Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, 6. marca 1941. — Leto XIV. — Št. 10. tuna* m- ti m f C w GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA ]\ove težave Zmotna miselnost Med delavstvom prevladuje večkrat mnenje, da ne smejo imeti drugi sloji višjih plač kot jih ima delavstvo. Ne-redko se tudi slišijo očitanja, da so nameščenci v raznih delavskih ustanovah previsoko plačani. Celo nasproti strokovnim tajnikom se slišijo taka zabavljanja, češ, če mora s takimi in takimi dohodki živeti delavstvo, naj pa tudi drugi. Taka miselnost je napačna in privzgojena od kapitalizmu. Kajti ravno kapitalizem ima koristi, da so plače delovnih slojev čim nižje. Dobro se zaveda, da bo mogel obdržati svojo oblast nad delom in ga izkoriščati vse dotlej, dokler ne bo delovni človek tudi kulturno dvignjen. Kulturni dvig delovnega človeka je pa nemogoč, dokler bo zasužnjen; kdor je suženj svojega lastnega življenja, se ne more dvigniti nad svoje poklicno delo. Dokler je tak položaj se ne more delovni človek vinisliti in uvrstiti v celoto človeškega življenja. Delo tvori le del te celote. Delo naj bi tvorilo le temelj za celoto človekovega življenja. Delo hi moralo ustvarjati sredstva, da bi potem, ko pride delovni človek iz območja oglušujočega ropota strojev, iz slabega tovarniškega ozračja, od umazanega dela v kamnolomih, cestah in na stavbah ali od monotonega pisarniškega življenja, se vsega tega sprostil;’ da bi se posvetil duševni izobrazbi in krepitvi telesa, da bi na ta način čutil, da je predvsem on ustvarjalec lepe harmonične družbe, da je svoboden in ponosen član človeške družine. Zaradi tega mora biti geslo delovnega človeka, vedno in ob vsaki priložnosti: čim višje plače. Ob sedanji draginji je ta zahtevek dvakrat upravičen, upravičen je pa tudi ob normalnih razmerah in sicer zaradi tega, ker tvorijo dohodki izhodišče za ustvaritev popolnega delovnega človeka. Delovni človek sam se ne sme dati zavajati od gesel, ki smo jih omenili v začetku teh vrstic. Prav delovni človek mora želeti, da so vsi tisti, ki so v službi delavstva pošteno plačani, tako da ni dosežen le eksistenčni minimum, ampak da je dosežen vsaj nekoliko tudi kulturni minimum. Kar more in mora delovni človek zahtevati, je, da so dotični nastavi jenci i es v službi njegove stvari, v Cim višje plače tudi za delovnega človeka, more biti naše geslo. Obče blagostanje delovnega človeka se more dvigniti samo takrat, če bodo vsi delovni sloji plačani tako, da bodo dosegali kulturni minimum. Zavedati se moramo, da bo taka zahteva nujno trčila ob kapital. Ce je danes vsega dovolj na svetu in če ne dosega delovni človek niti navadnega eksistenčnega minimuma, nekdo nosi krivdo na tem: nji ustvarja delovni človek premalo ali pa nekdo preveč jemlje od njegovega dela. Konkurenc-ni boj dokazuje, da delovni človek ne ustvarja premalo. Zato je logično, da si nekdo preveč prisvaja od njega-ve£tt in to je kapital. Kapital seveda ni tako neumen, da bi to priznal. Nasprotno. Vpije in tar-na, kakor da stoji fik pred propadom. Potom svojega vpliva na gospodarstvo in javno upravo, dobiva celo vso podporo in zaščito. Potom javnosti, ki °-j' njegovi m ^ vplivom, hoče celo prepričati odločujoče kroge, da je zahtevek po zvišanju plač celo škodljiv Pri velikem 'naraščanju draginje je pač najtežje stališče imelo delavstvo. Odvisno je v velikem odstotku od zaslužku svojega dela. Samo ob sebi je razumljivo, da je .naraščanje dragim j e .povzročilo mezdna gibanja, ki so se začela prav ,povsod, kjer je bilo delavstvo organiziramo. Naletelo ni delavstvo 'pri svojem gibainjiu za izvažanje plač na raizuimevamje, ampak ravno nasprotno. Delodajalci so zavlačevali pogajanja ma vse načine, kajti1 iz vsakimi tednoim ali pa ceilo mesecem, so si prihranili velike vsote demarja. Ko že zavlačevanje ni bilo več mogoče, so delodajalci pristajali m a malenkosten povišek 25 do 30 par, redko je biilo povišanje za 50 par na uro. Draginja, pa je le še naraščaja, tako da je bilo komaj eno mezdno gibanje zaključeno, je bilo treba pričeti že drugo. Tako je delavstvo oibčuitno zaostajalo za dviganjem cen im ma ta ,način se je njihov gospodarski položaj »talno poslabševal, dočim so dobički industrije na račun dellavistva naraščali. Da je res tako, nam kažejo razne nabirke v letošnji zimi. Še nikdar ni bilo pri, nas v Sloveniji tako velikega prosjačenja kot letos. Prav po vseh občinah so se nabirali prispevki za zimsko pomoč revmim. in ulbožniin družinam. Odbori so potem razdeljevali med šolsko mladež razne dele oblek im tudi življenjske potrebščine,. Vsa ta dobrodelnost, katera je sicer dobrodošla, pa je znak velike revščine med slovenskim delovnim ljudstvom. Vsi ti darovi so bili prav majhna oddolžitev boljše situiranih slojev lačnim in pomoči' potrebnim. Naš delovni človek rad dela, rad zasluži samo toliko, da ni nikomur v nadlego in njegov ponos je tako velik, da ga boli, če s svojim delom ne zasluži zadosti, da mora sprejemati darove še od ostale družbe, ker čuti v tem neko manjvrednost in tudi še apriorno podrejenost ljudem, kateri so si svoje blagostanje ustvarili prav za prav z njegovim delom. Zato tsi je delavstvo hotelo 'pomagati samo iin s svojimi sit rokovnimi organizacijami doseči tak življenjski standard, ki danes odgovarja poštenemu slovenskemu delavcu. Toda docela raz- občemu gospodarstvu, iz stališča »obstoječega reda«, da pa je celo pre-kucuški. Kljub vsemu temu pa doni iz vseh vrst zahtevek po novem redu. Tudi kapital se hoče uvrstiti med ustvarjalce tega novega reda in imeti pri njem svojo besedo in sicer odločilno. Kar se tiče delovnega človeka, hoče imeti tak red, da ga bo rešil suženjstva, gospodarskega in duhovnega: da ga bo dvignil iz sedanjega ponižujočega družbenega položaja in ga postavil na tisto mesto v družbi, katero mu pripada v sorazmerju njegovemu doprinosu za družbo. Ce pa hoče delovni človek doseči, da bo novi red pošten in pravičen, mora sodelovati in ga sam ustvarjati. Zmotno je mnenje, da bo dobil delovni človek novi red kot nekuk dar razmer ali pa, da mu bo ta novi red prinesel ta ali oni socialni režim, ta ali ona država. Delovni človek bo samo to imel, kar si bo sam ustvaril, kar si bo sam priboril. Torej delovni človek more biti sam rodno stališče naših slovenskiih delodajalcev, kateri so i|>o s voj ( im kapitalističnem nagonu videli le svoj lastni dobiček, je delavcem on e mogoče; val