Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto II.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 8.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Зе^епке, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
3esentce. 15. aprila 1937
Prečistimo naše vrste
že mnogokrat so bile te besede izgovorjene med nami, premnogokrat vržene med množico razkropljenih in slepo tavajočih individijev v upanju, da jih porazdelijo in povežejo v odgovarjajoče skupine, da zaustavijo njih brezplodno beganje, ki z vsakim dnem kaže vidnejše znake pripadajoče družbe, odkriva degenerirano med-vrsto iste, ki grozi z usodno gesto zaustaviti kulturni dvig vsega naroda.
Kljub temu, da vsak dan znova sprejemamo take in tem slično prikrojene sunke k vzdramitvi od vseh strani, kljub temu, da posledice obče zaslepljenosti, ki nas drže v svojih krempljih, opažamo na sebi ob vsaki priliki v obliki zahrbtno puntarske sovražnosti in maščevalnosti, se ne ganemo iz usodnega gnezda, v katerem hoče hudič zadušiti Resnico. Da je tako in nič drugače, nam jasno izpričujejo dnevi, katere brezmiselno preživljamo, in dogodki, ki so naša skupna lastnina in smo jih deležni vsi brez razlike z dobrim ali slabim odzivom, z lepo ali grdo mislijo. Pa vendar kljub temu, da se v slehernem izmed nas zbudi z dotikom zunanjega življenja neko malo hotenje dobro sprejeti ali slabo zavreči, se koristnemu posvetiti ali škodljivo obsoditi, se trdovratno držimo svojega življenjskega prostorčka, ki ga v svoji odvisnosti od nizkih trenutnih užitkov nikakor nočemo opustiti, bodisi v sovraštvu do dela za skupni blagor ali v strahu pred duševno preusmeritvijo k idealom, ki zahtevajo brezpogojen odpad strasti in slabosti.
I o je razgaljena resnica o našem družabnem jedru, ki ga skušamo z zunanje plati odeti v kričavo samozavest, ki preveč Uči na skrpucalo, da bi mogla vzbujati videz zdravja in klenosti, pač pa nudi našim neprijateljem z rdečim znamenjem okinčano Ahilovo peto, katera more biti vsled naše zakrknjenosti slej ko prej smrtno zadeta. In nihče ne bo upravičen reči, da takega zločina nismo sami pripravljali. Če hočemo biti pravični, ne smemo pripisovati vso krivdo naše razklanosti samo dobri ali slabi volj!, mrtvilu in zaslepljenosti naroda, pač pa v še večji meri individualnim činiteljem, ki so kakorkoli že usmerjali ali usmerjati poskušali njegovo pot in gradili njegovo kulturo. Niso grešili tako, da bi iz lastnih hotenj delali ali sejali slabo, pač pa zaradi svoje velike ljubezni do naroda, ki so njega dobrobiti posvečevali več truda in pozornosti kot pa gnojnemu izpuščaju na njegovem telesu, ki ga je vseskozi spremljal in razkrajal. Potem ni čuda, da se narod ni mogel povzpeli na tisto višino, ki mu po svoji sposobnosti in kulturni zrelosti pri tiče, saj se je vseskozi moral boriti proti parazitom v svojih vrstah in moral se je ščititi proti strupom, ki so jih neutrudno in po načrtu izločevali v njegovo živo meso. Tako se je vlekla ta borba za dobro in zlo, za rast in propast z vedno večjo nujnostjo in zagrizenostjo. In vseskozi je raslo vprašanje — zakaj?
Odgovor je lahek, toda vtelesiti ga je težje. Kdo bi zlomil šop povezanih palic? Nihče! Kdo bi razkropil narod, ki je eno telo in ena duša? Nihče! To geslo gre upoštevati danes, ko smo v vsej jasnosti dognali, da je ves gnoj in ves parazitski zastrupljevalni sistem za slovenski narod usoden. Tem tvorom v naših vrstah veljaj ves boj, veljaj nož na zlohotne korenine in treba je iztrebiti vse do zadnjega gnilega ivera. Kdor pa hoče ostati v naših vrstah, naj se očisti ter gre z nami v tesnem objemu novi bodočnosti naproti.
Na tem mestu smo že večkrat poudarili, kaj nam hasne učiti se od naših prednikov, da bi tako prekaljeni mogli čimbolj koristiti narodu kot posamezniki in državi kot jeklena celota. Vemo pa tudi, da je vsak individij proti svojemu narodu, kakor hitro se podvrže duhu tujega naroda, ki mu je idejno nasproten in s tem trenutkom že v breme naroda, katerega dolžnost je, da ga kot svojega otroka preusmeri in prerodi. Kadar pa so isti do dna prežeti s tujim strupom in neozdravljivo bolni, takrat ga velja brezpogojno odrezati od narodovega telesa.
Dobro vemo, od kod in zakaj prinaša tuje valovje našemu narodu toliko teh bremen, zakaj se na vseh mogočih mestih obešajo nanj ter ga skušajo potegniti s seboj v svetovno zmedo, v kateri naj bi se razbil in izginil. To je podlo delo tistih, ki so v svoji notranjosti tako gnili, da jih je strah zdrave skupnosti, ki jim grozi, da jih slej ko prej prisili k umiku na zapuščeni otok gobavcev.
Priznati moramo, da smo bili doslej preveč popustljivi proti plevelu v naših vrstali, ki se je ovijal naših teles in se skuša s poslednjimi močmi in pretkanostjo obdržati v bližini našega duhovnega ustvarjanja, da iz njega črpa silo za svojo neupravičeno rast. Doslej je ljubezen do bližnjega tako usmerjala naš katoliški pok ret, da nismo pustili zaostati izgubljencev in okužencev, ampak smo jim stregli in jih zdravili v svojih vrstah kljub temu, da so oni to usmiljenje zlorabljali, nas razkrajali ter sejali sovraštvo samo z enim ciljem svetovne revolucije.
Tega je sedaj dosti in tukaj je konec in začetek. Konec miniranja naših temeljev, konec trganja in razkosavanja naših vrst, ki so pripravljene dati za slovenski narod vse svoje sile in duhovno bogastvo. V naših vrstah morajo biti obrazi odkriti in kogar je sram in je šibak, naj se odstrani, ker mi bomo ruvali trnje in plevel brez usmiljenja, ker sedaj gre za narod, za slovenski rod in zemljo. Za ta mladi katoliški pokret potrebujemo prekopane in čiste zemlje za silno rast, ki hoče živeti iz naroda za narod in njegovo utemeljeno bodočnost. In kdor se bo dotaknil te mlade rasti, se bo dotaknil naroda, ki hoče in mora biti svoboden. Naj zuplupolujo prapori nove slovenske katoliške mladine.
Z Jesenic
Neredno dostavljanje
našega lista naročnikom. Kar neprestano se ponavljajo pritožbe naših naročnikov, da jim pošta lista ne dostavlja redno. Nekateri kar že po dve, tri številke zaporedoma niso prejeli, dasi so bile pravočasno in pravilmo predane na tukajšnjem pošt. uradu. Uprava hoče zato tej nerednosti vsekakor narediti konec in prosimo vse one, ki lista niso ali ga ne prejemajo redno, da nas takoj o tem ob-veste', da ukrenemo potrebno, da se to ne bo več dogajalo.
Med angelce se je preselil učenec II. razreda tukajšnje narodne šole Razinger Borut. Bil je miren in priden učenec. Zdaj pri Bogu prosi za svoje starše, za součen-ce in za nas.
