7 " ' 11198337 i n ■ VI LETO XXV ŠT. 4-153 LJUBLJANA,DECEMBER 1987 Vsem bralcem, upokojencem, poslovnim partnerjem in bralcem našega glasila želimo zdravo, srečno in uspehov polno Novo leto 1988 fn% Z zadržanim optimizmom v novo poslovno leto H KONCU GRE LETOŠNJE POSLOVNO LETO, KI JE BILO TAKO KOT ZA VEČINO DELOVNIH ORGANIZACIJ TUDI ZA NAŠO, VSE PREJ KOT ROŽNATO. KAKO SMO POSLOVALI GLEDE NA DOSEŽENE REZULTATE, BOMO UGOTAVLJALI ŠELE OB SPREJEMANJU ZAKLJUČNIH RAČUNOV V PRIHODNJEM LETU. TOKRAT PA SMO PRIPRAVILI ANKETO MED VODJI PREDELOVALNIH CENTROV, DELOVNIH ENOT IN OBRATOV. ŽAL SE NA ANKETO NISO ODZVALI VODJE DELOVNIH ENOT SLOVENSKE KONJICE, KOPRA, BREŽIC TER MURSKE SOBOTE IN VODJA TO BOHOVA. BELJAN Andrej - vodja DE KOČEVJE Poslovanje v naši DE v letu 1987 lahko ocenimo kot uspešno. Kljub zmanjšanju odkupljenih količin odpadnih surovin smo to nadomestili z več vloženega dela v naših proizvodih. V naslednjem letu se bomo trudili, da bi več odkupili in proizvedli kvalitetne sekundarne surovine. REBRAČA Stane — vodja PC LJUBLJANA Kljub izredno neugodnim razmeram, ki so ovirale naše poslovanje v devetih mesecih, smo planske količine presegli za 11 %. Ustvarjeni dohodek 864.569.241,80 din je zadostoval za pokritje vseh obveznosti. Za brutto sklade smo izdvojili 282.785.778,53 din. Naša planska usmeritev za naslednje leto je predvsem obdržati dosedanjo količinsko realizacijo ter s prizadevnostjo vseh delavcev in čim-več vloženega dela v tehnološko predelavo koristnega odpadka ustvariti čimveč dehodka. Z uvedbo programa sprejetih ukrepov in boljšo organizacijo dela se bomo borili za doseganje planskih obveznosti. HOČEVAR Franc - vodja DE NOVO MESTO Kljub vsestranskim gospodarskim in drugim težavam je delovna enota Novo mesto s skladiščem Črnomelj delala zelo dobro in dosegala 100 % planske zadolžitve na fizičnem obsegu. Finančni kazalci pa so nekoliko slabši v drugi polovici leta. Za naslednje leto predvidevamo manjši odkup odpadnih surovin, zato se že sedaj postopoma preusmerjamo na kakovostnejšo predelavo barvnih kovin, jeklenega in papirnega vložka. S takšno predelavo in vloženim delom bomo nadoknadili manjkajoče količine. KLADNIK Jože - vodja DE KRANJ V letu 1987 smo dosegli dober poslovni rezultat, tako količinski kot finančni. Za naslednje leto pa pričakujemo dosti slabše rezultate, saj že sedaj dobivamo manj materiala. Prav tako so se zelo dvignili direktni in indirektni stroški. Kljub temu pa smo še vedno optimisti za naslednje poslovno leto. MARUSSIG Lucijan - vodja DE NOVA GORICA Kljub zaostrenim pogojem poslovanja ocenjujem, da bomo letošnje leto, zahvalju- joč velikemu prizadevanju celotnega kolektiva, le nekako zvozili. Novi ukrepi, ki najbolj tepejo predelovalno industrijo in s tem pretežni izvori odpadkov, se bodo odrazili tudi na naše nadaljnje poslovanje. Preveč je še neznank, da bi lahko ocenili, kaj bo. Siguren sem le, da bomo preživeli. URŠIČ Peter — pomočnik vodje DE MARIBOR Neugodna gospodarska gibanja so se nadaljevala tudi v letošnjem letu. Kar smo pri planiranju predvidevali, bomo v celoti realizirali, če ne upoštevamo izpad železne škaje, in to s 104 %. Za dosego predvidenega plana smo se morali resnično potruditi, saj smo precej presegli rezan jekleni vložek, ki je tudi kvalitetnejši in vsebuje več vloženega dela. Večje težave nastajajo zaradi pomanjkanja delovne sile, predvsem skladiščnih delavcev. Razlog odhodov pa so nizki osebni dohodki, zaradi katerih je odziv na razpise tudi slab. Prav tako bi želeli, da se spremenijo pogoji v smislu izboljšanja delovnih razmer za delo na skladišču. Upamo tudi, da se bo realizirala nabava strojne opreme in kamionov iz preteklih let, kakor tudi nabava osebnih vozil. V prihajajočem letu bomo morali vložiti še več naporov v smislu čim kvalitetnejšega izplena iz sekundarnih surovin, ki so v mariborskem bazenu po kvaliteti med slabšimi vrstami, kar smo tudi predvideli v planu. OMERZA Gabrijel — vodja PC CELJE Zaključena investicija terminala je preveč prepuščena PC Celje v smislu oskrbe in dobave materialov, kar je posledica tudi izpada planiranih količin za leto 1987. Poslovna politika DO in gospodarska kriza nas je v poslovnem letu izredno združila v „udarno silo", ki vleče in se trudi pod geslom „V korak s časom" za skupni poslovni rezultat Dinosa. Seje strokovnih svetov so namenjene pomembnim dogovorom za večjo plansko realizacijo PREDANIČ Franc - vodja DE TRBOVLJE Poslovanje v tem letu ocenjujem kot zadovoljivo glede na možnosti in gospodarske razmere, ki so nam bile dane na celotnem tržišču. Želim si le, da nam taki in drugačni ukrepi v prihodnjem letu ne bi prinesli večjega izpada proizvodnje ter nabave in prodaje na tržišču. Mi se bomo trudili, potem pa bomo videli. STOPAR Franc — vodja TO LJUBLJANA Poslovanje obrata v letu 1987 ocenjujemo kot dobro, saj planske rezultate zaenkrat izpolnjujemo v celoti. Lahko trdim, da smo precej izboljšali tudi kvaliteto naših artiklov, saj reklamacij v tem letu skoraj nismo imeli. Stanje na trgu in v naši panogi pa nam kljub sprejetim in izvajanim ukrepom za izboljšanje gospodarjenja nenehno slabša rezultate tozda kot celote, tako da se nam v bližnji prihodnosti obetajo še težji pogoji, ki bodo zahtevali maksimalno angažiranje vsakega posameznika tako v tozdu Tekstilka kot v celotni DO DINOS. OTONIČAR Stane — pomočnik vodje TO Vrbljene Ne glede na to, da je tekstilna industrija v letošnjem letu imela velike težave pri plasmaju svojih izdelkov, posebno se to odraža v zadnjih mesecih letošnjega leta, ko je veliko naših odjemalcev proizvodnjo zmanjšalo in je bilo povpraševanje po rege-neratih bistveno manjše, menim, da bomo poslovno leto zaključili zadovoljivo. Veliko truda je bilo vloženega k zmanjševanju vseh stroškov, saj ti skokovito naraščajo in že ogrožajo normalno poslovanje. V prihodnjem letu bomo morali intenzivno nadaljevati z varčevalnimi ukrepi in pripraviti tako vrsto izdelkov, ki bodo dajali bistveno višji dohodek. Verjetno bo potrebno opustiti cenene regenerate in proizvodnjo preusmeriti k predelavi kakovostnih rege-neratov in izdelavi preje. Kljub vsemu sem prepričan, da bomo v prihodnjem letu uspešnejši kot letos, saj imamo na vseh področjih še velike rezerve, tako pri zmanjševanju vseh stroškov proizvodnje, kot tudi pri izdelavi kvalitetnejših in bolj dohodkovno zanimivih izdelkov. In kako ocenjujejo letošnje poslovne rezultate vsi trije direktorji v naši delovni organizaciji? Marjan RAZPOTNIK - direktor TOZD