uspešne akcije v dedu za zvišanje plač. Tako'vidimo danes, da se je draginja dvignila od 50 do 60%, povprečne delavske plač« pa od 20 do 30%, še celo naši rudarji so od 10 do 15% zaostali s svojimi plačami map ram dvigu draginje, kjer bi človek pričakoval, da bodo vsaj vzporedno korakali z dviganjem cen. Kakšen pa je šele polložaj onih delavcev po industrijah, kjer ni organiziramo in je docela odvisno le od dobre vodje im razumevam ja svojega 'delodajalca1. Zato se ne čudimo, da so marsikje minimalne mezde postale maksimalne im da delodajalci smatrajo odredbo o minimalnih mezdah za splošno določitev delovnih mezd. Sedaj so pa naši slovenski delodajalci pogruntaili zopet nov trik proti delavstvu. Kar naenkrat so delodajalci pri novili mezdnih gibanjih, ki so v teku, prišli na misel, naj delavstvo pri merodajnih oblasteh izposluje dvig cen njihovih izdelkov, potem bodo pa oni šele pripravljeni razgovarjati se o povišanju plač. To se pravi, lesni delavci maj dosežejo za svojega delodajalca dvig cen ilesa im drv, rudarji premoga, tekstilni delavci tekstilnim izdelkom, krojaška' pomočniki dvig -zaslužka svojimi mojstrom itd., potem šele lahko računajo ma evetualni povišek svojih pilač. Vprašamo prii tem, aili ne bo ta novi povišek, ki ga bo na tia način priborilo delavstvo leizni, toda Je čas take bolezni, za katero je prejemal zavarovanec bolniške dajatve po določilih zakona o zavarovanju delavcev. Navedeni čas se šteje v prispevne tedne le tedaj, če je imel član pred tem vsaj 50 prispevnih tednov. Za navedeno dobo ni treba članu plačevati prispevkov za zavarovanje za onemoglost, starost in smirt. Za časa bolezni sploh nihče ne plača prispevkov. Prispevni čas ise pa šteje po tistem mezdnem razredu, v katerem je bil član zavarovan pred obolenjem. Prispevke za čas vojaške službe pa plačuje država. Toda ne po tistem razredu, v katerem je bil član zavarovan pred vpoklicem v vojaško službo, ampak po enotnem. Do 1. novembra 1940 so se računali prispevki po 4. mezdnem razredu, od1 1. novembra 1940 dalje pa po novem 2. mezdineim razredu. Kateri del zavarovanja je že realiziran, t. j., da se že morajo plačevati dajatve? Realizirano je že' zavarovanje za primer smrti (avgusta 1939). Z julijem 1941 bo pa realizirano tudi zavarovanje za onemoglost. To velja seveda le za tiste člane odnosno članice, ki so1 bili od 1. septembra 1937 nepretrgoma zavarovani za onemoglost. Ti bodo imeli z julijem 1941 200 prispevnih tednov. Vprašanje je, kako visoka bo onemoglost,na renta. V tem pogledu določa § 67. zakona o zavarovanju delavcev, da znaša onemoglostma renta, dokler mi plačanih 500 prispevnih tednov, osemkratni znesek povprečnega na leto vplačam ega prispevka. Ce je pa bilo odn. kadar bo pred nastopom onemoglosti vplačanih 500 prispevnih tednov (to bo lota 1947.),, bo pa znašala onemoglostna renta dvanajstkrat-ni znesek povprečnega ina leto vplačanega prispevka. Kako se izračuna povprečni letni prispevek? Povprečni letni prispevek se more izračunati tako, da se razdeli znesek vseh vplačanih prispevkov s številom let od dne, ko je oseiba prvič odnosno znova postala zavezama zavarovanju. Primor: Nekdo je bil od 1. septembra 1937 dalje zavarovan v najvišjeim razredu. V začetku avgusta t. 1. bo postal omemoigel. Ker ima pogoje za dosego onemoglostne reinte, jo bo tudi dobili. Povprečni letni prispevek bi znašal 510 din. Osemkratni PREJELI SMO NOVO POŠILJKO težkih svil za damske Obleke. Cene so nizke. Pričakujemo Vas in se priporočamo los. Senica, Domžale 4080 dim ali mesečno 340 din. To bi bila najvišja onemoglostna renta. Seveda je pa zelo malo takih delavcev, kii bi bili ves čas zavarovani v liaj-višjeim mezdnem razredu. Zato bo povprečna onemoglostna renta nižja in ne bo znašala velilko ;nad 200 diu me-seično. Omeniti je tireba še eno vprašanje, kaj je namreč onemoglost. Pojem onemoglosti je določen v § 66. zzd. Po teh določilih je onemogla tista oseiba, ki si ne more zaradi bolezni, starosti ali drugih hib služiti z delom j« svo- jih močeh in sposobnostih in glede na svojo izobrazijo in svoj dosedanji poklic niti tretjine tega, kar si služijo z najetim delom telesno in duševno zdrave osebe iste vrste in podobne izobrazbe v istem kraju. Onemoglost se dokaže po zdravniku. Onemoglost je ali začasna ali trajina. Zato so tudi oneimoglostne rente ali začasne ali trajne. Trajne rente se friznajo tistim zavarovanim osebam, ateriih zdravstveno stanje je tako, da ni pričakovati zboljšanja, Začasna pa takrat, če je pričakovati zboljšanja zdravstvenega stanja. Kako braniš svoje pravice iiz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt? Na ta način, da se pritožiš proti odlokom OUZD-a v 15 dneh, proti odlokom SUZOR-a pa v roku treh mesecev na sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani, ki odloča končno-velja vno. Papirničarji v Vevčah protesdrajo V nedeljo 2. marca je zborovalo papirniško delavstvo obrata Vevče, Z vso odločnostjo je protestiralo proti stališču podjetja, ki odklanja razgovore za zvišanje mezd z izgovorom, da ne more več zvišati con papirja. Delavstvo jo popolnoma prepričano, da podjetje dela v tem času sijajne profite, Iki bodo Sli v žepe ddiničar-jev in nove investicije, Vprašuje se, ali naj ono samo prenaša težave časa in naraslo draginjo, ko na drugi strani podjetnik žanje! Odločeno je, da se z vsemi legalnimi sredstvi bori za svoj nadaljnji obstoj, kljub temu, da se upravi Združenih papirnic me zdi vredno vzeti v pretres in upoštevanje vloge delavstva in izpolniti pogodbeno Obveznost, če draginja poraste za 10%, da ina obvestilo druge stranke pristopi k razgovorom. Zastopnikom delavstva je bilo naro-čeno, podjetje še enkrat opozoriti na te ipogodbene obvoze in skušajo doseči pristop k konkretnim pogajanjem, sicer se pa prijavi spoir in poravnalno postopanje merodajni oblasti. Po naših računih je podjetje dalo svojemu delavstvu povprečno 38% na mezdah od 'začetka vojine, draginja je pa v tem času iporasla za Okrog 60%. Že pred, oziroma ob zaključku zadnjega moizdneiga gibanja delavstvo ,ni dobilo celotnega porasta draginje, vendar pa se sedaj izahitevta saimo toliko, kdlilkar je bili ugotovljen poraisit od oktobra 1940 pa do danes, kar znaša sedaj, če upoštevamo že minuli februar, okrog 15%. Pomovno pozivamo podjetje, da to upošteva in težnjam svo- jega delavstva^ Iki vestno vrši svoje težke dolžnosti, ugodi. S sestanka je bila poslana