Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto II. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 8. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Зе^епке, Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO 3esentce. 15. aprila 1937 Prečistimo naše vrste že mnogokrat so bile te besede izgovorjene med nami, premnogokrat vržene med množico razkropljenih in slepo tavajočih individijev v upanju, da jih porazdelijo in povežejo v odgovarjajoče skupine, da zaustavijo njih brezplodno beganje, ki z vsakim dnem kaže vidnejše znake pripadajoče družbe, odkriva degenerirano med-vrsto iste, ki grozi z usodno gesto zaustaviti kulturni dvig vsega naroda. Kljub temu, da vsak dan znova sprejemamo take in tem slično prikrojene sunke k vzdramitvi od vseh strani, kljub temu, da posledice obče zaslepljenosti, ki nas drže v svojih krempljih, opažamo na sebi ob vsaki priliki v obliki zahrbtno puntarske sovražnosti in maščevalnosti, se ne ganemo iz usodnega gnezda, v katerem hoče hudič zadušiti Resnico. Da je tako in nič drugače, nam jasno izpričujejo dnevi, katere brezmiselno preživljamo, in dogodki, ki so naša skupna lastnina in smo jih deležni vsi brez razlike z dobrim ali slabim odzivom, z lepo ali grdo mislijo. Pa vendar kljub temu, da se v slehernem izmed nas zbudi z dotikom zunanjega življenja neko malo hotenje dobro sprejeti ali slabo zavreči, se koristnemu posvetiti ali škodljivo obsoditi, se trdovratno držimo svojega življenjskega prostorčka, ki ga v svoji odvisnosti od nizkih trenutnih užitkov nikakor nočemo opustiti, bodisi v sovraštvu do dela za skupni blagor ali v strahu pred duševno preusmeritvijo k idealom, ki zahtevajo brezpogojen odpad strasti in slabosti. I o je razgaljena resnica o našem družabnem jedru, ki ga skušamo z zunanje plati odeti v kričavo samozavest, ki preveč Uči na skrpucalo, da bi mogla vzbujati videz zdravja in klenosti, pač pa nudi našim neprijateljem z rdečim znamenjem okinčano Ahilovo peto, katera more biti vsled naše zakrknjenosti slej ko prej smrtno zadeta. In nihče ne bo upravičen reči, da takega zločina nismo sami pripravljali. Če hočemo biti pravični, ne smemo pripisovati vso krivdo naše razklanosti samo dobri ali slabi volj!, mrtvilu in zaslepljenosti naroda, pač pa v še večji meri individualnim činiteljem, ki so kakorkoli že usmerjali ali usmerjati poskušali njegovo pot in gradili njegovo kulturo. Niso grešili tako, da bi iz lastnih hotenj delali ali sejali slabo, pač pa zaradi svoje velike ljubezni do naroda, ki so njega dobrobiti posvečevali več truda in pozornosti kot pa gnojnemu izpuščaju na njegovem telesu, ki ga je vseskozi spremljal in razkrajal. Potem ni čuda, da se narod ni mogel povzpeli na tisto višino, ki mu po svoji sposobnosti in kulturni zrelosti pri tiče, saj se je vseskozi moral boriti proti parazitom v svojih vrstah in moral se je ščititi proti strupom, ki so jih neutrudno in po načrtu izločevali v njegovo živo meso. Tako se je vlekla ta borba za dobro in zlo, za rast in propast z vedno večjo nujnostjo in zagrizenostjo. In vseskozi je raslo vprašanje — zakaj? Odgovor je lahek, toda vtelesiti ga je težje. Kdo bi zlomil šop povezanih palic? Nihče! Kdo bi razkropil narod, ki je eno telo in ena duša? Nihče! To geslo gre upoštevati danes, ko smo v vsej jasnosti dognali, da je ves gnoj in ves parazitski zastrupljevalni sistem za slovenski narod usoden. Tem tvorom v naših vrstah veljaj ves boj, veljaj nož na zlohotne korenine in treba je iztrebiti vse do zadnjega gnilega ivera. Kdor pa hoče ostati v naših vrstah, naj se očisti ter gre z nami v tesnem objemu novi bodočnosti