Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK KOVI UST Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE ŠT. 848 TRST, ČETRTEK 1. JULIJA 1971, GORICA LET. XX. 'Vztrajajmo svojih tradicijahf Vsi dobro vemo, da je ravno tradicija tista, ki nas povezuje s preteklostjo in krepi v nas narodno zavest ob misli na življenje in delo naših prednikov. Mislim, da to še prav posebno velja za nas Slovence v zamejstvu. Prav mirno lahko trdim, da so stare šege in običaji trdna vez med nami, če ne že kar prepotrebna priložnost, ko se vsi skupaj zberemo in občutimo vso pomembnost in lepoto svoje tradicije. Marsikje na našem Krasu so stare šege še vedno žive m marsikomu je na tem, da bi se ne opustile in pozabile. Tudi svetoivanski kres spada med take navade, ki so se ohranile in se vsako leto obnavljajo. Morda se bo zdel dogodek, ki se je pripetil na Konkonelu, še tako nepomemben, a vendar je pri tu živečih Slovencih vzbudil veliko ogorčenja. Kot vsako leto so se namreč vsi vaščani, še posebno pa mladina, potrudili in postavili na predvečer sv- Ivana na običajnem mestu veliko grmado. Postavljanje, še bolj pa zvečer prižiganje grmade je zlasti otrokom pomenilo skoro vaški praznik. Vedno ko so zaplamteli prvi zublji, se je zbrala ob kresu vsa vas. Letos pa je kar na sredi prijetnega razpoloženja usekal razjar-glas, ki je grozeče ukazoval — v italijanščini seveda — nekemu vaščanu takole: »Kaj se to pravi? Smo se mar vrnili v srednji vek? Kaj ste civilizirani ljudje ali afriška pemena? Policijo bom klical/« Presenečeni vaščani so kaj kmalu ugotovili, da je to mestni gospod, ki si je pred kratkim sezidal v vasi vilo in je zdaj prepričan, da mu njegov denar dovoljuje marsikaj. Posebno ga je baje motil dim, ki ga je veter od časa do časa zanesel na njegov vrt. Ker se vaščani niso veliko zmenili zanj in za njegove prepovedi, saj se je komaj naselil v vasi in tudi z nikomer ni iskal stikov, je gospod odšel in telefonsko poklical policijo, ki je res prišla. Kmalu za tem so prišli še gasilci* Kaj takega se za svetoivanski kres še ni primerilo, zato je razumljivo, da so morali gasilci gasiti ogenj sredi protestnega žvižganja. Ko je ogenj popolnoma zamrl, so vaščani obstopili policijo in gasilce, da bi jim razložili, zakaj so prejšnja leta lahko praznovali, letos pa ne. Toda ostali so brez prepričljivega pojasnila, saj so se gasilci in policija le izgovarjali na dolžnost in na dejstvo, da so bili poklicani. Ko so nato odšli in je bil menda mestni gospod le zadovoljen s samim seboj, so se razvile diskusije med vaščani. Nekdo je rekel: Kres je pri nas, kot povsod v okolici, stara in vsakoletna navada. Včasih uspe boljše, včasih slabše, toda vedno se ob njem zberemo vsi, da se pomenimo in da po domače zapojemo. To je vaški praznih, ki nas druži. Kres je bil ogenj, ki je podžigal v nas narodno zavest in to še prav posebno v času fašizma, ko smo se lahko prav redko takole zbrali. Tudi v vojnih letih nismo nanj pozabili in danes dobiva zaradi svoje tradicije že skoraj simboličen pomen. Navzočnost policije nas moti, (dalje na 2. strani) DRAGO ODKUPLJEN NAPREDEK Ljudje po vsem svetu so se zgrozili, ko so v sredo okrog poldneva zvedeli, da so se trije sovjetski kozmonavti Dobroveljski, Volkov in Pacajev ismrtno ponesrečili. Njihova vesoljska kabina je sicer »mehko« pristala nekje v sibirski tajigi, toda ko so prihitele pomožne tehnične skupine, da bi jim pomagale na prosto, so bili vsi trije mrtvi. Tako vsaj pravijo sovjetska poročila. Podrobnosti niso znane Zaenkrat vsekakor še ni točno znano, kako se je nesreča zgodila, Sovjetska občila so jo samo naznanila, toda podrobnosti do tega hipa ne navajajo in jih verjetno tudi ne bodo navedla, dokler ne bo končana tehnična preiskava in avtopsija trupel, ki bi morali ugotoviti točne vzroke nesreče. Ta tajinstvenost je v skladu s sovjetskim stališčem v teh stvareh, ki ima svoje prestižne, pa tudi vojaške razloge. Vsi vesoljski poleti, zlasti pa obkro-žanje Zemlje, imajo danes tudi velik vojaški pomen dn Sovjeti bodo gotovo dobro premislili, preden bodo priznali, kaj v njihovem sistemu pristajanja ne funkcionira, kakor bi moralo. Kot znano, se je že prej eden izmed sovjetskih kozmonavtov smrtno ponesrečil pri pristajanju. Takrat je bilo rečeno, da se padalo njihove kabine ni odprlo in je zaradi trenja zgorel. Namesto zmagoslavja katastrofa Posebno dramatične Okoliščine nesreče so seveda prispevale k temu, da je napravila na svetovno javnost še posebno močan in tragičen vtis. Zgodila se je namreč v hipu, ko se je zdela odprava treh vesoljcev že srečno zaključena. Manjkalo je morda le še nekaj minut, da bi se znašli po 23 dneh kroženja po vesoljnem prostoru spet na trdnih tleh, spet na naši gostoljubni materi Zemlji. Pripravljali so jim že triumfalen sprejem, njihovi o-troci, žene in starši so sc že veselili, da jih bodo spet kmalu objeli po dolgem in nevarnem poletu. Nihče ni več mislil, da bi se moglo še kaj ponesrečiti, razen morda kakega redkega znanstvenika ali tehnika, ki pozna vse nevarnosti in zahrbtnosti vesoljskih poletov in tehničnih problemov, ki so s tem zvezani. Namesto z zmagoslavjem pa se je končalo s katastrofo, ki bo imela nedvomno velik pomen za nadaljnje raziskavanje vesoljskega prostora. In upati je, da bo prispevala k temu, da se bodo znanstveniki še odločneje in še odgovornejše lotili naloge, kako izpopolniti tehniko vesoljskih poletov in zavarovati življenje posadk. Iluzija Kot iluzija se je izkazalo pričakovanje, da današnja tehnika vse zmore in da bo potekalo raziskovanje in osvajanje vesoljskega prostora brez velikih žrtev. Žrtve so padale, kadar koli se je človeštvo lotilo kake velike naloge, pa naj je šlo za nove osvojitve in uspehe v geografskem prostoru ali na duhovni, gospodarski in socialni ravni. Žrtve so zahtevale raziskovalne odprave povsod na svetu. Žrtve pa so zahtevali tudi boji za narodno, miselno in verSko svdbodo, za socialno osvoboditev sužnjev v Združenih državah in drugod ter delavcev in kmetov. Spomnimo se samo na žrtve, ki so jih zahtevali slovenski kmečki upori, naše osvobodilno gibanje v zadnji vojni in razne revolucije proti zatirav-cem, tiranom in diktatorjem po vsem svetu-Zato je logično pričakovati, da bodo padale žrtve tudi pri tem novem velikem podvigu človeštva, pri osvajanju vesoljskega prostora ZAKAJ SO UMRLI? Nadaljuje se ugibanje o možnih vzrokih smrti treh sovjetskih kozmonavtov. Poleg dveh glavnih domnev namreč da so umrli zaradi pomanjkanja kisika (ker se je pokvarila naprava za njegovo dovajanje v kabino) ali zaradi tega, ker se njihov organizem ni mogel več tako hitro prilagoditi zemeljski težnosti — se je pojavila še tretja domneva. Možno je, pravijo, da je kak mikroni eteorit zadel in predrl kabino in povzročil, da je izgubila notranji zračni pritisk. Tako so kozmonavti umrli v nekaj sekundah zaradi podobnih poškodb, kot jih povzroči embolija pri potapljačih, ki se prehitro in brez previdnostnih u-krepov vrnejo iz globočine na vodno površino. Sovjetska uradna občila, to je agencija TASS, od 8.40 v sredo ni ničesar več poročala o nesreči razen o odmevih, ki jih je povzročila po svetu. Pač pa je agencija TASS popravila svoje prvOtno obvestilo v francoščini, v katerem je bilo rečeno, da je posadka kabine še sprožila zaviralne rakete. V popravku je rečeno, da so bili v hiipu, ko so začele delovati zaviralne rakete. kozmonavti že mrtvi. Čim več nalog avtomatski tehniki Toda nujno je, da sc število žrtev zmanjša na minimum. Vse se da nadomestiti, samo ne človeka, ki 'je mrtev, vsaj ne za tiste, ki so ga imeli radi in katerim je potreben. Zato bi morali, kot v vsakem boju, prepustiti čimveč nalog avtomatski tehniki in izpostaviti človeka le tedaj, ko je teoretično dokazano in praktično zagotovljeno, da je varen pred nevarnimi presenečenji tehničnih o-kvar, razen če se seveda zgodi kaj takega, česar res ni bilo mogoče predvideti. Ljudi, družinskih očetov, ne bi smeli žrtvovati prestižu ali delati z njimi tvegane preizkuse, za ' katere je še dvomljivo, če se ne bodo tragič-\ no končali, npr. s predolgim bivanjem v vesoljnem prostoru, brez postopnih