kr. banski upravi resolucija v zadevi cen življenjskih potrebščin, pravilne razdelitve prehrane in protest proti stališču delodajalcev glede mezdnih gibanj. Delavstvo se zaveda svojih dolžnosti v sedanjem času, zato pa tudi svojih pravic, ki jih bo izvojevalo, čeprav v težki borbi. Seja strok, zveze papirničarjev V nedeljo 2. marca 1.1. >se je vršila seja naše zveze na Količevem. Zastopane so bile vse skupine papirnicar-jev JSZ po svojih delegatih, ki so podali poročila o položaju v podjetjih im detlu skupin. Ugotovilo se je, da so vse skupine aktivno ma delu i,n da se papirmičarji nahajajo v mezdnem gibanju ma Količevem ter v Vevčah in Goričanah, dočim se v Radečah pripravljajo. Delodajalci odklanjajo pogajanja!, češ, da se bodo cene življenjskih potrebščin uistalile in prav tako cene papirja ter da zato ni mogoče več zvišati mezd. Seja pa tega izgovora ne more vzeti na znanje, ker se na izjave raznih osebnosti cene niso še ustalile in vlada celo med gospodarstveniki skepticizem, da se še zlepa ne bodo. Pa tudi če bi ise sedaj na mah cene ustalile, je za nami doba, štirih mesecev, ▼ katerih je draginja porasla za 15—20%, katero še ni nihče nadoknadil delavstvu. Zato vztrajamo na zahtevi zvišanja mezd. Sprejeti so bili v to svrho potrebni sklepi, katere bodo skupine takoj izvedle. Sporočeno' pa je bilo tudi centrali JSZ, da podvzame v tem položaju primeinne ukrepe. Seja je potekala, v popolnem soglasju in, bo nedvomno rodila pozitivne rezultate. Tri leta poklicne svetovalnice Leta 1938. je bila s posebno odredbo kr. banske uprave v Ljubljani poklicana v življenje »Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica«. Njena naloga je predvsem: Ugotavljanje, dali imajo osebe, Iki prosijo za tozadevno mnenje oziroma nasvet, potrebne sposobnosti v telesnem in duševnem oziru, prikladen značaj in 'nagnjenje ter gospodarsko zmožnost : 1 za obiskovanje zaželene strokovne šale; 2. za vstop kot vajenec v Obrtniški, gostinski, trgovski poklic oziroma kot vajenec ali pomožni delavec v industrijo; 3. »a obiskovanje ostalih igol im vstop v ostale poklice — dalje: skrb za smotrnejšo', racionalnejšo in zato boljšo porazdelitev obrtniškega, gostinskega, trgovskega in industrijskega naraščaja v ]x>samezne stroke s posredovanjem med starši in deloda- Kvuko organizira delavstvo I^JSZ Zelo zanimivo pismo, v katerem NSZ ponuja podjetju svoje zastopstvo za delavstvo, katerega seveda ne predstavlja. Ker je pismo res posebnost te vrste, ga v celoti ponatdiskujeimo. — Ur. Narodna strokovna zveza dne 24. februarja 1941 št. 323/41. Ugledno podjetje »Titan«, d. d. Kamnik. Kakor je uglednemu podjetju znano:, je oblast razpustila vse socialistične delavske oirganizacije, zaradi česar je zgubila pravno veljavnost kolektivna pogodba, sklenjena z Vašim podjetjem im bivšiimi predstavniki dotiičnih organizacij. Narodna strokovna zveza v Ljubljani je prepričana, da je v interesu podjetja in delavstva, ako obstoja med obema strankama s kolektivno pogodbo urejeno službeno razmerje, ki prinaša delavstvu socialni mir, podjetju pa možnost mirnega in plodo-nosnega razmaha. Ne more pa biti nobenega dvoma o tem, da je prav maša organizacija legitimirana prevzeti ^zastopstvo delavskih interesov v^ Vašem podjetju, ker je za to pooblaščena po razpoloženju Vašega delavstva, ki je v svoji veliki večiini pristaš narodnih im socialnih teženj, ki jih NSZ poudarja v svojem programu. Zaradi gori navedenih dejstev Vas prosimoi, da na osnovi do sedaj sklenjenih kolektitnih pogodb uredite službeno razmerje z delavci na ta način, da podaljšate veljavnost dosedanje kolektivne pogodbe na ta način, da jo podpišejo odgovorni funkcionarji Narodne strokovne zveze, za kar smo Vam pripravljeni poslati zastopnika, ki bo v sporazumu z Vami ukrenil vse potrebno za čimprejšnjo ureditev delovnih pogojev ma prej navedeni način. Ko poudarjamo interes obeh v poštev prihajajočih čimiteljev, smo prepričani, da bo ugledno podjetje rado pristopilo Ik razgovoirom o podpisu kolektivne pogodbe z našim zastopnikom, ki se bo v najkrajšem času oglasil pri Vas. V primeru pa, da imate drugačen predlog, nam istega v doglednem času sporočite. V tem pričakovanju beležimo z izrazi odličnega spoštovanja! Posl. podpreds.: dr. Joža Bohinec, s. r. Tajnik: Albin Jančar, s. r. jalci ter upoštevajoč posebne želje in sposobnosti vajencev samih. Po teh letih dela ma tem za mladino talko važnem vprašanju, je kuratorij, kateri vodi ustanovo, izdal ,lepo opremljeno knjižico, v kateri daje skrbno zbrano poročilo o uspehih in napredku svojega dela. Izbira poklica je za vsakega življenjsko važna zadeva. Večina ljudi, posebno starši na to polagajo vse premalo pažnje. Tako imamo nešteto ljudi, za katere kratko pravimo, da so Zgrešili svoj poklic. 0 tem, kako ti ljudje žive in kolilko v življenju »ato trpe, pa zvemo bore malo. Danes se skuša potom posebne znanosti, fcatero nazivi j cimo »ip«iihotehmi- ka«, ugotoviti sposobnosti, tnlko duSev-niili kot telesnih kandidatov za razne vrste poklicev. Pri teh raziskavanjih pomaga še medicina, ekonomija in .sociologija. V drugih državah so že pred leti z velikimi uspehom začeli s item delom. Ugotovili iso, da je zaradi bolj pravilne izbire poklicev padlo število nezgod, da je delo bolje opravljen«, da se je dvignila produkcija itd. Knjižica prikazuje delo in napore naše posvetovalnice in tudi statistično prikazuje, v koliko je to delo krnelo uspeha. O tej stvari bi bilo posebno pri na« potrebno zbuditi več izanimanja1. Posveti in nasveti so itak brezjAačni. Kdor bi tedaj želel o tej stvari kaj več pojasnil, naj se obme ina centralo ROM, ali pa naravnost na urad, klima svoje prostore v poslopju šofake poliklinike ma Aškerčevi cesta 12 ▼ Ljubljani Važna uredba za rudarje Dne 19. oktobra 1940 je izdala Nemčija uredbo o izvedbi socialnega za-varovanja v Alzaciji in Loreni. S to uredbo je socialno zavarovanje nemške države (razširjeno tudi na Alzacijo in Loreno. § 14. dopolnilne uredbe k prvi uredbi z dne 5. decembra 1940 določa, da se smatrajo ohranjene do 31. decembra 1940 vse pričakovane pravice, ki so bile pridobljene pri nosilcu alza-šlko-lorenskega rudarskega .pokojninskega zavarovanja. Po § 15. iste uredbe se pa računajo leta, za katera so plačani prispevki rudarskim zavarovalnicam v Alzaciji-Loreni, kot da so plačani po nemškem zakonu o rudarskem zavarovanju. , Ta uredba je zelo važna za mase