naproti. Na tem mestu smo že večkrat poudarili, kaj nam hasne učiti se od naših prednikov, da bi tako prekaljeni mogli čimbolj koristiti narodu kot posamezniki in državi kot jeklena celota. Vemo pa tudi, da je vsak individij proti svojemu narodu, kakor hitro se podvrže duhu tujega naroda, ki mu je idejno nasproten in s tem trenutkom že v breme naroda, katerega dolžnost je, da ga kot svojega otroka preusmeri in prerodi. Kadar pa so isti do dna prežeti s tujim strupom in neozdravljivo bolni, takrat ga velja brezpogojno odrezati od narodovega telesa. Dobro vemo, od kod in zakaj prinaša tuje valovje našemu narodu toliko teh bremen, zakaj se na vseh mogočih mestih obešajo nanj ter ga skušajo potegniti s seboj v svetovno zmedo, v kateri naj bi se razbil in izginil. To je podlo delo tistih, ki so v svoji notranjosti tako gnili, da jih je strah zdrave skupnosti, ki jim grozi, da jih slej ko prej prisili k umiku na zapuščeni otok gobavcev. Priznati moramo, da smo bili doslej preveč popustljivi proti plevelu v naših vrstali, ki se je ovijal naših teles in se skuša s poslednjimi močmi in pretkanostjo obdržati v bližini našega duhovnega ustvarjanja, da iz njega črpa silo za svojo neupravičeno rast. Doslej je ljubezen do bližnjega tako usmerjala naš katoliški pok ret, da nismo pustili zaostati izgubljencev in okužencev, ampak smo jim stregli in jih zdravili v svojih vrstah kljub temu, da so oni to usmiljenje zlorabljali, nas razkrajali ter sejali sovraštvo samo z enim ciljem svetovne revolucije. Tega je sedaj dosti in tukaj je konec in začetek. Konec miniranja naših temeljev, konec trganja in razkosavanja naših vrst, ki so pripravljene dati za slovenski narod vse svoje sile in duhovno bogastvo. V naših vrstah morajo biti obrazi odkriti in kogar je sram in je šibak, naj se odstrani, ker mi bomo ruvali trnje in plevel brez usmiljenja, ker sedaj gre za narod, za slovenski rod in zemljo. Za ta mladi katoliški pokret potrebujemo prekopane in čiste zemlje za silno rast, ki hoče živeti iz naroda za narod in njegovo utemeljeno bodočnost. In kdor se bo dotaknil te mlade rasti, se bo dotaknil naroda, ki hoče in mora biti svoboden. Naj zuplupolujo prapori nove slovenske katoliške mladine. Z Jesenic Neredno dostavljanje našega lista naročnikom. Kar neprestano se ponavljajo pritožbe naših naročnikov, da jim pošta lista ne dostavlja redno. Nekateri kar že po dve, tri številke zaporedoma niso prejeli, dasi so bile pravočasno in pravilmo predane na tukajšnjem pošt. uradu. Uprava hoče zato tej nerednosti vsekakor narediti konec in prosimo vse one, ki lista niso ali ga ne prejemajo redno, da nas takoj o tem ob-veste', da ukrenemo potrebno, da se to ne bo več dogajalo. Med angelce se je preselil učenec II. razreda tukajšnje narodne šole Razinger Borut. Bil je miren in priden učenec. Zdaj pri Bogu prosi za svoje starše, za součen-ce in za nas. Šolska mladina naj bi posečala samo tiste kino predstave, ki so Specialno njej namenjene. Kakor bo odrasli modro pazil na svoje govorjenje vpričo otrok in bo govoril v drugi besedni izbiri vpričo njih in v drugi vpričo samo odraslih. Tako je prav, da se tudi življenje na platnu ne kaže otrokom v istem stilu kakor odraslim. Pa se ta mladež, če le more, rine tudi tja, kjer ni mesta zanjo. Krekovo društvo je ne oziraje se na finančni efekt predstav v tem oziru prosilo merodaj-ne faktorje, da se tu strogo . izvaja potrebno nadzorstvo nad mladino. Tako sedaj tudi varstveni organi pazijo na to. Naša krajevna šolska vodstva in prosvet-lui oblast so izdale za šoloobvezno mladino v tem oziru določene, jasne in stroge odredbe, ker finančno vprašanje kino podjetij tu ne sme igrati nobene vloge, ko gre za zdravo rast naših otrok. Na to stališče in te odredbe opozarjamo starše, da se jih strogo drže. Drugi prosvetni večer pripravljajo naši stav-binci. Zadnjo sredo v aprilu vprizore Finžgar-ievo; »Nova zapoved«. Va sporedu bo tudi nekaj pesmi njihovega zbora in deklamacij ter večeru primerno skiop- 2 tično predavanje. Upamo, cia bo udeležba na tem večeru bolj razveseljiva, kot je bila na prvem. Kino predstave v Krekovem (lomu so postale po usoe.