FoStnlna plaCana v gotovini Cona 2 din \nvAp š Čl Z ljudskim posojilom prispevamo k boljši in srečnejši bodočnosti vseh narodov Jugoslavije Solkan, 9. julija 1948 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Lelo II., štev. 17. Ljudstvo soriškega okraja enodoho izraža zaupanje CK KPJ Na mnogih sestankih in krajevnih aktivih je ljudstvo razpravljalo na podlagi izjave CK KPJ o pravilnosti linije naše Partije. Od vsepovsod prihajajo dnevno resolucije, naslovljene na CK KPS in CK KPJ, ki pa so po vsebini vse enake. Izražajo polno zaupanje v dosedanjo pot naše Partije in se zaobljubljajo, da bodo še z večjo vnemo sledili navodilom naših najvišjih predstavnikov pri delu za petletko, pri izgradnji socializma. Masovna udeležba na sestankih in živahno razpravljanje, kakor tudi manuestativno izražanje zaupanja našemu partijskemu vodstvu in vladi dokazuje enotnost ljudstva v našem okraju in potrjuje pripravljenost vseh delovnih množic na Goriškem za še pospešeno delo. Skoro vsakega je boleče zadela težka in krivična obsodba prav s strani komunistov Sovjetske zveze, ki je na Primorskem posebno v času narodnoosvobodilne borbe zadobila silen Ugled, globoko spoštovanje in prisrčno ljubezen. Zato je čutiti v Vseh izrazih zaupanja naši Partiji tudi željo, da se čimpreje dokaže pravilnost naše poti prav vodstvu VKP (b), ki nam je s svojim zgledom kazalo pot do osvoboditve Izpod kapitalizma in pot da zgraditve socializma v naši deželi. Člani Osvobodilne fronte iz Pr-vačinc so na svojem sestanku sprejeli resolucijo, v kateri med drugim izjavljajo, da sc bodo, zavedajoč se važnega trenutka, da-Ucs še trdneje strnili okrog OF Pod vodstvom KPJ in maršala Tita v prepričanju, da bomo z našim delom in požrtvovalnostjo dokazali vsemu svetu, kako stopa naša Partija pod preizkušenim Vodstvom na svoj način v socializem. Ljudstvo iz Solkana sc je zaobljubilo, da bo povečalo budnost napram vsem tistim, ki bi na kateri koli način skušali rušiti našo enotnost v OF. Kolektiv soških elektrarn v Doblarju je v svoji resoluciji obljubil, da bo s podvojenim delom dokazal predanost do CK KPJ in tako ovrgel vse neupravičene obtožbe. V znak zaupanja so zvišali obveznost ljudskega posojila od 100.000 na 150.000 din. Take in podobne resolucije potrjujejo vedno bolj pravilnost naše linije, nove in nove obljube s strani našega delovnega ljudstva Pa dokazujejo strnjenost okrog OF pod vodstvom KPJ. Naše delovno ljudstvo izkazuje ljubezen do socialistične domovine Do 6. julija smo vpisali ll,552.ooo din ljudskega posojila Konference, sestanki, debate in predobYCznosti za vpis posojila so že za nami. Vrše se že dejanski vpisi. Govorice krivih prerokov in raznih prišepetovaleev, da posojilo ne bo uspelo, so propadle. Odpor gotovih ljudi, celo aktivistov, je naletel nn prav nasprotno stališče delovnih množic, ki v velikem številu vpisujejo posojilo. Samo rezultati dosedanjega vpisa dokazujejo, da je našo ljudstvo strnjeno, kadar gre za važne državne potrebe. Posojilo so daje prostovoljno in s prepričevanjem brez vsakega pritiska ali celo, da bodo oni, ki bi malo vpisali edi pa nič, zapisani v posebno knjigo, da ne bodo prejemali več plače, pokojnine ali celo socialne podpore niti ne živilskih nakaznic, kakor je bilo to rečeno v Št. Vidu nad Vipavo. Tako laži in slične prl-smodarije so so razširjale po okraj« ia begale ljudstvo. Vpisovanje še ni zaključeno, kot so to že storile gotovo vpisne komisije mkleč. da so svojo nalogo že opravile. Dosedanji uspeh je zadovoljiv. Lahko pa bi Itil še boljši, če bi naši krajevni aktivisti izvršili svojo dolžnost. Aktivistom iz Šempetra se niti ni zdelo vredno tolmačiti ljudsko posojilo. niti niso na dan začetka vpisa izvedli zadostne propagande. Zato ni čudno, če imamo danes ljudi, ki še niti ne vedo, tla se vpisuje posojilo. V nedeljo zvečer je bilo vpisanega 11.225.000 din od 13.208 vpisnikov. Od tega zneska odpade na 3088 kmetov 3,295.000 din. na 3501 delavcev 2.720.000 din. na 1983 uslužbencev 2.350.000 dinarjev, na 2959 mladincev 1.245.000 din in na 1231 ostalih 1 milijon 029 tisoč din. Iz tega pregleda jo razvidno, da so delavci in uslužbenci, čeprav maloštevilni napram kmetom, proecntualno več vpisali. Tudi tokrat so delavci dokazali svojo razredno zavest pri izgradnji socializma v naši državi. Kaj pa naj rečemo o naši mladini, ki žo v rani mladosti pomaga državi s prostovoljnim tizičnim delom, poleg tega pa šo vpisuje svoje prihranke. Samo mladinci in mladinko pri gradnji Nove Gorice so do sedaj vpisali nad 400.000 dinarjev. Ta znesek pa bo gotovo šo visoko prekoračen, saj se vpisovanje šo vedno vrši. Tudi naša mladina po vaseh ne zaostaja za mladino na grdiliščih. Kljnb zadovoljivemu uspehu, Id je tudi omenjen v dnevnem časopisju, pa moramo ugotoviti neko nesorazmerje pri vpisovanju posojila. Že iz gornjega pregleda je razvidno, da so kmetje, čeprav po števila prebivalstva na prvem mestu, do sedaj premalo vpisali. Pa tudi pri kmetih iz različnih vasi je velika razlika. Tako so na primer v Križn-Cesta vpisali samo 9500 din. v Gabrjab 15.750 dio, v Pianini 17.500 din, v Velikih Žab-ija.Ii pa celo samo 9000 din. Zelo slabo sta se pokazala Slap in Podraga. Na drugi strani pa imamo naše Uroške va«i, kakor Temnica 