m
KATOLJSK CERKVEN LIST.
< Danica* V tiskarni
Tečaj L.
izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. ŽO kr.. za <*etrt leta 1 gl. 20 kr.
i sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr., za \t leta 1 gl. 80 kr.. za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
V Ljubljani, 18. junija 1897.
List 24.
Binkoštna.
K višavam spev razlegaj se, In hvali Rešenika: Obljubo On dopolnil je Ter dal nam Tolažnika Ki v srcih vernih zdaj živi In svoje trosi nam dan'.
Spomin vesel obhajamo, Ko malo je število Pobožnih galilejskih muž V molitvi zbrano bilo; Prihod so svetega Duha Pričakovali iz neba.
Vetrov nastane silen piš, Goreči vžgo plameni Nad njimi se in z Duhom vsi So svetim napolnjeni. Srce boječe prej tako Navdušenja je zdaj polno.
Na Tvoj prestol, o sveti Duh, Obrača danes verno Krščanstvo se in hvali Te Za milost neizmerno: Ti bil začetnik si njegov, Zdaj Tvoj množi ga blagoslov.
J. P. Belostenski.
Oh, pridi, sveti Duh!
Oh, pridi, sveti Duh med nas, Zveličanja prinesi čas, In duše nam oživi; Darov naj Tvojih luč svetiš, Človeštvu spet pomoči d&, Ki tava v slasti krivi
Studenec milosti izlij Kristjanom vernim v srca Ti,
Da bodo posvečeni; Ohrani svojo jim pomoč, Razjasni krivovercem noč, Paganstvo pa razdeni.
V življenji spremljaj nas povsod, In kaži nam v nebesa pot Tolažbe daj v brit kosti; Ko pride pa ločitve čas, In smrt trpljenja reši nas, Odpri nam dom radosti.
J. P. Belostenski.
Na Telovo.
Vi, angelji Božji, Ki večni vas raj Obseva, hitite Na zemljo sedaj; Saj sreča, ki dana Tam gori je vam, Napolnila tudi Dans srca je nam.
Sam Jezus med nami Zdaj hodi častit, Če tudi v podobi Je kruha zakrit; Pri zadnji večerji Zapustil spomin Človeškemu rodu Nebeški je Sin.
Spomin ta veseli Praznujemo mi Zatorej hitite. Oj, angeljci vi, Da svojemu Bogu, Ki biva pri nas. Vsi skupaj dajemo Pozdrave na glas.
Pred nami prijazno Nam polje leži, Nad nami pa jasno Nebo se blišči; Skrivnostna tihota Navdaja ves krog, Ko v pesmih slovesnih Proslavlja se Bog.
Zvonovi ubrano Pozvanjajo vmes, In strel se razlega Do sinjih nebes; Vse v c vet j i, zelenji .So naše cerkvč, In v srečnih občutkih Je vsako srce.
< > Jagnje nebeško, Tako naj slavi Te zemlja vesoljna Do konca vseh dni. Ti kruh si življenja In moč naših rok, Nikar ne pozabi Nas svojih otrok!
Skušnjava zapira
Do Tebe nam pot,
Zatoraj odvrni
Od nas jo Gospod;
Saj v Tvojem smo varstvu
Vsi varni najbolj,
Le v Tebi imamo
Blagosti dovolj.
Papeževa okrožnica o sv. Duhu.
('astitim bratom patrijarhom, prvakom, nadškofom, in škofom in drugim višjim pastirjem, ki so z apostolskim stolom v miru in občestvu.
Papež Leo XIII.
< astiti bratje!
Pozdrav in apostoljski blagoslov!
. Dalje.)
( erkev. ki je že bila nastala iz rane na križu, dejal bi spečega druzega Adama, pojavila se je med ljudmi prvič na izvanreden način na preimenitni binkoštni praznik, in isti dan je začel sv. Duh svoje darove v mističnem telesu Kristusovem javljati z onim čudovitim razlitjem, katero je prerok Joel že davno prej napovedal bil 2. 2*, 2'Ji: Kajti tolažnik „vsedel se je nad apostole, da bi jim tako postavil na glave nove duhovne kreme z ognjenimi jeziki14 (Cir. Jer. cat. 17.). Potem, piše Krizostom, „šli so apostoli z gore doli. pa ne noseč v rokah kame-nitnili tabel, kakor Mojzes, ampak seboj noseč Duha v duhu in izlivajoč zaklad in studenec naukov ter nadnaravnih darov1' (In. Matth. bom. 1: II. t'or. 3, 3.1. — Tako se je izpolnila ona
zaduja obljuba Kristusova, katero je dal svojim apostolom o poslanju sv. Duha, ki naj bi podlago naukov, katero je sam izročil, dopolnil in takorekoč zapečatil: „Imam vam še veliko povedati, toda vi bi tega sedaj ne mogli prenašati: kadar pa pride oni Duh resnice, učil vas bo vse resnice" (Jan. IG, 12, 13.), kajti ta Duh resnice, ki izhaja ob jednem iz Očeta, ki je vedna resnica, in iz Sina, ki je podstatna resnica, zajema hkrati iz obeh z bistvom tudi ves obseg resnice, in to resnico dodeli in podeli cerkvi, s tem, da s svojo neposredno pomočjo zato skrbi, da se nikdar v ničemur ne zmoti in da kali božjega nauka vedno obilneje spopolnuje in vedno bolj plodonosno dela v blagor narodov. In ker blaginja narodov, za katero je cerkev ustanovljena, na vsak način zahteva, da to svojo službo redne čase opravlja, zato prihaja vedno od sv. Duha življenje in moč, ki vzdržuje in množi cerkev: „ Prositi hočem Očeta, in poslal vam bode druzega Tolažnika, da pri vas ostane na veke, Duha Resnice" (Jan. 14, 16, 17.). On namreč nastavlja škofe, po službi se ne rode samo sinovi, ampak tudi očetje, duhovniki namreč, da jih z isto krvjo vodijo in napajajo, s katero jih je Kristus odrešil: ,,Sv. Duh je postavil škofe, da vladajo cerkev božjo, katero si je v svoji krvi pridobil." (Dej. ap. 20, 28).
