IZ ZNANOSTI IN STROI(E II RD, .SE z - VZPOSTAVITE CE RALN-E B E PODATKOV O STA Ema Pogorelčnik Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Vasja Kavčič, Martin Puhar Jgea do.o., Ljubljana Prispelo za objavo: 1999-08-25 Pripravljeno za objavo: 1999-09-27 Izvleček V prispevku so predstavljeni osnovni cilji in namen vzpostavitve centralne baze podatkov o stavbah, predstavljena je vsebina podatkov, ki je vključena v zbirki podatkov o stavbah. Opisan je način vzpostavitve centralne baze podatkov o stavbah s postopkovnega vidika. Na kratko je predstavljeno tudi delovanje prototipne intranetne aplikativne rešitve, ki povezuje izpostave območnih g~odetskih uprav z glavnim uradom Geodetske uprave Republike Slovenije. Ključne besede: centralna baza, evidenca, geodetski dan, nepremičnine, stavbe 1 UVOD Geodetska uprava Republike Slovenije pripravlja predlog zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot - prva obravnava, gradivo za medresorsko usklajevanje s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami. Zakon bo, med drugim, urejal tudi evidentiranje nepremičnin. Evidentiranje nepremičnin obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra in katastra stavb za celotno območje Republike Slovenije. Ocenjuje se, da obstaja v Sloveniji okoli 1 200 000 stavb (štetje za plan fotogrametričnega zajema stavb je izvedla Geodetska uprava Republike Slovenije v letu 1999) in okoli 650 000 stanovanj. Enotne zbirke podatkov o stavbah in delih stavb, ki bi bila podlaga za evidentiranje stvarnih pravic na nepremičninah, še ni. Evidentiranje stvarnih pravic je podlaga tako za varovanje pravnega prometa z nepremičninami kot tudi za obdavčenje nepremičnin, zato je ureditev take zbirke podatkov o stavbah in delih stavb nujna. V zadnjih nekaj letih so bile izvedene številne aktivnosti na področju vzpostavitve podatkov o stavbah in delih stavb. Tako je bil leta 1994 izveden projekt kataster zgradb - usmeritve za predvideno delovanje, ki je, poleg vsebine in postopkov v katastru zgradb, kakor naj bi se imenovala ciljna zbirka podatkov, obravnaval tudi podatkovno in postopkovno povezavo z zemljiškim katastrom. Kataster zgradb je bil opredeljen kot tehnično-upravna zbirka podatkov o zgradbah in delih zgradb, čemur so bili prilagojeni tudi podatkovni in postopkovni modeli. Leta 1996 je bil izveden projekt Zasnova delovanja prototipa programske rešitve za vodenje registra stavb, V tem projektu je bil register stavb opredeljen kot tehnična in ne upravna zbirka podatkov o stavbah, ki naj bi bila vmesni korak pri vzpostavitvi katastra stavb. Geodetski vestnik 43 ( 1999) 3 l---·~1 eodetska uprava Republike Slovenije je kljub temu, da zakonodaja še ni (_J sprejeta, nadaljevala s pripravo postopkov za zajem in vzdrževanje podatkov o stavbah in začela pripravljati prototipne aplikativne rešitve za podporo delovanja t.i. centralne baze podatkov o stavbah. Določila zakonodaje bo namreč treba začeti izvajati v relativno kratkem času po njeni uveljavitvi. Leta 1998 so bili podrobneje obdelani postopki vzdrževanja registra stavb kot tehnične zbirke podatkov. Obravnavani so bili postopki v okviru registra stavb, ki bodo potekali na izpostavah Geodetske uprave Republike Slovenije. Določena je bila vsebina elaboratov in način njihovega hranjenja. Vzporedno se je začel tudi terenski zajem podatkov o stavbah, izvaja pa se tudi fotogrametrični zajem obrisov stavb, ki bodo predstavljali lokacijski del centralne zbirke podatkov o