rudarje, ki so zaposleni v Alzaciji m Loreni. V smislu čl. 1. pogodbe o socialnem zavarovanju med in Nemčijo z dne 5. avgusta 9-9 v veljavo je stopila 3. oktobra 1929 — so namreč naši državljani v Nemčiji izenačeni z domačimi delavci v pogledal dajatev iz socialnega zavarovanja. Za remtinike, ki ze prejemajo rente iz alzaiško-lorenskega nezgodnega invalidnega ali pa rudarskega zavaro- vanja, pa velja naslednje: Od 1. januarja 1941 dalje se bodo vse rente in pokojnine preračunale na novo. Dokler se ne ugotove proračunski zneski, bodo koristniki prejemali primeren predujem. Uredba z dine 19. Oktobra 1940 nudi prizadetim zelo koristne ugodnosti zaradi tega naj se jih posluzijo takoj, da ne bodo pozneje trpe-ln sami. Nazarje Poročil se je naš dober in zaveden član Mohorčič Ainton iz Nazarij z gdč. Senico Jožef® iz Prihove. Vsi člani iin Članice maše skupine jiima želimo v zakonskem življenju obilo sreče in božjega blagoslova 1 Razveselite Dožeta za sod z lepo kravato iz trgovine Dos. Senica, Domžale DELAVSKA PRAVICA 1941 — Št. 10 — 3 r()o naših krajih Kresnice Občni zbor maše Skupine se je vršil v nedeljo 23. februarja. Za centralo je poročal tov. Fajfar. Povedal nam je zelo potrebne stvari, ki bi jih moral slišati vsalk delavec. Izvotlili smo odbor in je ostal še nadalje predsednik tov. Pirc, podpredsednik je iz (kamnoloma, in sicer tov. Urbanija Jakob. Tov. Razpotnik bo moral iti letos k vojakom, zato je tajniško mesito namesto njega prevzel tov. Vodllan. Tov. Razpotniku iziraka delavstvo zahvalo za njegovo dello. Delavstvo je z delom organizacije zelo zadovoljno ter so vsi delavci v apnenici in kamnolomu organiziram. Ker so cene življenjskim potrebščinam od jeseni,, odkar so bile uveljavljene sedanje plače, zopet talko silino jporasle, celo po uvodnem indeksu Narodne banke, je upravičeno pričakovanje delavstva,, da bo doseglo zvišanje zaslužkov. To delavstvo tem bollj upravičeno pričakuje, ker so letos inaročiila za apno zelo dobra in ketr se v,se draži, mora biti zvišana gotovo tudi cena apna. Radeče pri Zidanem mostu 23. februarja dopoldne se je vršili občni zbor naše papirniške skupine. Iz poročil smo videli velik uspeh, ki ga je v teku enoletnega obstoja dosegla organizacija. Saj smo z izjemo 4 odstotkov vsi organizirani in šteje organizacija 155 članov, ki vsi v redu plačujejo članarino, kar je znamenje, da vsi delavci priznajo uspehe organizacije. Tovariši, ki so prvo leto vodili organizacijo, so dobili priznanje za delo im iso ina soglasno zahtevo olbčne-ga zbora morali obdržati svoja mesta. Za centralo ata poročala tov. Fajfar iin Grošelj in podala času potrebno poročilo o potrebi delavskih organizacij. Popoldne se je vršil oibčni zbor lesnih, to so od podjetja »Peta« in »Izoilit«. Poročal je tov. Grošelj in prav glede na položaj v teh podjetjih pokazal smernice za nadaljnje delo organizacije, posebno v podjetju »Peta«. Prav delavstvo [tega podjetja bo moralo pokazati več borbenosti in skupnosti, in j,u bo tudi pokazalo, ko pride čas za to. Več delavske borbenosti in skupnosti imajo pa 'tovariši od »Izolirta«. Količevo 2. marca tega leta se je vršil občni zbor skupine papirniičarjev iz podjetja Bonač. Iz poročila funkcionarjev in starešine obratnih zaupnikov tovariša Pirca se je videlo boigato strokovno dello, ki ga je vodiila v minulem letu organizacija in obratni zaupniki. Članstvo, ki je bilo v lepem številu zbrano na občnem izboru, je dalo odboirnikom in zaupnikom priznanje za njihovo delo in izvollilo odbor, iki bo imel nalogo, voditi naprej težlko borbo delavstva v naslednjem letu. Ob tej priložnosti naj se tudi spomnimo tov. Bukovca, ikli je od začetka organizacije bil vodilni funkcionar organizacije, a sedaj je odšel v službo na Jesenice. Izrekamo mu zalivalo za njegovo delo in^ uspehe. Centralo je zastopali tovariš Pangenšiič Vevč, Iki je pokazal mu j no potrebo, da delavstvo sodeluje pri gradnji boljšega im pravičnejšega družabnega reda in pokazal uspehe, ki jih žanje organiziramo' delavstvo. Poročal je tudi tov. Zupančič iz Vevč, ki je vzpodbujal ik odločnemu boju za pravice, ki so naše, a jih še nimamo, lov. Grošelj je kratko obrazložil nekatere tekoče stvari, ki jih je bilo potrebno omeniti. Tov. Pirc je še poročal o odgovoru Bonača na predlog za zvišanje plač. Delavstvo je soglasno zahtevalo, da se vztraja na zahtevi za povišek in je prepričano, da bo (go-«[w>d Bonač spremenil svoje odklonilno stališče. Dalije je delavstvo soglasno odklonilo stališče zastopnika podjetnikov g. Avsenaka, iki ga je podal na seji banskega sveta, da se ne simejo več zvišati delavske plače. Delavec mora živeti, in če igre draginja taiko silino navzgor, morajo iti tudi zaslužki delavca naivzgor, kajti delavstvo v tieh razmerah dobesedno strada. Stahovica V nedeljo 2. marca 194-1 je bil občni zbor naše skupine lesnega delavstva. Oibčni zbor je bil zelo dobro obiskan. Iz poročil funkcionarjev organizacije je bilo razvidno, da je bilo vodstvo v dobrih rokah. Poročila so bila sestavljena izredno natančno, pregledno in tudi globoko, kar se tiče pomena de- lavske strokovne organizacije. V preteklem letu je bilo veliko dela v borbi za zvišanje plač. V tej borbi je moralo delavstvo celo stopiti v stavko. Stavka je bila kratkotrajna, in sicer po zaslugi okrajnega glavarstva _ v Kamniku in zaradi zgledne discipline delavstva. Oba ta dva ičiniitelja sta prisilila meščansko korporacijo, da je sklenila z delavstvom pameten sporazum. V celoti je izvršilo vodstvo organizacije 50 posredovanj. Kar se tiče dopisov, jih je prejelo vodstvo 65, odposlalo pa 40. Skupina je doseigila tudi, da je podjetje saj v splošnem izvajalo socialno zakonodajo, vendar ne v celoti. So še spori zaradi plačevanja mezd ob priliki orožnih vaj. Podjetje se še vedno drži navodil Zveze indu-striijcev, da naj se za hrano odbije 10 diin na dan, dasi je majvišja instanca razsodila, da se sme odtegovati le 7 din. Članstvo je v splošnem sodelovalo z vodstvom, le udeležba na sestankih bi morala biti točnejša in številnejša, prav talko ise bodo imorali nekateri člani in članice poboljšati glede plačevanja članarine. Na občnem zboru je vodstvo- opozarjalo na težak položaj, v katerem se nahaja delavstvo. Posebno je treba vzeti novo ofenzivo kapitala. Zato se mora delavstvo vedno bolj strnjevati, vedno bolj se oklepati svoje strokovne organizacije. Le na ta način bomo mogli zmagati težave. Soglasno je bilo