Šolska mladina naj bi
posečala samo tiste kino predstave, ki so Specialno njej namenjene. Kakor bo odrasli modro pazil na svoje govorjenje vpričo otrok in bo govoril v drugi besedni izbiri vpričo njih in v drugi vpričo samo odraslih. Tako je prav, da se tudi življenje na platnu ne kaže otrokom v istem stilu kakor odraslim. Pa se ta mladež, če le more, rine tudi tja, kjer ni mesta zanjo. Krekovo društvo je ne oziraje se na finančni efekt predstav v tem oziru prosilo merodaj-ne faktorje, da se tu strogo . izvaja potrebno nadzorstvo nad mladino. Tako sedaj tudi varstveni organi pazijo na to. Naša krajevna šolska vodstva in prosvet-lui oblast so izdale za šoloobvezno mladino v tem oziru določene, jasne in stroge odredbe, ker finančno vprašanje kino podjetij tu ne sme igrati nobene vloge, ko gre za zdravo rast naših otrok. Na to stališče in te odredbe opozarjamo starše, da se jih strogo drže.
Drugi prosvetni večer pripravljajo naši stav-binci. Zadnjo sredo v aprilu vprizore Finžgar-ievo; »Nova zapoved«. Va sporedu bo tudi nekaj pesmi njihovega zbora in deklamacij ter večeru primerno skiop-
2
tično predavanje. Upamo, cia bo udeležba na tem večeru bolj razveseljiva, kot je bila na prvem.
Kino predstave v Krekovem (lomu so postale po usoe.šnem prizadevanju (Iruštvenega kino-odseka neke vrste jeseniške atrakcije. Kino-odseku jo treba priznati, da zna skrbeti za izbran spored, brezhibno predvajanje in ustvarjanje javnega mnenja v prid svojih predstav. Upamo, da bo v vsakem pogledu delovanje društvenega kina ostalo tudi v bodoče na enaki višini, ko lahko z mirno vestjo rečemo, da je dober.
Okrožni svet Triglavskega fantovskega okrožja se je vršil v nedeljo v Krekovem domu ob zares polni udeležbi. Kdor je videl te fante in njihove vesele obraze, je vedel, da nas ni treba biti strah pred bodočnostjo. Vesolje in volja do strnjenega dela bo zrušila barikade in zasede nasprotnikov.
Tehnični tečaj Triglavskega fantovskega okrožja bo v nedeljo 18. t. m. v Krekovem domu. Tečaj bo celodneven in opozarjamo nanj fantovske odseke, da pošljejo nanj svojo vaditelje. Fantovski odseki, hitite s pripravami za letošnje tekme!
Krekovo družino na Jesenicah so nekateri zopet obudili, da bi v njej zbirali mladino za svoje razdiralne namene. Kar v Krekovem domu so se hoteli nastaniti. 1 u pa so jim razločno in odločno rekli svoj: Ne! Mi imamo svojo mladinsko organizacijo, ki zares lopo dela '.n ne rabimo nobone, da bi njene vrsto razbijala. I i časi so minuli in gredo k svojemu koncu.
Razveseljive posledico
v čuvanju javne moralo jo rodila ustanovitev jeseniškega policijskega komisariata. Precej jih je že, ki so šolo zdaj zvedeli, da tudi državni zakoni čuvajo nad njo. Bilo jo ros že potrebno, da so v tem ozirii napravi rod. Bili smo tako daloč, da so ni žo nič čudnega zdelo, če sta so dva ločila, pa so zopet kje drugje vsak z drugo partijo združila. Družino so razpadalo, moralna in materialna revščina pa jo vidno naraščala. Sedaj so tudi za prijatelje lakih gnilih razmer nastopili težji časi.
V kavarni Novak menda nič ne poznajo cerkvenega leta. Tako bi vsaj človek sklepal |)o življenju v njej. \ič no vodo, (ia je pred veliko nočjo rosen postni čas in da /ali čut katoličanov, kdor v toi l času priri-ja
Da bo konec nejasnih dni...
\ sa prizadevanja, ves friid in vsa potrpežljivost, ki so jo skozi dolga leta izpričevali tisti naši krogi, ki so bili nasprotni marksistično navdahnjenim smernicam Jugoslovanske strokovne zveze, je bila brezuspešna. \ es njihov up, da bodo odločujoči gospodje okrog JSZ končno vendar spregledali in začeli hoditi konstruktivno pot, vredno katoliškega delavskega borca za pravičnejšo ureditev človeške družbe v skupnosti z občeslovenskim katoliškim pokrelom, se je razblinil ob kričečih dejstvih rušenja tega skupnega pokreta. 1 ako jjri nas, tako tudi drugod v naši ožji domovini.
Hodili so v premnogih slučajih roko v roki z nasprotniki, udrihali po lastnih vrstah, borili se za zmago nasprotnih z janičarsko udarnostjo, žalostni bili uaših zmag, veseli naših porazov.
Hvalisajo ljudske fronte Francije, Španije. Za teror, ki ga te izvajajo po vzorcu Rusije in Mehike, ne najdejo obsodbe. Če čitate glasilo JSZ Delavsko pravico«, najdete tam v drobnih vesteh potrjen je vseh naših trditev.
Zato ni mogoče več tako naprej. Povedati moramo jasno, da je za zavednega katoličana, ki je kot delavec vraščen v našo slovensko ljudsko in uarodno skupnost, nemogoče še nadaljnje sodelovanje z Jugoslovansko strokovno zvezo. Kdor hoče v tej skupnosti ostati, ne more biti obenem član organizacije, ki to skupnost ob vsaki priliki razbija. Nam je zelo žal, da je tako daleč prišlo in mi ne nosimo nobene krivde na tem. 1 oda nemogoče nam je mirno in prekrižanih rok gledati in pustiti, da bi šlo po tej poti naprej.
Mi hočemo, da se našega poštenega delavca iia noben način ne zavaja na kriva pota, ki vodijo neposredno proč od zdravih temeljev skupnega življenja naroda, posredno pa tudi proč od resnične duhovne skupnosti s cerkvijo. Mi hočemo imeti organizacijo delavcev, ki naj bo po svojem delu in po svoji samostojni življenjski sili jedro in udarna četa vsega našega ljudskega gibanja. Mora bili vrelec življenja in šola za druge stanove narodove skupnosti. Mi smo siti večnega caplanja za marksistično ideologijo in neizprosni njeni nasprotniki, siti tudi takih voditeljev. ki so k Marksu v šolo hodili in ga nasilno s Kristusom ženili. — Mi verujemo v svojo lastno zmago in hočemo, da ver je vanjo tudi naša delavska organizacija in njeni voditelji.
JSZ pa je pokazala, da le vere nima. Njeni voditelji vodijo taktiko ljudskih front in v praksi in teoriji le preradi igrajo vlogo manj nadarjenih učencev svojih sotovariSev iz socialističnih strokovnih organizacij.
Naši delavci so morali na žalost sami doživeti. da je šlo vodstvo organizacije, ki so jo s svojim denarjem podpirali, preko in proti veliki večini svojega članstva in je svoje delovanje uravnalo mimo ali celo proti njegovemu hotenju zato, ker se je dvema, trem tako zahotelo in ker je mig ocl nekje tako dan.
Ne moremo zato drugače, da po vseh žalostnih izkustvih pribijemo: Ni mogoče več katoliškemu delavcu podpirati takih smeri, take taktike in take organizacije. Preokreniti je treba popolnoma in v celoti in zadnji čas je za to.