Oboji pa, škofje in duhovniki, imajo od sv. Duha kot posebuo prednost dar, da vsled svoje službe in oblasti grehe odpuščajo, prav po besedah, katere je Kristus govoril apostolom: ,,Prejmite sv. Duha; katerim boste grehe odpuščali, bodo jim odpuščeni, kterim jih boste pridržali, bodo jim pridržani" (Jan. 20, 22, 23.). Ni ga pa dalje bolj veličastnega dokaza, da je cerkev popolnoma božje delo, kakor blesk in slava izvanrednih darov sv. Duha. s katerimi je cerkev na vse strani olepšana, in katerih začetnik in delivec je sv. Duh. Ce je Kristus glava cerkve, potem je sv. Duh nje duša. „Kar je v našem telesu duša, to je sv. Duh v telesu Kristusovem, to je pa cerkev" (S. Aug. serm. 147. de temp.). — Odtod lahko povzamemo, da nikakor ne smemo pričakovati, da bi se sv. Duh še bolj natanko in obilno pojasnil in razodel; kajti razodetje, ki je imamo sedaj v cerkvi, je na vsak način največje in bo trajalo toliko časa, dokler ne bo cerkvi odločeno, potem ko bo za-vršila tek svojega zemeljskega bojevanja, iti v veselje onih, ki se v nebeški družbi radujejo zmagoslavja.
Nič manj čudovito pa ni po velikosti in načinu delovanje sv. Duha v dušah posameznikov, da si je mnogo težje pojmujemo, ker se
popolnoma odteza našim očem. — In to razlitje sv. Duha vrši se v tako obilni meri, da je Kristus sam, od čegar radodarnosti prihaja, prispo-dablja z reko, ki ima obilo vode, kakor beremo pri sv. Janezu: „Kdor v me veruje, poteko, kakor pismo pravi, potoki žive vode iz njego vega osrčja," in tem besedam pristavlja isti evangelist sledečo razlago : „To pa je rekel o Duhu, katerega so imeli prejeti vanj verujoči" (7, 38, 39). Gotovo je sicer, da je tudi v onih pravičnih, ki so živeli pred Kristusom, bival sv. Duh po milosti, kakor najdemo pisano o prerokih, o Cahariji, o Janezu Krstniku, o Simeonu in Ani; ker binkoštni dan sv. Duh ni prišel v tem smislu nad človeštvo, „da bi bil začel še-le tedaj bivati v svetnikih, temveč da bi se v obil-neji meri razlil in nakopičil svoje darove, ne pa jih pričel; ni pa radi tega nov v svojem delovanju, ker je bil darežljiv v darov anju" (S. Leo M. hom. 3. del. Pentenc.). Dasi so se pa tudi oni šteli med otroke božje, bili so le vendar kakor hlapci, ker se tudi sin „v ničemur ne razloči od hlapca," dokler „je pod varuhi in oskrbniki" (Gal. 4, 1, 2.). in ne glede na to, da je tudi v njih izvirala pravičnost le iz zaslug Kristusovih, ki je imel priti, pojavil se je sv. Duh po Kristusu v obilneji meri, kakor je stvar, katero zastavimo, več vredna, ko zastava sama, in kakor je resnica višja nad podobo. Zato pravi Janez: „Duh namreč še ni bil dan, ker Jezus še ni bil poveličan (7, 39). Kakor hitro je tedaj Kristus, „vzdigni\ši se v nebesa" posedel slavo svojega kraljestva, katero si je s takim trudom pridobil bil, odprl je radodarno zaklade sv. Duha in „dajal darove ljudem" (Ef. 4, 8), ker „go-tovo je moralo ono izlitje in poslanje sv. Duha po poveličanju Kristusovem biti tako, kakoršno - ni bilo nikdar poprej, ker, če že poprej sploh ni do cela manjkalo, vendar ni bilo tako obilno" (S. Aug. de Trin. 1. 4, c. 20.). Človeška na-tora je nujno proti Bogu kakor hlapčevska: „Stvar je hlapec, mi smo hlapci Božji že po na-tori" (S. Cvr. Alex. Thesaur. 1. 5, c. .0.): da, radi izvirnega greha zapadla je naša natora celo tej sramoti, da smo bili sovražniki božji: „Bili smo po natori otroci jeze" (Ef. 2, 3). Nobena moč ni bila dovolj velika, da bi nas bila iz tega pogina in iz večnega pogubljenja rešila in povzdignila. Bog pa, Stvarnik človeške natore, je v svoji brezkončni usmiljenosti to učinil po svojem Jedinorojencu, po čegar milosti se je zgodilo, da je bil človek k istemu vzvišenemu dostojanstvu, katero je bil zgubil, zopet povzdignjen in še z mnogo večjimi milostmi obdarjen. Nikdo ne more dopovedati, kako da se vrši to delovanje
milosti božje v dušah ljudij; zato se ne samo v svetem pismu ampak tudi pri cerkvenih očetih imenujejo preporojene, nove stvari, udeleženci božje natore, otroci božji, Bogu podobni storjeni in se sploh s podobnimi imeni povišujejo. — Te obilne dobrine pa ne prilastujemo brez vzroka sv. Duhu, ker On je „Duh posinovljenja otrok, v katerem kličemo: Aba, Oče", cn izliva v srca prijetnost očetovske ljubezni. „Duh sam namreč daje pričevanje našemu duhu. da smo otroci božji" (Rim. 8, 15, 1C). V razlago tega služi nam podobnost med obojim delovanjem sv. Duha. katero je angeljski učenik spoznal: kajti ravno potem je bil i „Kristus v svetosti spočet, da bi bil Sin Božji po natori. i „se posvete ostali (ljudje), da so vsprejeti otroci božji" (S. Tliom. 3, 9, 32, a 1.). Tako se na mnogo plemenitejši način, kakor bi se to po naravi godilo, vrši duhovni preporod od ljubezni in sicer od neustvar-jene ljubezni.