stavbah. Ob koncu leta 1998 je Geodetska uprava Republike Slovenije začela projekt Vzpostavitev prototipa centralne baze podatkov o stavbah, ki bo predvidoma zaključen oktobra 1999. Izraz register stavb je nadomestil izraz centralna baza podatkov o stavbah (CB STAVBE), ki je še vedno popolnoma tehnične narave. Osnovna predpostavka ob planiranju projekta je bila, da se ne bodo vzpostavljale lokalne zbirke podatkov po posameznih izpostavah območnih geodetskih uprav in kasneje centralna zbirka podatkov o stavbah, kot je bilo to izvedeno na področju zemljiškega katastra, temveč se bo vzpostavila centralna baza podatkov o stavbah. V okviru te baze bodo imele možnost pregledovanja, uporabe in vzdrževanja vse organizacijske enote v okviru Geodetske uprave Republike Slovenije glavni urad, območne geodetske uprave in izpostave. 2 PROJEKT VZPOSTAVITVE PROTOTIPA CENTRALNE BAZE PODATKOV O STAVBAH Projekt Vzpostavitev prototipa centralne baze podatkov o stavbah se izvaja pod okriljem Geodetske uprave Republike Slovenije in Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko. Projekt poteka po standardih vodenja projektov v državni upravi. Namen projekta je vzpostaviti digitalno zbirko podatkov o stavbah in pripraviti prototipno rešitev programskega paketa, ki bo zadoščala predvsem tistim potrebam, opredeljenim z zakonodajo, ki je še v nastajanju: zakon o geodetski dejavnosti, predlog zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot - prva obravnava, gradivo za medresorsko usklajevanje s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami, zakon o davku na nepremičnine. Formalnopravni okvir za vzpostavitev zbirke podatkov o stavbah so tudi sklepi Vlade Republike Slovenije o posodobitvi evidentiranja nepremičnin. V projektu je bil definiran logični in fizični model baze podatkov o stavbah, določene so povezave s sorodnimi, že vzpostavljenimi bazami podatkov zemljiškega katastra in registra prostorskih enot, pripravljeni so funkcijski modeli postopkov za redno polnjenje, vzdrževanje in uporabo podatkov o stavbah. Projekt obsega še začetno vzpostavitev baze podatkov o stavbah na podlagi sedanjih podatkov in izdelavo ti. prototipne rešitve programske opreme, ki bo v testni fazi delovala na glavnem uradu Geodetske uprave Republike Slovenije in območnih geodetskih upravah. 3 CENTRALNA BAZA PODATKOV O STAVBAH Centralna baza podatkov o stavbah je baza lokacijskih in opisnih podatkov o stavbah za območje celotne države in bo redno vzdrževana. Omogoča Geodetski vestnik 43 (1999) 3 vzdrževanje podatkov o stavbah na podlagi izvornih podatkov, neposreden dostop ter uporabo podatkov v njej, povezovanje z ostalimi vsebinsko odvisnimi oziroma sorodnimi bazami podatkov, zaščito podatkov in ustrezno varovanje dostopa do podatkov. Centralna baza stavb zajema opisne in lokacijske podatke. Poleg veljavnih podatkov o stavbah vsebuje tudi zgodovino podatkov o stavbah, ki omogoča pregledovanje podatkov v poljubnem časovnern preseku, podatke o postopkih - vzpostavitev, vzdrževanje in izdajanje podatkov in podatke o območjih zajema stavb - grafični pregledni sloj prostorskega obsega množičnih postopkov vzpostavitve in vzdrževanja. Centralna baza stavb je aktivno ali pasivno povezana z drugimi bazami .. Aktivno je povezana s tistimi bazami podatkov, ki so vsebinsko neposredno povezane z delovanjem baze stavb (podatki zemljiškega katastra in registra prostorskih enot). Pasivno je povezana s tistimi bazami podatkov, ki omogočajo lažjo