24.000 dinarjev, Opatje selo 41.000 din, Kostanjevica 29.000 din, Vojščica pa nad 20.000 din. Kdor pozna krušite vasi in kdor pozna vasi v Vipavski dolini, bo takoj videl, da so kraške vasi, čeprav siromašne, svetel zgled vsem krajem. Posebej naj omenimo še Lokve, ki so bile do tal porušeno in požgane, pa so vendar vaščani v treh dneh vpisali 120.000 din. Tudi vasi na Kamberškcm niso zaostajale; čeprav siromašno vasi, s« vpisali vaščani 41.000 din. Poglejmo par slučajev nerazumevanja ljudskega posojila ali še več, nezavednosti gotovih državljanov. V Mirnu lij niti en kmet vpisal ljudskega posojila. V Vrtojbi »ta prav gotovo med boljšimi krneti Mirko Koglot in Stanko Koglot. od katerih jo eden vpisal 1000 din, drugi pa samo 500 dinarjev. Imamo pa takih primerov po naših vaseh še več. V Kozani v Brdih so v letošnjem letu kmetje prejeli samo za sadje 3,200.000 din, vpisali pa so samo nekaj če* 100.000 dinarjev. Te primere pa na drugi strani osvetljujejo poedinri, kakor tudi vasi, ki so zavestno podpisali veliko vsote posojila. Izidor Sfiligoj iz Državnega posestva v Vipolžali je za sebe, ženo in tri otroke vpisal 10.000 dinarjev. V Brdih so v vasi Neblo vaščani vpisali 280.000 din, na Humu pa, kjer je samo 250 prebivalcev, 2H3 tisoč din, od katerih je samo tovariš Gravnar vpisal 40.000 din. V celoti so so naša Brda pri vpisu prav dobro izkazala, razen par izjem kot jo to že omenjena vas Kozana in Šmartno. Ker se vpisovanje še vrši, moramo nujno odpraviti napake, ki so se ▼ teni času vpisovanja pojavile, kot so to brezbrižnost do pravočasnega in točnega poročanja, poživeti moramo v naših vaseh propagandno delo in pristopiti k vpisu ne g prosjačenjem, temveč s zavestnim vključevanjem gotovih večjih kmetov po vaseh, ki do danes š« mislijo, da je ljudsko posojilo vojna škoda predaprilsko Jugoslavije. Grajati moramo tudi one krajevne komisij«, ki so samovoljno prekinilo vpisovanje češ, saj nihče no lio več vpisal. Nekatere komisije 80 se zadovoljilo z desetimi vpisi, niso pa znale s pomočjo vaških aktivistov najti vzrok tako slabemu odzivu. Popravimo zato vse napake, ker je še čas in uspeli ne 1«) izostal. Boj Centralnemu komiteju KPJ Začudeni nad tolikimi neosnovanimi obtožbami Informbiroja in nekaterih CK-jev drugih partij se čudimo; da si lnformbiro ni oskrhel točnih pogatkov na odgovornih mestih prodno je izdal svojo resolucijo. Prav iskreno nam j 5 žal, da je prišlo do lega nasprotja, vendar upamo, da se bo pravično popravilo, saj smo prepričani, da naš CK ni imel razen smeri marksistično-leninislične; nobenih drugih. Vedno smo našemu CK KPJ izkreno zaupali, ko nas je vodil skozi toliko težkih in krvavih borb do lega, kar danes imamo, in ker nas sedaj s lako sigurnostjo vodi po liniji skrajne pravičnosti in poštenosti v socializem. Dokaz teinu so dosedaj v Jugoslaviji že vidni uspehi njegovega požrtvovalnega in nesebičnega dela. Obtožujemo Žujeviča in Hebranga in njihovo podlo intrigiranje in zahle-vanio za oba najstrožjo kazen. NW kolektiv Soških elektrarn pa je odločen, da bo s svojim delom in jx>dvojeno silo pokazal simpalije CK KPJ in lako ovrgel vse reakcionarne klevete na našo Partijo. V znak zaupanja bomo zvišali obvezo ljudskega posojila od 109 na 150.000 din. Naj živi CK KP Jugoslavije in njen voditelj maršal Tilo! Doldar, 2. julija 1948. Delovni kolektiv Soških eleklram. Kmet Glavner Ivan iz Homa delegat za V. kongres KPJ ic vpisal 40.000 din posojila V s/, ki so kdaj koli bili v llrdih, prav gotovo poznajo nasmejanega in borbenega predsednika Krajevnega ljudskega odbora Kojsko. Povsod, kjer sc nekaj razpravlja, gradi ali sploh dela, je poleg ta starejši možakar. Zato ni sam o predsednik KLO-ja, temveč je tudi član Okrajnega ljudskega odbora, predsednik kmečke zadriige. v Kojskem ter član upravnega odbora Okrajne zveze kmečkih zadrug. S svojimi nasveti povsod rešuje probleme, ki sc po/ao-Ijajo. Prav zaradi svoje delavnosti na svojem posestvu in delavnosti na terenu sploh, so ga delegati na Okrajni konferenci članov Partije izvolili za delegata na V. kongres KPJ. Tovarišu maršalu Titu Z masovnega sestanka v Vipavi dne 6. julija 19-18 pošiljamo Vam lov. Tilo in centralnemu komilelu KP) izraze neomajne predanosti in ljubezni. Vi sle našim narodom pokazali pravo pol v borbi za osvoboditev naš:? Primorske. Tudi danes po zmagi nad fašizmom, gledamo pod vašim vodstvom jasno v bodočnost, ko izvajamo petletni plan in s lem gradimo socializem. Z vztrajni indclotn pri vseh gospodarskih nalogah, ki sloj i« pred ■kima in pri gradnji zadružnega doma, ki ga bomo v letošnjem lelu zgra- dili, strogo obsojamo obtožbe Informacijskega biroja komunističnih partij proti naši KP) in CK. Pod Vašim vodstvom, dragi maršal, in pod zastavo naše partije ne bomo klonili pr: delu in ne bomo odstopili niti za las od smernic, ki nam ji h.daje Komunistična partija Jugoslavije in njen sekretar maršal Tito! Noj živi naša borba, ko gradimo socializem pod vodstvom naše slavne Komunistične partije Jugoslavije! Vipava, dne 6. julija 194- Čeprav 5S let star, danes stoji med prvimi aktivisti v llrdih in v našem okraju sploh. Sam je vpisal š0.000 dinarjev posojila, poleg lega pa še zagotovil velik uspeh v svoji vasi Ham, kjer so vaščani vpisali ‘J3S.000 