Zato je Strokovna organizacija <lelavcev« v Krekovem domu, kjer je bilo doslej včlanjeno skoro izključno stavbinsko delavstvo, katerega organiziranje je JSZ zanemarila, v poslednjih časih svoj delokrog razširila tudi na druge stroke delavstva. Doslej so ustanovljene v njenem okrilju tri skupine: skupina stavbincev in skupina kovinarjev ter mešana skupina. Ta naša organizacija. ki jo je rodila sila razmer, je vsled zadržanja JSZ na nedeljskem občnem zboru soglasno sklenila, <la se kot samostojno društvo včlani v »Zvezi združenih delavcev«.
Delavstvo, bodisi stavbinci ali pa kovinarji, člani naše krajevne »Strokovne orgijJiizacije delavcev«, se v polnosti zavedajo odločilnosti tega sklepa. ] oda po vsem, kar smo zgoraj povedali in kar smo že v prejšnjih številkah poudarili, drugače biti ni moglo.
Strokovna organizacija delavcev« ZZD na Jesenicah stopa tako pred jeseniško javnost, zlasti pred jeseniško delavstvo z željo, da bi njeno težko odločitev prav razumeli in da bi jo v njenem delu za moralni in gospodarski procvit kraja, zlasti pa strokovno organiziranega katoliškega delavstva vsi zadosti podprli.
Komur je nezavisen katoliški pokret za dosledno borbeno organizacijo pri srcu, kdor hoče konec napraviti dosedanjim nezdravim razmeram v naših vrstah, ta jo bo podprl po svojih močeh.
Zato možje in fantje, ki ste zares v naših katoliških vrstah zrastli in hočete, da te vrste zmagujejo, vstopite v Strokovno organizacijo delavcev«, stavbinci v sku])ino stavbincev. kovinarji v skupino kovinarjev, drugi v meSano skupino!
Vsak zaveden delavec — katoličan mora biti naš član. Priglasite se lahko za vstop vsak delavnik od 8 do 12 in od 14 do 18 pri naši poslovni tajnici gdč. Stani Torkarjevi.
Razni oziri morajo odpasti. Kdor je zavedno naš. bo šel preko teh ozirov in se bo včlanil, da bo konec nejasnih dni.
Kako mislijo naši mladi...
Komunizem na Jesenicah
To/ko je govorili o ohslojii in razvoju komunizmu nu JesiMiiculi. ker je ol)sloj le organizacije prepovedan ler je vsled lega morala poslali lajna. Kavno radi lega pa ne moremo določno reči. da je lako ali lako močna in li in li so njeni člani.
/alo l)om govoril samo o leni. kolikor mi je znanega in kolikor približno Indi že vsak Jeseničan ve.
Kaj so komuiiisli in kaj hočejo, lo ni nobena lajna. Hočejo nov družabni red po .\larxovih idejah, livropskc države po večini so se laki spremembi obsloječih državnih oblik in gospodarskega reda poslavile odločno po robu. \ sled lega so prepovedale obsloj komunizma. Seveda
so se morali komu nisi i umaknili in ulihnili. Niso pa prenehali delovali. Šli so na agitacijo od moža (h) moža ter s tem večali svoje vrste. Njihove organizacije obstojajo v sistemu trojk, to so po trije in trije; poznajo se le po trije med seboj. .Navodila, katera laka trojka dobiva, zelo ločno rešujejo.
I udi pri nas na Jesenicah je komunizem raz-predel svoje mreže. Nfndar pa se ne more uko-reninili. to pa radi kolikortoliko povoljnih razmer delavslva. \ i udar obstojajo lu<li komunistične trojke in treba je budno zasledovali njih delo.
Kje pa bi v zadnjem času lahko rekli, da je delo komunistov. Vzemimo na primer zadnjo delavsko stavko na Jesenicah in Javorniku. ?.enske so zastavile vhod in delavcev niso puwlile ven.
3
stavka se je začela. Večina delavcev ni vedela, zakaj štrajkajo. In kdo je vse to vodil? Lahko z mirno vestjo rečemo, da komunisti, ker predobro poznamo njih metode.
Res, vsak delavec se bo bojeval za svoje pravice in tndi naši možje in fantje so bili za odločno borbo. Radi tega pa še ne moremo reči, to je komunist, čeravno je vztrajal na tem, da se mora stavka držati, dokler niso vse stavljene zahteve v celoti rešene. Znano pa je, da so komunistični agitatorji bili za zavlačevanje in da so spretno agitirali in ustvarjali med delavstvom razpoloženje, ki bi šlo v njihov račun.
Kot drugod, tako so tudi na Jesenicah poslali žene v prve vrste. Posebno dobre so za take slučaje noseče matere. Zakaj? Ako oblast malo bolj odločno nastopi in jo katera, posebno katera nosečih skupi, je to dober šlager za agitatorje. N. pr. žene so pretepli, ozirali se niso niti na noseče, z bajonetom so jo zabodli, najbrže bo umrla itd., in tako se je v resnici govorilo pri nas.
Komunistične trojke. To je zelo dober sistem organizacije radi tega, ker se člani med seboj ne poznajo. Ako namreč oblast pride komu na sled.
more clotič'iii izdati samo dva člana, ker so mu ostali nepoznani. Nevarni so ti ljudje, ker jim ne moreš dokazati: »to si«. Budno pazimo, kaj se dogaja med nami in marsikaj bomo opazili in v tem spoznali delo komunistov. V najnovejšem času se Jeseničani lahko postavimo z novim delnim uspehom komunistov. To je takozvana enotna delavska fronta, drugod to imenujejo »ljudska fronta«. Videli smo pri zadnjih občinskih volitvah nastop te zmesi. Skuhala jo je komunistična kuhinja. Ime in pa gesla so privljačljiva, n. pr. svoboda združevanja, zaščita delavcev, za samostojno Slovenijo in nebroj takih šlagerjev, ki so preračunjeni na demagogijo in ki morajo vsakogar navdušiti. Če pa kdo nastopi proti, je izdajalec delavstva.
Več o komunizmu na Jesenicah ne vemo. Vemo, da je, poznamo njihovo delo in način njihovega dela, ne poznamo jih pa, kdo so ali vsaj dokazati jim ne moremo. Glavno je, da poznamo njihove ideje in cilje. V nas pa je, da proti njihovim teorijam postavimo svoje ideje in delo. Le s pomočjo obilnega dela in samozatajevanja nam bo uspelo, da bomo postali močan jez, ki bo zajezil komunizmu nadaljnje prodiranje med slovenskim ljudstvom.
Včeraj je bilo, danes ni, jutri bo
živimo v času, v katerem se dogodki tako rekoč prehitevajo: v enem letu več sprememb kot včasih v desetih in v desetih več kot nekdaj v celem stoletju.
Danes skoro ni človeka, vsaj med kulturnimi .Slovenci iie, ki bi ne bral časopisa. Ako ne zmore dnevnika, se oskrbi s cenejšim popoldnevnikom in ako tudi tega ne, pa vsaj s tednikom. Časopisje pa nam prinaša vse, kar se dogaja po svetu, zlasti kako se narodi in države pripravljajo na novo vojno in se oborožujejo. Toda, koliko pa je čitateljev, ki bi si dogodke, in to zelo važne svetovne dog(xlke, tudi zapomnili. Danes čitamo nekaj, kar nas popolnoma osvoji, prihodnji mesec pa najbrž niti več ne vemo za to, ali vsaj ne, kdaj se je ta ali ona stvar pripetila, spremenila itd. Poglejmo, koliko je onih, kaiteri bi pomnili, kar hočemo v naslednjih vrsticah ponoviti.