Začetek tega preporoda in prenovljenja pa se dodeli človeku pri sv. krstu: pri tem zakramentu izžene se nečist: duh iz duše. sv. Duh pa se potem prvič nastani v njej in jo stori sebi podobno: „Kar je rojeno iz Duha, je duh" (Jan. 3, 7.). Obilneje se podeli isti Duh pri sveti birmi za stanovitnost in moč v krščanskem življenju: odtod zmaga mučenikov in premoč devic nad zapeljevanjem v sprijenost. Pravimo, sveti Duh to daje: „Ljubezen božja izlita je v naša srca v sv. Duhu. kateri nam je bil dan-(Rim. 5. 5.). Ker ne prinese nam samo božjih darov, ampak je tudi sam njih začetnik, sam največje darilo; izhajajoč iz medsebojne ljubezni Očeta in Sina, po pravici za ..dar najvišjega Boga" smatra se in tako se tudi imenuje. —
(Dalje sl*Ji.)
Presv. Srce Jezusovo.
m.
Z ničemur nam ne kaže Ikižjc Srce bolj svoje ljubezni do nas. kakor s svojim čudovitim bivanjem v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Sv. cerkev ravno te dni obhaja spomin te največje skrivnosti.
Kdo bi verjel brez luči vere. da biva pod to neznatno podobo kruha, v tej samoti, tihoti in nizkoti On, ki na svojih rokah nosi nebo in zemljo, ki vse vlada in ohranja, ki je vse človeštvo vstvaril, On, čegar migljeju nujno uboga vesoljno stvarstvo? Ničesar se ne vidi tu, kakor molk, 8kritost, ponižnost, potrpežljivost, skrivnostno notranje življenje. To življenje našega
*
Z ve ličarja moramo posnemati, ako hočemo kedaj dospeti do prave popolnosti.
Tukaj je „cathedra aocentis,*1 šola prave učenosti, namreč: šola ponižnosti in stanovitnosti, šola tihega, vstrajnega delovanja.
Tu je šola ponižnosti. Prava ponižnost obstoji v tem. da sami sebe malo cenimo in vse s potrpežljivostjo in mirnim srcem prenesemo, da, celo z veseljem in hvaležnostjo iščemo, kar nas more v očeh drugih poniževati. Za učitelja te čednosti si vzemimo presv. Srce. Pomislimo, kako se Jezus ponižuje v presv. Zakramentu. On. ..ki prebiva" v nebesih „ v nedosegljivi svetlobi" I. Tini. »J, 1«;.» svojega božjega veličanstva na desnici < >*:etovi. kterega angelji in nadangel ji trepeta je molijo, kteremu seratini s pokritimi obličji brez prenehanja pojo: .,Svet, svet, svet je (iospod. Bog vojskinih trum.*4 kteremu ..tisočkrat tis<»č~ vrst zveličanih duhov z najglo-bokejšim spoštovanjem kliče: „Vredno je Jagnje, ktero je bilo umorjeno, prejeti oblast in božanstvo in modrost in moč in čast in slavo in hvalo.*4 iSkriv. razod. .">. 12), kteremu „Yse stvari, kar jih je v nebesih in na zemlji in pod zemljo, in kar jih je v morji in kar je v njem41 kličejo: jagnetu bodi hvala in čast, in slava, in oblast vekomaj in vekomaj44 fSkriv. razod. .">. 13), — On stanuje tu pri nas skrit v tihem tabernakelj nu. Tu nam vedno ponavlja sicer ne več z besedami, pač pa z zgledom: .,1'cite se od mene kor jaz sem krotak in iz srca ponižen(Mat. 11. 2!». Najdeš li tu kako znamenje njegovega božanstva? Kje je njega vreden blišč, kje veličanstvo. kje prestol, kje slava? Nikjer ne opaziš tu sledi one moči, ki nosi in ohranja vse stvarstvo, one modrosti, ki vse vlada, one oblasti v nebesih in na zemlji. Njegovo prebivališče je ozek tabernakelj iz lesa ali kamna le malo je altarjev. ki bi bili prav posebno okusno okrašeni. pač pa jih jc neštevilno tako revnih ubogih in priprostih. da je dostikrat stanovanje zadnjega rokodelca bolje in pripravnejše.
Zveličar bi bil lahko dal zapoved, naj se njegovi tabernakeljni krase z zlatom in najlepšimi dragimi kameni, kakor je bilo to v Salomonovem tempeljnu. toda tega on ni hotel: raje se je izročil brezbrižnosti in zaničevanju nehvaležnih ljudij. da bi tako s svojim zgledom premagal naša ponosna in prevzetna srca. Tudi ko bi se bil hotel nalašč odtegniti časti, ki smo jo dolžni njemu, bi se ne bil mogel bolj skriti, in če bi bil namenoma iskal na zemlji poniževanja in zaničevanja. ne bi si bil mogel zbrati neznatneje podobe in stanovanja. Pomislimo dalje, da se je .Jezus popolnoma prostovoljno podvrgel vsemu
temu, on je vzel na-se podobo hlapca, ker je sam hotel. Kak zgled!