šnem prizadevanju (Iruštvenega kino-odseka neke vrste jeseniške atrakcije. Kino-odseku jo treba priznati, da zna skrbeti za izbran spored, brezhibno predvajanje in ustvarjanje javnega mnenja v prid svojih predstav. Upamo, da bo v vsakem pogledu delovanje društvenega kina ostalo tudi v bodoče na enaki višini, ko lahko z mirno vestjo rečemo, da je dober. Okrožni svet Triglavskega fantovskega okrožja se je vršil v nedeljo v Krekovem domu ob zares polni udeležbi. Kdor je videl te fante in njihove vesele obraze, je vedel, da nas ni treba biti strah pred bodočnostjo. Vesolje in volja do strnjenega dela bo zrušila barikade in zasede nasprotnikov. Tehnični tečaj Triglavskega fantovskega okrožja bo v nedeljo 18. t. m. v Krekovem domu. Tečaj bo celodneven in opozarjamo nanj fantovske odseke, da pošljejo nanj svojo vaditelje. Fantovski odseki, hitite s pripravami za letošnje tekme! Krekovo družino na Jesenicah so nekateri zopet obudili, da bi v njej zbirali mladino za svoje razdiralne namene. Kar v Krekovem domu so se hoteli nastaniti. 1 u pa so jim razločno in odločno rekli svoj: Ne! Mi imamo svojo mladinsko organizacijo, ki zares lopo dela '.n ne rabimo nobone, da bi njene vrsto razbijala. I i časi so minuli in gredo k svojemu koncu. Razveseljive posledico v čuvanju javne moralo jo rodila ustanovitev jeseniškega policijskega komisariata. Precej jih je že, ki so šolo zdaj zvedeli, da tudi državni zakoni čuvajo nad njo. Bilo jo ros že potrebno, da so v tem ozirii napravi rod. Bili smo tako daloč, da so ni žo nič čudnega zdelo, če sta so dva ločila, pa so zopet kje drugje vsak z drugo partijo združila. Družino so razpadalo, moralna in materialna revščina pa jo vidno naraščala. Sedaj so tudi za prijatelje lakih gnilih razmer nastopili težji časi. V kavarni Novak menda nič ne poznajo cerkvenega leta. Tako bi vsaj človek sklepal |)o življenju v njej. \ič no vodo, (ia je pred veliko nočjo rosen postni čas in da /ali čut katoličanov, kdor v toi l času priri-ja Da bo konec nejasnih dni... \ sa prizadevanja, ves friid in vsa potrpežljivost, ki so jo skozi dolga leta izpričevali tisti naši krogi, ki so bili nasprotni marksistično navdahnjenim smernicam Jugoslovanske strokovne zveze, je bila brezuspešna. \ es njihov up, da bodo odločujoči gospodje okrog JSZ končno vendar spregledali in začeli hoditi konstruktivno pot, vredno katoliškega delavskega borca za pravičnejšo ureditev človeške družbe v skupnosti z občeslovenskim katoliškim pokrelom, se je razblinil ob kričečih dejstvih rušenja tega skupnega pokreta. 