dinarjev, kar je za lako majhno vas zelo lep' uspeh. Kol komunist tudi danes neomajno zaupa v Partijo, njeno linijo in borbo ter strogo obsoja vse obtožbe Informacijskega biroja Komunističnih partij proti naši j Komunistični partiji in Centralnemu I komilelu s Tilom na čelu. živan Djordjcvič <. %W% W k v I 1 ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________. Posvetimo več pažnje porazdelitvi delovne sile Naša podjetja .potrebujejo v tem leta muioifo več delovne 6ile kakor lansko leto. Največ delovne sile potrebujemo na gradnji Novo Gorice. Da bi bilo mogoče de kovno silo lažje mobilizirati in jo načrtno |»razdeliti. je poverjeništvo za dthlo pri 010 Gorica pri-Btnipilo k organizacij« komisij pri vseli KLO-jiih, katere imajo nalogo, da nudijo ob sodelovanju množičnih organizacij vsestransko pomoč na terenu pri mobilizaciji delovne sile. Naša podjetja morajo danes iskati delovno silo, ker ee nihče več sam ne javlja za delo. Kes je, da brezposelnosti ni in to zato, ker je oblast prešla v roke ljudstva in ker so vsa proizvajalna sredstva občetjudflka. Moramo pa ime!« v vidu, da bomo le z mobilizacijo delovne sile lahko premostili vise težave, ki nas čakajo v borbi na gospodarsko osamosvojitev. Vzporedno z gradnjo Nove Gorice se bodo gradile nove delavnice in lesni kombinat; to pomeni, da bomo leta 1949. potrebovali še več delovne sile kot letos. Delavno silo p« da lahko samo naše podeželje. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti, da gre vzporedno z izvajanjem vseh gospodarskih nalog tud« razvoj našega Tako so se spraševali v nedeljo zgodaj zjutraj Riliemberčani, ko so se začeli zbirata na gradilišču zadružnega doma in je nekdo prinesel zastavico^ okrajnega odbora O F, katero imajo žo osem dni. Zarili so se v delo, eni pri malti, drugi pri pesku, tretji pri kamenju in opeki. V kratkem času se je na gradilišču zbralo 54 ljudi. Postalo je živalmo. Začelo se je tekmovanje med mlajšimi in starejšimi. Tekmovali so, kdo bo nesel več kamenja, kdo večkrat nesel itd. Tako jo postalo živahno, da se je vsakemu zdelo delo, ki ga je opravljal, zabava. Na kraju pri spomeniku ki ga krasijo imena padlih za svobodo, je ponosno plapolala mala rdeča zastavica in spodbujala k tekmovanju. Vsi od najjnlnjšega do najstarejšega so se bali, da je katero drugo gradbišče naredilo več od njih in da jim bo kmetijstva, ki ga z mobiiizacijo delovne sile ne smemo ovirati. Vsekakor pa je v naših vaseh še nekaj ljudi, k« hi ee lahko vključili v dtru-go delo, ne da bi pri tem trpelo kmečko gospodarstvo. Da pa tega dotoka delovne sile ni so prav gotovo krivi poed.iriii KLO-ji, ki niso vzeli nalogo mobilizacije delovne silo dovolj resno jm smatrajo to nalogo za nevažno mi nepotrebno. Delovno silo si moramo zagotoviti in jo lik rali pravilno razmestiti v posamezna podjetja. Ne gre tukaj samo za zaposlitev, temveč tudi z« to. da bo delovna «la zaposlena načrtno v svoji stroki in po kvalifikaciji. Ta naloga se danes postavlja pred nas kot zelo važna, saj je od izvršitve tega odvisno, ali bomo izvedli in presegli planske naloge, ki smo si jih postavili v našem petletnem planu. KLO-ji Goče, Ustje, Neblo, Ajdovščina, Prva&na in še nekateri so pravilno razumeli pomen in delo teh komisij; zato seveda uspehi niso izostali «:n bodo svojo nalogo po planu tudi izvršili. Tisti KLO-ji pa, ki te komisije še niso postavali ali pa tisti, kjer komisija ne dela uspešno, bodo morali napake odstraniti. S. C. zato od nošen a. Prijeli so še krepiceje za delo. Domača zidarja Stojan in Lojze sta prav pridno delala, toda bila sta že skoro obupana sama pri tako ogromnem delu. Kar pripelje kamion 12 zidarjev iz ZIDGRAD-a. Vsem so zažarele oči, ker so se zavedali, da bo sedaj hitreje šlo. Vseh 14 zidarjev je naredilo 16,35 m3 zidu. Tovariši iz ZIDGRAD-a so prekoračili normo za 20 %>. Zidarji in kmetje iz Rihrmberkn so bili ob koncu dela, ko so pregledali številke, zadovol jni. Poleg zidu je bilo preloženega 25 m3 kamenja, prepeljano in prenešeno 2.309 komadov opeke, prenešenega 8 m3 peska in na- rejeno ter porabljene 5,30 m8 malte. Piri delu 9ta bila gotovo najboljša predsednik in tajnik KLO, ki vsakemu došlemu graditelju odmerita prostor in poprimota povsod tam, kjer je potreba največja. Slaba stran tega gradilišča pa je Med 28 udarnik) II. Zupsko brigade so tudi mladinci, ki vse drugo prekašajo v vsakem pogledu. Tak primer je mladince Živan Djordjevi?,, ki stalno presega normo za 40 ’/• In pri tem posebno pazi na dobro kvaliteto dela. Udejstvuje se tudi na vseh ostalih sektorjih dela. V disciplini lahko služi kot primer vsem ostalim v svoji brigadi. Kot se jo preje boril v partizanskih vrstuli, tabo se sedaj bori za zgradnjo socializma v naši državi. V Srednjem so uvideli, da je nujno, da se obdela vsak košček zemlje, čeprav ni dovoli delovne sile- Ker je v vasi več družin, kjer ni moške delovne sile in so pri hiši samo otroci, katerih starši so padli v NOV. so usta^ novili delovno četo osmih ljudi, ki dnevno pomaga pri obdelovanju zemlje tem družinam. Pobudo ie dala AFŽ. delno ta, da inimujo potrebne evidence in da statistika še vedno ne gr® kot bi morala. Ko bo to urejeno, Ln bo pred gradbiščem stal še lep grafikon, na upravi pa spominčka knjiga, bo