preizkušenj. Predstavnikom sovjetske države so poslali brzojavke z izrazi globokega sožalja ministr- Cdalle na 3. strani) ŠE VEDNO POLEMIKE O VOLILNIH IZIDIH RADIO TRSTA ♦ NEDELJA, 4. Julija 1971, Ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaija,; 9.00 Sv. maša; 9.45 PescettS:: Sonata v c mou za klavir. Igra Devetak; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaija za naijmlajše: E. Adamič: »Obtožena kukavica«. Drugi del; 11.40 Ringaraija za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čais; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba ipo željah; 14.45 Glasba iz vseiga sveta; 15.30 M. Marcheši »Bla bla bla« Veseloigra. Režira Kopitarjeva; 16.25 Jaizz; 16.40 Parada orkestrov; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Podobe in glaisba; 1'8.45 Bedlnairik: »Pratika«; 19.00 Laihfca glasba; 19.15 Sedem, dnii v sveltu; 19.30 Filmska glaisba; 20.00 ŠpoiTt; 20.30 Ljudske pesmi v komorni predelavi; 20.45 Ljubezenska lirika, pripr. M. Košuta; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 5. julija, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Pianist Cristiiano in njegovi solisti; 12.10 »Pomenek s poslušavkami«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolihski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time . Obletnica meseca »Ernest Hemiingway Ob 10.letn.ici črti« -Kam po maturi; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Simfonična dela; 19.00 Trio Billa Evansa; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Revija solistov; 19.40 Zbor »A. Zardini«; 20.00 športna tribuna; 20.35 GlaJsbene razglednice; 21.00 Socialno vprašanje v Isovemiskem romanu: I. Pregelj : »Tolminci«, prfipr. M. Rener; 21.20 Nepozabne melodije; 21.40 Slovenski solisti. Pianist Igor Dekleva; 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 6. Julija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pasmi; 11.50 Pozavnist Alpert ih anisamibsl »Ths Tiijuana Brass«; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 GasamaJssimOv orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice te sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Srečanja A. Kacina »Vinko Vodopivec«; 19.20 Glasbeni best-sellerji; 19.40 Zbor te Škednja in MačkovelJ Vodi Jakomin; 20.00 Šport; 20.35 Gounod: »Faust«, opera. V odmoru (21.00) Pertot: »Pogled za kuMse«. ♦ SREDA, 7. julija, Ob: 7.00 Koledar; 7-30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Evropske prestolnice: »Riim«, pripr. Jeza; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček sodobne znanosti - Na počitnice; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncer-tilsti naše dežele. Violinist Hrvatič, prli klavirju Merlak - Corrado. Mozart: Sonata v b duru; Pa-ganihi: CapricciO št. 14 za violino solo; Paga-nini (Prevorškova pred.): SoniaJtina; 18.55 Ansambel »Traffic«; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20 35 Silmf. koncert; Vodi Rie-ger. Sodeluje pianistka Tomšič. Petrassi, Beethoven, Brahms. Igra orkester gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (21.30) Za vašo knjižno polico; 22.52 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 8. Julija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Violinist Pacchiori in njegov ansambel »Modem Gypsy«; 12.10 G. Bartolozzi: Otrok v prvih letih svojega razvoja; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Kako in zakaij - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Romantične simfonije; 19.10 V. Beličič: Kraške črtice: »Pot v Mavhinje«; 19.20 Izbrali smo za vas; 19.40 Komorni zbor »Muncher Chorbuben«; 20.00 Šport; 20.35 A. Rhys: »Evelyn«; Radijska drama; 21.35 Skladbe davnih dob. Orgelske skladbe; 21.50 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 9. julija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Izlet za konec tedna; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; T. Šček: Suita za čelo in klavir. Izvajata čelist Požar in pianist Engelman; 18.50 Hughesov jazz orkester; 19.10 Zgodovina prometnih sredstev: »Pred iznajdbo kolesa«; 19.20 Novosti v naši diskoteki; 19.45 Moški vokalni gvartet vodi Vrabec; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. BRAVCEM Zaradi preobilja nujnega materiala smo morali tokralt spet izpustiti nadaljevanje romana »Smrt v pomladi«. Izidii volitev z dne 13. junija, pri katerih so znatno napredovali novofaši'sti, so še vedno razlog za ostre polemike med levosredinskimi vladnimi strankami. Pned dnevi jc o tem vprašanju razpravljalo vodstvo demo-krščanske stranke, ki je pri teh volitvah, kot znano, občutno nazadovala. Strankin glavni tajnik Forlani je sicer izključil možnost, da bi se zaradi volilnih izidov vladna koalicija razbila, vendar je glavni deli krivde za porast .neofašističnih glasov pripisal predvsem socialističnim partnerjem v Vladi, ki so med volilnim bojem začeli govoriti o »na prednejših ravnotežjih«, kar je del tradicionalnih volivcev Kršč- demokracije razumel, kot da se socialistična stranka odslej zavzema za sodelovanje s komunisti na vladni ravni. Zaradi tega je ta del volivcev iz protesta oddal glas skrajni desnici. Drugi razlog so po Forlanijevem mnenju nenehni sindikalni nemiri, ki pretresajo državo že dve leti. Kršč. demokracija pa bo še VZTRAJAJMO PRI SVOJIH TRADICIJAH! (Nadaljevanje s 1. strani) ker ustvarja videz, da delamo nekaj kaznivega. In tudi nam ni treba meščanov, da bi nas učili omike. Mislim, da je s temi besedami prav dobro izrazil splošno mnenje in hotenje, da se naše slovenske navade ohranijo še naprej, morda še bolj živo kot prej. Ada Markon V Galeriji Tergeste v Trstu, Ulica Battisti 23, razstavljajo do 9. Julija slikarja Kozman. Švara, Vecchiet, Voilk, Žuljan in Žerjal. — o — Avstrijski novdfašiisti so ponovno oskrunili s kljukastimi križi partizanski nagrobni spomenik v Grebinju, ob brezbrižnosti avsltrtjskih policijskih In sodnih oblasti ter političnh krogov. Znani mladi gledališki avtor Verč irx nekaj drugih mladih gledaliških navdušencev-amater-jev Smujdjo »zamejsko Amatersko gledališče« s sedežem v Trstu. Ta pobuda zasluži vso pozornost in podporo slovenske javnosti. Znani slovenski gospodarski časnikar France Seunig je objavil te dni uvodnik v ljubljanskem »Delu«, v'katerem piše o gospodarskem položaju v Jugoslaviji.Seunig piše med drugim: »Skrb zaradi nadalnjega poslabšanja naše zunanje trgovine ob izrednem naraščanju u-voza in zastajanju izvoza se tudi po objavi podatikov za pretekli mesec ni zmanjšala- Napovedana izboljšanja se niso uresničila. Uvoz je v tem mesecu dosegel 4,2 milijarde din in v izvozu ni našel kritja niti za polovico. Petmesečni rezultati pa nam povedo, da je izvoz zaostal za lanskim letom, 'medtem ko se je uvoz povečal za dobro tretjino. Tudi pri izvozu iz Slovenije beležimo letos zastoj. Slovenija pa je hkrati znatno prispevala k povečanju uvoza. Skupni deficit trgovinske bilance je do konoa maja dosegel že 10,2 milijarde din nasproti 4,8 milijard lani v enakem obdobju. Če globlje analiziramo vzroike pretiranega uvoza — nadaljuje Seunig — lahko kmalu dalije odločno podpirala sedanjo vlado in se hkrati zavzemala za izvedbo vseh temeljnih reform, za katere se je vladna koalicija bila sporazumela. Približno enalkega mnenja so tudi socialdemokrati in republikanci. Tako je na primer finančni minister Preti pred dnevi dejal, da sta sedanja gospodarska kriza in šibkost državne oblasti v odnosih do povzročiteljev nemirov in nasilja posledica politike tako imenovane »trajne konfliktnosti« in naprednejših ravnotežij, kar je med drugim prineslo skrajni desnici množico glasov, o katerih sc neofašističnim voditeljem še zdaleč ni sanjalo. Minister je v tej zvezi opozoril, da je industrijska proizvodnja v prvih petih mesecih letos nazadovala za 2, 3 odst. v primeri z istim razdobjem lani, ko tudi ni bila ravno zadovoljiva. Tudi število zaposlenih se manjša. V zadnjih dveh letih je bilo zapravljenih pet ali šest tisoč milijard narodnega dohodka, kar ni bilo samo v škodo podjetij, temveč predvsem v škodo najrevnejših delavskih slojev. »Nekateri abstraktni teoretiki in nekatere operetne figure — je zaključil minister — bi se moralli ob tem zamisliti ter se končno prepričati, da brez dohodkov ni mogoče izvesti reform.