1 ako jjri nas, tako tudi drugod v naši ožji domovini. Hodili so v premnogih slučajih roko v roki z nasprotniki, udrihali po lastnih vrstah, borili se za zmago nasprotnih z janičarsko udarnostjo, žalostni bili uaših zmag, veseli naših porazov. Hvalisajo ljudske fronte Francije, Španije. Za teror, ki ga te izvajajo po vzorcu Rusije in Mehike, ne najdejo obsodbe. Če čitate glasilo JSZ Delavsko pravico«, najdete tam v drobnih vesteh potrjen je vseh naših trditev. Zato ni mogoče več tako naprej. Povedati moramo jasno, da je za zavednega katoličana, ki je kot delavec vraščen v našo slovensko ljudsko in uarodno skupnost, nemogoče še nadaljnje sodelovanje z Jugoslovansko strokovno zvezo. Kdor hoče v tej skupnosti ostati, ne more biti obenem član organizacije, ki to skupnost ob vsaki priliki razbija. Nam je zelo žal, da je tako daleč prišlo in mi ne nosimo nobene krivde na tem. 1 oda nemogoče nam je mirno in prekrižanih rok gledati in pustiti, da bi šlo po tej poti naprej. Mi hočemo, da se našega poštenega delavca iia noben način ne zavaja na kriva pota, ki vodijo neposredno proč od zdravih temeljev skupnega življenja naroda, posredno pa tudi proč od resnične duhovne skupnosti s cerkvijo. Mi hočemo imeti organizacijo delavcev, ki naj bo po svojem delu in po svoji samostojni življenjski sili jedro in udarna četa vsega našega ljudskega gibanja. Mora bili vrelec življenja in šola za druge stanove narodove skupnosti. Mi smo siti večnega caplanja za marksistično ideologijo in neizprosni njeni nasprotniki, siti tudi takih voditeljev. ki so k Marksu v šolo hodili in ga nasilno s Kristusom ženili. — Mi verujemo v svojo lastno zmago in hočemo, da ver je vanjo tudi naša delavska organizacija in njeni voditelji. JSZ pa je pokazala, da le vere nima. Njeni voditelji vodijo taktiko ljudskih front in v praksi in teoriji le preradi igrajo vlogo manj nadarjenih učencev svojih sotovariSev iz socialističnih strokovnih organizacij. Naši delavci so morali na žalost sami doživeti. da je šlo vodstvo organizacije, ki so jo s svojim denarjem podpirali, preko in proti veliki večini svojega članstva in je svoje delovanje uravnalo mimo ali celo proti njegovemu hotenju zato, ker se je dvema, trem tako zahotelo in ker je mig ocl nekje tako dan. Ne moremo zato drugače, da po vseh žalostnih izkustvih pribijemo: Ni mogoče več katoliškemu delavcu podpirati takih smeri, take taktike in take organizacije. Preokreniti je treba popolnoma in v celoti in zadnji čas je za to. Zato je Strokovna organizacija otvoril občni zbor z edino ločko dnevnepa reda: spremiMnba pravil, ki je imela namen pravil« krajevne organizacije prilagodili pravilom centrale ZZI) in formelno izvesti pristop /XI). Po podanih referatih o osnovah, na katerih mora sloneti prava katoliška delavska organi-jacija in delati v sknpnosti z ostalimi delavnimi sloji naroda kot njegov sestavni del ter o vzrokih, ki so delavstvo in njegovo vodstvo tirali proč od I S/ in k ZZI), je tovariš (lasar predlagal potrebno spremembo pravil. Delavci so izvajanjem referentov z veliko pozornostjo in glasnim odobravanjem ter apla vdiranjem sledili. Po kratki in živahni debati je bil soglasno sprejet od vseh navzočih predlog za predlagano spre- mendx) pravil in včlnnjenje v Zvezo združenih delavcev. Tako je ta centrala za.stavila svoje delo v enem najvažnejših delavskih krajev, kar za isto vsekakor mnogo pomeni, kolikor moremo sklepati po raz|)ol(>ženjn v vrstah starih delavskih l)orcev in mladih fantov, ki nanovo prihajajo v obrate jeseniške indnstrije, so za organizacijo tla ngodna. Številčno in tudi moralno bo njeno delo brezdvonino napredovalo. Pri pomanjkanju prave, praktično delavne, načelno dosledne, samostojno borbene organizacije jc pi iliod ZZI) na Jesenice kakor topli dih pomladi, ki prinese nove rasti in novega življenja. Jeseniški skupini ZZI), ki jc s svojega občnega zbora poslala pozdrave gosp. knezoškofu dr. Iložmanu. narodnemu voditelju dr. korošcu in centrali ZZI), želimo, da bi njeno delo s|)reui-Ijalo mnogo sonca in mnogo življenja. Stavbinski delavci Prihajamo v pomlad in naše delo se pričenja, kolektivne pogodbe pa še nimamo. Kdaj