vsak Riliemberčan še z večjim veseljem prihajal na debi. B. L Dragutin Minekovič Za njim pa no zaostaja Dragutin Mina-kovič, k) Jo prvi? dobil naziv udarnika žo na gradnji mladinsko progo šamac— Sarajevo. Tudi na gradlllšču Novo Gorico Jo mod prvim) ln presega normo za 35 •/« ter Jo silno vzdržljiv napram vsem težkočam, ki so pojavljajo pri dolu. Dozdaj so napravili že 600 prostovoljnih ur. Četa osmih zavednili vaščanov gre na deio že ob štiih zjutraj in marljivo okopava koruzo, krompir in grabi seno. Lepo jih je gledati, kako ob veseli pesmi, nasmejanih obrazov pomagajo tem družinam pri poljskem delu Ta edinstveni primer v našem okra« iu naj bo vzgled ostalim vasem, kako je treba reševati težave, ki se pojavljajo v vasi- Ljudsko posojilo bo predvsem koristilo naši vasi s zato naj ne bo delovnega kmeta, ki ne bi podpisal obveznice AH h® še naša prehodna zastavica? Najboljši med naj boljši mi Cvetka S prostovoljnim delom pomagajo obdelovati zemljo partizanskim vdovam v vasi Srednje nad Kanalom narod, za Tita, za Partijo!*4 Drevnigd mod staro ln Novo Gorico, ki ga 8cBiW.rlvi?na moja, jo 4. Julija na vzhodni strani kar oživel. Hrlgada za brigado so pomika proti flzkulturnemu Igrišču. Eni korakajo ob zvoku harmo-nlkaškcga zbora »Kajuliovccv«, drugi oh zvoku pihal Murskosoboške brigade. Vsi so veseli. Vzklikajo naši Partiji, Titu ter bratstvu ln edlnslvii naših narodov. »...krampi, lopato, pljuči, kollea, to Jo orožje svesnog omladlnca ...« so Suje iz mladih grl. Kaj neki bo posebneda danes? »SokcIJskl miting bo. II. Župska mladinska delovna brigada bo proglašena za udarno.« Izvem od mladega Makedonca. Tedaj so ml obudijo spomini na gradnjo mladinsko proge šamne—Sarajevo, kako smo prirejali sekcljsko mltlngo In kakšno nepopisno veselje Je prevzelo slehernega mladinca, ko Jo brigada dobila časten naziv »udarna«. Da, to Jo največje prlzna-njo... Vseh deset mladinskih delovnih briga * nad 2200 mladinci in mladinkami Je postrojenlh pred tribuno. Tam Jc Župska, Mariborska, Trboveljska, »Tomšičeva«, Murskosoboška, Pnljčanska, »Kajuhova«, Makedonska. Le »Cankarjeva« In Novomeška sta malo zakasnili, kor Imata taboriš« precej oddaljeni. »Gradili bomo Novo Gorleo!« zavpije mlad štajerc. »Za koga?« »Za narod, za Tita, za Partijo-« se žo v nešteti? ?ujo In odmeva tja preko meje. SodaJ pa tišina. Otvorjen Je slavnostni del mitinga. N umestni k komandanta pozdravi vso novodofilo brigado, nakar komandant naglasi veliko uspehe v tekmovanju v ?ast V. kongresa KPJ. Prikazal je, da so prav mladinske delovne brigade tisto, ki s svojim delovnim poletom in ustvarjalno mo?jo zadajajo vsak dan več-jo udarce hujskačem novo vojne, zapad-nim Imperialistom. Vsa ušesa so napenjajo, ko so ?!ta odlok štev. 14, ki pravi: »Štirinajst dnevno prehodno zastavico Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad na gradnji Nove Gorice so podeli II. Župskl mladinski delovni brigadi, katera obenem delil ?astcn naziv udarna brigada .,.« »Trikrat zdravo za II. Župsko udarno brigado-« zadoni Iz vc? kot 2000 grl. »To visoko priznanje«, nadaljuje odlok »naj bo pobuda vsem brigadam na gra-dill?u Novo Gorico v vsestranskem razvijanju medsebojnega tekmovanja, ki je porok za Izvrševanje vsakodnevnih obveznosti v ?ast V. kongresa KPJ. Naj živi II. Župska udarna brigada, primer tekmovanja za V. kongres KPJ. Naj živi V. kongres našo slavno Komu-nlst!?ne partije In njeno vodstvo CIv KPJ s tovarišem Titom na ?elu!« »Naj živil Naj živil...« «e venomer ?||,|0. Brigadirji II. Žnpnko se pa kar no morejo pomiriti. Kako lil tudi ne bili veseli! Ponosni gledajo, ko njihov komandant sprejme sekcljsko zastavieo ln jo lzro?l najboljšemu mladinca svojo brigade, Milošu Mtloševi?u. V Imenu brigado pa so Glavnemu štabu za to visoko priznanje zalivali In obljubi, da bodo sedaj delali s podvojeno silo, tako da zastavlja obdržijo do V. kongresa KPJ In še dalje. Brigadirji mu z vzkliki ln ploskanjem pritrjujejo. D«. II. župska brigada jo sedaj »udarna«. Ampak mod 312 mladinci to brigade Je nekaj takih, ki zaslužijo še posebno priznanje In tl so: Dragomir Mlljctl?, Vukodlna Laskovl?, Dragomir Joranovl?, Vitomir Živkovi?, Vukonian Rnkl?cvl?, Dragotin Mlnakovi?, Branko Bco?iinln, Milovanu? Mljodraga, Dragi Dimitrijevi?, Banka Beočanln, Koto?ovl? Iz Vil. ?ctc, Velisava Gošlna, Milena talina, Milen talin, Vitomir Murkovi?, Živan Djordjevi?, Ivanovi? Dajmana, Boškovl? Drago, Mllorad Vojkovi?, Marko Tonil?, Pro-koplja Tomi?, Snilljlnovl? MIodrag, Djn-kl? Radoslav, Bogoljub Buli?, Mili Jcll-čln, Milojka Majstorovi? In Olirad DJu-njl?. Vsi tl so z odlokom štev. 15 proglašeni za udarnike. 22 pa je jo pohvaljenih In bodo dobili diplomo. Med brigadami spet završi: »IIOOOO-HUK za naše udarnike) Juriši Zdravo!