izvaljeno za bodoče leto naslednje vodstvo: predsednik Spruk Franc, podpredsednik Jelinčič Jakob, tajnik Močnik Jože, blagajnik Ajdovec Franc, odbornika: Uršič Janez im Uršič Frainc. Nadzorstvo: Golob Lovro, Kemperle Janez in Trobev-šeik Miha. Gospodar Dobovšek Valentin. Delegati za občni zbor JSZ in strokovnega odbora lesnega delavstva so: Spruk Franc, Močnik Jože in Jelinčič Jakob. Organizacijski zaupniki: žaga: Balantič Janko; ,za gozdne delavce: vodje posameznih skupin. Občni zbor se je zaključil z geslom: S podvojeno močjo na novo delo. Vir »Krščanska delavska mladina« proslavi praznik sv. Jožefa s tem, da se skupno udeleži svete maše v farni cerkvi ob 6 zjutraj. Valbljeina je vsa mladina fare in člani JŠZ. Ob tri četrt na 6 igremo izpred pošte Dob. — Obveščamo, da bo dne 9. marca 1941 v prostorih gosp. Videnška ob 8 zjutraj ustanovni občni zbor skupine Krščanske delavske mladine Vir pri Domžalah. Vabimo k obilni udeležbi! Javornik V zadnji številki »Delavske pravice« smo pomotoma objavili, da bo občni zbor skupne dine 2. marca. Pravilno bi se .moralo glasiti: v nedeljo 9. marca, kar prosimo, da člani vzamete na znanje in se občnega zbora polnoštevilno udeležite. Kot zastopnik centrale pride tov. Rozman. V teli izredno težkih časih je še pasdbno važno, da je naša skupnost čim bolj strnjena in enotna. Guštanj V nedeljo 2. marca .se je vršil oibčni zbor naše skupine kovinarjev ob navzočnosti .polnoštevilnega članstva. Tovariš Jožko Rozman je zastopali cern-tirallo, udeležila sta se tudi tovariša iz oddaljenih Jesenic Pulkšič in Savli. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da skupina sicer dobro deluje im^ se trudi, da bi prispevala svoj delež k izboljšanju stanja delovnih slojev, da pa no more doseči uspehov, kot bi jih želela. Velika ovira temu delu so delavci sami, Iker so preveč pasivni in pričakujejo, da jim bo izboljšam j e pa-do kar iz zraka. Ne zavedajo se v zadostni meri, da bo vsako izboljšanje prišlo samo po vztrajni ,i,n .dosledni boribi delavcev isamih. Precej je tudi na tem, da smo tukaj v Guštanju oddaljeni od ostalih delavskih središč in navezani sami, nase ter tako nimamo možnosti, da bi se sestajali z delavstvom iz drugih revirjev ter si tako širili obzorje in jačali zavest in boir-benost. Zato smo billi veseli, da sta se potrudila tovariša z Jesenic do nas in nam s klenimi in stvarnimi besedami predočila delo in uspehe jeseniških kovinarjev, ki so v tem oziru precej pred naimi. Talki stiki bi bili potrebni čim večkrat, da bi se na ta način dosegla čim večja povezanost borbe in uspehov kovinarjev in delavstva sploh. Po govorih jeseniških ifcovarišev je govoril še zastopnik JSZ tov. Rozman. Po- udaril je, da bo delavstvo v Guštanju imelo ile toliko, kolikor si bo samo sposobno ustvariti. Zato je treba, da je enotno, delavno in borbeno. Občni zbor je potekel v inajlepšem razpoloženju. Vsi so bili soglasni v tem, naj naj tovariši z Jesenic in centrale obiščejo čkn večkrat, da Iki mo dobili potrebnih moči za borbo, ki mam je danes še posebno potrebna. Tudi v Guštanjiu smo talko srečni, da nam pripravljajo pravo »delavsko« organizacijo Jugoras. Najbolj zanimivo pri tem pa je to, da to snujejo ljudje, ki so prešli že vse politične in tudi strokovne organizacije. Ljudje, ki so danes to, jutri drugo, kakor pač piha veter. Tisti, ki so najbolj trudi, da bi isitvar organizirali, sam pravi, da je treba izkoristiti priliko in se obrniti tako, kakor kaže. Zato je bil prepleskan že z visemd barvami od p lav e, rdeče, bele in sedaj nazadnje dobil še zeleno. Res čudno, da ZZD pobira talke ljudi, ki so daleč od njene, ideologije in katerim je samo za to, da stvar izkoristijo. Vevče Redni letni občni zbor mašei krajevne skupine papirničarjev bo v nedeljo 9. marca ob 14. uri v prostorih gostilne Gašperlin na Friškovcu. Vsi člani in članice vabljeni Odbor. Maribor Zmotilo jih je. Predpustno soboto zvečer in to do 4. uire zjutraj, se je slišalo živahno vrvenje iz prostorov DZ, katere je imela zasedene svoj čas Strokovna komisija. Nekatere je pač ta pustni žiiv-žav, ki je tako glasno odmeval po Sodmii in Mairijini ulici le zanimal in so si stvar od bliže pogledali. Zelo iso bili začudeni, ko so opazili veliko izobilje na pogrnjenih mizah, saj se niti najmanj nii poznala kakšna omejitev življenjskih potrebščin. Tudi iz zaloge fine moke je bilo omizje dobro založeno. Samo po sebi je razumljivo, da tudi ni manjkalo dobre kapljice, ki spravlja ljudi v dobro voljo in činn izrazitejšo živahnost. Delavci so pa drugi dan izpraševali kako je mogoče, da si. rdeči v 11. nadstropju privoščijo v teh kritičnih časih takšno razkošje, in to v času, ko tekstilno delavstvo dobesedno stirada. Pojasnili smo jim, da so v zmoti, ker rdeči v II. nadstropju ne obstojajo več, ker so bili razpuščeni. Njihovi prostori pa nei .služijo več delavcem, ki plačujejo prispevke za DZ, temveč so poslužujejo teh prostorov tudi ljudje, ki nimajo z delavskimi ustanovami nič skupnega. Tudi razkošna pustna prireditev mi bila od nobene delavske organizacije, temveč je bila ta pustna prireditev le pustno rajanje za one ljudi, ki jim je po katoliških načelih in cerkvenih predpisih visalk ples pohujšanje in je zaradi tega greli, dovoljeno jim je pa vsako rajanje. Toliko v vednost ornim delavcem, ki so bili v zmoti zaradi omenjene prireditve. Opazovalec. Žalostne posledice redukcij tekstil, nega delavstva. Kakor je znano, je bilo ;|»o vseh mariborskih tekstilnih obratih 'reducirano večje število tekstilnega delavstva. Mnogi od teh se nahajajo zaradi tuberkuloze že po več mesecev v bolniškem stanju. Posledica tega je, da ima več tekstilnih delavcev, kateri so bili svoj čas reducirani, sodnijsko odpovedana stanovanja im to z motivacijo, ker nimajo plačane najemnine. Na Pobrežju se je zgodil žalosten primer, ko je bili od hišnega gospodarja Hercoga na Zrkovski cesti št. 8, deložiran tekstilni delavec, ki je zaradi svoje bolezni im redukcije žene ni bili v stanu plačati najemnine. Tekstilni delavec Žnuderl ima štiri otroke, katerih najistareijši hodi v prvi razred ljudske šole. Deložacija je bili a izvršena kljub temu, da je eden od teh malici otrok, ki je star komaj 3 mesce, bolan za pljučnico, ostali pa tudi niso trdnega zdravja. Žalostma je bila slika te deložiran e družine, ki se je nastanila kar ob Ograji Zrkovske ceste Mnogo je bilo opazovalcev tei deložacije. Zanimivo je, da