Versajska mirovna pogotlba, ki je bila podpisana na Vidov dan 1919, je Nemčijo ponižala do skrajnosti. Toda, naroda ni mogoče zatreti in streti. Zavezniki so zasedli Porenje in postopali z domačini kot s podjarmljenimi. Med Nemci je rasel odpor in ko je bilo okupacije konec, je narodna zavest z vso silo prikipela na dan. Nastalo pa je vprašanje, kako se otresti versajske sramote.
Italija je pokazala, kako. Socialni nemiri so sledili koncu vojne in pa nesposobne vlade. Stavke so si sledile, tovarne so zasedali komunisti, po ulicah so se vršili boji. Tedaj je Mussolini vkorakal v Rim, postal predsednik vlade ter ustanovil fašizem.
Avstrijski podanik, Adolf Hitler, bivši kor-porai v nemški armadi, je v novembru 1923 ])o-skusil z revolucijo, katera mu sicer ni uspela in so njega samega zaprli, toda plaz narodnega socializma jc bil sprožen.
Stalin je 1 rockega pregnal iz Sovjetije. 1928 je bila zamišljena petletka, boljševizem je jel graditi na gigantskem vojnem stroju.
Naciji so se jVovzpeli na povrSje; januarja 1931 je Hitler postal kancler. V istem mesecu je grof Uhida, japonski zunanji minister, objavil proklamacijo azijske Monroove doktrine: .izijo Azijcem, pri čemer je seveda mislil .Azijo ja-])onceni. Japonska je korakala na Kitajsko, usta-
novila mandžursko državo in zasedla pokrajino Jehol.
Princ Avgust Viljem, četrti sin bivšega cesarja Viljema, je izjavil, da je Hitler »dar božji Nemčiji«, kjer Hitler vodi, tam Hohenzolernci lahko sledijo. Nemčija je versajsko pogodbo trgala kos za kosom. Imela pa je strah pred Rusijo, ravno tako Japonska. Stalin pa si je pustil čas. Rusija še ni bila pripravljena. Petletka je rodila industrijo, še nedotaknjena zemlja je bila posejana, ženske so delale le skupno z moškimi in medtem, ko je milijone ljudi stradalo in umiralo od lakote, je država polnila svoja žitna skladišča kot — vojno rezervo.
Slavne Kruppove orožarne so se na podlagi versajske pogodbe morale pretvoriti v mirovno industrijo, sedaj pa so s polno paro zopet pričele vlivati kanone. Splošno je obveljalo geslo: Kanone prej kot pa maslo, maslo si poiščemo pri sosedih. Novačenje je zopet uvedeno, dečke od 10. do 14. leta že vadijo v rabi puške, strojnice in ročne granate. Vsako leto gre Hitlerjeva mladina 14 dni na orožne vaje, ki so tako naporne, da se mladina vrača popolnoma izčrpana, toda utrjena. In če tej mladini starši pripovedujejo o grozotah minule svetovne vojne, dobijo v odgovor: »Saj ne veste, kaj govorite.« Ob priliki šolskega slavja v nekem nemškem mestu je šolska mladina nosila prapor, na katerem je stalo: »Mi smo rojeni, da umrjemo za Nemčijo.«
Italijanski fantiči pričenjajo s polvoja.škimi vajami že z osmim letom. Isto je v Rusiji, kjer imajo najmočnejšo armado na svetu. Japonska se neprestano oborožuje, ves narod je vojaško organiziran, z enim očesom zre na Kitajsko, z drugim na Rusijo.
Angleži pa največ računajo na plinsko vojno. V njihovem načrtu je: vsaka hiša naj ima po en prostor varen pred plini in vsak državljan imej plinsko masko. En sam aeroplan nosi s seboj lahko tisoč užigalnih bomb, vsaka teh povzroči požar, zato so Angleži omogočili 200.000 mož močno armado pomožnih gasilcev. Britanci trdijo, da so zadnja leta zaostali v oboroževanju za drugimi državami in tako smo šele pred nekaj tedni brali, da je vlada dovolila neizmerno vsoto poldruge milijarde funtov za oboroževanje, kajti tako pravijo Angleži: »Zavarovati se mo-
plesne zabave, ki jih tam zares ni manjkalo. Mislimo, tla ima vsaka stvar svoj čas; mislimo pa tudi, (la naroda ples ne bo rešil, pa tudi podjetnika ne. Taka stvar ima vedno svoj zaključek, ki navadno ni vesel.
Zahvalo izreka Vincen-cijeva konferenca vsem dobrotnikom, ki so ji omogočili velikonočno obdaritev jeseniških siromašnih družin in po-edincev. Konferenca je poiskala in z njihovo pomočjo obdarila nad 60 družin ter jim tako v praznovanje praznikov prinesla nekoliko veselja. Dobrotnikom Bog povrni.
Slovo fantov vojakov, ki jih je te dni odhajalo z Jesenic precejšnje število, je bilo v Krekovem domu v sredo 7. t. m. Lepo število zastavnih, zavednih katoliških fantov se je poslavljalo od svojih društvenih tovarišev in voditeljev. Ti vsakoletni poslovilni večeri niso zgolj navada ali celo prilika za izmenjavo puhlih medsebojnih fraz, pač pa so jasen in neizpodbiten dokument tvorne skupnosti in tesne povezanosti članov pod skupno stre-' ho žarišča katoliške pro-svete in kulture. Da je ta skupna vez katoliške mladine globoka in trajna, je jasno izpričal ta večer, poln bratovskega in stanovskega razumevanja, na katerem je manifestiral svetovni katoliški nazor iz grl krepkih fankov, iz besede slovenske, o kateri so bili vsi edini, da jo bodo ponesli povsod in jo prinesli nazaj lepo in čisto. — Duhovni vodja svetnik g. Kastelic jim je v izbranem in lepo zasnovanem govoru položil popotnico v srca, naj bodo krepki in neomajni v službi kralju in domovini ter naj se v nobeni priliki ne sramujejo pokazati, da so sinovi slovenske matere in otroci Kristusovi. Zakaj, kdor ljubi svojo mater, ljubi domovino in kdor je Kristusu zvest, je vdan tudi kralju. V kratkih, prisrčnih besedah so se mu vojaki zahvalili za popotnico, tako tudi predsedniku g. Novšaku in predsedniku fantov g. Smole ju za tople besede in tovarišem društvenikom, ki so jim prišli podat roke z željo, da se skoro vrnejo pod streho skupnega doma zdravi in ponosni, jekleni l)orci za Resnico. Tudi mi želimo tovarišem vojakom vse dobro v tej težki službi in želimo jih skoraj videti v naših vrstah.