« Godbi pa jlli pozdravita e korn?nlcama. Vso gredo na tribuno, kjer prejmejo udarniške zna?ke. Njihovi obrazi so nasmejani In ponosni, saj jo najve?ja ?ast vsakega zavednega Mana ljudske mladine Jugoslavijo postati udarnik. Kaj pa je naredila II. Župska bragada, da Jo dobila naziv udarna? Kar oglejmo sl uspehe zadnje desetdnevne obveznosti, ki so jo prekora?ill za 17 •/•, plan pa kar za 132 •/•. Izkopali so 388* m’ materiala III. kategorije ln 1150 in’ materiala II. kategorije, očistili 350 m’ terena, huinlzlirall 2243 m* površine, transportirali 202 m* materiala razll?n!li kategorij, očistili 2085 m' kanala, Izkopali 52 panjev, položili 431 m* ruše, splanlrull 170 m* površine, raztrll 40 m* gramoza In opravili še 390 ur pomožnega dela. Po doseženih rezultatih luhko ugotovimo, da brigadirji II. Župske brigado niso spali, temvc? so požrtvovalno delnll In sl tako naslov udarne brigado s trudom priborili. l*a j« So nekaj danes na dnevnem redu. Samo II. Župska brigada jo že dclj časa tu, vso ostale pa so prišle pred par dno-vl in zato jih je treba seznaniti z obveznostmi na ?ast V. kongresa KPJ, ki so Jih sprejele prošnje brigade dne 6. junija, ko so se odzvale tekmovanju graditeljev Novega Beograda. Vse brigade so s temi obveznostmi strinjajo. Iie.r pa so večinoma študentovske, dodajo še točko za vsestransko pomoč dijakom s popravnimi Izpiti, tako da bodo jeseni lahko prestopili T drugi razred. II. Župska pa, ki Je vso te obveznosti ž« mesce dni Izpolnjevala, napove tekmovanje v vseh točkah novodošllin brigadam, ki nočejo zaostajati in se vse odzovejo tekmovanju ter obljubljajo, da bodo vložilo vse svojo silo, da do V. kongresa KPJ vse te obveznosti izpolnijo In prekoračijo. S tem bodo še enkrat potrdili neomajno vero ln zaupanje v CK KPJ ter s svojim delom vsemu svetu dokazali, da le pot, po kateri nas vodi naš tovariš Tito, edino prava. Pred zaključkom so sprejeli še resolucije, ki so jih odposlali na CK KPJ Slavnosti Je konec. Mladinka II. Zup-sko brigade pokloni predstavniku GO LM8 šop cvetja, brlgadrljl pa dvignejo njega In ostale člane štaba na ramo ter Jim s tem izkazujejo svoje navdušenje. Po velikem flzkulturnein Igrišču se razvijejo kola. »... omladlnska snaga udarna brigada ...« pojejo mladi Srbi in Srbkinje. Sledijo jim Slovenci In Makedonci. Harmonike svlrajo. Mladinci pojejo, vriskajo ln dajejo duška svojemu veselju. Popoldne pa vsi na Izlet. Eni v Rožno dolino, drugi k Kromberškemu gradu, v Šempeter Itd. Nogometna ekipa Murskosoboško brigade pa v Solkan, da so pomeri z »Volgo«. Cvetka. O POČITNIŠKIH KOLONIJAH Uspehi v osnovnih šolah goriškcga oknaja ob komati šolskega leta 90 pokazali, da se je kljub težavam mnogo storilo. Kakor učiteljstvo so tudi učenci pokazali mnogo volje ter vložili veliko truda za dosego čim boljših uspehov. K temu je mnogo pri-poimogia pionirska organizacija — ra/, umi .pivo tam, kjer je učiteljstvo in mladina pravilno dojela pomen te organizacije. Sedaj v šolskih počitnicah jo napočil čas počitka, čas duševno sprostitve »n telesne učvrstitve. Skrb naše oblasti za osnovnošolsko mladino med počitnicami ni prenehala. Osnovale so se počili niške kolonije, v katerih bodo prebili telesno i:n socialno šibkejši učenci 3 do 4 tedenski odmor. Priprave za počitniške kolonije v našem okraju so že v zaključni fazi in 10. t. m. bo v obeli kolonijah in sicer v Čezsoči ter Mirnu zaživelo radostno razpoloženje naše osnovnošolske mladine. V Čezsoči bo letovalo 91 otrok, ki eo potrebni oddiha v gorskem zraku, meditem ko bo v Mirnu letovalo v vseh izmenah 220 otrok. j Poleg okraja je tudi ministrstvo za prosveto organiziralo centralne počitniške kolonije po vseh okrajih naše ožje in širše domovine. Iz našega okraja je že odšlo 20 otrok na oddih v Ptuj im nekaj v Škofjo Loko. Tudi Rdeči Križ bo poslal v kolonije 40 naših otrok. Osebje, ki bo skrbelo za naše šolarje, «e je na raznih tečajih temeljito pripravilo na to delo, tako da bo letovanje hkrati nekako nadaljevanje šolskega, pionirskega in družinskega življenja v novih pogojih. Otrok sc bo navadili šo bolj samostojnega življenja v skupnosti z novimi tovariši, vodiči in vzgojitelji. Obenem se bo v času treh tednov, ki jih bo preživljal v prijetnem družbenem in pri-rodnein okolju, hitro zdravstveno okrepil In duševno osvežil. Naša ljudska oblast žrtvuje za počitniške kolonije velike vsote denarja, ker se zaveda, da je to nova in uspešna oblika vzgoje k socializmu, vzgoje človeka novega tipa, ki je vsestransko razgledan in utrjen ter sposoben uresničevati naloge, ki jih stavijo in zahteva naš razvoj. Vendar se samo s .pomočjo oblasta brez podpore ljudstva počitniške kolonije ne dado izvesta v velikem obsegu. Za dobrobit naše osnovnošolske mladine s« morajo zainteresirati široke ljudske množice. Vse organizacije so obvezane, da prispevajo v kakršni koli obliki. Potrebna bo predvsem zelenjava in sadje, katerega bo v gotovih krajih dovolj in bo omogočalo čim boljšo in cenejšo preskrbo kolonistov. Upamo, da bo vsak poedinec doumel vsestranski pomen počitniških kolonij in da bo ta akcija dokumentirala visoko zavest našega primorskega ljudstva. Naša šolska mladina so trudi in dela, dajmo ji prilike prijetnega počitka in razvedrila! Ta mladina je naša, iz njo bo z naštel človek naših pradavnih teženj in želj in mi bomo lahko ponosni na čvrsto, napredno m naši domovini predano mladino. Emanuel Sinkove« Prestopiti izpiti v geriškem ©krap Po odloku ministrstva za prosveto so bili v letošnjem letu in sicer v mesecu juniju izpiti za prehod iz osnovno šole v 1. razred gimnazije oz. V. razred sedcmletkc po vseli osnovnih šolali. Te izpite so polagali vsi učenci IV. razredov osnovnih šol na svojih ali bližnjih osnovnih šolah iz Slovenskega jezika