Priprava odpadnih surovin Glede na vse, kar se je dogajalo v letošnjem letu v našem gospodarstvu, smo lahko, kar zadeva naše temeljne organizacije, zadovoljni z doseženimi rezultati. Težave, ki so se odražale v našem gospodarskem prostoru že ob koncu preteklega leta zlasti pri zakonodajnih omejitvah na področju delitve osebnih dohodkov, so v dobršni meri destimulirali in prizadeli naše delavce v prvi polovici leta. Kljub zadovoljivemu gospodarjenju v tem letu pa moramo naše poslovanje gledati tudi še z drugih vidikov. Človek pač ne sme in ne more biti nikoli zadovoljen s tistim, kar je naredil. So stvari, ki niso vezane neposredno na državne ukrepe. Tu mislim predvsem na izboljšanje pogojev dela, pa na izboljšanje samega odnosa do dela v smislu hitrejšega povečevanja kakovosti in na splošno kulturo dela, na možne enostavnejše racionalizacije, vezane na boljšo organizacijo dela. Prav na teh področjih so še vedno ,,bele lise", gre bolj za naše slabosti, za nerodnosti, kot pa za neznanje in nepripravljenost za tovrstni napredek. To pa so tiste notranje rezerve, na katere sicer opozarjamo, vendar jih imamo še vedno dovolj „na zalogi" in jih moramo neobhodno aktivirati glede na težave, ki jih pričakujemo v prihodnje. Zgrabiti bomo morali znanje in izkušnje pri strokovnem izvajanju del in nalog, dodobra izkoristiti tehnološke kapacitete; glede na našo osnovno dejavnost pa se bolj kot kdajkoli doslej lotiti kakovostnega sortiranja in priprave vložka za znanega kupca po njegovih zahtevah. Rekel sem že, da bo poslovanje drugo leto še težje, gospodariti ne bo enostavno. Tega se moramo že sedaj zavedati. Dosedanje izkušnje o pripadnosti večine naših delavcev Dinosu za delo in za kolektiv in borbenosti za preživetje so porok, da bomo tudi v prihodnjem letu uspešni. Ob tej moji tako-imenovani novoletni poslanici, če smem to mojo izjavo tako imenovati, pozivam prav vse delavce Dinosa, da se večkrat spomnijo na svoje obveznosti in zadolžitve, ki jih bomo opredelili v planskih dokumentih, kajti le s skupnimi močmi, z doslednim iz- vajanjem nalog bomo lahko kos vse bolj zaostrertim pogojem gospodarjenja. V borbi za primerni kos kruha bomo morali poseči sami, tuje pomoči ni bilo in je ne bo. Stanislav PESJAK — direktor TOZD Regeneracija tekstila „Tekstilka" V naši temeljni organizaciji so doseženi poslovni rezultati v tem letu relativno slabši kot v preteklih letih. Na to so predvsem vplivale tržne razmere, ki so se poslabšale v zadnjih dveh letih. Zaradi zmanjšanega povpraševanja smo prisiljeni zmanjševati proizvodnjo priprave sekundarnih tekstilnih surovin, kar pa pomeni naraščanje stroškov proizvodnje na enoto proizvoda. Ob zaostajanju rasti prodajnih cen in splošni hitri rasti vseh proizvodnih stroškov smo prišli do meje upravičenosti nadaljnje predelave posameznih sekundarnih tekstilnih surovin. Tako bo nujno treba v prihodnjem letu uskladiti rast prodajnih cen s povprečno rastjo cen industrijskih proizvodov. Samo za ilustracijo naj navedem, da so drobno-prodajne cene v Sloveniji do letošnjega novembra v primerjavi z istim mesecem v prejšnjem letu narastle za 114%, cene sekundarnih tekstilnih surovin pa le za 69%. Sicer pa je tekstilna kriza prisotna v vsem svetu, tudi v Italiji, ki je za nas pomembna glede našega izvoza v to državo. No, v naši temeljni organizaciji smo zavoljo boljšega gospodarjenja sprejeli določene ukrepe, zlasti na področju trženja, boljše organizacije proizvodnega procesa in zmanjševanja izredno visokih stroškov poslovanja, ki jih dosledno izvajamo. Ne glede na slabši poslovni rezultat v tem letu pa je naša temeljna organizacija v primerjavi s sorodnimi organizacijami v Jugoslaviji dosegla nadpovprečne poslovne rezultate. Osnovna naloga v prihodnjem letu bo nedvomno iskanje notranjih rezerv na vseh ravneh dela in poslovanja. Preiti bomo morali na kakovostnejšo obliko predelave tekstilnih sekundarnih surovin ter si izboriti ustrezne prodajne cene. Razmišljamo tudi o uvedbi novih programov ali predenja ali izdelave netkanega tekstila. S tem ciljem navezujemo stike z delovnimi organizacijami po Jugoslaviji, ki so predelovalci sekundarnih vlaken. Skratka, strokovno moramo proučiti možnosti uvedbe takega programa, ki nam bo ob minimalnem investicijskem vlaganju omogočil predelavo kar največje količine sekundarnih vlaken v obliko, ki bo dobro prodajna. Pri tem se moramo opredeliti ali sovlagati v opremo poslovnih partnerjev ali pa jo kupiti kar sami. Odločitve pa so vedno težavne, saj spričo današnjih gospodarskih razmer običajno ne vemo, kaj nas v prihodnje čaka. Verjetno je le eno — da bodo energija in surovine vedno dražje, zato pa sekundarne surovine vedno bolj iskane. Vladimir KRALJ — generalni direktor DO DINOS Naša osnovna ugotovitev, kar zadeva poslovanje DO DINOS v letu 1987 je, da smo ob smelo zastavljenem planu in ob kopici težav ter ukrepom gospodarili dobro. Ni mačji kašelj voditi barko 540 ljudi, ki so večinoma predani „firmi", mimo vseh čeri med Scilo in Karibdo. Stanje na področju družbenoekonomskih odnosov v vsej državi je vse prej kot rožnato. Z možnostjo vpliva države na zmanjševanje akumulativne sposobnosti je naša branža čez noč prešla med manj akumulativne. Se posebno z Zakonom o celotnem prihodku in dohodku se je naša dejavnost znašla v podrejenem položaju, ker je spremenila svoj status iz trgovinske v proizvodno dejavnost in ker Zvezni zavod za statistiko še vedno uporablja metodo 3-letnega poslovanja za določitev statističnih kazalcev novo ustanovljenih dejavnosti. Ne da bi ob tem hoteli opravičevati nekoliko slabši poslovni rezultat v tem letu, ne moremo mimo ostalih težav, ki so nas pestile v tem letu. Spomnimo se samo prvega kvartala, ko nam je izredno huda zima onemogočala normalen potek proizvodnje, pa havarija v železarni Štore, požar na Tekstilnem obratu Ljubljana, neustrezna cenovna politika, visoki stroški in še in še bi lahko našteval. Kljub temu pa smo z iskanjem nekaterih notranjih rezerv, predvsem pri kakovostnejšem sortiranju, s sodelovanjem z našimi dolgoletnimi poslovnimi partnerji, s pravilnim vodenjem, z delitvijo dela uspeli marsikatero težavo prebroditi. Nič novega ne povem, če menimo, da je DINOS v okviru dejavnosti v Jugoslaviji na najvišji stopnji akumulacije, zahvaljujoč med drugim tudi prizadevnosti večine naših delavcev. Tudi v prihodnje ne bomo mogli mimo ukrepov zvezne vlade, mimo razno raznih težav od inflacije, visokih stroškov, težav pri plačani realizaciji in nenazadnje