se je zanimala za stvair neka tuja formacija škornjev, ki obstoja v Mariboru. Nas zanima samo to, kdaj pride čas, ko bo takih žalostnih zgodb konec? Mariborski delavec. Kočevje Na naš zadnji poziv se je precej delavcev in delavk organiziralo. Tako je tudi prav. Čim več nas bo organiziranih, tem laže bomo dosegli svoje pravice. Posebno sedaj je važno, da strnemo svoje sile, ker se zopet dela na sklenitvi einotne kolektivne pogodbe za vso tekstilno industrijo v Sloveniji. V banovini Hrvatski so pred kratkim delavci že dosegli v tekstilni industriji enotno kolektivno pogodbo. Zato je prav, da se tudi mi za to vprašanje nekoliko bolj zanimamo. Le od nas samih je namreč odvisno, ali bo ta stvar urejena in kako. Vsi skujvaj bomo dovolj močni, da bomo to dosegli,, če bomo pa vsak posamič hodili okrog, ne dosežemo ničesar. Že danes vas opozarjamo, da se tudi v čim večjem številu udeležujete naših sestankov, posebno pa, da tisti, Iki ste organizirani, čim bolj redno odračumavate svoje prispevke. Vsak naj se zaveda svojih dolžnosti, pa bomo tudi tako laže zahtevali in tudi dosegli svoje pravice. Pa tudi delo odbornikom, posebno blagajniku, je s tem, če so člami redni plačniki članarine, zelo olajšano. Zato vsi pridno na delo in uspehi ne bodo izostali! Huda jama V nedeljo 9. marca Ihi v Laškem v prostorih gostilne Emilija Rozin v posebni sobi ob 8 zjutraj redni letni občni zbor naše strokovne Skupine rudarjev. Vse tovariše radarje vabimo, da so občnega zbora v čim večjem številu udeleže. Kot zastopnik centrale pride tov. predsednik Žumer. Tržič Strokovna skupina delavstva JSZ v Tržiču bo imela v nedel jo 16. marca 1941 svoj redni letni občni zbor ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Ljubelj. Dnevni red običajen. Člani, zavedajte se svoje dolžnosti im pripeljite svoje prijatelje s seboj! Brez reda im rednega poslovanja ne more napredovati nobena ustanova, najmanj pa delavska organizacija, iki je navezana edinole na svoje članstvo. Red in točnost v vsakem poglledu, ker le na ta način bo mogoče 'koristiti organizaciji in vsemu delavstvu. Pokažimo, da smo člani močne in svobodne strokovne organizacije! Rimske Toplice Vsem članom S(poročamo, da bo naš občni zbor v nedeljo 16. marca ob 8 na Novi pošti z običajnim dnevnim redom. Kranj V nedeljo 16. marca 1941 bosta ob 9 dopoldne v dvorani hotela »Stara pošita« v Kranju retina občna zbora strokovne skupine delavcev in nameščencev in strokovne skupine tekstilnega delavstva. Ker se vsakoletna proslava delavskega iprazmika 19. marca ne bo vršila, bosta občna zbora obenem združena z delavskim praznikom sv. Jožefa. Občnih zborov se bosta udeležila tov. Jožko Jurač iz Celja im strokovni tajnik Pestoimik. Vsi člani omenjenih strokovnih skupin so strogo obvezani, da se občnih zborov gotovo udeležijo. Zato sporočamo že danes vsem članom tekstilcem, usnjarskimi iin mestnim delavcem, da ta dan s tem (računajo, da ne bo izgovorov, da o tem niso vedeli ali da niso imeli časa. Pokažimo v teh za delavstvo težkih časih, da se prebujamo iin da postajamo složni in enotni. To bomo pokazali s svojo udeležbo na občnem zboru. Dolžnost vsakega posamezmika je tudi, da pripelje s seboj tiste, ki še vedno stojijo izven naše strokovne organizacije. Če bo vsakdo storil svojo dolžnost, bo s tem pripomogel, da bo organizacijska zavest v Kranju postala še bolj močna. Rečica — Št. Janž ob Savinji Kruha se brani za svojo ženo iin otroke vsak neorganiziran delavec. Takega »tovariša« imamo tudi pri nais v Št. Janžu. Mi organizirani žagarji vozimo moko in vsukd.auji kruh neorganiziranemu »tovarišu«. Ko smo se & vozom približali njegovemu stanovanju, ne moremo dalje, ker je bilo pretežko. Klicali smo ga, da bi pomagal pritisniti, da bi prišli do njegovega stanovanja. On pa se ne zanima zato in gre rajši k Jožu Korenu na tokovec ali jabolčnik. Žena in otroci pa so doma brez kruha, ker ga jim on ne pusti dostaviti. On pa vseeno pije na »puf« ali na upanje, žena mu pa dotma šiva edine hlače, da gre lahko v ponedeljek na žago. Tovariš, polna je tvoja skleda, v katero seda j pljuvaš in jo ubij. ker nove bodo sedaj drage. 9. marca bomo imeli sestanek pri Korenu, pridi, in vstopi v organizacijo žagarjev JSZ, kjer si boš lahko priboril nove hlače in zavržeš stare, 'katerih je že ena sama »flika«. Ne sramuj se nas, ampak bodi pameten, pusti pijančevanje im pridruži se nam. Živijo JSZ! Žagar. 4 — Št. 10 — 1941 DELAVSKA PRAVICA Jarše V nedeljo 9. marca 1941 ob 2 popoldne bo redni letni občni zbor naše strokovne skupine tekstilnega delavstva, Vse članstvo vabimo, da se občnega /.bora polnoštevilno udellezi, Ker so občni zbiori važni zaradi nadaljnjega dela v strokovnih .skupinah, je prav, da sei ga udeležite vsi člani organizacije. Le tako moremo manifestirati mašo pripadnost k JSZ iin pokazati, da simo ros zavedni delavci. Goričane Redni letni občni zbor Strokovne skupine papiirmičarjev JSZ bo v medel jo 9. marca ob 8 zjutraj pri tov. Knificu v Goričanah. Poleg običajnega dnevnega redia bo na občnem zboru tudi razgovor glede zvišanja delavskih zaslužkov ter o drugih naših zadevah. Na občni zboir pride kot zastopnik centrale JSZ tov. Pangeršič iz Vevč. Vabimo vse člane, da se občnega .zbora prav gotovo udeleže1. Zagorje »Združeni« na delu! V zadnjem času so kaj pridno na delu naši »Združeni«. Na dolu so vse sile in njihovo vrste v našem zagorskem revirju vidno rastejo. Za nalogo in cilj so jsi menda nadeli, pridoibiti čim več že organiziranih rudarjev, predvsem iz vrst JSZ. Saj jih pošiljajo na delo razni gospodje, pod iraznimi pretvezami, kakršne menda danes samo še ti bratci poznajo. Obiskalii so več naših tovarišev in celo tudi odbornikov. Za sestanek, ki so .ga imeli v nedeljo, dne 2. marca v Zadružnem domu, so poslali več vabil našim članom; sestanek je bil dokaj »dobro« obiskani. Ugotoviti so morali, da je bil na sestanku en sam rudar, in dia je bilo več poročevalcev kot poslušalcev, bi- lo jih je menda kar 8. Mi bi' k vsemu teinu nič ne rekli; čudimo se pa tem najnovejšiim snubačem, da snubijo nevesto, kii smrdi po vsem, s čimer so jo že obkladali tl mogočneži, zakaj ne gredo ti gospodje na delo med neorganizirano rudarsko delavstvo, s katerim bi imeli dovolj posla in it udi uspehi ne bi izostali. Saj bi vendar elani JSZ postali neva.ren element v vrstah stoodstotno katoliškega delavskega Jugorasa, in bi tako morali postati čez noč