« Socialisti seveda odločno odklanjajo o-menjene razlage volilnih izidov. Socialistični voditelj in podpredsednik vlade De Martino je na primer izjavil, da bi zagrešil hudo napako, kdor bi skušal zavirali izvedbo reform z namenom, da bi ponovno pridobil naklonjenost srednjih slojev, ki tokrat niso volili za nekatere stranke leve sredine. De Martino je hkrati skušal obrazložiti, kaj socialisti pojmujejo, kadar govorijo o naprednejših ravnovesjih. V bistvu gre za to. da se ob prizadevanjih za izvedbo reform, kot so šola, davčna politika, univerza, zdravstvo, spolo-vinarstvo, ustvari široka fronta političnih sil, ne glede na mesto, ki ga te sile trenutno zavzemajo v parlamentarni razporeditvi in v odnosih do vlade. Politika naprednejših ravnotežij še nima natančno določenih oblik, kajti socialisti bodo o tem vprašanju razpravljali na prihodnjem strankinem kongresu, ki bo letos oktobra. spoznamo, da jih moramo iskati v vseh tistih slabostih, ki so tudi vzrok nestabilnosti. Tu je predvsem vpliv notran jega trga in njegovih neskladnosti, ki se kažejo v tem, da potrošnja presega realne možnosti. Ker ne najde ustreznega kritja v domači proizvodnji, išče izhod v uvozu. Da bi povečali ponudbo, forsi-ramo industrijsko proizvodnjo. Pri tem pa zanemarjamo okolnost, da terja večja proizvodnja tudi večja obratna sredstva. Gospodarstvo pa jih nima in jc stalno v nelikvidnosti. Pomanjkanje rešujemo s kreditno emisijo, ki pa ustvarja na trgu še dodatno kupno moč in zato povečuje neskladnosti, Kakor je razveseljivo povečanje industrijske proizvodnje, je sedanja stopnja 10-11 odst. prevelika. Za tako povečanje nimamo možnosti finansiranja brez denarne emisije (natis novega denarja), ta pa je žarišče deficitarnosti v trgovinski in plačilni bilanci.« Izdajatelj; Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls.Trst Gospodarsko stanje v Jugoslaviji se še ni izboljšalo James Joyce ob 30-letnici njegove smrti Avtorici te študije se opravičujemo, da smo jo po pomoti podpisali v zadnji številki samo z začetnicama. (Ured.) II. Rot družbeni in moralni dokument, kakor tudi kolt umetniška zvrst, je roman od Cervantesovega Don Kihota do Joycevega Uliksa odražal hJitrčje din izraziteje nove ideje kot drugi literarni geruri. Zatorej je ramam 20. stoletja sledil novemu načinu mišljenja v psihologiji, znanosti in družbenih vedah ter je tako vsrkal 'in pretvorili novo snov din nove ideje v literarno izražanje Razen tega je roman, ki je vedno bolj zrcalil spremembe v družbi kot drugi umetniški mediu-mii, odražal notranji razvoj v 'svoji strukturi in s tem dokazal, da tvorita tradicija im eksperimentiranje geore. Romanopisec 20. Stoletja se v glavnem ukvarja s poglabljanjem aspektov realnosti. Ker je zavrgel toliko tradicionalnih vrednot, mora nanovo ustvariti1 zase to, v kar so njegovi predhodniki bili prepričani. Ko se družba pretvori v kaos, se morajo razviti tno-vi sistemi in u-metoikova naloga je, da raziskuje in razvija no- vi materiali. To delno pojasnjuje originalnost in individualni slog modernoga romanopisca. Če hoče učinkovito in neposredno komunicirati — posredovati — izražati, ise mora pisatelj sklicevati, kot se je njegov predhodnik v 19. -Stoletju, na Skupnost interesov in vrednotenj. V 'tej skupnosti vsak umetnikov simbol postane takoj razumljiv; če je pa trdnost skupnosti uničena, nastane 'problem umetnikovega izražanja. Širši krog bralcev in umetnik stojita vsak sebi; kajti njegovi simboli postanejo skrivnostni in strogo osebni. Pisatelj mora opustiti nekatere kompleksne simbole in nianse, saimio tako ga lahko bralec razume. Obstaja še 'druga 'alternativa: pi-sa telj lahko uporablja Skupek simbolov, kadar se Obrača k določena- publiki, v tem primeru masi, drugega pa, kadar se izraža eliti. V vsakem primeru ipa se pisatelj osredotoči na tehniko, na poudarek, kako nekaj povedati, raje kot samo kaj povedati. To radikalno poudarjanje 'tehnike izražanja je nekaj povsem novega v tem 'literarnem genru. Poudariti je treba, da so tehnične novosti modernega romana v glavnem primerne za določen roman; in h e smemo pozabiti;, da so tehnične novosti uspešne samo zato, ker jih določen pisatelj uporablja. Nova snov zahteva novo tehniko: v dobrem romanu se dopolnjujeta. Naloga kritika je, da analizira, kaj je hotel pisatelj izraziti in do kakšne mere se mu je to -posrečilo, ne glede na dobo, v kateri živi. Če so njegove namere dobre in j.ih je tudi umetniško izrazil, je ustvaril nekaj pomembnega. Velika znanstvena odkritja -prejšnjega stoletja so pripomogla, da se je spremenil človekov pogled na samega sebe, da iso heroji postali zmotljivi ljudje. Človek je postal prehodna figura v evolucijskem procesu. S širjenjem znanstvenih obzorij Ota nevidno in nepoznano dobili večjo pomembnost. Človek je naenkrat spoznal. da z vsem svojim znanjem še vedno tava v iracionalnosti. Freud in Jung sta preiskovala duševnost in dokazovala nove medsebojne- odnose med odraslim človekom in Otrokom, med modernim človekom in začetki kulture. Freudove interpretacije simbolov so pokazale, da nobena predstava ali simbol -nimata samo enega pomena, ker vsak od njliju nosii s sabo najmanj svolja niateprOtstva v podzavesti ali v -sanjah. Sek-suane predstave iz 'sanlj ali iz realnosti so pridobile psihološki pomen ih se osvobodile viktorijanskih vezi. Seksualne fantazije, nova odkritost v razpravljanju za- konskih problemov in dramatizacija represij ter na -pol skritih želja so postali material ramo-piiscev, -kolt so Lawrence, Hux!ey in Joyce. Človekovo osebnost obdaja mnogoterost -aspektov: romanopisec Skuša uporabiti- to mnogoterost, da konitrdiirah'0- prikaže razirvanost človeške duševnosti. Najti je bilo 'treba novo tehniko m način, tudi tu je psihologija priskočila na pomoč pisatelju. Zatorej pisatelj v težnji, da se približa diskontinuiteti človeške duše, uporablja n-.pr. niz svobodnih asociacij idej, ki Si 'Sledijo po- naključju, ne pa po logičnem redu. Edina logičnost je romanopiščeva in je efektivna samo takrat, kadar ustvarja videz nelogične realnosti. Psihološki prijemi, ki Služijo pisateljevemu namenu so: -po-goiste -naključne prekinitve razgovorov ali situacij, pomanjkanje interesa, da bi dokončal dejanje ali pa da bi mu sledil do logičnega zaključka, povračanje tem, celoten ritem ponavljanja, podvojitev motivov, značajev, besed, zlogov, nekakšen poetični Ilirizem, ki izhaja i'-z skrbne rabe besed za glaSbenii efekt kakor tudi za pomen, impresionizem, v katerem ponavljanje občutij ustvarja atmosfero, od katere se avtor nekako odstrani, tip anltJi-intelektualižma, v katerem je utemeljitev zanikana, ker ne more nikoli razložiti človekovega obnašanja in v kateri sta različnost in kompleksnost snlov emocionalnega in ne racionalnega človeka. Junak romana ‘je postal v -nekaterih primerih trivialen, komičen, samozavesten, Obremenjen s 'sprijenostjo Srn napakami, -aniti- junak, ker Letos je 21- maja mi-nilo točno 500 let, odkar se j e v Niimbergu rodil velliik;'i, nemški, slikar in grafik Albrecht Durer- V milosti s^-ije najprej učil zlatarske obriti ipri očetu, vendar ga je ‘bolj veselilo slikarstvo, kar dokazuje avtoportret iz leta 1484, ko je bil istar komaj 13 -let. čez dve leti je 'stopil v delavnico znanega nurnlberške-ga slikarja Michaela WolgemUta. Še isto leto je odšel na običajno pomočniško potovanje po nemških, deželah. Leta 1494 se je vrnil v Nurnberg, se tam poročil in -si ustvaril družilno. 