cen. Sem večni optimist, življenje in vse kar se giblje okoli njega, moramo sprejeti kot dejstvo, se z njim spopasti. Treba se bo marsičemu odpovedovati, omejiti vse oblike porabe. Ko pa omenjamo avtorje sedanjih in morebitnih prihodnjih ukrepov na ravni federacije, se nam nehote vsiljuje misel, da se nekdo igra z ekonomsko usodo Jugoslavije. Janez Češnovar Drugi o nas Glasilo Zveze sindikatov Slovenije ..DELAVSKA ENOTNOST" je ob svoji 45-letnici izdalo posebno slavnostno številko, in to za praznik republike 29. november. V njej je med drugim rubrika „SREČA-NJA", v kateri je sklop reportažnih zapisov o enajstih slovenskih« delovnih organizacijah, med katerimi so izbrali tudi DINOS V članku, ki nosi naslov „Dajmo industriji odpadne surovine", avtor opisuje 40-letni razvoj delovne organizacije in med drugim poudarja, da se še premalo zavedamo, kakšen pomen ima zbiranje in predelava industrijskih in drugih koristnih odpadkov. Prav pri Dinosu pasi že dalj časa prizadevajo, piše pisec reportaže, za izpopolnitev in dokazovanje gospodarskega in družbenega pomena te dejavnosti. Koristen odpadek je narodno bogastvo, poudarjajo v Dinosu, ki v vseh teh prizadevanjih krči ledino na področju spoznavanja pomena te dejavnosti, skuša odpraviti neznanja na tem področju, zagotoviti družbeno in ekonomsko vlogo varčevanja s surovinami, spremeniti kulturo vedenja, je med drugim zapisano v dvostranski reportaži. Projekcija plana za leto 1988 Ura je odbila polnoč — od sobote 14. na nedeljo 15. novembra. Marsikateri DO je odnesla milijarde, nove seveda. Prišlo je do velike prerazporeditve in prelivanja narodnega dohodka med posameznimi panogami, pa tudi območji. Protiif lacijski program je sprejet. Zavedamo se, da je odraz sedanjih razmer in odnosov. Pričakovati, da bodo oblikovalci jugoslovanske ekonomske politike postali drugačni, je bilo zaman. Ostali so zvesti sami sebi, dosledni v svoji vztrajnosti, nedorečenosti, nestrokovnosti, v obljubah brez kritja in podobnem. Skratka, ostali so dosledni v svoji nedoslednosti. Vemo in pričakujemo lahko, da se bodo poslabšali pogoji poslovanja in gospodarjenja. Bolj v TOZD Teksti Ika kot v TOZD POS. Najhuje je to, da ne vemo (saj v času pisanja teh vrstic), kaj bo čez šest mesecev in kakšne bodo takrat blokade normalnega pretoka blaga in surovin med poslovnimi partnerji, čeprav bi to morali vedeti, če se gremo kolikor-toliko normalno planiranje. Trenutno še ne vemo, v kakšni obliki in s kakšnimi poudarki bo sprejeta v skupščini Resolucija za leto 1988. Kritike na njen račun je že precej, zato bo osnutek doživel določene spremembe. Projekcijo bodo, kot je v navadi, sprejeli DS TOZD POS, TOZD Tekstilka in DSSS ob koncu decembra 1987. Nakazane so glavne smeri naše poti v letu 1988. Treba bo še bolj kot doslej pogledati, kaj hočemo in kaj zmoremo v danih pogojih gospodarjenja. Nenazadnje imamo le precejšnje predelovalne in transportne potenciale pa tudi ustvarjalne sposobnosti naših delavcev, da bi lahko v določeni meri nevtralizirali posledice protiinflacijskega programa. Zavedati pa se moramo, da graditi na povečanih količinah ne bo mogoče, razen kolikor ne gre za storitve priprave jeklenega vložka na terminalu v Celju za potrebe SŽ, predvsem Železarne Štore. Proizvodnja v kovinski in elektroindustriji ter gradbeništvu kot potencialno našimi največjimi viri uporabnih odpadkov stagnira in z njim vred razpoložljive količine odpadkov. Torej je usmeritev le v večji kvaliteti priprave uporabnih odpadkov, čimvečjem izkoriščanju predelovalnih in transportnih kapacitet, racionalni organizaciji dela, ki zaposluje čim-več strokovnih delavcev, ki bodo ustrezno motivirani in stimulirani, premišljeni naložbeni, to je investicijski in sovlagateljski politiki, jača-nju lastnih obratnih sredstev, zmanjševanju stroškov po enoti proizvoda in vseh oblik trošenja, ki nimajo neposredne zveze z učinkovitostjo poslovanja. Razmišljati bo potrebno o dodatnih dopolnilnih dejavnostih v smeri storitev zaradi oplemenitenja dohodka. Kot rečeno se zavedamo, da bo TOZD POS posloval v bolj ugodnih razmerah kot TOZD Tekstilka ali če hočete ga bodo ukrepi manj prizadeli. Zato si je postavil tudi cilje po količinskem obsegu višje, čeprav le na račun terminala v Celju, kjer se bo v letu 1988 začela redna proizvodnja (v letu 1987 je bila še poskusna). Tako naj bi bil zaradi prej povedanega količinski obseg poslovanja v TOZD POS povečan za 18 % ali za 17 % po zaposlenem (od 604 t/zap. na 708 t/zap. v letu 1988). Število zaposlenih naj bi se povečalo le za 0,5 %, kar je malenkostno. S tem bi se vrednostna produktivnost povečala za 67 %, OD in SP pa naj bi za 7 poenov zaostajali za produktivnostjo zaradi hitrejšega povečanja akumulacije, ki naj bi se povečala za 30 % hitreje od dohodka. S tem bi ustvarili solidno bazo za jačanje lastne aku-mulative in reproduktivne sposobnosti v bodoče. Ali bo to mogoče ali ne, bomo videli do postavitve plana za leto 1988, ko bodo stvari bolj jasne, kot so danes. Dejstvo je, da moramo plan postaviti v čimbolj realne okvire. V TOZD Tekstilka se bodo pogoji toliko poslabšali, da je potrebno fizični obseg prometa skrčiti za 5 poenov. Potrebno pa bo v vrednostnem pogledu doseči več kot v letu 1987, kar ne bo lahko. Zato so postavljeni cilji nedvomno še težji kot v TOZD POS, saj bi morala OD in SP zaostajati za 14 poenov za rastjo produktivnosti dela, da bi stopnjo akumulacije povečela za 9 % ob 5 % manjšem številu zaposlenih. Nedvomno bo potrebno zlasti v področju trženja doseči, da bi naše nabavne cene (cene vhodnih surovin) čim dlje ostale na sedanjem nivoju oziroma da bi uspeli povečati pridobljeno vrednost. Če tu ne bomo uspeli, potem ne bomo mogli nevtralizirati večjih materialnih stroškov (zlasti vseh vrst energije), to pa pomeni, da ne bomo mogli doseči postavljenih ciljev. Če bomo uspeli, kar gotovo ne bo lahko, potem pričakujemo, da bi na ravni DO DINOS bilo povečanje akumulacije za 22 % hitrejše, povečanje amartizacije za 25 % in sredstev za reprodukcijo za 26 % ob 4 % zaostajanju sredstev za OD in SP za povečanjem dohodka. Delitvena razmerja bi v tem primeru naravnali tako, da bi od ustvarjenega čistega dohodka namenili 78 % za OD in SP in 22 % za sklade, s tem bi se zelo približali delitvenemu razmerju, kot smo ga imeli ob 9 mesečnem periodičnem obračunu leta 1987. S tem bi ustregli usmeritvam družbenega dogovora, da se mora akumulacija povečevati hitreje od sredstev OD in SP, s tem da bi na DO DINOS število zaposlenih bilo- za 0,4 % nižje kot preteklo leto. Kot rečeno, ko bomo takoj po ZR 1987 pristopili k izdelavi plana za leto 1988, bodo stvari gotovo bolj jasne in tedaj bomo videli, kaj je potrebno v Projekciji plana korigirati in kaj ne. Zlasti pa ostaja odprto vprašanje, kaj bo po 30.6. 