uporabo in vzdrževanje centralne baze podatkov o stavbah ( digitalni ortofoto načrti, temeljni topografski načrti v merilu 1 : 5 000, register zemljepisnih imen). Vsebino centraJne baze; podatkov o stavbah prikazuje globalni entitetni model na sliki 1: osnovni entitetni tipi centralne baze podatkov o stavbah zemljiški kataster - lastnik _____ L)\ __ DEL STAVBE register prostorskih enot hišne številke zemljiški kataster - parcela STAVBA j arhiv centralne baze podatkov o stavbah v analogni obliki Q _l oc PRIJAVA J ___ OBMOČJE ZAJEMA PODATKOV O STAVBAH Relacije: belo: enHtda iz centrnlmc !Jaze JllOdlal!rnv o sl2v1Jall sivo: en±Hela iz JllR·i!djučene baze +------o+ X)---f< črtkano: še ni dokonČ!lo dlefininm.o Slika 1 1, 11 1, O 1, O, n 1, n Centralna baza podatkov o stavbah vsebuje grafične in opisne podatke o stavbah ter zgodovino podatkov o stavbah. Enolični identifikator stavbe je SID - stavbni identifikator, ki je enolično določen za vsako stavbo v okviru celotne države. Ostali Geodetski vestnik 43 ( ! 999) 3 podatki o stavbi so še: številka stavbe - opisni identifikator, ki se vodi v okviru katastrske občine, število etaž, površina fundusa stavbe, skupna površina etaž, višina kapi, višina slemena, višina temeljev, leto izgradnje oz. adaptacije stavbe, centroid x, centroid y, številka skice, datum zajema in površine po vrstah rabe. Centralna baza podatkov o stavbah vsebuje tudi podatke o postopkih vzpostavitve in vzdrževanja baze ter postopkih za izdajo podatkov iz baze. Na prijavo se navezujeta tudi analogni arhiv postopkov in grafični pregledni sloj območij množičnega zajema podatkov o stavbah. Model predvideva možno razširitev s podatki o delih stavb, kjer je med drugim predvideno tudi vodenje podatkov o lastnikih in uporabnikih delov stavb. Prek podatka o številki katastrske občine in parcelni številki se centralna baza podatkov o stavbah povezuje z zemljiškim katastrom, prek identifikatorja hišne številke pa z registrom prostorskih enot. Namen povezave med centralno bazo podatkov o stavbah in evidenco zemljiškega katastra ter registrom prostorskih enot je dvojen: o centralna baza podatkov o stavbah prevzema podatke o parceli (parcelah), na katcri(h) leži stavba, in o hišnih številkah na stavbi - na podlagi zadnjega je mogoče ugotoviti uraden naslov stavbe in o evidence so med seboj odvisne tudi postopkovno ( ob prvi vzpostavitvi in ob vzdrževanju), predvsem z namenom zagotoviti čim boljšo vsebinsko usklajenost podatkov v evidencah. 4 POSTOPKI VZPOSTAVITVE IN VZDRŽEVANJA CENTRALNE BAZE PODATKOV O STAVBAH Vzdrževanje centralne baze podatkov o stavbah se bo izvajalo na glavnem uradu Geodetske uprave Republike Slovenije, ki bo pristojen za izvedbo množičnih zajemov podatkov o stavbah, in na vseh izpostavah območnih geodetskih uprav, kjer se bodo izvajali posamični postopki na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti. Množični postopki se delijo glede na metodo zajema na: o fotogrametrični zajem ( enota zajema je list temeljnega topografskega načrta v merilu 1 : 5 000, o terensko identifikacijo ( enota zajema je katastrska občina), o prevzem oziroma povezava s podatki o stavbah iz drugih evidenc (na primer lokalnimi topografskimi bazami). Fotogrametrični zajem se uporablja za vzpostavitev lokacijskega dela centralne baze podatkov o c:tavbah, kasneje pa predvidevamo tudi izvajanje rednih reambulacij. Rezultati fotogrametričnega zajema podatkov o stavbah se uporabljajo tudi v topografski bazi večje