1494. leta je Durer prvdič odšel v Benetke, kjer se je seznanil z umetnostjo Andnea Mantegne. Na tem potovanju 'so nastale krdjiiinlske Slike (predvsem akvareli'), ki v evropskem slikarstvu pomenijo novost, predvsem z-aradi upodabljanja širokega horizonta, 'svežine barv in uporabljanja zračne 'perspektive. Durer se je v -Italiji seznanil tudi s problematiko praporcij človeškega telesa. Naslednje 'leto se je vrnil v Nurnberg, kjer je začel delovati v laiStni delavnici. Prav-v tem času je začel ustvarjati tri znamenite grafično cikluse: Apokalipsa, Veliki pasijon in Marijino življenje. Do leta 1500 je nastala tudi vrsta -avtoportretov, za katere je značilno, da v nijih ni' upodobil samo fizičnih sprememb, temveč tudi postopno miselno dozorevanje umetnika. Kmalu po letu 1500 je med drugimi deli naslikal tudi Paumgartmierjev krilni oltar z upodobitvijo Rojstva, kjer sO vidne antične ruševine, kar jasno kaže na Diirerjevo bivanje v Italiji. V tem času so nastale tudi) genialhle študije cvetja in rastlin v akvarelu ih risbe živali. Leta 1505 je Durer ponovno odpotoval v Benetke. Tam je v lastnem ateljeju izdelal več u-metniških del, od katerih naj omenimo Rotžno-venisko madono, pri- kateri' je prevzel beneško kompozicijsko shemo. Poleti 1507 se je vrnil v Niimberg. Njegova umetnost se je sedaj spreme- ne more doseči veličine ih zavrača klasične vred note. Tako na videz primanjkuje modernemu romanu -sistemizacije, s tem pa -je sodobni pisatelj hotel izraziti kompleksnost življenja. V resnici je to kontroliran -nered; v romanu najdemo različna sredstva^priijem-e, kii si jih je romanopisec sposodili iz filmske umetnosti 'ih gl-asbe, a najvažnejši sodobni inovaciji sta tehnika »stream of oonisciousness« in notranji monolog, ki je v tesni zvezi- s filmom, posebno z montažo ki je njena glavna komponenta; preteklost in sedanjost moremo teleskopirati — prikazati v eni podobi, in ta je v hipu pred nami. Čeprav Joyce ne predstavlja začetnika te nove tehnlifce, (z njo se je poskusil že Conrad), ga štejemo za glavnega predstavnika. Njegovo prvo delo Dubliners (1914) je niz trpkih realističnih študij o ozkem maomeščan-Sk-em -ambientu v Dublinu. Kmalu naito izda de (nadaljevanje na 6. strani) DRAGO ODKUPLJEN NAPREDEK iNadalicvanje s I. strani) ski predsednik Colombo, zunanji minister Maro, papež Pavel VI., predsednik Nixon. Tito in še mnogo drugih državnih poglavarjev in državnikov. Množice ljudi po vsem svetu pa iskreno sočustvujejo z njihovimi družinami. Oglasili -se bodo tudi taki, ki bodo zahtevali. da je treba po tej -nesreči prenehati z vesoljnimi preizkusi. Toda to se ne sme zgoditi. Svetu je potreben napredek na vseh in tucli na tem področju, le cena zanj ne sme biti previsoka. element njegovega slikarstva, je začel s svobodnim oblikovanjem volumna v -prostoru s pomočjo svetlobe ih tonskih razmerij. Po vrnitvi iz Benetk so nastali njegovi ruaijznaimenitejši bakrorezi, ki Itudi- v 'tehničnem pogledu po-monijo enega viškov v evropski umetnosti: Vitez, smrt in hudič. Sv, Hieronim, Melanholija. Leta 1520 'je Durer Odpotoval v Anuverpon, kjer je naslikal) tudi dva portreta Erazma Rotterdamskega, ki je bi'l njegov prijatelj. Po vrnitvi v Nurnberg je siika! predvsem portrete, med katerimi so tudi mnogi znameniti sodobniki. Njegovo zadnje delo je tabla z upodobitvijo štirih apostolov. V njihovih monumentalnih likih je Albrecht Durer izrazil vero v novo, z reformacijo 'prenovljeno krščanstvo. Durerljeva umetnost je nastajala v zelo burnih in prehodnih čaiših, ko se je stari srednjeveški svelt 'podiral ih so se že pojavljali znanilci novega (reformacija, kmečki upori). Njegova u-meitnost ne po-meni negacije gotike, marveč je to sinteza strastne gotske ekspresivnosti- in lepote novih o-bliik. ki so prodirale z italijanskega juga. Hkralti je v njegovi umetnosti j-asno vidna tudi njegova -idejna pripadnost, saij je Diire-r, ki j'e bil globoko veren človek, pripade) novemu reformacijskemu gibanju. Obletnico Du-reirjevega rojstva -praznuje leto.1: vels nemški kulturni svet. Tako v Zahodni kot v Vzhodni Nemčiji so -priredili vrsto razstav in iždali veliko strokovnih publikacij o Diirerjevi umetnosti. V njegovi rojstni hiši v Niirnbergu viši tudi risba Slovenke iiz leta 1505, ®z česar domnevajo, da je n-a poti v Benetke morda potoval skozi naše kraje. Tudi v neki zasebni Ion donski zbirki se nahaja risba iz približno istega časa, ki prikazuje neko Slovenko. M. V J 500-letnica rojstva Albrechta Diirerja nla: namesto linije, ki je d-o t-akrat bila bistveni \f TVsri/j I s j n ------------------- Uradni obisk predstavnikov SR Hrvalske V sredo, 1. t.m., se je zaključil tridnevni uradni obisk odposlanstva vlade SR Hrvat-sike v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Od poslanstvo, ki ga je vodil predsednik hrvaške vlade D ragu lin Haramija, je bil gost predsednika deželne vlade dr. Berzantija- Prve razgovore je delegacija imela na sedežu deželne vlade. Naslednji dan je bila na obisku v Ogleju, kjer si je ogledala starodavno baziliko, nato je obiskala vilo Manin v Passarianu, kjer je razstava Tiepolov ih del, in se nato v Lignanu srečala s predstavniki političnega in gospodarskega življenja v Furlaniji. Uradni obisk se je zaključil s tiskovno konferenco, ki je bila v deželni vladni palači v Trstu. Hrvaški gostje so se s tukajšnjimi predstavniki razgovarjali o poglobitvi odnosov med Furlanijo - Julijsko krajino in SR Hrvat-sko na vseh ravneh. Hrvatsko predvsem zanima nadaljnje sodelovanje na industrijskem področju, kakor tudi trgovinska izmenjava, zlasti izvoz v Italijo. Predstavniki tukajšnje dežele pa so med razgovori predvsem poudarjali, kako je važno, da pride med vsemi pristani v severnem Jadranu do sporazuma za skupen nastop na svetovnem tržišču, kajti samo na ta način je mogoče vzdržati konkurenco severnoevropskih pristanišč Tako dežela Furlanija - Julijska krajina kot SR Hrvat sika pa sta zainteresirani pri gradnji primernih prometnih zvez. Hrvaška delegacija je v tej zvezi opozorila, da je že v gradnji avtocesta Zagreb - Reka, ki bi jo morali nato povezati s sistemom italijanskih avtocest, Tukajšnji deželni predstavniki pa so poročali o svojih stikih s Slovenijo, kjer je v gradnji del avtoceste Šentilj - Nova Gorica - državna meja, in sicer odsek Vrhnika -Postojna - Razdrto, ne da bi bilo še dokončno določano, kako naj se bosta s to avtocesto povezala Trst in Koper. Pokazali pa so hkrati OBVESTILO AMATERSKEGA GLEDALIŠČA Pripravljalni odbor za ustanovitev Amaterskega gledališča v Trstu Obvešča vse gledališke amalterje in 'ljubitelje gledališke umetnosti, da bo ustanovni občnli zbor gledališča v petek, 2. julija 1971 ob 2il. uri na sedežu prosvetnega društva »Ivan Cankar«, Ul. Montecchi 6 - IV. nad.« Ministrski predsednik Colombo in zunanji minister Moro sta se vrnila z večdnevnega obiska v Veliki Britaniji, kjer sta imela pogovore s predstavniki vlade, pa tudi laburistične opozicije. Njun obisk je bil programiran verjetno z namenom, da bi spel posredovala, če bi se bila pogajanja za britanski pristop k Evropski skupnosti razbila, vendar takega posredovanja ni bilo treba, ker se pogajanja v Luksemburgu, kot znano, uspela in bo Velika Britanija od 1. januarja 1973 naprej članica Evropske skupnosti. Tako so lahko govorili o drugih evropskih in svetovnih problemih. Italijanska državnika sta obiskala tudi škotsko prestolnico Edinburg in tam ju je tudi sprejela 'kraljica Elizabeta. Nedvom- veliko zanimanje za programe hrvatskih oblasti. Oba predsednika sta se med razgovori dotaknila tudi širših političnih vprašanj in zlasti poudarila pomen dobrih in prijateljskih odnosov med deželami in ljudstvi v prostoru med Alpami in morjem, kar more samo koristiti stvari miru v Evropi. Predsednika sta dalje omenila prisotnost narodnih manjšin, in sicer slovenske v Italiji ter italijanske v Jugoslaviji, ki tudi morata pozitivno prispe vati k razvoju odnosov med dvema državama in njunimi narodi. V tej zvezi je predsednik Berzanti dejal: »V tem delu Evrope si moramo prizadevati ne samo za vzpostavitev trdnih medsebojnih vezi, temveč tudi za novo vzdušje med narodi, ki naj temelji na humanih in omikanih odnosih- V tem okviru pa zavzema poseben pomen prisotnost slovenske narodne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini in italijanske manjšine v Istri in na Reki, katerima je treba zagotoviti največjo zaščito, in sicer po obveznostih, ki jih je ponovno potrdilo skupno itali jamsko-jugo-slovansko poročilo z dne 27. marca letos. Zaradi tega je dežela Furlanija - Julijska krajina prejšnje dni opozorila osrednje državne organe, ki so za ta vprašanja pristojni, kako je potrebno, da se na ravni vlade in v