bo sporazum? Hočemo biti pošteni in zato povemo, da precejšen del krivde, da pogodba še ni pod streho, nosi oni del delavstva, pravzaprav njihovi voditelji, ki so s trapastim lepakom vso stvar zavlekli, in so organizirani pri marksistih. Zastopniki JSZ pa itak ne upajo samostojno voditi boj, kadar gre za delavsko stvar, vedno iščejo pomoči marksistov. Kar oni rečejo, to je tudi zanje merodajno. Da je temu tako, nam je nazorno pokazala stavka stavbincev na Jesenicah, ko niso niti v času stavke smatrali potrebno aktivno sodelovati, temveč so vse prepustili marksističnim »Fiirerjem«. Mi smo temu napravili konec in si ustanovili svojo organizacijo, katero bomo sami vodili in svoje pravice sami zastopali. Imamo svojo organizacijo stavbincev, ki smo jo morali radi zakonov in moči nekam nasloniti, to je na eno izmed central delavskih organizacij v Ljubljani, ki so registrirane v Delavski zbornici. Izmed vseh pa nam je dala največ opore »Zveza združenih delavcev«. Njena odločnost za delavsko stvar in doslednost v načelnih zadevah nam je imponirala in smo iskali z njo stike. \ razpravah nam je v močno oporo in se tudi edina najbolj močno poteguje za predloge jeseniškega delavstva, ki hoče biti enakopravno v Ljubljani. Nekateri od JSZ na Jesenicah hočejo biti naivni in nas razkropiti, toda žal mi smo skupaj in bomo ostali. Skrbijo naj raje bolj za zapostavljene njihove člane v KID, cla ne bodo pri nas iskali pomoči. Mesto gostilniške debate, pojdite po pisarnah in delajte za svoje člane, nas pa pustite v miru! Če mislite, da nas boste pridobili z lažjo, se motite. Mi smo več sveta videli in ga tudi okusili kot pa kdo izmed vas, delo za delavske interese naj bo vaša briga in ne politika. Kdo je prešibak in kdo je dovolj močan, naj odloči zato merodajni zdravnik. ne pa voditelji od JSZ. Razprave za novo pogodbo se sedaj vršijo naprej, zaključka pa še ni. Ena izmed najglavnej-ših naših zahtev je ta, da je jeseniški stavbinski delavec plačan tako, kakor v cenejšem kraju. Če je Ljubljana priznana za L razred, potem so še bolj upravičeni to zahtevati jeseniški etav-binci. Vsak izgovor o dragih parcelah.in ne vemo kaj še vse je samo prazno besedičenje. Kdor hoče zidati ali pa povečati svoje obrate, mora pristati na pogoje stavbenika. Ta pa mora računati na ceno delovne moči. Vsako zidanje v škodo gradbenega delavstva pa je s podjetniškega in delavskega interesa škodljivo. Mi na Jesenicah delamo, trpimo in imamo pravico predlagati in zahtevati vsaj tak zaslužek, ki ga ista firma daje drugje pod drugačnimi pogoji. Mi ne zahtevamo nič pretiranega, če hočemo to. kar ima Ljubljana. Pri nas je življenje dražje in gospo-darji-podjetniki imajo močno sigurnega plačnika v precej ugodnih plačilnih pogojih. Zato gospodje okrog »Slograda«, ne zavlačujte naših zahtev in nam dajte, kar nam lahko daste brez škode za delo pri KID. Z Dreznice v 6. številki listu »Nu mejah« smo poročali, da je hunskn uprava črtala iz občinskega i)roračuiia 30.(XK) Din /a fond graditve šole in odoorila le lO.tKK) Din. Hudi tega in še dveh točk, ki jih je zavrnila banska uprava v ponovni pretres občinskemu odboru, se je vršila dne 29. marca občinska seja, na kateri je odbor znižal občinske doklade nu neposreclne davke od 75% nn (>0%. Ostali dve točki, ki se tičeta popravila cest in plače organistu, pa na efektu nista nič spremenjeni, ker se je postavka samo imensko razdelila in spremenila, vsota pa je ostala ista. I'ripomniti pa moramo tudi, da se je davčna osnova v i)roračunu za leto 1'Л7-38 znižala zu našo občino od Din 96.91?—, kakor je bila za leto na Din 'И).776.