Na ohč. zboru I. del. kons. društva je bil po večini izvoljen stari zadružni odbor. Vodstvo zadruge je imelo v pretekli poslovni dobi mnogo brige in skrbi in pol-
4
ne roke ilolu. da to luišo gospodarsko orfranizaci-jo kljid) kritičnim časom ohdr/i na primerni višini. Mnogo teli skrlii in te/av ji povzročajo tisti njeni člani, ki so že lota in leta v zaostanku s plačili za prejeto blago. Danes, ko je trgovskemu svetli možno delati le z gotovim denarjem. je nekaj stoti-so'- neplačanih terjatev za sicer tudi tako solidno zgradbo, kakor je zgradba našega konsu-ma. velika postavka. Naj bi se člani tega zavedali in skrbeli, kar je v njihovi moči, da bi bil tu vzoren red. Odbor zadruge se zaveda, da tudi tekoča poslovna doba prinaša nove skrbi. Na Jesenicah se gradi to-časno železničarski kon-sum. ki bo imel velike prednosti v prevozni-nah: obeta se pa tudi tovarniški, ki ima zopet druga sredstva, da prebivalstvo naveže nase. Treba bo zato velike iniciativnosti in iznajdljivosti tako našemu konsumu kakor jeseniškemu trgovstvu sploh, da se v konkurenčnem boju obdrži na trdnih tleli. Mi želimo našemu združenemu vodstvu kar naibolj srečno roko pri vodstvu poslov, saj je to v našo skupno korist.
Materinski dan na
lirušiei je imelo Dečje zavetišče Vincencijeve konference. Kakor zadnjič na Jesenicah, tako je bila tudi ta predstava naših malčkov ljubka in zabavna. Mala dvorana prosvetnega društva je bila natrpano polna hvaležnega občinstva. Najbolj pa so bile vesele in mi svoje korajžne malčke pouosne njihove mamice, kat(M'ini so posvetili to prireditev.
Novo kleparsko podjetje je ua lesenicah otvoril g. Kiiifie I' rane. doma iz Bohinja. Podjetje je nastanjeno v pr(x4orih gospodarskega poslopja g. Ignaca Mori-Č4. Mlademu podjetniku želimo v naši sredi obilo uspeha.
Z Dovjesa
Poslovilni večer.
Prosvetno društvo je pri redilo ))()sloviliii večer fantom članom, ki odhajalo k vojakom. Ob tej priliki je imel taj-^ iiik naslednji govor na navzoče:
Dragi tovariši rekriiti!
Prišel je čas, da morate tudi vi izvršiti svoje obveznosti napram državi. Kazkropili vas bodo po M liki Jugoslaviji. Odšli boste na vse konce države, šli boste v šolo ži\ Ijeii ja«. Solo življenja pra\ iiii, kajti vsak fant šele pri vojakih spozna rl-sničnost življenja, šele tam se začne za\ edati, da tudi
ramo v zraku in na kopnem, zafiolovili moramo državljanom mirno bit, obvarovati našo mladino in to za vsako ceno. Samo ena možnost nam je dana in sicer, da postanemo tako močni, da se ne bo nihče drznil napasti naš imperij.;
Zanimivo je. kako Angleži, katere zlasti Nemci kratko nazivljejo kramarji«, računajo, kaj bi se s tem denarjem, omenjeno poldrugo milijardo, dalo napraviti. Ako bi se razdelilo na enake dele, bi sleherni angleški podanik prejel 34 funtov ali približno 8000 dinarjev. Zgradili bi lahko ali 2.700.000 novih enodružinskih hiš ali 50,000 bolnišnic ali pa 50.000 novih .šolskih ])oslopij. Asi angleški šoloobvezni otroci pa l)i
imeli lahko 27 let jjrosto prehrano ali pa hi vsaka družina dobila za 20.000 dinarjev novega pohištva s televizijskim, oziroma daljnoglednim aparatom vred. Toda ta denar mora iti v vojne namene.
Jako Angleži kot hladni raennarji in trgovci.
Ali nismo imeli prav. ko smo nvodoma dejali. da smo vse te dogodke, ki so bili tn v bežnih vrsticah omenjeni, pozabili, prezrli in niti ne mislimo nanje, dasi so zelo važni.
Da, da, dandanes živimo hitro, jadrno in dogodki nas prehitevajo. Preteklost, ki Se v nas živi. je prerastla sedanjost in bližnjo bodočnost, jo bo pokopala, ne da bi se ocl nje česa nančila.
Kaj vse čitamo
časopisi so pi cd kratkim prinesli poročila, ki so tndi za jeseniško javno ]Jolje zanimiva in jih mi ponatiskujemo.
Časopis Delavska fronta«, glasilo katoliških delavcev, ki izhaja v Mariboru, poroča: \ Neodvisnosti« čitamo. da so sledeči trije kurati ljudske fronte: kaplan Šiiioii. kaplan T^anipred in žiipni upravitelj dr. Povše. Le mislijo, da bomo zaradi teli kuratov in nekaj advokatov Sonali ljudsko fronto, se motijo! Delavci smo veseli, da smo se jih znebili! \ ljudsko fronto so spadali od vsega početka, samo nam ni hotel tega nihče verjeti, dokler niso sami povedali.
Eni ill drugi. Delavska Pravica« je zapisala v velikonočni številki: Zato je pri nas samo takrat vse narobe, kadar so Slovenčevi« somišljeniki v ojjoziciji ...« \ sekakor zanimiva je izjava o ; Slovenčevili« somišljenikih. Saj krščanski socialisti tako radi poudarjajo, da se prištevajo k slovenski katoliški skupnosti in da nočejo iz nje.
Slovenec« velja za enkrat Se vsem, ki se prištevajo h katoliški skupnosti, za skupen in glavni list. Če pišejo krščanski socialisti o Slovenčevili« somišljenikih, to se pravi, da oni med nje ne spadajo. da ne spadajo torej v vrste katoliške skupnosti. Odkritost je vsekakor zelo na mestu. Dodo vsaj vedeli ljudje, s kom imajo opravka, kadar bodo prejeli vabila in pozive, naj pomagajo JSZ kot so prihajali pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico. Slovenska katoliška skupnost ob napadih krščanskih s(K ialistov gotovo rasle od zunaj in na znotraj.
Rošetnrjevu. \ Slovenskem gospodarju čitamo sledečo kratko novico: Naprej! Advokati in kurati so že einrikali v ljudsko fronto! kar naprej fantje, kaj se skrivate za kiklo jSZ?
Bogat proletarcc. le dni smo zvedeli, da je v nekem slovenskem mestu proletarcc. ki je plačal za svojo ljubico takoj 50.090 Din. Mi žal ne moremo niti 10 Din nagrade razpisati za tistega, ki bi uganil, kdo je ta.
Doslednost politike JSZ. Dr. Pokom bi rad izvlekel korist za krščansko socialistično JSZ iz uvodnika v »Slovencu« od 9. 5. 1957, ko je ta opozoril na dejstvo, da so zahtevali krščanski socialisti za vso državo enoten zakon o minimalnih mezdah in bi rad postavil Slovenca« na laž s citiranjem spomenice JSZ od 8. 9. 1955. Ker nam ne gre za zavijanje resnice, ugotavljamo: \ od-stvo JSZ je zahtevalo na seji dne 8. 9. 1955: V najkrajšem času je izdati zakon o minimalnih mezdah, diferenciranih po teritorijih posameznih delavskih zbornic, na osnovi eksistenčnega niini-niunia.« Občni zbor JSZ od 7. 6. 1956 pa je sprejel resolucijo: Občni zbor JSZ zahteva, da se uzakoni zakon o minimalnih mezdah. Minimalne mezde morajo biti enake in veljavne za vso državo ter ugotovljene na temelju eksistenčnega minimuma delavstva, ki ima najvišjo življenjsko raven v državi.. \ glasilu JSZ pa je dr. Pokom napisal na vse to dne fl. 5. 1957: Delavcem določitev minimalnih mezd Se nikoli ni koristila.« Ker nam je resnica nad vse ljuba, se ne ženi ramo napisati teh izjav, za katere naj inscenatorji sami odločijo, katera je zanje merodajna. t ita-telji naj sami presodijo, v koliko se morejo smatrati izjave, ki so vsako leto drugačne, za dokaz resnosti in zrelosti. Za objektivnega človeka so samo dokaz izpriMiiinjajoče se strok in ne politike, kar pa dvomimo, da bi bilo v čast katerikoli strokovni organizaciji, kot ji tudi ne morejo biti v slavo skoki v načelnih ideoloških pogledih.