sodelovanju s pripadniki slovenske manjšine proučijo zahteve in vprašanja, ki so v zvezi z ve Letošnji tradicionalni »Slovenski tabor« na Repentabru, ki je bil v nedeljo, 27- jun., je bil posvečen 25-Iotinici obnovitve ljudsko-prosvet-nega delovanja Slovenske prosvete na Tržaškem. Prireditov, ki so se je udeležili tudi vidnejši predstavniki političnega in kultur nega živl jenja s Tržaškega in z Goriškega ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris-Trampuž, se je začela s pozdravnim nagovorom predsednika Slovenske prosvete Marija i Maverja. Na oder so prvi stopili pevci m la d in sk ega pevskega zbora iz Mačkovci j pod vodstvom Ljube Smiotlak. Nato so nekaj mladostnega navdušenja prinesli člani openskega ansambla Tairns, ki ga vodi Franc Poha-jač. Cerkveni pevski zbor od Sv. Antona je ČAKAJO DOMA no je bila to koncesija prebujajoči se škotski narodni zavesti. Težje probleme bosta morala reševati italijanska državnika doma, zdaj po upravnih volitvah 13. junija, kjer je glavna vladna stranka, krščanska demokracija, izgubila nad 4 odst. glasov v prid novofašistov in kjer kričijo po rešitvi vprašanja v zvezi z odnosi med strankami vladne večine, zastojem gospodarstva zaradi stalnih stavk, prepočasnih reform, dviganja cen in drugega, in kjer se tako skrajna levica kot skrajna desnica trudita na vse kriplje, da bi čimprej razkrojili sredinsko ilevico in uvedli svoj »novi red«, red diktature seveda, ki bi z »močno roko« kmalu »rešil« vse probleme, po vzgledu Mus-soliniieve Italije ali Sovjetske zveze. dno bolj konkretnim uveljavljanjem njenih pravic. Zaradi naravnih, jezikovnih in kulturnih vezi dežela Furllanijia - Julijska krajina hkrati pobliže spremlja razvoj italijanske etnične skupnosti v Jugoslaviji, katere večjii del živi in dela prav na ozemlju hrvat-ske republike.« — o — VINSKA RAZSTAVA V SV. KRIŽU V torek zvečer so v Sv. Križu zaključili razstavo domačih vin, ki jo je organiziral Konzorcij pridelovalcev vina. Na razstavi je sodelovalo 19 domačih vinogradnikov, ki so nam pokazali na splošno dobra vina, nekaj pa se jih je prav posebno odlikovalo. V torek popoldne je za zaključek razstave igrala domača godba na pihala, za ples pa je igral »Tržaški narodni ansambel«. Poudariti moramo, da se je zlasti na kriški razstavi kakovost vin v primerjavi s prejšnjimi leti vidno ižboljišala, kar je tudi o-snovni namen takih prireditev. POVPREČNI NARODNI DOHODEK V NAŠI DEŽE(I Povprečni narodni dohodek (na osebo) v deželi Furlaniji - Julijski krajini je znašal 1. 1969 približno 716.000 lir leitno. šest lieit prelj, leta 1963, je znašal 533.000 lir. Na leto se je dvigali prilblližno za 5,2 odst. V Itailiilji kolt celomi se je dvigal v istem razdobju povprečni narodni do hodek samo za 4,9 odst. letno. Te podatke je objavil osrednija statistični instituit. K dvigu povprečnega narodnega dohodka v maši deželi sta naljveč pripomogla industrija in poljedelstvo-Lahko se računa, da se je povprečni narodni dohodek v Furlaniji - Julijski krajini od 1. 1969 do danes sipet dvigal za kakih 5 odst. letno. zatem dokazal, da poleg nabožne pesmi goji v samem mestnem središču tudi slovensko ljudsko in umetno pesem. Zbor vodi Janko Ban. Prvi del prireditve se je zaključil z enodejanko Generalna vaja, ki jo je izvajal Oder Mladinskega doma v Boiljuncu v režiji Ivana Thoucrschuha. škoda je, da zaradi slabega ozvočenja izvajanje ni prišlo do polnega izraza. Drugi del prireditve se je začel z nastopom ansalmbla Kondor iz Bazovice, nato pa je o 25-letniic-i obnovitve l judisko-fprosvetoega delovanja na Tržaškem spregovoril prof. Jože Peterlin. Govornik je poudaril hude težave, ki so spremljale obnovo ijudskoprosvct-nega dela, kar pa je bilo mogoče premagali le z velikim idealizmom in požrtvovalnostjo posameznih kulturno-prosvetnih delavcev. Prof. Peterlin je še omenil vrsto prosvetnih domov, ki so nastali v tem obdobju in v katerih se danes razvija prosvetna dejavnost. Udeležence je prijetno presenetil otroški zbor iz Sv. Križa, ki se je pod vodstvom Celestine Kontelj predstavil z nekaj dokaj kvalitetnimi otroškimi pesmimi. Prireditev se je zaključila z nastopom folklorne skupine iz Boršta, ki jo vodi Elijana Zajec, in cerkvenega zbora z Opčin, ki ga vodi Stane Malič. Čeprav je treba posameznim izvajalcem in prirediteljem priznati, da so vložili v svoje delo veliko truda, se nam zdi, da je bil spored odločno predolg in morda tudi nekoliko zastarel. Menimo namreč, da ibi Slovenska prosveta mogla pomembni jubilej proslaviti s kvalitetnejšo in vsebinsko bolj enotno prireditvijo- PROBLEMI JU 25-Ietfnica flovensfoe prosvete --------------------Jz Občinska obletnica v Sovodnjah POLETNE POČITNICE Marsikdo, posebna šolska mladež, ki se ne poti pri maturah, željno hrepeni po poletnem prostem času. Toda pravega poletnega oddiha v naravi, v gorah ali pri morju 'le še noče biti. Vreme z vsakdanjim dežjem še vedno nagajata. Pa ne le vsakdanji dež, marveč stalne popoldanske nevihte in nalivi pritiskajo še vodno na človeka in naravo. Po starih vremenskih pregovorih je tistih štirideset mokrih dni sredi poletja že davno minilo, pa se le še ni toliko vremenilo, da bi se lahko veselili. illllllllllllltllllltlllllllllllllllllNIIIIIIIHIllIllIllIllIllIllIllIllIllllllliliillillilliliiliilliliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PORAVNAJTE NAROČNINO! I|IIIII|II|IIIIIIIIIII|IIIIIIII|h|:I|II|II|II|II|II|II|IIIIIIII|IIIIIIIIIII|II|II|II|II|I||II|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|I KOLIKO NAS JE? število stalno naseljenega prebivalstva v deželi Furlanija - Julijska krajina počasi, a s talino za malenkost narašča- Ob koncu leta 1969 je imela dežela milijon 228 tisoč 927 prebivalcev. > Ob koncu leta 1970 se je to število zvišalo za 481 ljudi. Goriška pokrajina je imela na koncu leta 1969 sto dva in štirideset 'tisoč 151 prebivalcev, lani na koncu decembra pa 1092 ljudi več. Največji rirastek je dosegla pokrajina Pordenone, ki je v enem letu narastla za 3481 ljudi. Dnes šteje ta pokrajina 257.724 prebivalcev. Svetovno znani čelist in dirigent Pablo Casals ;e moral pretekle dinli zaraldi' ošiibeloSti v neko mehiško boilnjišniico. CasaJs j© star 94 let in biva v tu!j'ini kot begunec iz Francove Španije. Po rodu 'je Katallanec. XLI. Turistični priročniki je ne navajajo kot kakšno arhitektonsko posebnost, vendar je sugestivna. Njeno mogočnost še povzdiguje dejstvo, da stoji na odprtem prostoru, obdana od zelenih trat. Pogled na uro na cerkvenem zvoniku mi je povedal, da je čas, da se počasi odpravim proti železniški postaji. Med potjo sem si še ogledoval razne zanimivosti, tudi pokopališče sem si še enkrat ogledal preko nizkega zidu. Zdelo se mi 'je čudno skrivnostno v tej polnočni svetlobi in bila je ravno ura strahov, od polnoči do enih. A še vedno je bilo tako svetlo, da bi lahko brez težave bral. Beli 'nagrobni spomeniki vseh oblik so se čudno bleščali v tisti nenavadni svetlobi. Bližajoč se središču mesteca sem že od daleč zaslišal velik nadležen hrup in vpitje, in ko sem prišel 'na glavno križišče, kjer se cesta odcepi proti železniški postaji, sem zagledal družbo kakih desetih fantov in deklet, starih 'kakih 16-18 let, ki so hodili po cesti, brcali prazne konzervne škatle, kričali, se krohotali in se klicali od daleč. V polnočni, čeprav beli tišini spečega mesteca se je zdel njihov šun-der tem hujši. Po tistem, kar sem doživel v Oslu, sem bil poučen in se nisem več čudiL kaj delajo ob tej uri na cesti. Svetle poletne noči pripadajo r.a Norveškem mladini. Vendar se je videlo, da je 'nekatere kljub svetlobi že Zadnjo soboto so občinski svetovalci proslavili dvajseto obletnico ustanovitve sovo-denjiske občine, pravzaprav dvajsetletnice, odkar jo vodi sedanji župan češčut in večina sedanjih občinskih odbornikov, med njimi tudi podžupan Cotič. Na sestanku je bil tudi novogoriški župan Šimac, ki je izročil kot darilo kristalne vaze z grbom svoje občine. Osebno ali z brzojavnimi čestitkami sta bila prisotna tudi doberdobski župan Jarc in števerjansiki župan Klanjšček. Tudi občani se pridružujejo voščilom, z željo, da bi se njihova občina vedno 