spreobrnjenci izgubljenih bratov. Tem majnovejšim snubačem so naši itovariši že dali primerno porcijo zdravil, in smo prepričaini, da se zaletovainje v značajne in zavedne delavske borce ne bo mnogo obneslo. Svetujemo jiim, naj se lotijo dela tam, kjer je treba. Rudam Trbovlje Prejeli sino! Na intervencijo, katero so iiavršiili 14. februarja t. II. predsednik im upravnik glavne .bratovske sikladmice, zastopnik zveze industrij-cev, načelnik 11. rudarske skupine in zastopnik Delavske zbornice, je banovima dala milijon dinarjev tudi za novoupoikojence, tako je banska uprava v otirala skupno 2 milijona za rudarske iin plavžarske upokojence. — Na enem zadnjih sestankov, na katerega so bili povabljeni upokojenci, pa se je g. Adolf Jesih hvalisal, da je vse to om .izposloval. Delo, ki ga drugi izvršijo, je treba priznati le tistemu, ki ga je res storil. Nečastno si je lastiti stvari, če so drugega last im delo. No, pa simo prepričani, da to ni bilo prvič in se bo še ponavljalo. Nepoznanje. Med zasedanjem banskega sveta smo brali v dnevnem časopisju, da je g. Jesih vložili resolucijo, v kateri zahteva kritje za primanjkljaj pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice iz osrednjega sanacijskega sklada. Osrednji sanacijski sklad je od ustanovitve vsa leta pokrivali ves primanjkljaj ljubljanske bratovske sfcladinice pri pokojninah, pač pa ni do sedaj dal nič za zvišanje pokojnim. Kakor je videti, temu gospodu stvar ni: zinana, zato vlaga take resolucije, v katerih zahteva že izvršene stvari. Torej ni res, da sklad ni nič prispeval za slovenske rudarje, res pa je, da premalo, v kolikor plača Slovenija v ta sklad. Tako bi se mo- MALf OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. rala glasiti resolucija, da bi bila stvarna im resnična. Nagla premestitev. Premeščen je bil g. Franc Ksaver Kač, katehet v Trbovljah, v Maribor k Sv. Magdaleni. V maši fari je kaplanova! skoraj 6 let. Kako 'so ga ljudje in mladima spoštovali, se je videlo prav ob slovesu, zlasti po šolali od učencev, kakor tudi od odraslih. Strokovna skupina JSZ se mu prav lepo zahvaljuje za vsa lepa predavanja, katerih je imel mnogo pri članstvu organizacije. Vedno je bodril članstvo k pravi krščanski ljubezni do bližnjega. Med razlagami jem papeških okrožnic nam je dosti povedali o današnjem pokvarjenem času in ljudeh. Članstvo skupine mu želi obilo uspeha iin božjega blagoslova ma novem službenem mestu. Planina pri Rakeku V nedeljo 23. februarja je imela naša skupina lesnih delavcev svoj redni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo vse članstvo kljub temu, da je v naši dolini nastala poplava, kakor običajno skoro vsako pomlad ali jesen. Ker je ita poplava hitrega značaja in še mi bilo prevoznih čolnov na vodi, so bili tovariši Planinci zaskrbljeni, da se občnega zbora ne 'bodo mogli udeležiti. V delavski zavesti iin v ljubezni do JSZ so v nedeljo zgodaj zjutraj pohiteli za čolni okoli posestnikov in na veselje so ga tudi res dobili. Okoli ene srno jih opazili kako jadrajo s svojim čolnom proti obali, kjer iih je pričakoval tudi predsednik Jugoslovanske strokovne zveze, tov. Žumer. Po srčnem svidenju s tov. Žumrom je članstvo pohitelo v prostore, kjer je bil občni zbor. Zbor je otvor.il predsednik tov. Hrvatin. Odbor je podal pestra poročila o svojem delu, nakar so bile volitve. Kakor nam je svetovali ma zadnjem sestanku tov. Mavricij Boire, naj se organizacijski odbor pomladi, se je tudi naša skupina ravnala po njegovih besedah in izvolila inov mlad odbor, ki si je nadel odgovornost, da bo vestno izvrševal naloge Jugoslovanske strokovne zveize. V prav lepem govoru, ki nam ga je podal predsednik JSZ tov. Žumer, smo slišali besede, ki so za nas delavce silnega pomena v današnjem času. Bistvo njegovega govora je bilo, kakšen namen ima skupina ali organizacija, kaj je njeina naloga im kako se mora Blamstvo ljuibiti med seboj v .teSki.li časih, v kakršnih se sedaj nahajamo. To skupnost mora vcepljati in vzgoje vati vsaka skupina. Da se to doseže, je potrebno, da isei vsi člani brez izjeme udeležujejo sestankov, ki imajo cilj, da se delavstvo še bolj duhovno poveže kakoir je. Nazarje V zadnjem času je v Nazarjih postalo izredno živahno. Tisti, katere je bilo najbolj treba prositi, da bi se bili organizirali in tako podprli našo skupnost, so nenadoma postali strašno bojeviti. Vse maše delo, katerega smo izvršili v teku lot in ki ni .malenkostno, jim je premalo in kar preko noči hočejo v Nazarjili ustvariti nek nov gospodarski red. Vsaj iz »Slovenskega delavca« št. 8 od 21. 11. 1941. pod notico Rečica ob Savinji moremo to sklepati. Nedeljski sestanek, ki jo bil 23. t. m. v Nazarjih na obrtu št. 1, pa je pokazal, da vendarle JSZ kljub tej hudi bitki, katero bije proti njej nekaj z različnimi barvami prepleskanih ptičev, še vedno živi in da med pametnimi delavci celo .pridobiva. Nad 140 delavcev im delavk se je zbralo na našem sestanku, ki ga je sklicala krajevna skupina. Zastopnik centrale tov. Rozman je navzočim pojasnil potek dosedanjega dela za 'sklenitev kolektivne pogodbe s podjetjem, prav tako pa je tudi razložil vsebino in pomen pogodbe. Pri tem je naglašal, da pogodba sama na sebi me more popraviti razmer .marveč da so s tem dana sauno navodila in pravice, katere bo moralo delavstvo in njihovi zastopniki še sproti dopolnjevati Vsa socialna zakonodaja in vse, do česar ima delavstvo pravico, se namreč izvaja in daje delavstvu v takem obsegu in toliko, kolikor je samo sposobno, da si to pribori. Sestanek je potekel v najboljšem razpoloženju. Navzoči s<5 obsojali način nekaterih ljudi, ki samo zato, da bi sami prišli naprej, blatijo in napadajo vse, kair je okrog njih. Kljub vsemu temu pa so bili delavci in delavke soglasni v tein, da se bodo še bolj strnili okrog svoje JSZ, ker vedo. da je to stara, preizkušena in res delavska strokovna organizacija. Izražena je bil a želja, da bi centrala čim večkrat pošiljala v te kraje svoje ljudi da bi tako dvigali delavsko za- vest in vzgojili prepotrebnih stroikov-ničarjev, katerih v itern kraju tako zelo primanjkuje. Delavec iz Nazarij nam je na notico v »Slovenskem delavcu« od 21. t. m. pod sestaivkom »Rečica ob Savinji« poslali tale dopis: Tisti, ki je pisal sestavek v »Slovenskem delavcu« od 21. t. m. pod naslovom »Ročica ob Savinji« je gotovo v zmoti, če misli da se mi koga bojimo. Pravi namreč, da smo mi .zato sklicali