natančnosti (TOPO 5). Fotogrametrični zajem dopolnjuje terenska identifikacija stavb, kjer se zajamejo še tisti opisi stavbe, ki jih ni mogoče interpretirati iz aeroposnetkov in jih je mogoče ugotoviti s klasičnimi geodetskimi meritvami brez vstopanja v stavbo samo. Posamični postopki, ki se bodo izvajali na območnih geodetskih upravah in na izpostavah območnih geodetskih uprav, bodo zagotovili sprotno vzdrževanje centralne baze podatkov o stavbah. Posamični postopki vzdrževanja centralne baze podatkov o stavbah se poenostavljeno gledano lahko izvajajo na tri načine: kot postopki vzdrževanja podatkov samo o stavbah, kot postopki vzdrževanja podatkov o stavbah vzporedno s podatki drugih evidenc - Geodetski vestnik 43 (1999) 3 zemljiškega katastra ali registra prostorskih enot in kot postopki reševanja reklamacij. V centralni bazi podatkov o stavbah je skladno s klasifikacijskim načrtom oštevilčevanja dokumentov uvedena t. i. številka prijave, ki ima tako obliko: 903KK - NNNNN/LLLL, pri čemer pomeni: 903 evidenca nepremičnin, KK 32 spremembe na podlagi vlog, 33 pritožbe, ugovori, reklamacije, 34 prevzete spremembe, 35 - vloge za izdajo podatkov NNNNN zaporedna številka vloge v okviru klasifikacije v tekočem letu, LLLL letnica tekočega leta. Postopki v centralni bazi podatkov o stavbah so opredeljeni v šifrantu postopkov in ta je naslednji: šifra postopek 01 Vzpostavitev centralne baze podatkov o stavbah 02 Vzdrževanje centralne baze podatkov o stavbah pod enakimi pogoji kot vzpostavitev - množični postopek 03 Sprememba na podlagi prijave stranke 04 Pridobitev podatkov na podlagi podatkov zemljiškega katastra 05 Pridobitev podatkov na podlagi podatkov registra prostorskih enot 06 Prevzem podatkov iz drugih evidenc kot množični postopek 07 Reklamacija stranke 08 Izdajanje podatkov Številka prijave (zadeve) je identifikacijska številka postopka in hkrati tudi številka elaborata, ki nastane v pasto.eku vzdrževanja. Elaborati vzdrževanja stavb se arhivirajo v ločenem arhivu. Ce poteka postopek vzdrževanja podatkov o stavbah vzporedno oziroma na podlagi spremembe v zemljiškem katastru - to je t. i. objektna sprememba, je predviden skupni elaborat zemljiškega katastra in centralne baze podatkov o stavbah, ki nosi številko postopka iz zemljiškega katastra - IDPOS in se arhivira v arhivu zemljiškega katastra. Tako je mogoče zagotoviti večjo enostavnost in ekonomičnost izdelave elaboratov, saj sedanji elaborat, ki ga geodetska služba že izdeluje za potrebe zemljiškega katastra, razširimo še s podatki o stavbi, pa tudi dokumentov v arhivu ni treba podvajati, čeprav se nanašajo na dve evidenci. 5 APLIKATIVNA PODPORA DELOVANJU CENTRALNE BAZE PODATKOV O STAVBAH a potrebe podpore delovanja centralne baze podatkov o stavbah je bila v okviru projekta Vzpostavitev prototipa centralne baze podatkov o stavbah izdelana aplikacija, ki s pomočjo intranetne tehnologije omogoča vzpostavitev in vzdrževanje baze ter uporabo podatkov tako na glavnem uradu Geodetske uprave Republike Slovenije (množični postopki), kot tudi na vseh 46 izpostavah območnih geodetskih uprav (posamični postopki). Osnovne funkcije aplikacije so: o pregledovanje, poizvedbe in iskanje v lokacijskem in opisnem delu baze, Geodetski vestnik 43 (1999) 3 Geodetski (1999) 3 (' iste1T1 o stavbuh se bo v Ictih lahko 1azvijal v s1neri uskladitve \,.,_)1centralr1e bč1,ze o stavbah z novi1rJ_i zahtevc1.rni zakonodaje. Zako11 o evidentiranju ~··"'"·"·-·" državne meje in c11ot