Vprašajmo se resno, je-li tudi nam tako vse jedno, naj smo češčeni ali zaničevani, kakor Gospodu in Bogu v tem Zakramentu? Smo-li ravno tako pripravljeni drugim dati prednost in sebe na zadnje mesto postaviti? Se-li ne hvalimo toliko in tolikokrat z naravnimi darovi in mi-lostimi, ki nam jih deli Bog? Si-li ne želimo vsaj na skrivnem, da bi nas ljudje imeli za kaj več. kakor smo v resnici? — Kaj pa besede in dejanja, so-li kaj v soglasju s ponižnostjo ktero nas uči najsvetejše srce? In vendar je Jezus neumrljiv Kralj vseli časov, jaz pa — prah in pepel !
Tu je šola stanovitnosti. Ze čez osem-najststo let biva Jezus med nami na naših al-tarjih, darujoč se vsak dan neštevilnokrat na skrivnosten način svojemu nebeškemu Očetu za nas. To je prava stanovitna ljubezen, ki se nikdar ne zmanjša, nikdar ne usahne. Je li tudi naša ljubezen do Jezusa tako stanovitna? Spomnimo se na one nvete sklepe, ki smo jih darovali Jezusu v trenotkih posebne duševne zbranosti, ob času izvanredne notranje ginjenosti, ko smo slišali glas Gospodov glasneje in umljiveje, kakor sicer; spomnimo se tudi na one, že tolikokrat ponovljene pobočne sklepe, da hočemo svoje življenje v resnici poboljšati, strasti, zla nagnenja premagovati, na to, kaj bodo ljudje rekli, se ne ozirati, čas dobro porabljati, stanovske dolžnosti natanko spolnovati, da hočemo strog red vpeljati v molitvah in pri vseh duhovnih vajah — kje so že sedaj! Taka je naša stanovitnost. Sramuj se, nestanovitno, nezvesto srce in spoznaj z vso ponižnostjo in skesanostjo pred najsvetejšim Srcem svojo nezmožnost in svojo revščino!	(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Knežič pri Tržiču. Pogreb g. Wohinca je bil sijajen. Črno mašo z obilo azistenco je zanj opravil in ga pokopal velečastiti gosp. dekan kranjski Mežnarec. Pogreba se je udeležilo 36 duhovnikov iz naše in iz drugih škofij, jasen dokaz, kako je bil rajnki gospod priljubljen in spoštovan od svojih duhovnih tovarišev. Od sile pa je bilo ljudstva, ki je prihitelo iz domače, rojstne in sosednih fara, iz-kazat svojemu ljubljenemu očetu zadnjo čast. Ko začne padati prt na rakev, začuje se glasen, ne-utešljiv jok faranov, ki žalujejo za svojim duhovnim pastirjem. Kaj smu izgubili z rajnkim Ksaverom ni moči povedati. Bil je vzor-duhovnik. Dasi že dalj Časa bolehen, je bil vedno še delaven. Res čuditi se moramo, kako trdno in neupogljivo voljo je imel. Oslabel je že toliko, da ni mogel niti iz farovža v cerkev priti — a dal se je pripeljati, da je mogel
opraviti, čeprav ne lahko, presveto daritev, ne zme-neč se za svoje zdravje Kako vnet je bil za olepšavo hiše božje. spričuje dovolj jasno župnijska cerkev. Koliko je popravil in marsikaj naredil na svoje stroške. Občeznana je bila njegova ljubezen do ubožcev. Vsak je dobil od njega dar, tudi manj vrednejši. Kaj rad je tudi podpiral slovenska društva, za katoliško časopisje je gorel in živel. Znana je velika pobožnost rajnega župnika. Najraje se je na hajal v cerkvi, kjer je premolil cele ure pred sv. Rešnjim Telesom. Njegovo češčenje do presvetega R T. se najbolje kaže v bratovščini presv. R. T, v katero se jih je dalo mnogo zapisati na njegovo prizadevanje in katero je vedno opravljal skupno z svojimi farani. Ni zamudil niti ene ure. Rajnki je bil v resnici blag mož Ne zastonj plačejo sedaj za njim njegovi farani in se ne dajo utešiti Vedo in dobro čutijo, kaj so z njim položili v grob. Ako si potreboval dobrega sveta, tu pri njem si ga gotovo našel; ako si potreboval podpore, tu si bil gotovo uslišan. Koliko solz se je tu posušilo, koliko orna-gujočih in obupanih src zopet okrepilo, ni nam znano. On. kateri vse ve. ga je za to gotovo že poplačal. Celo njegovo življenje je preveval duh sv. Salezija. Bil je ponižen, radodaren, goreč duhovnik. Kako napako si težko našel na njem. Pri tej britki izgubi nam je jedino tešilo upajočim, da je on prejel za svoj trud že obilo plačilo. Njega sicer ni več, a duh njegov še živi med nami in nas vabi in iz-podbuja k delu.
S Štajerskega, (f J. Heržič.) Iskrena ljubav veleva s pričujočimi vrsticami položiti skromen spo menik na gomilo blagemu prijatelju, možu odlič-njaku, ki ni bil velik samo pred svetom, nego že. tako upamo, velik tudi v nebeškem kraljestvu, za katero se je ves čas svojega življenja trudil. Mož ta je dne 29 aprila t. 1. umrli prečastiti gospod Jožef Heržič, knezoškofijski konzistorijalni svatovalec, in-fulirani prošt. nadžupnik in dekan v Ptuju.
Pokojni prošt se je rodil dne 27. februvarija v Mihovcih hišna št. 4 pri Veliki nedelji kot sin po štenega čevljarja Jakoba Heržiča in Helene, roj. Ke-kec. Pobožna mati mu je že v nežni mladosti vcepila duha pobožnosti in strahu božjega, ki bistrega in živahno-veselega Jožefa v nevarnih letih dijaškega življenja obvaroval nepopačenega in ga dovedel v duhovski stan.