in računstva pred posebno tričlansko komisijo. Izpit so morali polagati tudi učenci višjih razredov osnovne šole, ki se žele vpisati v i. razred gimnazije ali na sedem-kitko. V našem okraju je polagalo ta izpit samo iz IV. razredov osnovih šol 1481 učencev. Z uspehom ga je opravilo 1144 učencev, t. j. 77,3 % dočim izpita ni položilo 337 učencev, t. j. 22,7 %. Komisije so ugotovile, da je bilo dosež.eno mnogo boljše znanje v računstvu kot v slovenščini Tako je opravilo izpit iz računstva z odličnim uspehom 16%, s prav dobrim 22°/«, z dobrim 26 %, z. zadostnim 23«/» in nezadostnim 13%; iz slovenščine pa: z odličnim uspehom: 7*1o, s prav dobrim 20'°/o, z dobrim 28°/o, z zadost- nim 26% in nezadostnim 19% učencev. V splošnem 60 bili boljši rezultati v bivši coni B kot v coni A. Pa tudi v bivši coni A so na mnogih šolah dosegli 100% uspeh. Prav tako so bili mnogo boljši na višje organiziranih šolah kot pa na enorazrednicah, ki jih je v tukajšnjem okraju precejšnje število. Večitna učencev je vzela izpit zelo resno. Po nekaterih šolah so lepo okrasili učilnice, kjer je bil izpit. Pravo tekmovanje je nastalo med učenci zlasti tam, kjer so polagali izpit iz dveh ali treh šol skupaj. Slišal si celo opazke: »Škoda, da nam niso preje povedali, da bodo izpiti, vse drugače bi se pripravili nanje — drugo leto pa se bomo bolje učili! — Letos sem padel, drugo leto pa bom napravil z odlikol« itd. Pa tudi starši otrok so se nepričakovano zanimali za izid izpitov. Vidi se, da 66 vedno bolj zavedajo, da je v današnji dobi potrebno mnogo več znanja kot se ga je zahtevalo od njih in da je današnja šola mnogo, mnogo boljša kot je bila pod fašislično Ita- w.v.j Mojstrski izdelki učencev v gospo darstvu, ki jih bomo videli v Idriji 1 i jo. Prav tako uvidevajo vedno bolj, da prihaja čas, ko bo vsakomur omogočeno nadaljnje izobraževanje in da bo pri tem glavni temelj nadarjenost in uknželjnost učenca, ne pa premo- ženjsko stanje staršev. Jasno jim postaja dejstvo, da posveča naša ljudska oblast ogromno pažnjo šolstvu in dvigu izobrazbe širokih ljudskih množic. V. F. V Miran se lepo razvija ©tor* in lokalna industrija V Mirnu je okrog 75% vseh prebivalcev obrtnikov, med njimi največ čevljarjev, ki že od nekdaj slovijo po svo jih izdelkih daleč-naokrog. Vsi delajo v okrajnem čevljarskem podjetju, ki je eno od največjih tovrstnih podjetij no Primorskem. Delavnica je svetla in zračna. Primanjkuje jim le še nekaj strojev, vendar pa so polletni plan že prekoračili za 20%. Računajo pa, da eo bodo do konca leta prekoračili za najmanj 59%. Vsi delavci delajo po normali in se za nje pri svojem delu vztrajno borijo. 54 letni čevljar, oče štirih otrok, je izdelal v preteklem mesecu 11 parov čevljev več kot te predpisano po normah. Dominik Černič jih je izdelal 16 parov. Najbolj sta se odlikovala Stanko Mozetič in Ivan Kokelj, ki sta izdelala vsak 21 parov obutve več kot je predvideno. Zelo spretna sta v rezanju podplatov Franc Uršič in Karl Saksida, ki sta presegla normo za 100%. Kol borki za izpolnitev SviHitšto© ©todd©vaSiaa »tasga v Vipavi j® procgSa pssfcavifs&i plan Z razširitvijo posestva z dodeljenim I Računajo da bo io pridelali letos večjim kompleksom zemljišča a strani najmanj 18 do 20' stotov žita na ha. narodne imovine je kmečko obdelovalna zadruga v Vipavi naredila precejšen korak naprej. Ker je posestvo veliko, po večini vsa polja obdelujejo mehanično in imajo tudi uveden bri-gadni sistem dela Za večji razvoj zadruge pa bi potrebovali še neka j strojev, predvsem vlačilcev za prevoz vinsko črpalko in motorno brizgalko za škropljenje obsežnega vrta, kjer iridel ujejo najrazličnejšo zelenjavo in semena za državno semenarno v Ljubljani, s katero sc sklenili pogodbo. Pomladanski setveni plan so izvedli celoti in ga prekoračili v nasadu krompirja Za 10% V vinogradništvu so dosegli veliko delovno zmago. Z globokim oranjem so naredili nov vinograd, na katerem so nasadili 7.000 trt. Trud njihovega dola jim bo bogato poplačala dobra letina, ki se dreta. plana sta se izkazali s svojo marljivostjo in spretnostjo Marica Bratvič pri šivanju gornjih delov obutve in vajenka Limi ra Brilj Podjetje vodi čevljarski mojster Ivan Saksida. On in delovodja Franc Klančič pazita, da se material smotrno in načrtno ter štodljivo uporablja. Delovnemu kolektivu sta predlagala, da bi iz odpadkov moških čevljev izdelovali otroške. Delavci so to zamisel z veseljem sprejeli in so 'v kratkem času že izdelali večje število otroške obutve. Čim bodo dobili primerna kopita, bodo iz najmanjših od. padkov pričeli izdelovati otročke sandale. V Mirnu imamo poleg tega še tis-n jarno. ki je pred kratkim začela obratovati ter mizaisko in mehanično podjetje Povsod se delavci trudijo, da bi dosegli plan in s tem zagotovili izboljšanje blaginje delovnega ljudstva. Z žetvijo bodo pričeli te dni. Na pomoč jim bo priskočda traktorska postaja »USTROJ« tz Ajdovščine s sa-moveznim žetvenim strojem. Mlatili bodo z lastno mlatilnico ter tudi pomagali pri mlačvi pridelovalcem žita v Gorn ji Vipavski dolini. S košnjo so ‘ skoraj pri kraju. Sena je obilno, zato bodo lahko izpolnili plah s prirastkom 10 glav živine. V kratkem bodo dobili 5 krav mlekaric. Preteklo nedeljo so priredili v predkongresnem