'bolj razvijala pod nepristranskim vodstvom prizadevnih mož v korist vseh, ne glede na strankar-slko ali katerokoli pripadnost. Na Občinskih uradih se trenutno opaža delen zastoj poslovanja. Občinski tajnik, ki je po svojem položaju in tudi po svoji vnemi povsod prisoten, je v sklopu svoje strokovne organizacije tajnikov stopil v upravičeno stavko. Upamo, da se bo z izboljšanjem tajniških dohodkov tudi kmalu končala- H koncu naj pripomnimo, cla sc opaža po vaseh naše občine vedno živahnejše družbeno gibanje, pa naj si bo pri prosvetnih ali samo družabnih prireditvah; oboje je koristno in potrebno. TOBAČNA STAVKA V ponedeljek je bil tudi za goriške kadilce pravi križev dan, ker so tobakarnarji stavkali. Previdneži so se že v nedeljo oskrbeli grabil zaspanec, 'ker se jih je nekaj prav tedaj odcepilo od družbe in se napotilo proti domu. Najbol:j živi sta bili dve dekleti in ti dve še nikakor nista mislili na spanje. Objeti sta kričali, se smejali in prepevali, da je v resnici daleč odmevalo, medtem ko se je nogomet s konzervnimi škatlami počasi oddaljeval po glavni cesti. V čakalnici na postaji se je nabrala skupina potnikov, kakih deset, nekaj domačinov in nekaj tujih turistov, toda jaz sem se rajši sprehajal zunaj po peronu. Zdaj 'je 'bilo za spoznanje temneje kakor še malo prej, nekak siv polmrak, v katerem se je še vedno dalo brati, a vendar ni bil več dan. Ves svet se je zdel potopljen v neko nenavadno, skrivnostno svetlobo, za katero ni bil primeren niti izraz noč niti izraz dan. Bila je popolnoma mirna, tiha »noč«, vendar nekoliko hladna, zato sem od časa do časa stopil v čakalnico. Nekateri izmed čakajočih so tiho ždeli, drugi so se potihem pogovarjali. Vmes je bil tudi 'kakih 12-13 let srar norveški kmečki deček, sam, ki očitno ni mislil daleč potovati, ker je imel le malo prti ja-ge. Bil je nekoliko zaskrbljen in me je dvakrat vprašal, če bo vlak kmalu prišd. Najbrž se je ba'l, da bi za-spal in ga zgrešil, ker ni upal sedeti pri miru. Vsak hip si je pomel oči, vstal in hodil malo naokrog, pa se truden in zaspan spet vsedel na dolgo klop. (Dalje) z zadostno količino dima tudi za naslednji dan. Stalini gostje barov in kavarn so upali, da bodo tam dobili tobak in cigarete. Večina pa je šla v svoje običajne tobakame, kjer se je prepirala s prodajalci zaradi njih stavke. PEVSKO SREČANJE NARODOV V GORICI Gorica bo postala v mednarodnem pevskem svetu kmalu tako pomembna 'kot Arezzo. Že več let smo priče mednarodnih pevskih tekmovanj, ki jih prireja vsako jesen goriška pevska organizacija »Seghizzi«. Tudi za letos sc pripravljajo pevske tekme, ki bodo trajale od 2 .do 5. septembra. Prijavljenih je že 35 pevskih zborov iz dvanajstih držav, s približno 1600 pevkami in pevci. Nastopili bodo zbori iz Beograda, Ljubljane, Zagreba, iz češke. Slovaške. Bolgarije, Romunije, Nizozemske, Avstrije, Grčije, Španije, Poljske in morda to leto celo iz Kolumbije. Značilno pa je, da ni priglašen letos noben slovenski pevski Zbor iz zamejstva, medtem ko pa bodo italijanski domači zbori tekmovali. Nastopajoči se bodo morali najprej izkazati z obveznimi skladbami. V razsodišču sedijo različni mednarodni glasbeni mojstri, med njimi tudi Peter Lipar iz Jugoslavije. Vsi nastopi bodo, kakor že prejšnja- leta v veliki telovadni dvorani. Vso organizacijo pa ima v rokah goriško pevsko društvo »Seghizzi«. ŠOLSKO OBVESTILO Ravnateljstvo gimnazije4iceja in učiteljišča v Gorici sporoča, da traja rok za vpisovanje v vse razrede, za šolsko leto 1971-72 do 24. julija. Tisti dijaki, ki imajo pripravne izpite, sc pa bodo lahko vpisali do 27. septembra 1971. PREJELI SMO A. I. D. L. C. N. Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur - Zvezni odbor za etnično-jezikovne skupnosti ter za deželno kulturo v Italiji V nedeflljo, 11. j ulilj a 1971, bo v Tarčentu poletno zborovanje naše organizacije s 'sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajjnilka o opravljenem delu v zvezi s sbaitubi deželi z nalvaldniim Statutom; 2. Položalj furlanščilne v šoli' lin toponomaistiki; Izmenjava podatkov o sltamlju posameznih jezikovnih skupnosti iin koiondihaJciija pobud za izivaijainje 'obstoječih predpisov v koirist jezikovnih skupnosti (Ustave in deželnih statutov); 4. Utrdiltev AIDLCM; 5. Polpiis preibiivatetva; 6. Razno (Ustanovitev drugoljezltoih sekcdlj v vsedržavnem silndikaltu piisatelljev). Zbor bo 10. juiliija oib 16.30 v hotelu Alibergo Centrale, via Garibaldi, 33017 Tarcemlto - Tar čin t (teli. 0432-79150). V Ikoilikor se bo že takrat zbralo dovolj udeležencev, bo začetek zajedanja že v soboto. Samo Pahor POTOVANJE PO SKANDINAVIJI ------------- VIATICUS ---------- IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Silone: Aktualnost ..Prigode ubogega kristjana” (»IL DRAMMA« O UPRIZORITVI V S.G. V TRSTU) V zadnji dvojni številki revije IL DRAMMA piše Ignazio Silone o Celestinovi odpovedi in mladinskem uporu. V članku podaja najprej nekaj misli o izvedbah svojega dela, pri katerih pušča največjo svobodo režiserjem, sam pa želi, da je scena čimbolj enostavna. Osrednji del članka je pa posvečen velikemu zanimanju, ki so ga vzbudile predstave med najrazličnejšimi sloji italijanskega prebivalstva. Presunila ga je zlasti vedno večja prisotnost mladih gledavcev in njih navdušenje. Avtor se sprašuje, ali ni to spet Cele. stinov čudež. Kako deluje Celestinova odpoved papeštvu in njegov umik na sodobno publiko? Silone vidi uspeh svojega dela ravno v aktualnosti problematike. Težko je voditi velike ustanove, tudi najboljša osebnost je prisiljena kloniti neizogibnemu mehanizmu ustroja. Poudarja, da se nobena ustanova, ko razširja svojo osnovo in svojo moč. ne more izogniti posledicam rastoče involucije in okornosti. Morda torej posamezniki niso odgovorni. Po njegovem je največja napaka, ki jo je zagrešil Hochut v VIKARJU ravno v tem, da je pripisal psihologiji Pija XII. krivdo za njegov molk ob nacističnem pokolu v varšavskem getu. Opravičilo, hi so ga navedli papeževi branilci, po katerem bi bil z obsodbo gotovo postavil nemško Cerkev v veliko nevarnost, se mu zdi objektivno točno. Ostaja pa kljub temu ugotovi- Za štedilnik uporabljajo vedno nemški »špar-geirt«. Obroči na štedilniku 'so rinki. Dimniku se reče čemin. Dimu pa kad. »Prstarem«, ko so imelli še ognjišča, so se v jamah (luknjah) po zidovih rade naselile čvinkle (— Kuh. ščurki) V hiši (kuhinji) Je vedno tudi odprtina za kurjenje peči. Peč sama se nahaja v M>i. Še nedolgo so pekli v peči tudi kruh. Danes pečejo samo še za velike praznike gbanco in pincot ('kruh iz ifca fine moke z j-aJjci itn sladkorjem). JEDI O !jedeh bi bilo potrebno posebno poglavje. Glavni obroki so zajtrk (fruštek), predjužnik, južina, kwbčk (mogoče 'kobček ali kupček, ob 4. ali 5. pop. toda pomen kupček 'bi težiko odgovarjal resnosti v tem primeru, ker zveni že rahto šaflijliVo); večerja in včasih tudi povečer-niik, če imajo kako večerno delo, ki se zavleče. Pojem kosilo se uporablja edino za košmljo, pomeni pa glavno jed, med osmo in deveto uro zju-braj. Od značilnih jedi bi omenili: budle (kepe iz sirkove moke iin maiSti z raznimi dodatki, čisel-na (kisla repa) iz oblic (repe); skuta, domači štruklji, frika (krepka jed iz krompirja in sima, ocvrto); krompir v oblicah (v Obilicah zato, ker je 'bil nefcdalj pridelek krompirja 'skromen, zaito se ;je kuhalo več obide kolt krompirj a). Pold hišo so kleti. V prvi kleti hranijo poljske pridelke: krompir, korenije, oblice, beržote in zelje, peisco. Oblice in korenije, ki ga kuhajo v posebnem kotlu - formu za praseta, imenujejo tudi kuhinja (zanimiv ipamiemski premik!). Kram. tev, da ko bi hoteli čakati jasno obtožbo fašizma in nacizma, bi bili morali čakati do leta 1945. Toda, opozarja Silone, isto težo — in tu misli pomanjkanje takojšnje obsodbe — lahko zasledimo tudi v drugih ustanovah, na političnem področju- Določene stranke in časopisje so čakali na diktatorjevo smrt, da bi razkrili stalinistične grozote. »Na tej neovrgljivi resnici,« zaključuje Silone, y>sloni po mojem opravičilo sedanjega mladinskega upora. Veča se torej odgovor nost posameznikov in malih skupin.