1988? Kakšni ukrepi bodo še in kakšne sprostitve nas čakajo in kako bodo vplivale na našo dejavnost? Počakajmo in videli bomo. Janez Ramovš Celjski terminal bo v prihodnjem letu moral dodobra izkoristiti proizvodne zmogljivosti. Cene sekundarnih surovin Protiinflacijski ukrepi zvezne vlade se odražajo tudi na cene sekundarnih surovin. Zaradi različnega obravnavanja pomembnosti posameznih vrst sekundarnih surovin so bile cene le-teh na različnih režimih oblikovanja. Tako so bile cene jeklenega vložka in barvnih kovin na režimu soglasnosti zveznega zavoda za cene, cene ostalih vrst sekundarnih surovin pa na režimu prostega oblikovanja cen. Z Uradnim listom SFRJ št. 74 od 14. 1. 1987 nam je zvezna birokracija dovolila dvig cen jeklenega vložka in barvnih kovin za 25 %. Kaj je ta dvig cen prinesel? Pri kupcih v trenutni situaciji povečanega povpraševanja ni bilo odporov v zvezi z uveljavitvijo teh cen. Povečanje 25 % ni prineslo k izboljšanju situacije v Dinosu praktično nič. Vzporedno so porasle cene energije (elektrika, pogonsko gorivo) in pojedle praktično tisti del pogače, ki naj bi ga prineslo 25 % povečanje cen jeklenega vložka in barvnih kovin. Tako lahko mirno trdimo, da ukrepi v tem delu branže niso prinesli drugega kot poslovanje z večjimi zneski, brez večje škode in s še manj koristi. Hujši je bil udarec pri cenah materialov, ki so bile na fežimu prostega oblikovanja cen (papir, steklo, guma, plastika). Cene smo morali po odloku zvezne birokracije vrniti na raven 1. 10. 1987, kar praktično pomeni na raven 1.7. 1987, saj so bile te cene povišane šele 5. 10. 1987 in kot take po odloku nezakonite. Ta kratkoviden in kratkoročen ukrep ZIS sigurno ne prinaša nič dobrega, saj bodo posledice dokaj resne. Prisiljeni bomo opustiti zbiranje in pripravo nekaterih vrst koristnih odpadkov in pripravo le-teh v sekundarne surovine. Kaj to prinaša nam in naši skupnosti, vsi dobro vemo, saj o tem lepo govorijo časopisi, TV, radio itd. Kaj nam trenutno preostane? Treba se bo še bolj kotdose-daj osloniti nase, na naše sposobnosti. Pa čisto nič drugega. Dušan Burger Cene transporta naglo naraščajo, cene naših proizvodov pa......... Naši poslovni partnerji Stavbarjevih štirideset let Kako nehvaležno je izbirati tistega, ki si zasluži to priznanje, da ga predstaviš. Morda bi bil kdo primeren pred tem predstavljanjem, morda kdaj kasneje, morda . . . Subjektivnosti se je tu težko izogniti in pot me je zanesla v mariborski industrijski bazen, v Melje. V Industrijsko ulico, kjer ima svoj sedež gradbeno podjetje Stavbar Maribor. Morda ni niti slučaj, da so to prav oni. Letos so namreč slavili štiridesetletnico svojega obstoja. Pa ni bil to nekakšen navaden jubilej, kot so nekateri jubileji. Gradbeniki Stavbarja se pač lahko dokažejo. Svoje poreklo, rečemo včasih. Štiri desetletja so namreč gradili in še gradijo. In ko so pričeli v porušenem Mariboru obnavljati mesto, se je tisto povojno obdobje zdelo nekaj samo po sebi umevnega. Namreč iz nič napraviti veliko. Stav-barjevci so v tem uspeli. Ne gre za veliko delovno organizacijo, saj štejejo le ti-sočpetsto delavcev. So pa zato uspešni in so v preteklosti že mnogokrat prebrodili številna krizna obdobja. V gradbeništvu jih je bilo vedno precej. Imajo tri tozde (Visoke gradnje. Industrija gradbenega materiala in Splošni projektivni biro) in delovno skupnost skupnih služb. Stavbarjev zaščitni znak, velika modra stilizirana črka „S", je bil prisoten na številnih gradbiščih doma in v tujini. To, da so njihovo delo številni stanovanjski objekti v Mariboru, ni potrebno posebej poudarjati. So pa gradili stanovanja tudi drugod po severovzhodni Sloveniji, v Črni gori in nazadnje zelo uspešno v Alžiriji — v severni Afriki. Z investicijsko izgradnjo pa so prisotni praktično v celi Sloveniji, na sosednjem Hrvaškem ter precej v Bosni in Hercegovini. Poleg tega še proizvajajo gradbeni material zase in zunanje kupce, poleg projektiranja uvajajo še inženiring — skratka, povsem jasno je, da gre za homogeno delovno organizacijo, v kateri je bil jubilej, štirideset letnica, le trenutek v nadaljnjem razvoju. In mi? Kaj nas veže s Stavbarjem? Morda bi bilo to sodelovanje še večje, vendar je res, da so že takšni časi, ko je potrebno iskati notranje rezerve. Tisto, kar je šlo včasih na „odpad", se sedaj uporabi tako ali drugače. Ne glede na vse skupaj pa je bilo naše dosedanje sodelovanje s Stavbarjem zgledno in uspešno. Sodelovati smo pričeli leta 1973, ko smo prvič spoznali, da lahko sodelujemo tudi na takšnem področju, kot je zbiranje tistega, kar smo včasih rekli „odpad". Od takrat pa do sedaj je z večjimi ali manjšimi nihanji naše sodelovanje takšno, da lahko v Stavbarju še vedno spoznamo našo stranko, našega partnerja, ki se spozna na poslovnost, ki zna spoštovati dogovore. Trenutno pa je položaj naslednji: letos smo zbrali samo cca 100 ton raznega odpadnega materiala. Vzrok za to pa je poznan vsem, saj se v vseh delovnih organizacijah daje zelo velik poudarek na čim večji izkoriščenosti repromaterialov. Peter Uršič e e e e e e e e e eeeeeeeee eeeeeeeeeeeeeeeee-eeeeeeeeeeeeeeeeee -eeeeeeeeeeeeeeeee- • ••••••••••••••••c eeeeeeeeeeeeeeeee- • eeeeeeeeeeeeeeeee • eeeeeeeeeeeeeeeee' eeeeeeeeeeeeeeeee# eeeeeeeeeeeeeeeee- •v.v.v.v.v.v.v.v.v, — _ eeeeee-- - -- -- -- - eeeeeeeeeeeeeeee- Obisk pri naših kooperantih Z večjim razvojem industrije, moderne tehnologije se iz leta v leto kaže potreba po sodelovanju združenega dela z drobnim gospodarstvom. Do tega spoznanja smo se že pred leti dokopali tudi v naši delovni organizaciji. Nekako pred dobrimi dvajsetimi leti je naša delovna organizacija DINOS vzpostavila prve stike z obrtniki — kooperanti in še danes obe strani povsem uspešno sodelujeta z roko v roki. V tej in v nekaterih naslednjih številkah glasila vam bomo predstavili nekatere kooperante Dinosa. Tokrat smo se odločili za Ivana in Antonijo Dolničar ter Marjeto in Leona Berčiča. Ivan in Antonija Dolničar Ivan in Antonija Dolničar Zasebna obrtna delavnica LIVARSTVO Ivana in Antonije Dolničar se nahaja ob Tržaški cesti v Ljubljani, že skoraj na Brezovici. Že sam pogled ob vhodu v delavnico priča, da je osnovna dejavnost te „firme" izdelovanje