bc zahteval prehod iz tehnične v uprc:rvno evidenco ter vseb1nsko in postopkovno približevanje sorodnirn evidencarn kataster, register prostorskih enot) z clolgoročmrn ciljem združitve v enolr,o cvic\ef',CO ncprern.ičnin. Predlagani interventni zakon za vpis etažEe lastnine zemljiško knjigo pa bo zahteval vsebinsko in postopkovno dopolnitev cerclrnlns baze o stavbah z deli stavb in lastništvom delov stavb. Baza lastnikov delov stavb bo lahko celo poenotena s podatki iz baze lastnikov parcel v zemljiškem saj muajo b;ti •;si lastniki delov stavb hkrati evidentirani tudi kot solastniki r;tavbišča. Glede ci.a to, da predpisani postopek ne bo mnogočal evidentir,mja dclo,1 stavb pred ochnero stavbišča oziroma se bosta postopka izvajala sočasno, je že zagotovljena osnovna predpostavka za usklajenost podatkov o lastnikih v obeh evidencah. 'I\1 relacija bo gotovo vzorec za vsebinsko m postopkovno poenotenje nepremičninskih baz z dolgoročnim ciljem združitve v enotno evidenco nspremičnm. 7 ZAKLJUČEK V' (-"'edalje večja potreba po tehnični in tvdi upr2vni evidenci podatkov o stavbah se ,."-./Že nekaj čas,,, odraža v povečanih aktivnostih Geodetske uprave Republike Slovenije na področju vzpostavitve katastra stavb. Vzpostavitev baze podatkov o stovbah je pravzaprav vmesni korak do katastr;c1 stavb. Z vzpostavitvijo baze podatkov o stavbah, ki je tehničnega, ne pa upr2vnega znač,,ja, lahko geocietska služba pokrije velik del potreb po evidenci podalkov o stavbah. Poleg uporab znotraj geodetske službe, kot je npL direktna uporaba v topografski bazi večje natančnosti, bo zbirka podatkov o stavbah omogo<~ala lokalnim skupnostiu1 in drugim državnim resorjem izdelavo ali Padgradnjo njihovih lastnih ev;,clenc (evidenca stavbnih zemljišč, evidenca nepremičnin Iolrnlne skupnosti, evidenca nepremičnin posameznsga resorja itd.). azvoj sistema evidentiranja stavb narekujejo zahteve sedan1e in bodoče zakonodaje, potrebe upora!.:mikov, splošne strateške sm.ernice Geodetske uprave Republike Slovenije in nenazadnje tudi razvoj infmmacijske tehnologije, ki ponuja čedalje večje možnosti. Projekt Vzpostavitev prototipa centralne baze podatkov o stavbah je postavil temelje w nadaljnji razvoj eviclen.ti:rnnja nepremičnin v Sloveniji in je inov<1tiven tEdi v informacijskem smislu, so bile uspešno uporabljene najnovejše rešitve na področju uporabe mternetne tehnologije. Menimo, da bo ob razvoju c•;ic.lentiranja neprerničnin v zafatae.i smeri zdrnžena evidenca nepremičnin zadostila vsf:m trenutno znamrn pot,ebam po o nepremičninah v Sloveniji. Vfr;: Faifcu; D. el cd, podpora centralnim lgea d.o.o., Projeki Določitev postopkov vzd1ževcnja Ljubljana, 1998 evidencam, Ljubljana, 1999 si avb - zaključno poročilo. Ljubljana, do.o., Svetovanje pri vzpostavi/vi prololipa Centralne baze podatkov o s/avbah - poro6lo z popravkov p;·ve in d,-uge presoje kakovosti. Ljubljana, 1999 Geodetski zavod Celje, Kalas/er - usmeri/ve za predvideno delovanje. 1994 Geodetski vestnik 43 ( l 999) 3 Ministrstvo za okolje in prostor - Geodetska uprava Republike Slovenije, Operativno navodilo za zajem podatkov v register stavb - fotogrametrični zajem in terenska identifikacija. Ljubljana, 1999 Predlog zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot - prva obravnava, gradivo za medresorsko usklajevanje s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami. Ljubljana, 1999 Recenzija: dr. Miran Ferlan v delu mag. Borut Pegan Žvokelj Geodetski vestnik 43 (1999) 3