Ko je bil ljudsko šolo pri Veliki Nedelji dokončal, poslali so ga stariši v četrti razred mestne šole v Ptuju, od tod pa leta 1855 v Gradec na gimnazijo. Že v naslednjem letu je bil vsprejet v tamo-šnje dijaško semenišče, v katerem je vseskozi z odliko dovršil nižjo gimnazijo. Leta 18j0 odšel je kot semeniščan v Maribor ter je ondi ravno tako izvrstno študiral in gimnazijske študije leta 1863 z odliko dokončal. Tudi maturo napravil je vseskozi z odliko.
Dasi so mu nekateri profesorji zelo prigovarjali, naj se zaradi svojih izrednih zmožnostij poda na vseučilišče, odločil se je po lastnem nagibu za duhovski stan ter je v jeseni leta 1863 vstopil v mariborsko bogoslovje. Vedno vesel, ljubeznjiv in poln nedolžnega humorja je bil ljubimec vseh bogo-slovcev, pa tudi profesorji so ga zlasti zaradi njegovega vedenja in izredne marljivosti zelo čislali. Z
ozirom na to je bil tudi kot tretjeletnik dne 29. julija 1866 posvečen v mašnika.
Po izvrstno dovršenih bogoslovskih študijah prišel je 1. septembra 1867 za kaplana k Svetinjam, a že čez sedem mesecev so mu odkazali njegovim zmožnostim primernejši delokrog, namreč službo drugega kaplana pri Sv. Petru poleg Radgone, katero je dne 3. aprila 1868. leta nastopil. Le nekaj čez dve leti je tukaj služboval, a ko je dne l. avgusta 1870 odhajal na Ptuj. je bilo za njim občno žalovanje in tudi župnik Janez Kurnik, ki ga je spremljal na njegovo novo mesto, poslovil se je od njega s solzami v očesih.
Tudi v Ptuju, kjer je opravljal ob jednem službo veroučitelja na tamošnji deželni gimnaziji, postal je kmalu v obče priljubljen; spoštovali in ljubili so ga ne le Slovenci, ki so ga izvolili tajnikom in podpredsednikom narodne čitalnice, ampak tudi vsi pošteni Nemci Sploh pa še v isti dobi narodnostne razmere v Ptuju niso bile tako napete, kakor dandanes Med udi štela je čitalnica tudi več Nemcev. ki so radi zahajali k raznim zabavam in veselicam sloveaskega društva.
Iz Ptuja poklicali so Heržiča dne 1. okr. l->72 v Maribor. Ondi je sprva kot stolni kaplan, pozneje kot vikar in nekaj časa tudi kot provizor z mlade-niško vnemo in vidnim vspehom deloval blizu deset let v cerkvi in v šoli. Pa tudi drugače je bil za vsako dobro stvar neumorno delaven Zel<> ,->e je trudil in mnogo žrtvoval kot pevovodja za razvoj cerkvenega petja, nič manj pa tudi za katoliško ro kodelsko društvo, kateremu je bii več lt't požrtvovalen predsednik. Zelo vspešno deloval je Tudi kot večleten ud okrajnega šolskega sveta za mariborsko okolico ter prejel par priznalnih in p-.hval-nih pisem
Nemški duh. katerega je v Mariboru srkal, pa ni zadušil njegovega narodnega mišljenja, tudi med Nemci ostal je vnet Slovenec ter je podpiral in pospeševal pri vsaki priložnosti narodno stvar LM jval je kot tajnik katoliškega tiskovnega društva in k«»t upravnik „Slov Gospodarja", pa tudi čitalnici je bil vedno zvest in delaven ud.
Zaradi tega so ga leta 1882 ko se je preselil na podeljeno mu župnijo Sv. Štefana v Spodnji Pol-skavi. spremljala tje najboljša voščiln mu iz srca udanih Mariborčanov, ki so ga še tudi po njegovem odhodu vedno v blagem spominu ohranili.
V	Spodnji Polskavi. kjer je bil dne 16 marca navedenega leta vmeščen, našel je poleg ogromnih gospodarstvenih skrbij še precej neprijetne razmere, a s svojo bistroumnostjo in mu prirojeno ljubezni vostjo je kmalu vse premagal. Nasprotja so se po ravnala, gospodarstvo uredilo in v biagi zastopnosti z vsemi župljani deloval je župnik Heržič čez vse vspešno v Spodnji Polskavi nad dvanajst let S svo jim uplivom. ki je segal daleko na okrog je celo dosegel, da je slovenjebistriški okraj dobil naroden zastop.
V	priznanje velikih zaslug, katere si je bil za Spodnjo Polskavo pridobil, in v znak posebnega spoštovanja in ljubezni imenovali so ga občani s krasno diplomo častnim občanom Spodnje Pol skave.
Pa tudi milostljivi vladika Jakob Maksimiljan so njegovo večletno uspešno delovanje v dušnem
pastirstvu pohvalno priznali ter ga dne 23. julija 1888 odlikovali s častnim naslovom duhovnega
svetovalca.	(Konec sledi )
Razgled po svetu.