„Zveza združenih delavcev" na Jesenicah
\ iH'ili'ljo popoldni' jr I)il V niiili dvorani Kri'kovcjjfu donm izri'dni občni /.bor lansko Irto nslanovljrnc »Slrokoviu- organi/iicijc »Iclnvcev«. Dvorana je bila polna /borovakt \. Predsednik l.eskovff ji> otvoril občni zbor z edino ločko dnevnepa reda: spremiMnba pravil, ki je imela namen pravil« krajevne organizacije prilagodili pravilom centrale ZZI) in formelno izvesti pristop /XI).
Po podanih referatih o osnovah, na katerih mora sloneti prava katoliška delavska organi-jacija in delati v sknpnosti z ostalimi delavnimi sloji naroda kot njegov sestavni del ter o vzrokih, ki so delavstvo in njegovo vodstvo tirali proč od I S/ in k ZZI), je tovariš (lasar predlagal potrebno spremembo pravil. Delavci so izvajanjem referentov z veliko pozornostjo in glasnim odobravanjem ter apla vdiranjem sledili. Po kratki in živahni debati je bil soglasno sprejet od vseh navzočih predlog za predlagano spre-
mendx) pravil in včlnnjenje v Zvezo združenih delavcev.
Tako je ta centrala za.stavila svoje delo v enem najvažnejših delavskih krajev, kar za isto vsekakor mnogo pomeni, kolikor moremo sklepati po raz|)ol(>ženjn v vrstah starih delavskih l)orcev in mladih fantov, ki nanovo prihajajo v obrate jeseniške indnstrije, so za organizacijo tla ngodna. Številčno in tudi moralno bo njeno delo brezdvonino napredovalo.
Pri pomanjkanju prave, praktično delavne, načelno dosledne, samostojno borbene organizacije jc pi iliod ZZI) na Jesenice kakor topli dih pomladi, ki prinese nove rasti in novega življenja.
Jeseniški skupini ZZI), ki jc s svojega občnega zbora poslala pozdrave gosp. knezoškofu dr. Iložmanu. narodnemu voditelju dr. korošcu in centrali ZZI), želimo, da bi njeno delo s|)reui-Ijalo mnogo sonca in mnogo življenja.
Stavbinski delavci
Prihajamo v pomlad in naše delo se pričenja, kolektivne pogodbe pa še nimamo. Kdaj bo sporazum? Hočemo biti pošteni in zato povemo, da precejšen del krivde, da pogodba še ni pod streho, nosi oni del delavstva, pravzaprav njihovi voditelji, ki so s trapastim lepakom vso stvar zavlekli, in so organizirani pri marksistih. Zastopniki JSZ pa itak ne upajo samostojno voditi boj, kadar gre za delavsko stvar, vedno iščejo pomoči marksistov. Kar oni rečejo, to je tudi zanje merodajno. Da je temu tako, nam je nazorno pokazala stavka stavbincev na Jesenicah, ko niso niti v času stavke smatrali potrebno aktivno sodelovati, temveč so vse prepustili marksističnim »Fiirerjem«. Mi smo temu napravili konec in si ustanovili svojo organizacijo, katero bomo sami vodili in svoje pravice sami zastopali. Imamo svojo organizacijo stavbincev, ki smo jo morali radi zakonov in moči nekam nasloniti, to je na eno izmed central delavskih organizacij v Ljubljani, ki so registrirane v Delavski zbornici. Izmed vseh pa nam je dala največ opore »Zveza združenih delavcev«. Njena odločnost za delavsko stvar in doslednost v načelnih zadevah nam je imponirala in smo iskali z njo stike. \ razpravah nam je v močno oporo in se tudi edina najbolj močno poteguje za predloge jeseniškega delavstva, ki hoče biti enakopravno v Ljubljani. Nekateri od JSZ na Jesenicah hočejo biti naivni in nas razkropiti, toda žal mi smo skupaj in bomo ostali. Skrbijo naj raje bolj za zapostavljene njihove člane v KID,
cla ne bodo pri nas iskali pomoči. Mesto gostilniške debate, pojdite po pisarnah in delajte za svoje člane, nas pa pustite v miru! Če mislite, da nas boste pridobili z lažjo, se motite. Mi smo več sveta videli in ga tudi okusili kot pa kdo izmed vas, delo za delavske interese naj bo vaša briga in ne politika. Kdo je prešibak in kdo je dovolj močan, naj odloči zato merodajni zdravnik. ne pa voditelji od JSZ.
Razprave za novo pogodbo se sedaj vršijo naprej, zaključka pa še ni. Ena izmed najglavnej-ših naših zahtev je ta, da je jeseniški stavbinski delavec plačan tako, kakor v cenejšem kraju. Če je Ljubljana priznana za L razred, potem so še bolj upravičeni to zahtevati jeseniški etav-binci. Vsak izgovor o dragih parcelah.in ne vemo kaj še vse je samo prazno besedičenje. Kdor hoče zidati ali pa povečati svoje obrate, mora pristati na pogoje stavbenika. Ta pa mora računati na ceno delovne moči. Vsako zidanje v škodo gradbenega delavstva pa je s podjetniškega in delavskega interesa škodljivo. Mi na Jesenicah delamo, trpimo in imamo pravico predlagati in zahtevati vsaj tak zaslužek, ki ga ista firma daje drugje pod drugačnimi pogoji. Mi ne zahtevamo nič pretiranega, če hočemo to. kar ima Ljubljana. Pri nas je življenje dražje in gospo-darji-podjetniki imajo močno sigurnega plačnika v precej ugodnih plačilnih pogojih. Zato gospodje okrog »Slograda«, ne zavlačujte naših zahtev in nam dajte, kar nam lahko daste brez škode za delo pri KID.
Z Dreznice
v 6. številki listu »Nu mejah« smo poročali, da je hunskn uprava črtala iz občinskega i)roračuiia 30.(XK) Din /a fond graditve šole in odoorila le lO.tKK) Din. Hudi tega in še dveh točk, ki jih je zavrnila banska uprava v ponovni pretres občinskemu odboru, se je vršila dne 29. marca občinska seja, na kateri je odbor znižal občinske doklade nu neposreclne davke od 75% nn (>0%. Ostali dve točki, ki se tičeta popravila cest in plače organistu, pa na efektu nista nič spremenjeni, ker se je postavka samo imensko razdelila in spremenila, vsota pa je ostala ista. I'ripomniti pa moramo tudi, da se je davčna osnova v i)roračunu za leto 1'Л7-38 znižala zu našo občino od Din 96.91?—, kakor je bila za leto	na Din 'И).776.— in je
nižja zu Din 6.137. Znižala ])a se je tudi trošarina na neke vrste pijač za Din	Nasprotno pa je občin-
ski odbor zvišal plače občinskemu delovodju, kakor smo že poročali v 6. številki, občinskemu slugi in mesogledniku. .S tem je pokazal odbor svoj socialni čut. Zvišala se je plača tudi tistemu, ki je proti sedanjemu občinskemu odboru vodil hudo borbo in se Se ni prav dosti poboljšal. Cotovo se ne zaveda, da ga i mu občina v službi samo radi usmiljenja. Prejšnji občinski možje /. nušimi ljudmi niso tako nostopuli, če pomislimo, du so zapodili od delu človeku, ki je volil našo listo in to takoj drugi dan po občinskih volitvah. Sedanji občinski odbor |)a je pokazal tako glede občinskih dajatev, ki so se znatno znižale, in prejemkov občinskih uslužbencev, ki so se zvišali, veliko delo in napredek v našem občinskem gospodarstvu.