avtomobilskih platišč iz aluminijskih odpadkov. Že pred obiskom k našima kooperantoma sem izvedel, da naša delovna organizacija sodeluje z LIVARSTVOM Dolničar že dobrih 20 let in zato lahko upravičeno trdimo, da je naš prvi kooperant. Zakonca Dolničar sta me prijazno sprejela in kaj hitro je stekel pogovor o sodelovanju z Dinosom. No, najprej pa me je zanimalo, v čem je ta kooperantski odnos. ,,Povsem preprosta stvar," je začel Ivan Dolničar. ,,Vaša delovna organizacija nam dobavlja aluminijeve odpadke, mi izdelamo platišča, prek vaše komerciale pa se potem opravlja prodaja." „Pa se je to dolgoletno sodelovanje začelo z izdelovanjem avtomobilskih platišč, ali s čim drugim?" sem brskal naprej. „Platišča izdelujemo približno šest let. Na začetku sodelovanja z Dinosom, to je bik leta 1967, sem izdeloval aluminijeve zvezdice za potrebe jeseniške železarne, zatem je nastopilo nekakšno prehodno obdobje, ko smo delali prirobnice za mopede. Leta 1982 smo se lotili teh platišč. Le-teh izdelamo letno okoli 16.000, ki jih potem preko vašega področja za trženje dobavljamo po vsej Jugoslaviji, največ pa Auto-commercu v Ljubljani, Slo-venijaavtu, Petrolu in dru- gim." „Rada bi še nekaj pri tem poudarila," se je v pogovor vmešala njegova žena Antonija, ki vodi pri firmi vso administrativno delo, "z Dinosom smo postali že uigrana ekipa, v vseh teh letih delujemo izredno usklajeno od naročil, dobavnic, faktur do dobave, skratka pravi užitek je delati s tako organizacijo v kateri ste." „Ali nameravate v bližnji prihodnosti uvesti kakšen nov program izdelkov iz odpadnega aluminija? " sem pobaral Ivana Dolničarja. ,, N iti ne, želimo predvsem-obdržati to, kar imamo. Z novo linijo za barvanje, ki smo jo spravili v pogon letos, pa želimo le še izboljšati kvaliteto platišč. Čeprav nikoli ne zavračamo morebitnih novih idej, novih izdelkov, ki bi jih tržišče zahteva- lo. Od tega bi pač vsi nekaj imeli." Ob koncu obiska me je zanimalo še naslednje: „Kako gledate na tovrstno dolgoletno sodelovanje z delovno organizacijo DINOS? " ,,Boljšega si ne moremo misliti, saj gre za več kot dvajsetletno zvestobo, za medsebojno zaupanje, skratka za razumevanje na vseh ravneh. Jaz vedno pravim, če so ljudje za to, ne sme biti večjih problemov. Naj izkoristim to priložnost in zaželim vsem vašim delavcem veliko uspeha, zadovoljstva v letu 1988 z željo po vsaj takšnem sodelovanju tudi v prihodnje," je dejal na koncu in odhitel na trening svoje ekipe v vlečenju vrvi, saj je Ivan Dolničar aktiven tudi izven svoje delavnice. Marjeta in Leon Berčič V samem središču Stražišča pri Kranju je zgradba, v kateri je tlačno livarstvo in orodjarstvo Marjete Berčič :n njenega sina Leona. Po noževi smrti pred letom in pol je s sinom prevzela vajeti v svoje roke in nadaljuje z obrtjo. Na voljo ima pet delavcev, in to v delavnicah v Stražišču in v Škofji Loki. Sodelovanje na področju kooperacije med družino Berčič in Dinosom se je začelo nekako leta 1979. ,,Še sama ne vem, kako se je pravzaprav vse skupaj začelo," pravi Marjeta Berčič. ,,Spominjam se le, da je takrat Ivan Dolničar v nekem pogovoru začel nagovarjati pokojnega moža, naj začne sodelovati z DINOSOM. Potem je pa steklo, seveda ko smo stopili v stik z vašo delovno organizacijo. Od takrat se to sodelovanje vse bolj utrjuje in poglablja." ,,ln kaj izdelujete v okviru svoje dejavnosti? " sem vprašal. Marjeta Berčič večkrat „pokuka" tudi v delavnico „To so v glavnem sestavni deli, sklopi za končne izdelke iz zamaka. Največ teh delov naredimo za Elrad, pa Tomos, Petoletko iz Trsteni-ka. Letno količinsko predelamo okoli 200 ton materiala. Te naše izdelke izdelujemo tudi za Rade Končar, pa za LIV iz Postojne, za UNIOR iz Zreč in še za druge manjše firme. V okviru tlačnega livarstva imamo še orodjarstvo, tako da pač nismo odvisni od drugih. Zavoljo tega se tudi striktno držimo dobavnih rokov. Veliko pozornost, kar je povsem razumljivo, pa namenjamo kvaliteti naših izdelkov." Po dogovoru z vašimi odgovornimi delavci v komerciali bomo tudi v prihodnjem letu delali v skoraj istem obsegu, edinole če se ne bodo pokazale kakšne posebne potrebe po povečanju proizvodnje, če jo smem tako imenovati, in po novem programu. Sicer pa s sinom Leonom o tem zaenkrat ne razmišljava," je pristavila ob koncu obiska. „ln kako ste zadovoljni s sodelovanjem z DINOSOM? " „Če ste vi tako zadovoljni z menoj, kot sem jaz z vami, potem me to izredno veseli in upam, da bo tako tudi ostalo vnaprej. Pa vsem skupaj SREČNO 1988!" je dejala ob slovesu. Janez Češnovar Iv V.V.V. V. V.V.V« v.v.v.v.v. Tehnična izboljšava, porok za lažje delo Pot do inovacije je največkrat zelo zapletena, težko jo je najti na pravi način, včasih pa je lahko tudi preprosta. Največkrat se dokopljemo do tehnične izboljšave, do izuma, do koristnega predloga prav takrat, ko nas v to prisili samo delo. V delovnem zanosu prevečkrat pozabljamo, da si lahko delo olajšamo le z manjšim posegom. Eden izmed tistih naših delavcev, ki si v zadnjem času prizadevajo poenostaviti delovni proces, prištediti na času in stroških, je nedvomno Leopold KARIŽ, voznik viličarja in rezilec na Predelovalnem centru Ljubljana. pa smo, če bi vse skupaj seštel, dober teden. Vedno nasmejani Berto pa še ne miruje. Izdelal je tudi obroče za kolesa na vozilu OM, na katerega se da namestiti tudi avtomobilske gume domače proizvodnje. V glavi se mu porajajo nove in nove ideje in zagotavlja, da namerava na inovacijskem pod- ročju delovati še vnaprej, saj je prepričan, da je pri samem oblikovanju oziroma izdelavi tehničnih izboljšav še ogromno možnosti, le da jih ne znamo izkoristiti. O tem začnemo razmišljati šele pri samem delu. Sicer pa za to nikoli ni prepozno. Janez Češnovar Popularni Berto, kot ga imenujejo sodelavci, je prišel k Dinosu pred 17. leti. Najprej je združeval delo na skladišču v Pivki, od lani pa je na ljubljanskem predelovalnem centru v Črnučah. Delo z viličarjem ga je prisililo, da je začel razmišljati o tehnični izboljšavi. „Ko sem takole opazoval moje sodelavce v sortirnici za papir, kako z lopatami pometajo ostanke papirnatih smeti in ko smo po več ur razkladali vagone, polne papirnatih odpadkov in jih spravljali na linijo, sem začel razmišljati o tem, kako bi to vse poenostavil," je začel najin pogovor Kariž. „Takoj sem se lotil dela in naredil posebno napravo, podobno plugu. Le-tega namestim na viličarja in ta plug potem rine papirne odpadke od vagonov v sortirnico. Prej smo papirne odpadke