Ogrsko. Kardinal-prvak Klaudij Vascary je izdal povodom kongresa, ki se ima vršiti v Budimpešti pastirski list. v katerem pojasnuje, kako zelo je potrebna avtonomija katoliške cerkve na Ogrskem V listu priporoča vernikom, da naj volijo le take može v kongres, ki se ne sramujejo katoliškega imena in ga očitno kažejo Voljeni ne smejo pripadati nobeni skrivni družbi in ne smejo biti sovražniki sv. cerkve in nenravnosti. Slednjič zapoveduje kardinal duhovnikom da naj dobro pouče vernike o volitvah
Rim. Sijamski kralj je obiskal tudi sv. Očeta. Sprejet je bil na jednak način, kakor drugi nekato-liški vladarji Avdijenca je trajala 20 minut. Ker govori kral| izmed evropskih jezikov samo angleškega, kateri je pa sv. očetu neznan, je kot tolmač posredoval angleški nadškof, ki stanuje v Rimu. Kralj je podaril sv. očetu zlato košarico napolnjeno z dragimi kameni. Pri slovesu so se kralj, prestolona slednik in brata kraljeva papežu pripcgnili in mu poljubili desnico. Prestolonaslednik si je izprosil papeževega blagoslova Na to je celo spremstvo obiskalo še papeževega državnega tajnika.
Leo XIII je sklenil poslati povodom Goletnice kraljice Viktorije posebnega odposlanca v London z lastnoročnim pismom. Pismo papeževo je pisano zelo ljubeznjivo kajti Leo XIII spoštuje visoko kra Ijico. pod katere vlado vživajo katoličani popolno svobodo.
Kak r poročajo laški listi se je pri zadnji ka-nonizaciji. ko sta bda imenovana dva nova svetnika, udeležilo velike slovesnosti v Petrovi cerkvi tudi več ministrov in drugih laških dostojanstvenikov To seveda ni povšeči prostozidarjem.
Zadnje dni se je mudil v Rimu grško katoliški nadškof msgr. de Angelis. Sv. oče ga je sprejel dvakrat v dnljši avdijenci. Naročil mu je. da naj izrazi kralju papeževo največje sožalje vsled nesreč, ki so zadel«* Grško.
Papež, Grki in Kreta. Ko se je napovedala Grkom vojska, je turški sultan poslal odlok vsem Grkom, da naj se v teku dveh tednov izselijo iz Turčija V Carigradu je Grkov katoliškega veroizpovedanja okoli 4000. Apostolski delegat v Carigradu msgr. Bonetti se je obrnil s prošnjo do sultana in izprosil, da je preklical za grške katoličane svojo zapoved. — Poleg teh je pa tudi v Turčiji okoli i;o.»m>o razkolnih Grkov. Vedoči, da nimajo sami ni-kake veljave, so se tudi obrnili na apostolskega delegata in ga prosili, da naj tudi za nje posreduje pri sultanu Delegat jih ni le zavrnil, marveč je stopil v dogovor z drugimi evropskimi poslaniki ter privedel sultana do tega, da je dovolil, da smejo vsi grški kupci še nadalje ostati v Carigradu. S tem korakom si je sv Oče zopet pridobil veljavo pri razkolnih Grkih. —
Ko so se sešli v Rimu povodom proglašenja dveh novih svetnikov kardinali, je med drugim omenil neki kardinal papežu o Kreti. Leo XIII. je tožil nad pisavo nekaterih evropskih listov, češ da je premalo storil za osvobodenje Krete. Ko bi bil ponudil
posredovanje velevlastim, pravi sv. Oče, očitali bi mi takoj politične in sebične namene. Gotovo bi ne bile vlade odobrile mojega predloga, ko so zavrgle sultanov predlog, da naj se odstopi otok Kreta sveti stolici. Ko se je kardinal začudil, je papež še enkrat potrdil svojo izjavo, da je bil sultan pripravljen odstopiti papežu Kreto, naj bi jo on uredil po svoji volji. Vlade pa so izjavile, da naj bo raje autonomna.
Nemško. Po vseh katoliških cerkvah berolin-skih so se vršile šmarnice. Posebno lepi govori so bili v cerkvi sv. Hedvige, kjer je govoril izvrstni cerkveni govornik P. Freund. Cerkev je bila natlačeno polna. — Cerkev sv. Ludovika bo blagoslovil na sv. Petra in Pavla dan kardinal Kopp. Katoličani, ki stanujejo okrog te cerkve so napravili družbo, katere namen bo pobirati darove za notranjščino cerkve.
Brtmšvik. Cerkvene razmere katoličanov so na Brunšviškem jako neugodne V Schoningen mora zahajati 57 katoliških otrok zoper voljo starišev v protestantske šole; veseli morajo biti, da ni treba otrokom ostajati pri protestantskem verouku. Vladav ne pusti, da bi si sezidali katoličani privatno šolo. Šolski nadzornik še celo tega ne dopusti, da bi podu-Čeval katoliški duhovnik v šoli katoliške otroke verouk. Da niso otroci preveč zanemarjeni v verskih rečeh, jih mora duhovnik podučevati ob prostih dnevih Na jednak način se godi tudi drugod n. pr. v Jerscheimu in OfHebenu, kjer se otroci podučujejo v krščanskem nauku ob nedeljah po službi božji.
Eodanj. 11. maja se je vršila v katoliški cerkvi velika slovesnost. Apostolski vikar je sprejel v katoliško cerkev tri izpreobrnjene protestante in sicer barona Karizija. barona L«"»\venskjolda, očeta danskega poslaniškega sekreterja v Petrogradu. in pridigarja Hausena, ki postane učitelj.
Rusija. Sedaj so se končala pogajanja med Vatikanom in rusko vlado glede izpraznjenih škofovskih stolic Vlada je potrdila škofe od papeža predlagane.
Ruski car je dovolil, da se zopet odpre katoliško semenišče v Kielcu, katero je bilo zaprto že tri leta vsled „politiških izgredov*4. Ti ..izgredi" so obstali v tem. da so našli pri bogoslovcih nekaj katoliških brošuric. ki so bile tiskane v Krakovu.
Angleško. Vsled papeževega odloka glede anglikanskih posvečevanj se je spreobrnil duhovnik B. Matiev. katerega je birmal kardinal Vaughan. Sedaj odide v Rim. da dovrši bogoslovske nauke ter prejme svete redove.