— in je nižja zu Din 6.137. Znižala ])a se je tudi trošarina na neke vrste pijač za Din Nasprotno pa je občin- ski odbor zvišal plače občinskemu delovodju, kakor smo že poročali v 6. številki, občinskemu slugi in mesogledniku. .S tem je pokazal odbor svoj socialni čut. Zvišala se je plača tudi tistemu, ki je proti sedanjemu občinskemu odboru vodil hudo borbo in se Se ni prav dosti poboljšal. Cotovo se ne zaveda, da ga i mu občina v službi samo radi usmiljenja. Prejšnji občinski možje /. nušimi ljudmi niso tako nostopuli, če pomislimo, du so zapodili od delu človeku, ki je volil našo listo in to takoj drugi dan po občinskih volitvah. Sedanji občinski odbor |)a je pokazal tako glede občinskih dajatev, ki so se znatno znižale, in prejemkov občinskih uslužbencev, ki so se zvišali, veliko delo in napredek v našem občinskem gospodarstvu. •Naša občina je pred krutkim prejela od bunske uprave i/, bednostnegn fonda večjo vsoto denarja za najpotrebnejše občane. Delazmožni morajo odslužiti z delom, ki jim ga oddeli za to postavljeni posebni odbor. Prepričani smo, du bo odbor praviČTio in socialno razdelil tako, da n<' bo nihče upravičenih zupo-Ntuvijen, kukor s(! je včasih dogajalo. Naši nasprotniki se najbolj odlikujejo z ovudu-štvom. Ne morejo se odvaditi svojegu ovadtiškega pokliea, ki so si ga pridobili v easu i)rejšnjegu režimu. Ali res niinute drugegu dela. каког du denun-eirate ljudi, ki niso ničesar drugegu zakrivili, kukor samo to. du so nuši pristaši. Vzemite v roko metlo in pometajte nred svojimi nragi, saj imate vse polno smeli, Ovaduštvo je grdooija. če se ovaduh podpiše, če si pa tega ne upa, je pa še večja. Zato ne spravljajte naše lep«' fare s svojimi grdobijami ob dobro ime, ker se že eelo državni orguni, ki imujo mnogo dela s tukimi nečastnimi dejanji, jezijo in pripovedujejo, da se taki slučaji ne dogajajo v nobeni drugi občini. V zadnjem času je bilo vloženih okrog 15 anonimnih ovadb na razne državne naslove in niti v enem slučaju ni bilo dokazov, še celo komuniste so videli v naših vrstah, tako da so prišli neko jutro navsezgodaj iz Ljubljane tajni policisti in nekaterim našim ljudem preiskali stanovanja. Pri nobenem niso našli niti najniunjšegu dokaza, da bi propagiral za komunizem. Mi pa nismo nobenega ovadili, čeprav so na naših shodih nekateri nasprotniki vpili: »Živijo Moskva! Volite Moskvo! Volite Bizjaka!« Sreskemu načelstvu je bila poslana kolekovana anonimna ovadba za našo občinsko pisarno, da je nehigienična, ker je j)oleg »kravja štala, gnoj in gnojnica/. Celo za julijski nromet se bojijo, da bi s tem ne bil okužen. Naša občina je kmečka in zato ni nobena pogreška, ee je tudi občinska pisarna poleg kravjega hleva, ki ze s tem predstavlja občino, da je kmečka, in tudi tujcem bo gotovo všeč, ko bodo hodili po opravkih v ])isarno in tam videli lepo kmečko poslopje, na katerem visi cela vrsta pristnih gorenjskih nageljnov. Vonj nageljnov pa bo jiopolnoma zadušil »smrad gnojnice« in tuko bo ostul volk sit in kozu cela. Gnoja in gnojnice pa je nedaleč proč vse polno. V ovadbi se bojijo tudi za zdravje našega občinskega delovodje, kar smo se najbolj začudili. Sprašujemo se, 0(1 kod naenkrat tako velika skrb za občinskega delovodjo? Saj je bila vendar pred kratkim tako liuda iavna kritika, ko se mu je plača povišala. Čez par let se bo gotovo popravljala šola in takrat bo občinski odbor moral gledati, da bo lam tudi občina dobila svoj prostor za pisarno. Potem pa ne boste zabavljali čez »gnojnico in gnoj«, pač ])a spet za kaj drugega. Za drugič pa prosimo, da imejte toliko korajže in se na ovadbe pod|)isujte, da se bomo še