tekmovanju množično prostovoljno delo Em 60 šli na gredllišče Nove Gor«. drugi pa so obrezovali trtne mladike in pieli njive. Grupa mlncKrekega zadružnega aktiva I.MS je obljubila, da bo vsak dan izvršila po eno ur« prostovoljnega dela na zadružnem polju. Napovedala je tekmovanje mladini iz Vipave, kdo 1)0 več prispevat s prostovoljnim delom pri gradnji zadružnega doma. Zakaj 90 vaseh ni petroleja? Pri pregledu trgovin, poslovalnic okrajnega magazina in kmečkih zadrug 15. marca 1948, se je ugotovilo da je v zalogi 26 hi petroleja. Ta količina 20 hi pa je bila izkazana tudi koncem meseca junija, čc-prav v trgovinah ni bilo niti litra več za prodajo. Seveda radi tega na okraj nismo dobili novo nakazilo za petrolej. ker je pač poročilo izkazovalo, da ga je v okraju koncem meseca še vedno 26 hi. Niti poslovodje zadrug, niti okrajna zveza kmečkih zadrug in niti ne odsek za trgovino in preskrbo se za to niso pozanimali, da hi vodili evidenco nad tem in sproti poročali o količini petroleja, ki ga imajo še v zalogi. Glavna krivda leži torej na poslovodjih, ki niso poročali niti to, da jim je v trgovini petroleja zmanjkalo. Upravičeno se zato seveda ljudje po naših vaseh razburjajo. ko vidijo tu tako prijcmlji-vo napako. Primer slabe evidence pri delu Je tudi pri tem, da je predsednik KLO Ročinj nosil tri mesece v žepu nakazilo za petrolej za Kambrc.ško. Ljudje iz Kambreškega so zato bili brez svetlobe in vsakodnevno izražali nezadovoljstvo. češ kako da oni nakazila za petrolej ne dobijo. Cas je, da se strožje pristopi k evidenci in s tem omogoči pravilno porazdelitev pretirane kakor tudi industrijskih izdelkov. NjareditAi so ll.joo kosov opeke Organizacija OF v Renčah je izkoristila nedeljo za prostovoljno delo v opika rai. Ker so videli, da našim zadružnim domovom primanjkuje opeke, so šli prostovoljno^ delat opeko. Čeprav imamo v našem okraju več opekarn, ne morejo izdelati dovolj opeke za zidanje in strešnikov. Renčanj so zato in ker imajo v bli- žini opekarno, sklenili da ta primanjkljaj v neki meri nadomestijo s prostovoljnim delom pri izdelavi opeke. Uspeh, ki »o ga dosegli v nedeljo, 27, junija, je vsekakor zadovoljiv; saj so mi redi l i 11.300 komadov opeke, kar bo v precejšnji meri pripomoglo k gradnji 21 zadružnih domov v našimi okraju. ____ Z vpisovanjem ljudskega posojila izpričujemo svoj patriotizem Onstran m®f® • • • P&rfcaii&ka razstava v Trstu doUoBBsentarea priiraz borbe tržaškega ljudstva za osvoboditev Izpod tujega jarma Ob kongresu Zveze primorskih partizanov Tržaiškoga ozemlja je partizanska razstava med vsemi obiskovalci vzbujala izredno žarni man je. Ni ga hiilo, ki se ne bi ob pogledu na mnstavne predmete in sinko spomnil z vsem gloiiokim spoštovanjem na vse lepote in težkoSe partizanskega življenja. Vsakogar jo že ob vhodu na steno pnilepljen seznam padlih žrtev pretresel in mu zbudil spet vse spoštovanje do onih, ki eo dali vso za naše csvobojenje. Album s slikami 800 žrtev fašističnega nasilja na Tržaškem ozemlju, mnoge slike talcev, slike in pisma internirancev, pismeni Protest delisvsiiilfl družin v Stračicali Na svojem zborovanju v Stračicah ao zastopniki delavskih družin po diskusiji o svojih stanovanjski it težavah Izvolili posebno komisijo, ki naj pri pristojnih oblasteh izposluje izboljšanje Razmer. Delavske družine so res v posebno težkih pogojih. V poslednjem času 60 poleg drugega obremenjene še s poviški davkov na razne življenjske potrebščine. Sedaj pa jim groze še znatni poviški stanovanjskih najemnin in to 300 do 400 %. l’o drugi strani jo predvideno znižanje draginskih doklad, odtrganjc doklad za vojno škodo in podobno. V nedeljo popoldan je bil Solkan razgiban. Ves dan je bilo slišali brnenje motorjev. Vozači so trenirali in preizkušali svoje motorje, da se popoldan na tekmah čim boljše izkažejo. Startati so začeli popoldan ob 14 uri. Vozače po skupinah so spuščali v kratkih presledkih z ugasnjenimi motorji. Že takoj po slarlu si videl sposobnost motorista, kako je v nekaj metrih pridobil na brzini. Sklonjeni nad krmili svojih motorjev so rezali ovinke proti vasi Trnovo, od-dale jno M km od starla. Ncsrečnh slučajev ni bilo, razen Klančič Roman je že takoj po startu padel, toda brez vsakih poškodb. V preteklem tednu jo prišlo nn Krmilijo Novo Ooi-ieo več mladinskih Študentovskih »Volgi- frd oreh; posebno obramba jo trdno držala svoja vrata. Fizično alahojSi so pa vsokakor pokazali tehnično in po-vozano igro. FD »Volga« jo proti koncu drugega polčasa žq začela popuščati, von-dar pa mladincem kljub borbeni igri ni uspelo rezultata izenačiti. Igra sama jo bila na lepi višini im ljudstvo Solkana si Odbojka FD Volga Odbojka se je pri nas v našem okraju šele začela uveljavljali. Kljub temu, da imamo za to vse pogoje, ne more priti do tistega izraza kot nogoinl. Pravilno sc goji edino v Solkanu in Šempetru, kjer imajo igrači rodne tedenske treninge in sc tudi v lo lepo igro uvaja mladina. Nedeljska tekma je pokazala, da bo potrebno še precej vaje, če hočemo dorasti moštvam v ostali Sloveniji. Vsekakor je šestorica ED ,,Vol- Illadna jttlro J. julija 19b8. Det malo prši, včasih malo preneha, nato pa spel začne lili kakor iz Škafa. V taborišču mladinskih delovnih brigad, ki na skrajni