•Naša občina je pred krutkim prejela od bunske uprave i/, bednostnegn fonda večjo vsoto denarja za najpotrebnejše občane. Delazmožni morajo odslužiti z delom, ki jim ga oddeli za to postavljeni posebni odbor. Prepričani smo, du bo odbor praviČTio in socialno razdelil tako, da n<' bo nihče upravičenih zupo-Ntuvijen, kukor s(! je včasih dogajalo.
Naši nasprotniki se najbolj odlikujejo z ovudu-štvom. Ne morejo se odvaditi svojegu ovadtiškega pokliea, ki so si ga pridobili v easu i)rejšnjegu režimu. Ali res niinute drugegu dela. каког du denun-eirate ljudi, ki niso ničesar drugegu zakrivili, kukor samo to. du so nuši pristaši. Vzemite v roko metlo in pometajte nred svojimi nragi, saj imate vse polno smeli, Ovaduštvo je grdooija. če se ovaduh podpiše, če si pa tega ne upa, je pa še večja. Zato ne spravljajte naše lep«' fare s svojimi grdobijami ob dobro ime, ker se že eelo državni orguni, ki imujo mnogo
dela s tukimi nečastnimi dejanji, jezijo in pripovedujejo, da se taki slučaji ne dogajajo v nobeni drugi občini. V zadnjem času je bilo vloženih okrog 15 anonimnih ovadb na razne državne naslove in niti v enem slučaju ni bilo dokazov, še celo komuniste so videli v naših vrstah, tako da so prišli neko jutro navsezgodaj iz Ljubljane tajni policisti in nekaterim našim ljudem preiskali stanovanja. Pri nobenem niso našli niti najniunjšegu dokaza, da bi propagiral za komunizem. Mi pa nismo nobenega ovadili, čeprav so na naših shodih nekateri nasprotniki vpili: »Živijo Moskva! Volite Moskvo! Volite Bizjaka!« Sreskemu načelstvu je bila poslana kolekovana anonimna ovadba za našo občinsko pisarno, da je nehigienična, ker je j)oleg »kravja štala, gnoj in gnojnica/. Celo za julijski nromet se bojijo, da bi s tem ne bil okužen. Naša občina je kmečka in zato ni nobena pogreška, ee je tudi občinska pisarna poleg kravjega hleva, ki ze s tem predstavlja občino, da je kmečka, in tudi tujcem bo gotovo všeč, ko bodo hodili po opravkih v ])isarno in tam videli lepo kmečko poslopje, na katerem visi cela vrsta pristnih gorenjskih nageljnov. Vonj nageljnov pa bo jiopolnoma zadušil »smrad gnojnice« in tuko bo ostul volk sit in kozu cela. Gnoja in gnojnice pa je nedaleč proč vse polno. V ovadbi se bojijo tudi za zdravje našega občinskega delovodje, kar smo se najbolj začudili. Sprašujemo se, 0(1 kod naenkrat tako velika skrb za občinskega delovodjo? Saj je bila vendar pred kratkim tako liuda iavna kritika, ko se mu je plača povišala. Čez par let se bo gotovo popravljala šola in takrat bo občinski odbor moral gledati, da bo lam tudi občina dobila svoj prostor za pisarno. Potem pa ne boste zabavljali čez »gnojnico in gnoj«, pač ])a spet za kaj drugega. Za drugič pa prosimo, da imejte toliko korajže in se na ovadbe pod|)isujte, da se bomo še lažje pogovorili.
Pa še nekuj drugega nus kuzi v naši fari in sicer postajanje med sv. mašo pred cerkvijo. Ta grda iia-vadu se kur ne more odpraviti. Vse polno frkoliiiov pa tudi nekaj odraslih mož je vedno pred cerkvijo. Upamo pa na sedanji sv, misijon, da se ta rana zaceli in če še to ne bo pomagalo, bomo pač morali naprositi oblast, da napravi i)o še veljavnih uredbah red,
V 6. številki lista »Na mejah« smo tudi sporočili, du je V i licenci jeva konferenca sklenila ))ričeti zbirati fond za graditev iibo/.iie farne hiše za stanovanje ubožcev. Vsied tega bodo delovni člani prihodnji teden, t. j, od 18, do J5. t, m, pobirali prostovoljne pri-
on nekaj pomeni v narodu — v državi. Tam boste začeli šele ceniti civilno življenje, tam boste spoznali, kaj vam je dom, mati, prijatelji, društvo. Tam boste šele čutili ono vez, ki vas je tu vezala na društvo. Greste od nas in sicer za nekaj mesecev. Toda kaj rado se zgodi, da se povrnejo fantje od vojakov in često tam pozabijo, da so slovenskih mater sinovi! Zgodi se tudi, da pozabijo na svojega Boga,
Fantje, danes, ko jemljemo slovo, se vam zahvaljujemo v imenu društva za ves vaš trud in za vašo požrtvovalnost. Hvala vam za vse in Bos: vam plačaj! Tam v daljnem kraju ne pozabite na nas! Ne pozabite, da ste Slovenci, člani naroda, ki je sicer majhen, a ima lepo zgodovino za seboj. Povsod in vsikdar ostanite Slovenci! Povsod in vsikdar katoliški fantje. Pojdite in pridobite si moči. okrepite si voljo, da boste potem zmogli boj za narod in narodne svetinje. Ko se vrnete, upamo, da zopet pridete med nas. da zopet skupno nadaljujemo delo za naše katoliške ideje, da se skupno borimo za slovensko kršč. fronto.
Želimo vam vse najboljše tam v novi službi, ostanite naši! Vrnite se k nam katoliški Slovenci!
Fantje so odšli z obljubo, ostati zvesti našim in svojim idealom z zavestjo, da niso osamljeni, ampak da jih spremlja s svojimi vezmi celokupno društveno članstvo. Bog z vami, fantje, in na veselo svidenje!
Fare in krall v Radovljiškem okraiu, dopisujte v list „Na Mejah"
DomaČe hijene
četudi vreme ni naklonjeno in se skoraj trdovratno drži kakor je l)ilo na dan 40 miičen-cev, vseeno — pomlad je tu. pomlad cvetoča, pomlad zelena, najlepši čas leta. Po vrtovih je že pognalo, gredice že dobivajo pestro barvo, cvetja in zelenja bo v nekaj dneh, kamorkoli se bo človek ozrl. Tudi po božjih njivah bo v kratkem vzbrstelo, pokopališče bo postalo |)ri-juznejše kot pa v zimskem času in ljubeče roke svojcev bodo njim. ki spe večno spanje pod gomilami, okrasile.