lažje pogovorili. Pa še nekuj drugega nus kuzi v naši fari in sicer postajanje med sv. mašo pred cerkvijo. Ta grda iia-vadu se kur ne more odpraviti. Vse polno frkoliiiov pa tudi nekaj odraslih mož je vedno pred cerkvijo. Upamo pa na sedanji sv, misijon, da se ta rana zaceli in če še to ne bo pomagalo, bomo pač morali naprositi oblast, da napravi i)o še veljavnih uredbah red, V 6. številki lista »Na mejah« smo tudi sporočili, du je V i licenci jeva konferenca sklenila ))ričeti zbirati fond za graditev iibo/.iie farne hiše za stanovanje ubožcev. Vsied tega bodo delovni člani prihodnji teden, t. j, od 18, do J5. t, m, pobirali prostovoljne pri- on nekaj pomeni v narodu — v državi. Tam boste začeli šele ceniti civilno življenje, tam boste spoznali, kaj vam je dom, mati, prijatelji, društvo. Tam boste šele čutili ono vez, ki vas je tu vezala na društvo. Greste od nas in sicer za nekaj mesecev. Toda kaj rado se zgodi, da se povrnejo fantje od vojakov in često tam pozabijo, da so slovenskih mater sinovi! Zgodi se tudi, da pozabijo na svojega Boga, Fantje, danes, ko jemljemo slovo, se vam zahvaljujemo v imenu društva za ves vaš trud in za vašo požrtvovalnost. Hvala vam za vse in Bos: vam plačaj! Tam v daljnem kraju ne pozabite na nas! Ne pozabite, da ste Slovenci, člani naroda, ki je sicer majhen, a ima lepo zgodovino za seboj. Povsod in vsikdar ostanite Slovenci! Povsod in vsikdar katoliški fantje. Pojdite in pridobite si moči. okrepite si voljo, da boste potem zmogli boj za narod in narodne svetinje. Ko se vrnete, upamo, da zopet pridete med nas. da zopet skupno nadaljujemo delo za naše katoliške ideje, da se skupno borimo za slovensko kršč. fronto. Želimo vam vse najboljše tam v novi službi, ostanite naši! Vrnite se k nam katoliški Slovenci! Fantje so odšli z obljubo, ostati zvesti našim in svojim idealom z zavestjo, da niso osamljeni, ampak da jih spremlja s svojimi vezmi celokupno društveno članstvo. Bog z vami, fantje, in na veselo svidenje! Fare in krall v Radovljiškem okraiu, dopisujte v list „Na Mejah" DomaČe hijene četudi vreme ni naklonjeno in se skoraj trdovratno drži kakor je l)ilo na dan 40 miičen-cev, vseeno — pomlad je tu. pomlad cvetoča, pomlad zelena, najlepši čas leta. Po vrtovih je že pognalo, gredice že dobivajo pestro barvo, cvetja in zelenja bo v nekaj dneh, kamorkoli se bo človek ozrl. Tudi po božjih njivah bo v kratkem vzbrstelo, pokopališče bo postalo |)ri-juznejše kot pa v zimskem času in ljubeče roke svojcev bodo njim. ki spe večno spanje pod gomilami, okrasile. Pa se najdejo ljudje, ki, komaj zaslužijo to ime, ki ne trpe okrašenih zadnjih bivališč preminulih in jih moiajo v svoji nerazumljivi brez-vestnosti skruniti, cve- 6 tlice poteptati, izruvati in drugam presajati košati nagelj, odtrgati vrtnico ter si jo zatakniti v gumbnico. Da, da, resnica je to, nič ni pretirano in že ponovno so bila taka početja predmet javne graje, tudi s cerkvene prižnice se je že svarilo in prosilo obiskovalce pokopališča, naj pazijo na takšne pokopališke hijene. Saj, ako to stvar premislimo, je takšno dejanje naravnost rop mrtvih. Ni lahka stvar skru-nilca groba izslediti, pa naj bo na pokopališčn še toliko obiskovalcev. Vsakdo se pač sklanja nad grobom, iiravnava, grebe, ravno tako pa tudi tat. V ugodnem trenutku opravi svoj umazani posel. Težko je sicer verjeti, da se najdejo ljudje, ki tako padejo, a žal, tudi pri nas nismo brez teh. Oddam v najem s prvim majem enodružinsko hišo. Jadranska 3. Gospodaric, meščanska šola. Zemljišče za letovišče, njive in travniki v ravnini, 28.000 m', ob drž. cesti med Mojstrano in Kranjsko