spravljali na linijo v petih urah, sedaj je za to opravilo potrebna le pičla ura. Naredil sem še dva podobna pluga, eden pospravlja papirne smeti, drugi nekoliko večji pa železne odpadke. Na videz preprosta zadeva, na katero prideš šele potem, ko začneš razmišljati, kako bi delo poenostavil, obenem pa razbremenil vozni park, prihranil na času in ne nazadnje pri denarju," je pripovedoval Kariž. Priznal je, da pred letom dni sploh ni reagiral na razpis za zbiranje inovacijskih predlogov. Poudaril je, da mu pri sami izdelavi omenjene tehnične izboljšave ni bil motiv denarna nagrada, temveč razbremenitev dela svojih sodelavcev in sebe. Dejal je, le zapiši, da so mi pri samem delu plugov pomagali vsi sodelavci v vzdrževanju, delali Berto Kariž pri tehničnih izboljšavah še ni rekel zadnje besede. Tekstilna leteča prodajna postaja V smislu izboljšanja gospodarjenja v TOZD Tekstilka se kažejo vsa večja prizadevanja po iskanju notranjih rezerv, in to na vseh področjih dela in poslovanja. Med te sodi tudi prodaja tekstilnih izdelkov in blaga. Tako so v tej temeljni organizaciji DO DINOS prišli na idejo, da uvedejo takoimenovano letečo prodajno postajo po vsej Sloveniji. Pri tem jih je vodila misel, da občani v vse težjih gospodarskih razmerah kaj radi segajo po cenejših artiklih tekstilnih izdelkov in blaga. Akcija se je začela nekako septembra, in sicer v Trbovljah, nadaljevala pa v Brežicah, Kočevju, Slovenskih Konjicah, Celju, Mariboru, Titovem Velenju in v Murski Soboti. Prodaja je potekala v glavnem ob koncu tedna v soorganizaciji delavcev delovnih enot TOZD POS. Občani teh krajev in okolice so imeli na voljo dokaj veliko izbiro vseh vrst tekstilnih izdelkov, pletenin, tekstilnih ostankov blaga, znanih tekstilnih delovnih organizacij Tekstine, Tonose, Interpleta in drugih proizvajalcev. V TOZD Tekstilka ocenjujejo dosedanji potek akcije kot zelo dober, saj je predvsem v manjših krajih (Kočevje, Murska Sobota) naletela na zelo ugoden odmev. Največji iztržek je bil v Murski Soboti, in to v vrednosti 4.517.650 din. Z akcijo bodo nadaljevali tudi v prihodnje; občane, kjer bodo prodaje potekale, pa bodo tako kot doslej animirali prek sredstev javnega obveščanja in posebnega reklamnega plakata. V TOZD Tekstilka so prepričani, da je to prav gotovo kamen v mozaiku prizadevanj za večji dohodek temeljne organizacije in seveda k izboljšanju poslovnih rezultatov. Janez Češnovar Leteča tekstilna postaja se je ustavila tudi na Predelovalnem centru v Celju. Marjan Razpotnik, ponovno imenovan za direktorja TOZD POS Delavski svet TOZD Priprava odpadnih surovin je na svoji 13. seji dne 5. oktobra 1987 med drugim sklepal o imenovanju direktorja temeljne organizacije, kajti dosedanjemu ing. Marjanu Razpotniku je pretekel štiriletni mandat. Na podlagi mnenj družbenopolitičnih organizacij TOZD POS, ocene in mnenja kadrovske komisije občine Ljubljana Bežigrad in pred- loga razpisne komisije so delegati soglasno sprejeli sklep, da Marjana Razpotnika ponovno imenujejo za individualnega poslovodnega organa TOZD Priprava odpadnih surovin, in to še za eno mandatno obdobje. Ob njegovem imenovanju mu iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha pri delu in vodenju temeljne organizacije. Občni zbor osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb V zadnjem mesecu se kaže pospešena aktivnost v osnovnih organizacijah sindikata v naši delovni organizaciji. Potekajo namreč priprave na občne zbore in izvolitev novih organov sindikata, kajti dosedanjim je potekel dveletni mandat. Najbolj so pohiteli v delovni skupnosti skupnih služb, saj so občni zbor in volitve izvedli že v novembru mesecu. Na sindikalnem občnem zboru so pregledali dosedanje delo in predlagali kandidatno listo za nove člane organov sindikata, ki so jih že tudi izvolili. V izvršnem odboru sindikata so bili za dveletno obdobje izvoljeni: Sonja ILIČ — predsednica Simona PAHOR — podpredsednica Darinka MESOJEDEC — tajnica Tatjana ŠUM — blagajničarka Irena P E KO L J — članica Miha SRAKAR - član Janez ČEŠNOVAR - član. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Mateja ŽITNIK — predsednica Milena KOPAČ- članica Olga MITROVIČ - članica. Janez Češnovar Obisk mednarodne razstave tekstilnih strojev ITMA V oktobru je bila v Parizu 10. svetovna razstava tekstilnih strojev, imenovana ITMA, na kateri je letos sodelovalo 1260 proizvajalcev tekstilne opreme iz Evrope, Azije in Južne ter Severne Amerike. ITMA se odvija vsaka štiri leta in prikazuje najnovejše dosežke v tekstilni tehnologiji in opremi. Tehnološki nivo in razvoj zadnjih štirih let je mogoče ugotoviti na enem mestu. Iz ogleda, pogovora s predstavniki oziroma strokovnjaki posameznih firm in primerjave med posameznimi stroji pa izhajajo ideje o možnem našem nadaljnjem razvoju. Tekstilni proizvodi spremljajo vsako človeško dejavnost kot potrošniško ali kot tehnično blago in so si zelo različni po strukturi, obliki in surovinski sestavi, zato je tekstilna tehnologija zelo pestra in predstavlja širok pojem. Tekstilna proizvodnja je tudi v slovenskem gospodarstvu močno zastopana, saj predstavlja drugo najmočnejšo panogo. Tehnološko pa seveda tudi dejavnost priprave sekundarnih tekstilnih surovin v bistvu predstavlja tekstilno proizvodnjo. Na razstavi so bila predstavljena vsa področja tekstilne tehnologije: predenje, netka-ni tekstil, previjanje, sukanje, tkanje, pletenje, dodelava oz. oplemenitenje, kon-fekcioniranje, merilna in kontrolna tehnika, tehnika zračnih pretokov in klime, interni transport ter informacijski sistem. Ob pregledu trgalnih strojev in drugih strojev za razvlak-njanje tekstilij je bilo možno ugotoviti, da sedanji razvoj bistveno še ne prehiteva tehnoloških možnosti naših obratov v Vrbljenu in Bohovi. Razen tega to področje za nas trenutno ni toliko zanimivo, ker novih potreb v Dinosu ni, pa tudi jugoslovanske kapacitete so zaenkrat zadostne, trenutno še celo presegajo prodajne možnosti. S področja čiščenja predil-niških vlakenskih odpadkov je bila predstavljena zanimiva čistilnica firme hollings-vvorth — Hergeth, ki vključuje zelo učinkovit čistilec odpadnih bombažnih vlaken z večjo kapaciteto čiščenja kot naš stroj Clean Star, ob slabši kakovosti čiščenja. Predstavljen stroj je del kon-tinuirne čistilne linije, kamor je vključen preko povezave „by pass", tako da je mogoča individualna uporaba. Ta informacija predstavlja le usmeritev za dolgoročnejše odločanje o naših proizvodnih programih. Predenje bombažnih