Nedavno pa je bil sprejet v katoliško cerkev duhovnik David Thomas in cela njegova družina. Ostal bi rad duhovnik, zato ga bodo morali na novo posvetiti, ker anglikanska posvečevanja niso veljavna. Toda neki duhovniki so sami dvomili o veljavnosti posvečevanja. zato so skrbeli, da dobe pravo posvečevanje. Škof Lee je bil posvečen od jansenističnega škofa v Holandiji, ti imajo pravo apostolsko nasledstvo. Ta škof je posvetil tudi duhovnika Thomas-a. Radi tega bi bilo misliti, da je pravi duhovnik, a odrejeno je bilo, da se mora zopet dati posvetiti toda pogojno, to je, pod pogojem, da ni pravilno posvečen.
Čuje se tudi, da se je povrnil v katoliško cerkev škof Cartisle; to bi bil tedaj prvi anglikanski škof, ki je prestopil v pravo cerkev Kristusovo.
Londonski katoličani so jako slovesno končali šmarnice. Napravili so po mestu poldrugo miljo dolgo procesijo, katere so se vdeležili vsi redovniki in druga društva z zastavami in godbo. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Protestantje so bili zelo ginjeni nad velikanskim sprevodom in lepim petjem.
Lakota v vzhodni Indiji. Vsled kuge, ki še vedno razsaja, je nastala tudi huda lakota. Ker nimajo ljudje nič živeža, jedo travo, korenine in druga zelišča; vsled česar si nakopljejo razne bolezni, najraje pa kolero. Neverniki menijo da je lakota vteleseni hudobec in zato ga ne nehajo častiti noč in dan, da bi ga tem preje odstranili. Misijonarji si mnogo prizadevajo, da bi jih odvrnili od teh poganskih navad, a za to imajo žal neverniki gluha ušesa Poleg te stiske in revščine dožive vendar misijonarji marsikaj veselega.
P. Fourcave piše: Včeraj je blagoslovil eden naših očetov več vernikov, ki so na tleh kleče prosili blagoslova. Med klečečimi pa sta stala deček in deklica ter žalostno gledala misijonarja. „ Vidva sta nevernika?"1 vpraša ju misijonar. „Da" odgovorita. „Ali še žive vajini stariši?" ju nadalje povprašuje. „Ne umrli so pred nekaj dnevi za kolero in midva umrjeva gladu." odgovorita žalostno otroka „Ne jokaj ta, ljuba otroka, jaz hočem nadomeščati očeta in mater, vaju podučevati in slednjič krstiti." „Zato sva tudi sem prišla" pravita mlada. — Množica to videč prosi očeta, da naj ju vzame s seboj, češ da jih le on sam more potolažiti.
Drugi misijonar piše: Dasi dobimo mnogo podpore iz Avstrije in Nemčije je vendar pomrlo samo v škofiji Lahora po poročilu škofa Pelkmana do srede januarja 1897. leta 137.000 ljudij; a gotovo je število umrlih Š3 mnogo veSje, kajti mnogo nesrečnih žrtev je poginilo, za katere nihče ne ve. Angleška vlaia je samo v tej škofiji dajala vsaki dan 67.000 ljudem potrebno hrano. Še vedno daje delavcem mnogo zaslužka, da se zamorejo preživeti, a mnogo mož in žen je tako oslabljenih vsled lakote. da, ne morejo več delati. Akoravno je plača primeroma zelo majhna (po naše 8 — 10 kr. na dan), vendar izda vlada vsaki dan po 300.000 do 500.000 rupijev.
Iz vzhodne Bengalije poroča drug misijonar, da je ondi mnogo krajev popolnoma požganih. Ko se je peljal iz Bombava v Kalkuto so priletele, kedar se je ustavil vlak, cele trume sestradanih oseb in prosile jokaje pomoči. Kuge, lakote in dragine reši nas. o Gospod!
L Br&tovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec rožnik (junU) 1897.
(Spis potrjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen:
Sinovska udanost do namestnika Kristusovega. b) Posebni nameni:
19.)	Sv. JtlUJana. Višje dekliške šole. Grešniki iz navade in drugi duševni slabotneži. Pomoč v važnih podjetjih.
20.)	Sv. FranM&ok Paclškl in tovariši. Kitajsko in Japonsko. Težavne zadeve predstojnikov kat. društev. Primerno na-meščenje. Bolni na očeh.
21.)	Sv. Alojzll. Učeča se mladina. Šolsko vprašanje. Da
bi se vpeljale marijanske kongregacije ▼ srednje šole.
22.)	Sv. Pavlin. Odločilni boj proti vedno bolj rastoči ne-nravnosti. Zla ti stiskane duše.
23.)	Sv. Edlltrnd. Naraščaj samostanskih občin. Zaročenci in zakonski. Važna znanstvena podjetja.
Sv. Janez Krstnlk. Ohranitev nedolžnosti. Ponižanje prostozidarstva. Odvrnitev poljskih nesreč.
25) Praznik Sroa Jezusovega. Razširjanje kraljestva Srca Jezusovega. Povrat družbe Jezusove v Nemčijo. Katoliško časopisje.
II. Br&tovske z&deve N. 1). Gtosp6 presv. Jezusov. Sro&.
V molitev priporočeni:
Na milosUjive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja m Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neka oseba priporoča-* v molitev na milostljtvo priprošnjo NaSe ljube Gospe presvetega Jezusovega Srca in svetega Antona svojo sestro in njenega moža za milost spreobrnjenja in pravega krščanskega življenja.
Zahvale:
»Za pomoč v nevarnej bjlezni zahvaljuje se Jezusu. Mariji, sv. Jožefu, sv. Heribertu, sv. Antonu, sv. Frančišku isliSan
J.