Pa se najdejo ljudje, ki, komaj zaslužijo to ime, ki ne trpe okrašenih zadnjih bivališč preminulih in jih moiajo v svoji nerazumljivi brez-vestnosti skruniti, cve-
6
tlice poteptati, izruvati in drugam presajati košati nagelj, odtrgati vrtnico ter si jo zatakniti v gumbnico. Da, da, resnica je to, nič ni pretirano in že ponovno so bila taka početja predmet javne graje, tudi s cerkvene prižnice se je že svarilo in prosilo obiskovalce pokopališča, naj pazijo na takšne pokopališke hijene. Saj, ako to stvar premislimo, je takšno dejanje naravnost rop mrtvih.
Ni lahka stvar skru-nilca groba izslediti, pa naj bo na pokopališčn še toliko obiskovalcev. Vsakdo se pač sklanja nad grobom, iiravnava, grebe, ravno tako pa tudi tat. V ugodnem trenutku opravi svoj umazani posel.
Težko je sicer verjeti, da se najdejo ljudje, ki tako padejo, a žal, tudi pri nas nismo brez teh.
Oddam v najem s prvim majem enodružinsko hišo. Jadranska 3. Gospodaric, meščanska šola.
Zemljišče za letovišče, njive in travniki v ravnini, 28.000 m', ob drž. cesti med Mojstrano in Kranjsko goro ugwlno naprodaj skupaj ali v manjših parcelah. Informacije pri upravi lista >Na mejah*, Jesenice. Večino plačila prevzem hipoteke.
spevkc po hišah. Prosimo vas, da omehčate srca in darujete po svojih močeh za to prepotrebno hišo.
Krajevna organizacija JRZ vabi vse člane in lists, kateri so volili ob zadnjih občinskih volitvah Finž-garja, da se udeležijo občnega zbora v Prosvetnem domu, ki bo v nedeljo, dne 2. maja ob 5. uri popoldne. Občinski odborniki bodo tudi poročali o občinskem gospodarstvu. Zato se udeležite polnoštevilno!
Dekliški gospodinjski tečaj bo zaključen v nedeljo, dne 25. t. m. Ta dan bo razstava v Prosvetnem domu od jutra do večera. Pričakovati je obilo udeležbo.
Dne 2. maja pa bo naše prosvetno društvo uprizorilo vojno dramo »Hrepenenje po materi«. — Igra predstavlja trpljenje vojakov v svetovni vojni, predvsem Slovenca, ki je poslednjikrat želel videti svojo mater in domačo slovensko zemljo — a se mu ni posrečilo, ker mu je krogla pretrgala nit življenja. — Igra bo ponovljena na praznik Vnebohoda ob 5 popoldne in mogoče še v nedeljo, dne 9. maja ob 8. uri zvečer. Za igro je veliko zanimanje, zato si vstopnice pravočasno preskrbite. Na popoldansko prireditev opozarjamo okoličane, da se udeležijo v čimvečjem številu.
Za materinski dan so naši malčki na belo nedeljo popoldne povabili svoje mamice pa tudi drugo občinstvo v naš Prosvetni dom. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano. Na sporedu so bile lepe deklamacije naših najmlajših, igrica »Pavelčkova piščalka* in nekaj pesmic, ki nam jih je prav lepo zapel mladinski zbor. Vsa prireditev je bila izvedena kar najlepše in brezhibno, za kar se moramo zahvaliti našemu g. šolskemu upravitelju in gdč. Čibejevi, učiteljici iz Lesc, ki sta se res dolgo in požrtvovalno trudila, da je predstava, s katero so se otroci oddolžili svojim skrbnim mamicam, potekla nad vse pričakovanje dobro, tako da niso bile zadovoljne samo mamice, ki so s solzami veselja v očeh zasledovale prireditev, ampak sploh vse občinstvo, ki je pokazalo svoje priznanje z navdušenim ploskanjem.
Več higiene
Kiio i/med najvažnejših, če ne sploli najvažnejše živilo, ki prihaja na Jesenice iz l)ližnje in daljne okolice, je brez dvoma mleko. Od vsepovsod ga do-važajo, z vozovi, avtomobili in vlaki.
\e mislimo tu načeti vprašanje, kakšne kakovosti je dostikrat to, zlasti za mladino tako važno
hranivo, (lasi bi se tudi o tem dalo mnogo napisati in poklicati v spomin razne mlečne kontrole, ki so se vršile in pri katerih se je ugotovilo marsikatero nerednost — v škodo konsumenta seveda.
Nekaj drugega je, kar hočemo tu povedati in čemur bo gotovo vsakdo ])ritrdil. Ako greš v zgodnjih jutranjih urah, zlasti v adventu ali postnem času, ko je do šeste ure in še dlje temno, tedaj vidiš, da stoje posode za mleko ob kostanjih jeseniškega drevoreda, po kotih hiš, na pragih, skratka, povsod tam, kjer čez dan psi, ponoči pa mačja zalega odlaga svoje iztrebke.
Morda bo kdo rekel, da je na zunanji strani posoda lahko kakršnakoli hoče. Prav, komur je tako prav. Ali včasih se pa te posode vendarle tudi umi-jejo in očistijo v skupni kopelji in takrat ta nesnaga zaide tudi v notranjost posode. Vsakdo pa, ki ima količkaj čuta za snago, bo zahteval, da je tudi na zunaj posoda, ki vsebuje tako važno živilo, kot je mleko, snažna. Z nekoliko dobre volje in vsaj malo čuta za higieno se da tudi ta veliki nedostatek odpraviti. Upamo, da bodo te dobronamerne besede zadoščale.
Prejeli smo in priobčujemo
v »Delavski pravici« z dne 8. aprila, pod člankom Bo<limo objektivni« napada pisec članka, ki je šel po datum z Jesenic na Javornik, med drugim tudi mene, kot prvepa zastopnika ZZD pri pogajanjih za kol. pogodbo s k ID, češ, da naj delavstvo sodi, če spadajo taki ljudje na taka mesta, ki so dvojni ali še celo trojni za-služkarji. Temu odgovarjam samo to, če bi bil on z družino -t leta brezposeln, kakor sem bil jaz, delo pri klD dobil šele konec meseca avgusta lanskega leta in če bi ga poleg tega še čakala vojaška suknja, bi kaj takega gotovo ne pisal. Najbrže pa on zasluži toliko, kot jaz in moja žena oba skupaj. Svetujem mu, naj se drugič o vseh takih slučajih prej natančno informira, da v resnici ne bo ])retirnvnl.
Anderle Karel.
Ceneno in dobro prehrano. vina na debelo in drobno dobite in l<upite najugodneje v
LJUDSKI KUHIN]I
3ESENICE
KREKOV DOM
I	Za elektriko	|	|
I	Vam nudi vse najugodnejše	|	|
I Dože Markež	|	|
i	Jesenice, telefon št. 605	|	|
Klcparstvo
Vljudno se priporoča za vsa v kleparsko stroko spadajoča dela. Postrc/ba solidna.
Hnlllc Franc
Justin Vlado
Jesenice — Skladiščna it. 4
ilranllnlCO in
posojilnica na Jcscnican
()l)restuje vse vlo^^c (l()iuij^išje_^j^
Tu p C t II i k
11 ill določene meje. Nove vlogt;_i/£l»£u-je vedno proiiiptiio.
izdeluje po najnižji ceni: kauče, fotelje.otomime. ino-(jri)ce in vsa tiipelniSka delu
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Ulejec