prej je pretežno usmerjeno v rotor-sko predenje, predilniki so opremljeni z avtomatskim dovajanjem in vstavljanjem kopsov, avtomatskim rezalcem pretrganih prej in avtomatskim snemalcem križnih navitkov. Za nas si je bilo zanimivejše ogledati predenje volnenih prej oziroma predenje sintetskih vlaken volnenega tipa, saj je pri tem možna večja uporaba sekundarnih vlaken. Predilni postopek, ki je posebej prilagojen uporabi mešanice primarnih in sekundarnih vlaken, je bil zlasti izrazit pri italijanskih proizvajalcih opreme, saj vemo, da so prav Italijani največji predelovalci sekundarnih vlaken. Tehnološki postopek predstavljajo raznovrstni pripravljalni stroji, od katerih je najznačilnejši več- stopenjski mikalnik z obračalno napravo z ustrezno kombinacijo togih in elastičnih oblog, značilno je še svaljkalo z navijalno napravo, ki križno navija izdelano predprejo v svitke. Za zaključek predilnega postopka so običajno uporabljeni prstančni predilniki, pa tudi predilniki za efektno prejo. Posebnost je predstavljala ..vrnitev" starega se [faktorskega predilnika, ki pa zagotavlja izdelavo kvalitetnih prej iz sekundarnih vlaken. Za nas so bili najbolj zanimivi predstavniki predilne opreme: Oetir, FOR, Bematic, Bigagli, Bonimo iz Italije, DOA in Fehrer iz Avstrije ter Befama iz Poljske. Področje, ki lahko zelo široko ponudi svoje razvojne možnosti, je tudi netkani tekstil, ki je spodbudil veliko razstavljalcev. Za izdelavo netkanih ploskih tekstilij je v odvisnosti od konstrukcije namena uporabe in surovine na razpolago zelo veliko postopkov. Za izdelavo temeljne predloge so bili prikazani suhi mehanični postopki z mikalniki in pola-galniki, s katerimi lahko izdelamo predložno kopreno z vzdolžno ali s prečno orientacijo vlaken, nadalje suhi aerodinamični postopki in mokri hidrodinamični postopki. Tako izdelana predloga se nato učvrsti v smislu Drugi o nas ustrezne trdnosti s postopki mehanske učvrstitve z igla-njem ali prešivanjem, termične učvrstitve ali kemične učvrstitve z vezivi ob različnih načinih nanašanja in fiksiranja vezivnega sredstva. Za naše lokacijske pogoje so najinteresantnejši suhi mehanični postopki z mikalniki in polagalniki ter termičnim načinom vezave vlaken. V naših nadaljnih preiskavah bomo prav ta postopek natančneje analizirali. Najbolj zanimivi za našo dejavnost sekundarnih tekstilnih surovin so bili Asseli iz Francije, DlLO in Fleissner iz ZRN ter Automatex, Bematic, FOR in lsotex iz Italije. Izdelava netkanega tekstila je zanimivo področje priprave tekstilnih polizdelkov in izdelkov, ker je v današnjem trenutku postala prodaja re-generatov zelo otežkočena in v precejšnjem delu nerentabilna. Ker je investiranje v novo opremo zelo drago, je nujno povezovanje z že dosedanjimi predelovalci vlaken v Jugoslaviji; če pa se bomo odločili za lasten dodaten proizvodni program, pa naj bi se usmerili v tako investicijo, ki bo za „investi-cijski dinar" omogočila predelavo kar največje količine regenerata. Stanislav Pesjak POMURSKI VESTNIK je v svoji redni številki objavil članek z naslovom „NOVI DINOSOVI ZBIRALNIKI STEKLA". Avtor piše o posebnih zbiralnikih za steklo, ki so se jeseni pojavili v Pomurju, postavil pa jih je ljubljanski DINOS, kar sodi v širšo akcijo po vsej Sloveniji. Z njo želi Dinos, piše Milan Jerše, na organiziran način prispevati k zbiranju odpadnega stekla, s tem pa tudi k varovanju človekovega naravnega okolja. Akcija je že naletela na ugoden odmev v javnosti, kar priča o koristnosti takih zbiralnikov odpadnega stekla. * * * * * Akcija s propagandnim učinkom Prišli — odšli Resnici na ljubo moramo priznati, da smo v našem glasilu nekoč stalno rubriko „Prišli — odšli" nekoliko zanemarili. Nekajkrat smo jo objavili v biltenu INFORMATOR, potem pa ni bilo o njej več duha ne sluha. Vendar smo se na zadnji seji uredniškega odbora odločili, da jo ponovno uvrstimo, kot stalno rubriko v glasilu. Od 1. julija pa do konca letošnjega leta so prišli oziroma so zapustili našo delovno organizacijo naslednji delavci: V prejšnji številki glasila smo poročali o vseslovenski akciji zbiranja odpadne plastike pod naslovom ..Slovenija moja čista dežela!" Akcijo je organiziral Nedeljski Dnevnik, v njej pa je kot izvajalec sodelovala tudi naša delovna organizacija. Ne glede na to, da je od zaključka akcije preteklo že tri mesece, morda ne bo odveč, če jo na kratko ocenimo, in to s stališča deleža naše delovne organizacije DINOS. Kot izvajalci, odkupovalci odpadne plastike, so naša odkupna mesta — predelovalna centra, delovne enote in skladišča svojo nalogo opravili brezhibno. To je bilo zapisano tudi v sklepnem prispevku v Nedeljskem Dnevniku. Na naših odkupnih mestih in na posameznih prireditvah v okviru akcije je bilo zbranih 18.502 kilogramov odpadne plastike, kar pomeni, da bi morala biti Slovenija čistejša prav za toliko kilogramov trdovratne plastične nesnage. Če smo kritični, občani so v tej nagradni igri (prva nagrada je bila Marlesova montažna hiša), bolj pospravili svoje kleti, podstrešja, garaže in dvorišča od plastične navlake, ki jim je bila v napote. Pa tudi to je nekaj, če pri tem upoštevamo, da bi lahko ta plastična „šara" romala v naravo. Tako pa se je znašla v naših zbiralnikih. Kar zadeva našo delovno organizacijo DINOS, akcija po predvidevanjih ni prinesla nikakršnega ekonomskega učinka, bila pa je nedvomno vezana na določene stroške. To smo pač pričakovali že od samega začetka, kajti namen našega sodelovanja v sami akciji je bil vključiti se v prizadevanja za čisto človeško okolje, s čimer naj bi se vsaj delno začela uresničevati uradna parola akcije: Od besed k dejanjem! Pri tem ne moremo mimo dejstva, da je bila sama akcija za DINOS pomembna predvsem iz propagandnega vidika, saj se je o Dinosu v teh dneh veliko pisalo in govorilo. Ob vsem tem pa bi želel pohvaliti veliko pripravljenost delavcev naše DO, ki so z veliko mero prizadevnosti in angažiranosti brezhibno izvajali akcijo, za kar smo bili deležni tudi številnih pohval v Nedeljskem Dnevniku. Med drugim smo v eni izmed številk tega tedenskega časopisa zasledili celo stavek izpod peresa Toneta Fornezzija Tofa, ki je zapisal: „Di-nosu kapa dol!" Janez Češnovar PRIŠLI 2. 7. - Ferid KOVAČEVIČ, skladiščni delavec in sortirec na DE Kranj. 2.7. - Štefan CVETKOVIČ, skladiščni delavec in sortirec na DE Kranj. 25. 7. — Rudi PORŠ, strojnik na stiskalnici na DE Murska Sobota. 13. 7. - Franc GREISLER, skladiščni delavec na DE Maribor. 