« Ob nedavnem mednarodnem srečanju PEN kluba v Piranu, je Silone, kot smo že poročali, poslal toplo pozdravno pismo, kjer je še zlasti poudaril sodelovanje s tržaškimi Slovenci v pred vojnem antifašističnem boju in spomnil na pozitivni vtis, ki ga je odnesel iz Trsta ob srečanju s tržaškimi slovenskimi kulturniki pri uprzortvi svojega dela. Članek v reviji IL DRAMMA je opremljen s slikama tržaške izvedbe »Pridobe ubogega kri stjana« Slovenskega gledališča v Trstu v Hiengo- vi režiji. Revija omenja nadalje Jožeta Zupana in Rada Nakrsta, 25 ponovitev, od katerih jih je gledališče izvedlo deset v Trstu, ter še zlasti prenos po ljubljanski televiziji. Silonejevo delo je bilo prevedeno tudi v nem ščino, izvajali so ga v Luzernu in ga tudi predvajali po televiziji. Ob koncu naj omenimo, da je ravno te dni prejel avtor v Parizu mednarodne nagrado »Cino Del Duca«. piir, ki mora trajati dalj čaisa, se hrani na lesi; to je dvignjena zelo široka polica. Pogosto je pod hišo tudi svinjšček, včaisih tudi stala. Lahko pa so klet, svinjšček lin klajnica (Monica ?), 'tj j. drvarnica tudi v posebnem manjšem poslopju zraven hiše ali Stale. ŠTALA. S tem se označuje celotna stavba in urostor, kjer so krave. Hlev je razdelek v štalli (prostoru) za drobnico (ali tudi za prašiče), pa tudi poseben prostor za drobnico. Na vrhu štale je škeden. Ta prostor služi za dela in za začasno hrambo pridelkov. Tu so nekdaj mlatili žito in ga potem pobevnkali v bevniku. (Kranjci ga nazivajo menda pajki) Danes žita ne sejejo več, Pač pa slik. V jeseni, ko navozijo panoglje (po-nogije) iln ijilh ob večerih majijo, nastane ob tem poseben družabni večer. Panaglije so na kupu v sredini skednja, okoli in okoli pa so klopi. Ljudje maljijo, nekateri pa omajane panoglje vežejo s posebnim vozlom po štiri v make. Make nato Obešajo na late na gan-ku ali v čite. Kadar je vse pri kraju in je na sredi skednja prostor, prinesejo prigrizek in pijačo (kruh, orehe, jabolka, žganje, vino) — pove-černik. Potem pogosto zagodejo in staro in mlado zapleše. Prostor pod streho se imenuje glajte. Sem gor spravljajo seno: arnico, Otavo, Otavček. Iz glajt vodi v Stalo poseben preduh — tromba, po katerem mečejo seno. Tromba vodi tudi iz skednja. Včasih pa so Ob Steni luknje nad 'posamezne jasli, imenovane trombnice. (dalje) JAMES JOYCE (Nadaljevanje s 3. strani) loma avtobiografsko delo A Portait of the Artist as a Young Man (1916- ) v znamenju brezob- zirne avtoanalize z izrazitim prijemom »stream oi consciuosness« tehnike. To so bile le priprave za roman, pri katerem je delal 7 let. Ulysses (1922); ki ga Je tiskal v Parizu, ker ga je cenzura dolga leta prepovedala v Angliji in ZDA. Shemo likov in do gaj nje ije prevzel iz Homero-ve Odiseje (sledil je Jungovi teoriji: modemi človek 'in primitivni človek sta povezana s skupno 'kulturno vezjo), tako da vsakemu spevu v epu odgovarja poglavje v romanu. Toda ta para-lelizem mi izravnan; pisaitelj ga posreduje z obilico simbolov, ki se nanašajo na različne znanosti, dele človeškega telesa 'i!td. Roman se odlikuje z edinstvenim bogastvom podrobnosti, brezobzirno in natančno analizo podzavesti. O-snovna fabula je en dan življenja treh Dublinčanov: Stephena Dedalusa, Leopolda Blooma in njegove žene Moily. Celo delo preveva notranji monolog, katerega si je Joyce sposodili pri E Dujardiiinu (Les Lauries sont coupes 1887). Joy-cova prozna tehnika, (ki bo kmalu začela novo šdlo romana), je pravzaprav spojina notra^ njega samogovora in toka nekontrolirane zavesti (»stream of consciousness«.) Delo samo je travestija in parodija zapadne civilizacije. Posebno odliko doseže pisatelj pri ponazarjanju minljive resnosti in nestalnosti vrednot, ko upo-raiblja različne jezike, od svečanih knjižnih stilizacij do vsakdanjega žargona. Jocov Uiifcs ne predstavja lalhkega čtiva in zahteva od bralca precejšen napor Iter pomoč komentarja. Isto velja za njegov drugi roman Finnegan’s Wake (1939), ki ga je pisal 17 let. Sam pisatelj ga je smatral za svoje najbOlijše dalo, a 'ki ga do sedaj ni nihče popolnoma razumel. Osnovna tema je z začetnim motivom po komični irski ipeismi o Finnega-nu človekova smrt in vstajenje.. Po filozofiji G. B. Vica deli knjigo na štiri cikluse (teokracija, aristokracija, demokracija, kaOs), a vse skupaj prikazuje kot sen človeka in sen sveta. Da bi to izrazil, Joyce ustvarja »jezik sna«, svojevrstno zmes angleškega in 10 'tujih jezikov, z obilico asociacij, na ipol skritih aluzij. V romanu se neprestano prepletajo mit, realnost in irealnost s polno simboliko, ki se pretapija v glasbeno strukturo. Če je Joyce z Uliksom napisal roman, ki ga lahko imenujemo biblijo evropskega proznega modernizma, je v Finnegan’s Wake napisal njegovo sumo, ki se je ne more »brati«, ampak de-šifrirati. Joyce je pisatelj z enciklopedičnimi interesi in izobrazbo, na katereiga so vplivaJli it. pesniki XIII. in angleški pesniki XVI. Stol. ter Freudovi nauki. Njegova naj višja vrednost ije nenadkrillji-vo mojstrstvo v angl. ijeziku. Kljub zelo ostri kritiki in ekstremistični polemiki okrog njegovega dela, je njegov vpliv na razvoj 'angleške in ameriške proze v XX. stoleUju izven vsakega dvoma, a pri njem so se uči® številni evropski avtorji od H. Brocha do francoskih avantgardistov »novega romana«. Magda Pertot — o — VPISOVANJE V ZNANSTVENI LICEJ »FRANCE PREŠEREN« Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsad dan od 10. do 12. do vključno 24. julija 1971. — o — Ravnateljstvo srednje šole »Fran Levstik« na Proseku z oddeljenimi raizredi v Sv. Križu sporoča, da je vpisovanje v vse tri razrede vsak dan Od 10. do 12. ure do vključno 24. julija 1971. f.o. JOŠKO ŠAVLI LJUDSKO BESEDJE NA TOLMINSKEM It meti j Pogled h kmetom onstran meje Kmet na Kozjanskem Ivan Jazbec s Podvrha nad Sevnico na Kozjanskem sc bo še dolgo spominjal leta 1970. Takrat je spravil pod streho nov hlev, drugačnega, kol ga poznajo kmetije na Kozjanskem m v Zasavju. Takrat jc tudi obrnil hektar zemlje globlje, kot ga obračajo sicer. Naredil je vinograd na terasah. Ivan Jazbec obdeluje 26 ha. veliko posestvo, od tega 4 ha obdelovalne zemlje. 5 ha čredinskih pašnikov in 1 ha sodobnega terasnega vinograda. V hlevu redi 7 krav, 1 telico. 3 teleta in 2 konja. Nov hlevu ima prostora za 18 glav. Največ dohodkov mu prinaša prodaja mleka in živine, pa tudi gozd. Od štirih do enajstih Marjan Legan, ki je opisal obisk pri Ivanu Jazbecu, ki ga je opravil skupaj z drugimi kmetijskimi pospeševalci, je ujel v beležko vse podrobnosti in značilnosti velike kmetije na Podvrhu- Ta je že od mladih nog vtisnila Ivanu Jazbecu življenjski ritem. Od štirih zjutraj do enajstih zvečer, tak je njihov ritem, ki ga prekine začasno samo zima. Tvan Jazbec je močno zdelan in kaže več let. kot jih v resnici ima (38), vendar ima svoje zadoščenje. Ponosen je na svoj hlev, ki se visoko dviga nad njegovim svetom, -pa tudi na vinograd, ki dobro obeta. Spoznanje ob rešitvi Ivan Jazbec je mnenja, da je za hribovske kmete rešitev v živinoreji in pašnokoš-nom načinu rabe travnikov in pašnikov. Uvedel je električnega pastirja (električne ograje so začeli uporabljati tudi na Tržaškem), s čimer je prihranil lani za poldrugega odraslega moža človekovega dela. že dolgo so ga na te in druge novosti nagovarjali, tudi sam je nanje mislil, vendar se ni upal takoj lotiti. Pomišl jal je tudi, kaj bodo rekli ljudje tam okoli. Danes ve, da je bil strah votel. Sveto valcem je hvaležen, še bolj pa sosedom, ki so mu pomagali pri gradnji hleva. K novostim ga je nagovarjal kmetijski inženir Ivan Dobr-šek, pomagal pa mu je tudi sevniški kmetij siki kombinat. Dal mu je tri milijone starih dinarjev posojila, kar seveda še od daleč ni dovolj za stroške graditve. Ostalo je moral iztisniti iz kmetije. Stanovanje ima sedaj tako, da si ne upa noter vabiti ljudi, ves denar je vtaknil v hlev. Gozd — ta najstarejša kmetova banka — si še dolgo ne bo opomogel. Hlev sicer ni še vse, napeljal bo tudi vodovod, zgradil silos za kisanje krme, kupil molzni stroj, brez katerega danes skorajda -ni več mogoče rediti krav. Pogostokrat kmetovalci sprašujejo, če smejo uporabljati kot