zapadni meji grade junaškemu primorskemu ljudstvu novo kulturno in politično središče — Novo Gorico, je zelo živahno. Ker jim vreme ne dopušča, da hi delali s krampom in lopato, se zbirajo v razne krožke, da čim bolje izkoristijo prosti eas. Po vsej zgradbi odmeva pesem in glas harmonik Kajuhove brigade, ki se pridno pripravlja za festival v Beogradu in za prireditve, s katerimi bo razvedrila graditelje Nove Gorice in ljudstvo okoliških vasi. Pravkar je prenehalo deževati. Brigadirji srbske župske brigade so se pričeli zbirali na dvorišču. Začuje sc glas harmonike, brigadirji se uvrslc v koto — plešejo — veseli so. na njihovih obrazih citas poševno veselje, vsi so praznično razpoloženi. Zakaj ludi ne bi bili? Njihova brigada ima časi, da prva izmed vseh podpiše ljudsko posojilo. V zborni dvorani brigadirji hitijo s pripravami za vpisovanje, nameščajo zastave, parole in slike naših voditeljev. Visoko so dvignili napis: ,7 ljudskim posojilom bomo pospešili izgradnjo socializma." Bliža sc določena ura — dežurni zažvižga — brigada sc hitro postroji in odkoraka s pesmijo in vzkliki našim voditeljem, Parliji in petletki v zborno dvorano. Predsednik komisije po kratkem govoru o pomenu posojila povabi člane štaba brigade, da pristopijo k podpisovanju jx>sojila. Zaslišijo sc vprašanja članov komisije: ..Za koliko sc obvežeš tovariš? Koliko boš takoj vplačal?" ler odgovori: „2.000, 500, 1000, 3000, 250". Zneski so različni. Tisti, ki že sami zaslužijo, plačajo velike vsote, mladinci, ki so še navezani na dom, pa manjše. Vsak daje po svoji zmožnosti. II komisiji pride mlad brigadir, moreta je komaj aovrsn jo. icio. Podpisali hoče 600 din. član komisije mu pojasni, da lahko vpiše samo 500 ali 750 din. Mladi brigadir malo premisli, nato se pa odloči: ,,Napiši 750 din, saj posojam denar skupnosti!" Drugi starejši brigadir, morda ima že svojih 35 lel, Id pa je kljub starosti, družini in posestvu, prišel gradit Novo Dorico, izjavi', da vplača 1000 din ler obenem pojasni, da bi vjnsal večjo vsoto, ioda nima trenutno denarja. Predsednik komisije nm pove. da lahko plača v obrokih do konca leta in stan brigadir se obveže za 3000 din. Potrebne tiskovine jiišcjo učiteljice, ki so prišle v brigado, da s svojini delom kulturno ' dvigajo brigadirje in jim pomagajo pri analfabet-škili tečajih. Mlad brigadir prijam svojo obveznost in ko vidi, da uči!e- žoli, 6b več Inkih tekem. Prava borbenost in tovarištvo pni nogomotnih tekmah je odlika našo mladino, Icl danes gradi in uetvarja. Mladinci, kljub temu, da so »izgubiti 1:3, niso kloniti in želijo, da »e kmalu po-morjo s FD »Volgo«. B. 11. : FD Gorica 2 :1 gc“ v tekmi pokazala boljše znanje m tudi več borbenosti v igri. Opazilo pa sc je, da nam za to igro manjka tudi strokovni in sodniški kader. Potrebno bi bilot da odbojka zajame širši krog našega ljudstva po-> sebno mladine, ker bomo le tako lahko črpali nove kadre iz naših vrst Prepričani smo, da bomo tudi v tej panogi v doglednem času reprezen-lirali naš okraj v prvenstvenih tekmah. Ijica jiišc prijave v latinici, sc tudi on podpiše v lalinici ter reče učiteljici: ,,Vidiš, ludi latinico znam pisati. To sem sc naučil v brigadi na gradnji Nove GoriceJ" Po štirih urah vpisovanja je podpisalo 95°/o vseh brigadirjev. Njihova obveznost je bila vpisali posojila za 80.000 din, prvi dan pa vplačali 20.000 din. Rczullali po končanem vpisovanju pa so naslednji: Brigada je vpisala 190.000 din, vplačala pa prvi dan 55.000 din. Tako je brigada presegla obveznost za HCP/o pri vplačilu pa za T75°U. Ko bomo veliki bomo udarniki Tovariš, tovarišica! Ko čitaš naš list »Novo Gorico«, pomisli tudi na to, ali si že poravnal naročnino. Bodi pri plačevanju reden, ker s tem boš omogočil tedensko izhajanje lista. Razpis za otroške negovalke-praktikantke Za otroške ustanove, zlasti za novoustanovljene otroške jasli rabimo večje šlcvilo otroških negovalk-praktikantk. Prosilke morajo z uspehom dovršili vsaj osnovno šolo in biti stare 17 do 25 let. I’o 4 do C mesečni plačani praksi v olroških ustanovah bodo nastavljene v otroške jasli. Zavezati p« se morajo, da bodo v prihodnjih letih absolvirale enoletno šolo za otroške negovalke. Kot mesta prakse pridejo v poštev otroške ustanove v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Tovarišice, ki i-majo veselje do lega poklica in možnosti dobili stanovanjc v omenjenih mestih, naj se javijo na personalnem oddelku Ministrstva za ljudsko zdravstvo, MIJI Ljubljana, Maribor. Celje ali Ptuj, kjer dobe nadaljnja potrebna pojasnila. Službo lahko nastopijo takoj. Po H dneh prakse bodo definitivno nameščene od Ministrstva za ljudsko zdravstvo. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo Prakfic Rova riši ca Mavrič Emilija pok An-'tomi roj. 27. I. 1001 v Vukovi ju (Brdu) in tam bivajoča nn Štev. 53, proglaša zn neveljavno svojo osebno i/iknznieo FIZKULTURA Motodirke za prvenstvo Primorske Motociklisti na startu pred pričetkom dirke FB Valga : esssštv® tsž3at?ln£ke deltavjae fipsrigade Nova Gcottca 3:1 DOPISI Gradijo in vpisujejo ljudsko posojilo Uredništvo in uprava: Solkan ul IX. Korpusa 186. tel. št. t in ?. Urejuje Jicuniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poreč.'v Ljubljani Izhaja vsak petek.