tako zgodaj občni zbor, ker da se bojimo, da bi nam prevzeli članstvo. Ali je dopisnik pozabil, da smo tudi lani imeli občni zbor na isti dan. Prav tako pa tudi v prejšnjih letih. Dalje pravi, da v vseh desetih .letih nismo nič naredili. No, itudi slepec bi marsikaj otipal, kar seveda zeleni bratci v svoji preslepijenosti nočejo videti. Sicer pa ta stavba že sedaj praiv dolbro ne stoji, saj je prepirov v odboru ZZD nič koliko. Morda bi billo prav povedati še to, da je Ju.goras že pred dvomi leti napovedal konec JSZ. Toda JSZ kljub temu še danes stoji. Seveda tisti časi, ko je Jugoras sklepal kupčije z go* spodom Milanom, so minuli ter jih me bo več nazaj. Mi delavci vemo samo to, da je JSZ organizacija v kateri delamo, jo vodimo in odločamo v njej mi sami, kar za gospode okrog zelene bajte 'ne moremo trditi. Splavarjem hočejo vzeti ugodnost polovične vožnje Že več let so uživali splavarji Sa-viiinjske doline in iz okrajev Dravograd, Maribor levi in desni breg polovično vožnjo pri povraitku, ko vozijo splave v južne kraje države. Tudi za leto 1941. so že v drugi polovici leta 1940. zaprosili, da se ta ugodnost’ odobri. V začetku leta 1941. je Jugoslo-slovainslka strok, .zveza poslala ministrstvu vlogo, naj odobri polovično vožnjo. Prosila je tudi senatorja gospoda Smodeja, da tozadevno intervenira. Vsa akcija pa je ostala brez uspeha ter je ministrstvo odgovorilo, da je glede na novo uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe voznih olajšav na železnicah prenehala zakonska možnost za odobritev polovične voznine. Ker pa odkloinitev polovične vožnje mi niteimeljena v navedeni novi odredbi je j SZ ponovno poslala 14. februarja 1941 uninistru železnic naslednjo vlogo: Ugodnost polovične vožnje so' splavarji iz dravske banovine uživali že leta in leta. Nova uredba o spremembah in dopolnilih uredbe voznih povlastic v členu 5., odstavek a, sa-imo prepoveduje razširjenje že Obstoječih ugodnosti, nikakor pa ne ukazuje ukinitve tistih, ki so doslej obstojale. Clen 5. navedene uredbe ministrstvo tudi pooblašča, da lahko v primerih nacionalnih koristi odobrava brezplačno potovanje, tem llaže Ivo torej imoglo dovolili i obstojeoo ugodnost polovične vožnje. Pri ukinitvi polovične vožnje splavarjev je zelo prizadet nacionalni moment. Splavarji imajo .to< ugodnost že leta in leta. Te ugodnosti so tvorile talko rekoč del njihovih dohodkov. Z ukinitvijo polovične vožnje ob povratku bodo torej splavarji .gospodarsko zelo prizadeti. Pri tein je 'treba upoštevati, da žive splavarji v obmejnih krajih, kjer ilma nanje narodnosti sovražen element velik vpliv. Ako bo delavstvo razburjeno in nejevoljno na državno upravo, bo raz.no hujskanje, utegnilo roditi nezaželene sadove. Opozarjamo pa ina olkolinost, da posvečajo druge države obmejnim krajem posebno pozornost. Pri prošnji splavarjev za polovično vožnjo naj blagovoli upoštevali! naslovljeno ministrstvo tudi socialni moment. Kraji, v katerih žive splavarji, so pasivni kraji. Že pred sedanjo draginjo je vladala revščina. Sedanja draginja pa je ustvarila naravnost obupne 'razmere in dobesedno stradanje med delavstvom. Splavarstvo je skoraj samo slovenska zadeva, ki prihaja v poštev le 'Za dravsko banovino. Zaradi lega mogoče generalna direkcija v ncpoj-inovamju razmer ni z vseih vidikov ocenila prve maše prošnje. Prosimo, da upošteva ministrstvo železnic navedene razloge in da odredi, da se prošnja splavarjev za dovoljenje polovične vožnje ob povratku ugodno reši. Obenem je poslalo prepis vloge tudi ministru dr. Kulovcu s prošnjo, naj s svojo avtoriteto doseže:, da se splavarjem ugodnost, ki so jo uživali že več let, me vzame, iker bi ta korak rodil pri prizadetih silno ogorčenje, iin to čisto razumljivo, saj ima'danes skoraj že vsak, ki se vozi z železnico, če ne več vsaj polovično vožnjo. Te ugodnosti uživajo ljudje, ne da bi to zahtevala nacionalna, še manj pa sociali na potreba. Samo ubogemu delavcu iz revnih obmejnih krajev, ki je povrh še sezonsko zaposlen, se prav^ v teh težkih čaisih, ko je zaradi draginje že tako težko prizadet, vzame ta skromna Ugodnost. Vzrok, ki ga ministrstvo navaja, je, kot je razvidno iz vloge, ki smo jo poslali ministrom, povsem neutemeljen. Ce hoče minister železnic Slediti, naj najprej vzame ugodnost znižane i« brezplačne vožnje tistim, ki bodo zato vseeno lahko živeli brez pomanjkanja., pa ix> dosti več prihranil Nikakor pa ne boimo dopustili, da bi bila delavcu, v teh težkih časih, ko strada v najbolj krutem pomenu besede, vzeta še ta mala ugodnost, ki jo ima od države. Gospodje ministri maj to upoštevajo! Vsiljivost Letošnje volitve obratnih zaupnikov so bile preložene na nedoločen čas. Citali smo pred kra'tkim predlog za enotno delavsko organizacijo, ki sta ga nesla v Belgrad na merodajna mesta znana gospoda i.z »delavskih« vrst Langus Jože in Jomke Jože. Slišali smo, da so tudi ob zasedanju banskega sveta v Ljubljani g. banski svetniki sprožili misel enotne delavske organizacije. Sedaj pa znan a »delavska« organizacija, ki komaj čaka da zasede prestol enotne delavske organizacije v Sloveniji, pritiska .po vseh delavskih krajih, da dobi svoje postojanke in se ne brani niti naših članov, čeprav so bili ti že neštetokrat ožigosani kot »garjeve« ovce r slovenskih katoliških vrstah. „ Delavska pravica* mora priti v vsako zavedno slovensko delavsko družino! Krušne karte »Trgovski list« že dalij časa (lok i j -zuje oblastem, maj bi se1 namesto živilskih kart uvedle gospodinjske knjižice ... Tudi mi se s tem predlogom strinjamo. V tem primeru bi bila namreč stvar mnogo bolj enostavna, pa tudi izigravanja bi bila minogo težja. Pri kartah smo namreč sedaj opazili to, da so ise mnogi prijavili dvakrat, oziroma niso navedli pravih podatkov. Tipično je namreč za krušne karte to, da je na podlagi kart število ljubljanskega prebivalstva močno po-rastlo. Razumljivo, vsak si skuša pomagati kakor ve im zna. Pri tem i>a je zanimivo to, da tisti, ki imajo ze do- ma precej spravljenega, se okoriščati še na ta način. siku sa.jo q)fUwsk(i*p I ITI A »LA9IL0 I M, A ¥ I A KRŠČANSKEGA delovnega ljudstva Izhaja vsak Antrtek popoldn«. t prim*-ro praznika ilan pr«j. — Uredništvo Im uprava J« t Ljubljani, MikloSifceva oa-•ta 22-1. — Oglasi, reklamacij« in naročili rja na upravo-. Miklofličeva 13-L Oglasi po oeniku. — Telefon fttev. 404A. Številka poSt. čekovnega računa 14.906 Posamezna Številka 1