steljo tudi žaganje. Precej je namreč razširjeno mnenje, da je-žaganje škodljivo poljskim rastlinam. Slednje nikakor ne drži, pa čeprav je res, da hlevski gnoj, ki ga dobivamo iz slame, prekaša tistega iz žaganja, to pa zato, ker je učinek hlevskega gnoja iz slame pri zboljšanju kakovosti tal, večji. Zaradi tega pa ne moremo še reči, da bi bil gnoj iz žaganja škodl jiv Nasprotno, gnoj iz žaganja, ki smo ga držali nekaj mesecev v gnojniku in ki smo ga dobro Izhod za hribovske kmetije v povečanju Ivan Jazbec jc hkrati tudi predsednik krajevne organizacije SZDL. Do kmetijske politike ima zelo kritičen odnos; pravi, da se vse preveč govori, mnogo premalo pa naredi. Za hribovske kmetije vidi izhod v njihovem povečanju, v zaokroženju posestev, da bi bila možna racionalna paša in predvsem KOŠARKA Letošnjo košarkarsko sez.ono so igralci Bora zaključili z vrsto medsebojnih srečanj, ki so jih odigrali v soboto na Stadionu I. maja. To jo postal že tradicionalni zaključek, ko se naši fantje 'pomerijo še med sabo, potem ko so se skozi vse idto borili z raznima nasprotniki po 'najrazličnejših igriščih dežele in celo države. Najbolj razveseljivo je deljsbvo, da srno v so-bOto lahko videli kar šeist postav tržaškega športnega zdru-ieinija, ki je danes po številčnosti najmočnejše društvo- v Trstu in ki 'sodi v sam deželni vrh, kot je to poudaril ob zaključku predsednik Košuta. Na tem slavju ‘je bil prisoten tudi podpredsednik košarkarske zveze FIP Cenni, ki je Izročil Boru disciplinski pokal. Ta 'je brez dvoma najbolj športna nagrada, ki Si jo katerokoli moštvo lah ko želi. Obenem je Cenni zaželel našim košarkarjem še obilo uspehov v novi sezoni. Ob kon cu so bili še nagrajeni razni igralci, ki so se med letom izkazali na raznih področjih. Borovo nagrado 'je dobil Rudes za veliko dn stalno delo, ki ga 'je opravil pri ekipi mihibasketa, Fab jan pa ‘je dobil posebno-nagrado kot najpriz-a-devndjši članski igralec. Med mladinci so bili nagrajeni Martin Kralj, Renato. Stojkel), Danijel Zavadla! in Stojan Hrvatič. Robert Klobas je bil ndjibOIjši med dečki, med igralci miniibasketa pa so se najbolje 'izkazali Sandi Volk, Maksim Ražem, Aleks Čok -im Andrej Pegan. Sledil 'je po menek, na kalterem 'so si prisotni v prijateljskem. Simpatičnem vzdušju izmenjali razne vtise in kovali načrte za prihodnjo sezono. Izidi posameznih srečanj: Miniibasket: Levi - Orli 42:24 Naraščajniki: Plavi - Rdeči 56:42 Člani: Red Arrows - Blue Devils 65:59 ODBOJKA TROFEJA PETRA ŠPACAPANA Prejšnji teden se je na gor iških odprtih igriščih odvijali in zaključil zelo uspel in kakovosten turnir v moški odbojki. Trofeje Petra Špacapana so se Udeležila naslednja moštva: Acegat, Gaja, Polet in Sokol is Tržaškega, ter PAV, Aurora, Torniana, Kenmedy, Mladost, Velox, Brda in O-lympia, z Gortškega in Videmskega. Vsako mo- ločki, jc celo zelo dober, škodljivo bi bilo edinole žaganje, ki bi ga naravnost dz mizarske delavnice prenesli na njivo, to je brez vsakršnega dodatka trdih ali tekočih živalskih izločkov, ali pa brez umetnih gnojil, ki služijo prehrani zemeljskih mikroorganizmov, ki s svoje strani razkrajajo in presnavljajo celulozo, v našem primeru žaganje. Žaganje je kot stelja priporočljivo posebno v hlevih, kjer pitajo teleta, saj ostanejo slednja bolj čista kot sicer. smotrno strojno obdelovanje. Ivan Jazbec je že marsikaj opustil, kar je bilo svojčas merodajno, vendar je trdno prepričan, da je na pravi poti. Zato ima tudi garanje svoj smisel, če veš, da si storil v-se, kar ti je v moči, da ga zmanjšaš- Prav zato je tudi vzljubil zemljo, da ne bi mogel živeti brez nje. ☆ V Egiptu so odkrili dozdaj inajstarejšo mumi-ic (Staro 4500 let) • Gre za balzamiramo truplo Nofrejr, dvornega glasbenika pri faraonu Nie Ossen-raj u. štvo se 'je 'lahko okrepilo z dvema 'igralcema, ki sta pripadala višji kategoriji. To je organizator dovolil, da bi bile 'tekme čimbolj kakovostne, saj na Goriškem nimajo drugače možnosti prisostvovati kakovostnim 'tekmam. Namen organizatorja je ‘bil popolnoma dosežen in že v odločilni fazi smo bili priča lepim tekmam. V finale sta 'se uvrstili ekilpi ACEGAT-a, katero 'Sta ojačila Manztn in Tippi, ki- sicer nastopata pri Are Limet, 'ter Sokol, ki 'se je za to priložnost okrepil z Uršičem ter Guštinom. Sama finalna tekma ni bila 'preveč zanimiva, ker je bila razlika med moštvom precejšnja; pri Sokdlu se je namreč zelo poznala odsotnost poddjaoa in 'tako je Acegat lahko brez težav osvojil prvo mesto. Nabre žiinskim fantom pa oštalja veliko zadoščenje, da so se v tako številni' konkurenci uvrstili v sam finale. Tretje mesto je po 'razburljivi tekmi osvojilo moštvo PAV, ki je v malem finalu premagalo Auroro. ŽENSKI TURNIR PRIMORCA V TREBČAH Te dni je Primorec organizirali turnir, namenjen ekipam, ki ne nastopajo v B 'ligi 'ih na katerem so sodeloval-a moštva: Partizan Sežana, Mladost, Sovodnje, Gaija, Zarja in domači Primorec' Domačinke so se zelo izkazale in dosegle svoj naj večji uspeh, odkar nastopajo; zasedle so namreč brez poraza prvo mesto. Morda je najbolj razočarala Zarja, !ki je še zadnjo sezono nastopala v B ligi in ki je v finalu klonila pred Trebenlkami z neoporečnim 3:0- Igralke Gaje so v malem finalu premagale Sovoidnje z 2:0 in tako osvojile 3. mesto; Partizan pa je z zmago nad MlUdaštjo zasedel 5. mešto. Turnir je orga-nizdciijško zelo dobro uspel in ši- ga je ogledalo lepo število zlasti domačinov, ki1 ‘so hrupno navijali za svoje ljubljenke ter jim tako pomagali pri osvojitvi prve trofeje. ŽENSKI MLADINSKI TURNIR SV. PETRA IN PAVLA Ženska ekipa Corrido.nl je v St. Petru ob Soči organizirala v torek mladinski ‘turnir, -katerega so se udeležila moštva AGI, Bor, Sokol in domači Corridoni. Turnir je bil zelo zanimiv, saj se je ponovil finale mladinskih moštev. Manjkala 'je le ekipa OMA, ki je deželni prvak, a se ni udeležila tekem za vstop v državni finale. Tekme so- bile zelo zanimive iln 'kmalu 'smo opazili, da so glavni favoriti Sokol in domačinke, ki ‘so brez težav odpravili vse nasprotnike. Ko sta se v zadnji tekmi pomerila med seboj, je po ostri in enakovredni borbi, zmagalo moštvo domačink z minimalno razliko 2:1. Naj Ob koncu omenimo, da je Nabrežinkam manjkala ena ključnih igralk t. j. Gabrovčeva, ki se pripravlja na maturo. Corridoni - Bor 2:1 Sokol . AGI 2:0 Corridoni - AGI 2:0 SOkOl - Bor 2:1 AGI - Bor 2:0 Corridanj - Sokol 2:1 ketna ŽAGANJ E KOT STELJA premešali s trdimi .in tekočimi živalskimi iz TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA 5-h & O P o >o _ CD o >(-> •S U .5, j2 >00 o« g >00 >y T-J 2 | ^ & ■ ** £ S O) >U O rt 03 Uh (U 03 iS 03 M 2 o g o .a P ... O T « (ti >N >c/) □ ..H rt %* a P- • 1—1 0 b/3 03 CD -*-» Uh rQ O O U d) CD >0 c/) d) Jh P CD rt E V >N —. J3 E rt S 4-» rt CD CX CD Ui O H 0) rt O c? Tj N rt H A 2 03 OJJ S-H b0 _ o3 rt C N 'd ^ .a 1 (D I N oJ P 03 N O E >o o M C/) rt 13 T3 p 'd rt bb v rD 0 rt d Ih rt u CD S p rt n rt rt u u a - .^H CD •’—> #0 0 > >co 00 (D O P • f-H "3 73 CD & C/) 0 E ‘bij >N 1 rt Ž CD rt O P > O ■<-» 0 'C P b/j Oh J P o Ph u O . bJ) 5 2 12 > 03 3 S s -a 'o5 D ^ 5 . p 13 5 N S ‘S T3 »fg o 2 P< pH rt Tl ““ z C/5 S 1 s CD o •; 0 r^J rt P 1 03 g a S c 13 ^ £ ^ a * 03 o ra 03 y oo 1 jrt 2 s 2 3 bJ) U C ^ (D N — a u OS c •* —i rt G 60 -rt ca rt 'S •* S H o C « <* I ^ >cn 03 rt Ph u a •s I S 13 3 S-H hJ Oh ‘S 3 rt \p P c/5 N co P Uh a ^ 2 o & S 5 "a g N M rt ^ u P CD >U •m 3 0) •!—> C/5 J-h o 0) N >CJ o 03 o m p rt -3 5=3 - rt TJ c/) rt ^rt 2 TJ N 0 .-H >U T3 > O cx co p CD O rt s cD >u u co M bi) ‘C rt C Ph 'S. E (D >C/D c/) 2 t« M TJ O N g C 'E X, TJ 0 £ 3 /■rt IS j N CD £ TJ O U a, i-H rt O i P r^H rt g ‘5b e N Oh O -a o u a o“ ■8 P T3 O a rt u "d rt rt N vO CM o ra P -O £ a ■§:: P d rt o e I <5 ^ £ N a) ^ ^ .2 E o a o C/3 CJ o p 3 p bij O > (/3 ;> o c/) S-. rt P 0 "S p O rti -O Ph p rt E e (D > >oo N c o c ^ o rt Jr; rt 0) .& N 5-h . •J? ^ 0 rt H Ph O Ph tn .0 S) T3 a) rt •'—1 0 ^ M rt m M E 03 S 0 (D rt rt P c > P P E CD rt U O 03 < c^. TJ ■*-* O Ph 'd i> ^P 0 b/) J2 rt N S N (D 0 H-» 0 E Uh O E 'C Ph 1/5 d) P 1 O C) a P J Ph co N 0 '1—1 Uh rt 73 P O CD U p O i2 > rt Žh ‘0 ^5 p