničko do njih, pa je ta vrh, na robu hribovite Ciča-rije, stoletja pradstavljal coklo razvoja krajev pod zahodnim pobočjem »gore« oziroma dela severne. Bele Istre. Po projektni dokumentaciji Inštituta za gradbeništvo SR Hrvatske, so delavci zagrebške Hidroelektre in Konstruktorja iz Splita pričeli 3. septembra 1976 vrtati Učko, Po enaindvajsetih mesecih in 11 dneh, v katerih so iz Učke izkopali približno 350.000 kubičnih metrov materiala (od tega je bilo več kot tri četrtine trdih, apnenčastih sten, ostalo je bil la-< por), so se delavci obeh po-djetih in številnih kooperantov nekje na sredi hriba sre-
čali ~ Učka je bila preluknjana. Od tega zgodovinskega dogodka (14. 5. 1978) pa do njegove izročitve svojemu namenu.	so graditelji
predor obložili s 30 centimetrsko betonsko plastjo in specialno plastično folijo, v njem uredili 7 metrov široko cestišče pa pet izogibališč, tri obračališče, šest transformatorskih postaj za napajanje električnih naprav, ki so v predoru. Poleg vsega tega in kontrolne stavbe pred predorom (na istrski strani), iz katere promet elektronsko usmerjajo, so morali zgraditi še dva manjša predora, tri viadukte, nadvoz čez železniško progo Lupoglav - Raša. Zgradili pa so tudi dovozne cèste v dolžini približno 19 km, kar je za 5062 metrski predor zelo pomembno.
NOVI TEDNIK
Melali 5820 ton različnih izdelkov
Kljub temu, da še niso znani točni podatki, kako so lani gospodarili v Keramični industriji Liboje, pa vseeno pravijo, da je bilo leto kar uspešno. Lani so izdelali skupaj 5820 ton različnih izdelkov v skupni vrednosti nekaj več kot 338 milijonov dinarjev. Na tuje tržišče so lani prodali 533 ton različnih izdelkov v skupni vrednosti 53.760.890 dinarjev. Obseg izvoza so povečali v prometu z letom poprej za 42 odstotkov. Takšno povečanje gre predvsem na račun močnei-V letošnji delovni načrt so zapisali, da bodo fizični obseg proizvodnje povečali za 9,11 odstotka, vrednost pa za 19,36 odstotka. Z zmogljivostjo, ki jo imajo, menijo, da je to največ, kar bi lahko dosegli
NOVI TEDNIK
šega izvoza na klirinško področje, kjer so prodali tri četrtine izvoženega blaga. V tem času pa posvečajo največjo skrb izvozu na konver-tabilno področje.
★
TEKMICI
Srečata se nekdanji študentki akademije/za gledališko umetnost.
—	Slišala sem, da ti je kljub vsemu uspelo dobiti mesto v gledališču.
—	Da, končno.
—	Kje pa nastopaš?
—	Pri blagajni. Vstopnice prodajam.
SODOBNA UGANKA
Kako bi dosegli, da bi se družina spet kdaj videla?
(Na televizor montirajte ogledalo) ★
mm
Novomeška upokojenka Antonija Ivanež dela slike iz tega, kar zraste v naravi
-	Zakaj držite ceno?
-	Da se ne bo zvečala v času, ko kupujem!
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
Surfers Paradise
Počitniško stanovanje — Holiday accomodation
ADMIRAL MOTOR INN
2965 Gold Coast Highway
5 minut hoje od Cavili Ave., zasebna 5 minutes walk from Cavili Ave.; very stanovanja z vsemi udobstvi, barvna clean, fully self contained units; colour T.V., plavalni bazen. Brezplačen prevoz T.V.; swimming pool; free pick up ser-od TAA in ANSETT avtobusnih postaj. vice from TAA and ANSETT bus termi-Organizirani izleti. Nizka tarifa izven se- nals. Tours arranged; low off season zone od $18 dalje.	tarif from $18.
Telefonirajte ali pišite — Phone or write
F. BERIČ & SON
P.O. Box 691,
Surfers Paradise, Queensland Telefon: 075 39 8759
4.	september 1982:	Dan Očetov (samo za člane)
11. september 1982:		Lovska Veselica
9.	oktober 1982:	Country and Western Ples
13.	november 1982:	Vestnikov Večer
11.	december 1982:	Miklavževanje
27.	december 1982:	Piknik — Štefanovanje
31.	december 1982:	Silvestrovanje
27.	december 1982:	Piknik — Štefanovanje
31.	december 1982:	Silvestrovanje
	Vse te zabave se skozi leto lahko nekoliko spremenijo, če to Odbor smatra za potrebno. Za rezervacije kličite gospoda Maksa Hartmđna na številko 850 4090, ali pa Anico Mar-kič na številko 870 9527.	
r
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
• Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
JOŽE URBANČIČ	Telefon: 850 7226
KAL-C ABINETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
Kitchens
SPECIALISTS FOR: Vanity Units — Wardrobes
Book Shelves
o
Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas» If you are building or renovating call on us with confidence!
3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic.
INCOME TAX RETURNS
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
U radujemo:
od ponedeljka do petka 9 am.—8 pm.	Lastnik podjetja:
v soboto 9 am.-1 pm.	STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem boste v domačem jeziku