goro ugwlno naprodaj skupaj ali v manjših parcelah. Informacije pri upravi lista >Na mejah*, Jesenice. Večino plačila prevzem hipoteke. spevkc po hišah. Prosimo vas, da omehčate srca in darujete po svojih močeh za to prepotrebno hišo. Krajevna organizacija JRZ vabi vse člane in lists, kateri so volili ob zadnjih občinskih volitvah Finž-garja, da se udeležijo občnega zbora v Prosvetnem domu, ki bo v nedeljo, dne 2. maja ob 5. uri popoldne. Občinski odborniki bodo tudi poročali o občinskem gospodarstvu. Zato se udeležite polnoštevilno! Dekliški gospodinjski tečaj bo zaključen v nedeljo, dne 25. t. m. Ta dan bo razstava v Prosvetnem domu od jutra do večera. Pričakovati je obilo udeležbo. Dne 2. maja pa bo naše prosvetno društvo uprizorilo vojno dramo »Hrepenenje po materi«. — Igra predstavlja trpljenje vojakov v svetovni vojni, predvsem Slovenca, ki je poslednjikrat želel videti svojo mater in domačo slovensko zemljo — a se mu ni posrečilo, ker mu je krogla pretrgala nit življenja. — Igra bo ponovljena na praznik Vnebohoda ob 5 popoldne in mogoče še v nedeljo, dne 9. maja ob 8. uri zvečer. Za igro je veliko zanimanje, zato si vstopnice pravočasno preskrbite. Na popoldansko prireditev opozarjamo okoličane, da se udeležijo v čimvečjem številu. Za materinski dan so naši malčki na belo nedeljo popoldne povabili svoje mamice pa tudi drugo občinstvo v naš Prosvetni dom. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano. Na sporedu so bile lepe deklamacije naših najmlajših, igrica »Pavelčkova piščalka* in nekaj pesmic, ki nam jih je prav lepo zapel mladinski zbor. Vsa prireditev je bila izvedena kar najlepše in brezhibno, za kar se moramo zahvaliti našemu g. šolskemu upravitelju in gdč. Čibejevi, učiteljici iz Lesc, ki sta se res dolgo in požrtvovalno trudila, da je predstava, s katero so se otroci oddolžili svojim skrbnim mamicam, potekla nad vse pričakovanje dobro, tako da niso bile zadovoljne samo mamice, ki so s solzami veselja v očeh zasledovale prireditev, ampak sploh vse občinstvo, ki je pokazalo svoje priznanje z navdušenim ploskanjem. Več higiene Kiio i/med najvažnejših, če ne sploli najvažnejše živilo, ki prihaja na Jesenice iz l)ližnje in daljne okolice, je brez dvoma mleko. Od vsepovsod ga do-važajo, z vozovi, avtomobili in vlaki. \e mislimo tu načeti vprašanje, kakšne kakovosti je dostikrat to, zlasti za mladino tako važno hranivo, (lasi bi se tudi o tem dalo mnogo napisati in poklicati v spomin razne mlečne kontrole, ki so se vršile in pri katerih se je ugotovilo marsikatero nerednost — v škodo konsumenta seveda. Nekaj drugega je, kar hočemo tu povedati in čemur bo gotovo vsakdo ])ritrdil. Ako greš v zgodnjih jutranjih urah, zlasti v adventu ali postnem času, ko je do šeste ure in še dlje temno, tedaj vidiš, da stoje posode za mleko ob kostanjih jeseniškega drevoreda, po kotih hiš, na pragih, skratka, povsod tam, kjer čez dan psi, ponoči pa mačja zalega odlaga svoje iztrebke. Morda bo kdo rekel, da je na zunanji strani posoda lahko kakršnakoli hoče. Prav, komur je tako prav. Ali včasih se pa te posode vendarle tudi umi-jejo in očistijo v skupni kopelji in takrat ta nesnaga zaide tudi v notranjost posode. Vsakdo pa, ki ima količkaj čuta za snago, bo zahteval, da je tudi na zunaj posoda, ki vsebuje tako važno živilo, kot je mleko, snažna. Z nekoliko dobre volje in vsaj malo čuta za higieno se da tudi ta veliki nedostatek odpraviti. Upamo, da bodo te dobronamerne besede zadoščale. Prejeli smo in priobčujemo v »Delavski pravici« z dne 8. aprila, pod člankom BoNa mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Ulejec