1.9. — Damir MILINKO-VIČ, skladiščni delavec na DE Maribor. 11.9. - Milan ZAJŠEK, skladiščni delavec na DE Maribor. 14. 9. — Branko ZAKOV-ŠEK, strojnik na stiskalnici na DE Brežice. 1. 9. — Miran HABE, operater obdelav na računalniku v DSSS 26. 8. - Nataša GOSTIŠA, tehnologinja za papir na PC Ljubljana. 7.9. - Andrej JEVŠNIK, iz JLA na skladišče Titovo Velenje. 8. 9. — Tone OVEN, poslu-ževalec trgal nega stroja na TO Vrbljene. 1. 10. — Janez BAČI, voznik in skladiščni delavec na DE Murska Sobota. 1. 10. - Marko KERČ, voznik na skladišče Jesenice. 6. 10. — Kristijan BOHAK, skladiščni delavec na DE Slovenske Konjice. 2. 11. - Lado ŠUŠTERŠIČ, skladiščni delavec na DE Kranj. ODŠLI a) na lastno željo 14.7. - Nataša VALJA- VEC, skladiščni knjigovodja na DE Koper. 22. 7. - Dušan SEVER, skladiščni delavec na DE Kranj. 10. 8. — Zdravko BARAČ, voznik in referent za nabavo koristnih odpadkov na skladišče Jesenice. 15.7. - Robert TRČEK, skladiščni delavec na PC Ljubljana. 25. 10. — Ivan KUŠAR, vodja DE. Maribor. 31. 10. - Ivica SIMČIČ, blagajnik na DE Nova Gorica. 23. 10. - Vinko STANJKO, skladiščni delavec na TO Bohova. 6. 11. — Boris SMEJ, skladiščni delavec na DE Maribor. 7. 11. - Damir MILINKO-VIČ, skladiščni delavec na DE Maribor. 14. 11. - Branko ZAKOV-ŠEK, strojnik na stiskalnici na DE Brežice. 1.12. - Anton LUBEJ, strojnik na stiskalnici in sortirec na DE Slovenske Konjice. b) upokojitve 25. 7. - Valentin PODA-KAR, sortirec in skladiščni delavec na DE Kranj. 15.8. - Janez ANTALIČ, strojnik na stiskalnici na DE Murska Sobota. 26.11. - Emil BOŠKIN, voznik (invalidska upokojitev) na DE Nova Gorica. c) prenehanje zaradi disciplinskega ukrepa 30. 10. - Nikola Z L AT KOVIČ, rezilec in skladiščni delavec na DE Nova Gorica. Pred zimskimi počitnicami Pred nami so zimske počitnice, čas, ko se bodo ljubitelji smučanja podali na zasnežene poljane po vsej Sloveniji, in tudi na prostrana smučišča v tujino. Vendar bo letos slednjih bolj malo, kajti naraščajoča inflacija, vsesplošna draginja je marsikoga prisilila, da se bo „dilcal" kar doma. Prav zavoljo tega je v naši delovni organizaciji vse večji naval po zimskem počitnikovanju na Rogli in v stanovanju v Kranjski gori. Kar zadeva zimski dopust na Rogli, nas je RTC UNIOR obvestil, da so odprodali nekaj bungalovov delovnim organizacijam v trajno last, zato nam lahko dajo na voljo le nekaj prostih terminov, in to le v dveh bungalovih in ne v štirih kot doslej. O tem smo poročali že v našem biltenu INFORMATOR. Najem bungalova znaša 25.840 din na dan. Na Rogli so organizirani sedemdnevni aranžmaji. V našem stanovanju v Kranjski gori pa se bodo začele petdnevne počitnice 16. januarja. Če bo prijav manj, se bodo ti aranžmaji podaljšali na sedem dni. V Kranjski gori je za letos cena še nespremenjena, od januarja pa bo veljala nova cena, ki jo bo sprejela Komisija za kulturo, šport in rekreacijo. Medtem ko boste prebirali to številko glasila, je komisija na podlagi prijav in kriterijev že pripravila razpored po terminih. Verjetno bo ob tem tudi nekoliko hude krvi med našimi delavci, še zlasti tistimi, ki ne bodo razporejeni kljub pravočasnim prijavam ne na Roglo ne v Kranjsko goro. Je pač tako, da je počitniških zmogljivosti premalo za tako veliko število prijavljen-cev, verjeti pa gre Komisiji za kulturo, šport in rekreacijo, da je svoje delo opravila po svojih najboljših močeh in v okviru možnosti, ki so ji bile dane. Janez Češnovar i | A 1,5 T« > : Eni se bodo s snegom ubadali ob smučanju na Rogli. . . . drugi pa ob delu na skladiščih. Slovenski rokometni prvoligaš v prihodnji sezoni brez imena naše delovne organizacije Rokometaši v prvi zvezni ligi se trenutno pripravljajo za spomladanski del prvenstva, ki se bo začel v drugi polovici februarja prihodnje leto. Edini slovenski predstavni^ v družbi najboljših ljubljanski Dinos Slovan je po jesenskem delu na sredini lestvi-" ce, točneje na sedmem mestu. Mnenja o tem, ali je to mesto zadovoljivo ali ne, so si dokaj različna. Tisti, ki so bolj ali manj redno spremlja- li tekme Ljubljančanov, so si enotni v razmišljanju, da je bila njihova igra precej spremenljiva od zelo dobre do bolj skromne. Ali se bo položaj DINOS Slovana na prvenstveni lestvici v drugem delu popravil, je za sedaj težko reči. Potrebno bo veliko angažiranosti in borbenosti v sami igri. V glavnem bo treba zmagovati na domačem terenu pa tudi na tujem iztržiti kakšno točko. Po predvidevanjih odhajata na služenje vojaškega roka kapetan Polde Kalin in vratar Boris Denič. To bo precejšen „handicap" in upajmo le, da bo trener Radič uspel zapolniti ti vrzeli^ Medtem, ko so rokometaši pripravljajo za nadaljevanje prvenstva, smo se v naši delovni organizaciji odločili, da v sedanjih vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah in na podlagi sprejetega pro- grama aktivnosti za izboljšanje organizacijske in poslovne učinkovitosti v TOZD Priprava odpadnih surovin razveljavimo Sporazum o sodelovanju na področju poučne propagande med DO DINOS in Rokometnim društvom Dinos Slovan. To pa pomeni, da preneha naše pokroviteljstvo nad tem rokometnim klubom z iztekom sezone 1987/88. Delavci naše delovne organi- Mladi in prodorni Vuga je bil med najboljšimi igralci v prvem delu prvenstva. zacije so namreč večkrat na svojih zborih ter organih upravljanja dvomili o možnosti podaljšanja tega sporazuma češ, da pokroviteljstvo ne daje v današnjem vse težjem gospodarskem položaju dovolj velikega učinka v primerjavi z vloženimi sredstvi. In kateri so še razlogi za prenehanje pokroviteljstva: Trenutna programska usmeritev Rokometnega kluba Dinos Slovan ne daje zadostnega zagotovila za učinkovitejši razvoj in večjo uveljavitev prvoligaša iz Kodeljevega, in to tako na domačem kot na tujem prizorišču. Premalo prodorno in ambiciozno vodstvo kluba, z nekaterimi izjemami, premalo perspektivni igralski kader in občasno v javnosti odmevni spori v samem vodstvu ter igralci so prav tako pogojevali odločitvi po prenehanju sponzorstva. Omenjene okoliščine prav gotovo ne morejo več dajati pravega ekonomskega učinka naši delovni organizaciji, ki je v zadnjih letih dosegla zavidljiv renome tako na domačem kot na tujem tržišču. Ker v dani situaciji ni videti v bližnji prihodnosti izboljšanja v strokovnem delu in vodenju Rokometnega kluba Dinos Slovan, smo že obvestili Izvršni odbor kluba, da s pretekom tekmovalne sezone 1987/88 preneha naše pokroviteljstvo nad tem rokometnim kolektivom iz Kodeljevega. Janez Češnovar Žrebanje nagradnega kviza J