Za čudovito hitro ozdravljenje moža se zahvaljuje ž^na s svojo družino Materi božji v Crngrobu. ki je tako dobrohotno uslišala naše molitve.	N.
V Loki 8. junija 1HH7.
Listek za raznoterosti.
Birmovanje v ljubljanski škofiji preloženo. Ker
so prevzvišeni gospod knezoškof zadnje dni toliko oboleli, da morajo po zdravnikovem ukazu nekaj tednov počivati, so bili primorani za sedaj napovedano kanonično obiskovanje in birmanje za ne določen čas preložiti. Opravili bodo le birm j vanje na Igu in na Golem. Glede drugih krajev, ki so bili za letos določeni, določili bodo šele pozneje, kedaj in kje da bodo birmovali, ker bodo morah vsled prekratkega časa nekatere določene kraje iz-oustiti. To objavljamo na željo knezoškofijstva. da vedo dotični čč. gg. župniki pravočasno potrebno ukreniti.
t Župnik Jožef Skerbinc je umrl -4. t. m. v Slatini, kamor je bil šel iskat zdravja Bil je vrl koroški rodoljub, kn. šk. duhovni in dekanijski svetovalec v Vogrčah ob Pliberku N p. v. m '
Bo manj e v Loreto v proslavo sv. Cirila in Metoda. Na praznik sv Ciril in Metoda dne 5. julija t. I. bodo posvetili v cerkvi Matere Božje v Loreti kapelo, sezidano ondi na čast sv. Cirila in Metoda. Največ zaslug za to ima biskup Strossmayer. Bil je povabljen, da bi sam prišel blagoslovit kapelo, a vsled visoke starosti si ne upa Ako bi se izmed Slovencev kdo hotel pridružiti temu romanju, kar bi bilo gotovo želeti, poizve to lahko natančno pri biskupovem tajniku v Djakovu. p. d. Mato Novosel-u.
Birmanoev je bilo letošnje binkoštne praznike v stolnici v Ljubljani 1745, in sicer v nedeljo 1455, v ponedeljek pa 290.
Skupno službo božjo so imeli na Rožniku delavci tukajšnje predilnice v nedeljo 13. junija. Petje je oskrbelo tukajšnje si. pevsko društvo .Zvon". Org-ljal je gosp. Eugen Lampe Udeležencev je bilo jako veliko.
Spcmenik Baragov. V Dobrničah na Dolenjskem bodo vodili veleč. gg. oo. Lazaristi sv misijon od 2* junija do julija. Ob tej priliki bodo odkrili spomenik ob stoletnici postavljen v farni cerkvi slavnemu misijonarju in škofu Baragi. Doprsen kip je izdelal zelo mojsterskc in originalno slovenski akad podobar Alojzij Prog ar.
Blagoslovljenje zastave pevskega društva .»Ljubljane" se bo prav slovesno vršilo 27. t. m z dovoljenjem prevzv. g knezoškofa Jakoba v trnovski cerkvi. V ta namen pridejo zastopniki Slovencev iz različnih krajev. Tržaški Slovenci prirede poseben vlak v Ljubljano. Do sedaj je že oglašenih 30 društev. a še več se jih pričakuje.
Častnim občanom je izvolilo občina Trnovo na Notranjskem v seji 4. marca t. 1. prevzvišenega kneza in škrfa ljubljanskega v znak popolne uda-ncsti in spoštovanja. Pretečeno sredo se je poklonila deputacija ter izročila po županu g Francu Be-ningarju Prevzvišenemu častno diplomo. Bog ohrani modrega vladiko še mnoga leta'
Protestantje v Kočevju. V Kočevju je kakih dvanajst protestantov. Te je zbral ljubljanski pastor v nedeljo pred binkoštmi k službi božji, ki se je vršila v prostorih šulferajnske obrtne šole.
Cesčena Marija. Slavni francoski škof Dupanloud pripoveduje sledeče: „Bil sem pri dvajsetletni mladi ženi. katera je ležala na smrtni postelji Bila je bogata in vendar je videla, da se bo morala preseliti v najlepših letih v boljše življenje. Ko vstopim, ne mo rem si kaj. da ne bi bil vskliknil: .Moj otrok, hud udarec te je zadel". Popolnoma mirno mi ona odgovori: .Verjamete, da pridem v nebo?" Odgovorim jej: J "panje imam". A ona pravi neustrašeno: „ Jaz sem popolnoma prepričana, da pridem v nebo". „Kako je to, odkod to veste v jo vprašam. »Ravnala sem se po pravilu, katero ste mi dali" — pravi bolnica — „in sedaj se ne bo)im. da bi ne bila izveličana. Ko sem bila prvič pri sv. obhajilu, ste mi nasvetovali, da naj molim vsak dan Češčeno Marijo. To sem storila vsak dan in štiri leta je že, ko nisem zamudila nobeden dan moliti rožnega venca. In to mi daje trdno prepričanje, da pridem v nebesa Ne morem verjeti, da bi me zapustila Marija, katero sem vsaki dan petdesetkrat prosila prosi za me. sedaj in v moji smrtni uri. Me bo li sedaj zapustila ? Prepričana sem, da je pri meni sedaj in da me pripelje k svojemu sinu." To je tolažilo ženo. In v resnici nisem videl lepše smrti, nego pri tej mladi ženi Veliko premoženje zapustila je radovoljno svojemu možu in zapuščenemu otroku. Tolažila ju je in govorila samo o Bogu in nebesih. — Prizora ne pozabim nikdar."
Posnemajmo mlado ženo! Molimo vsaki dan pobožno „Češčeno Marijo" in Mati nebeška nam bo prihitela v smrtni uri na pcmoč. —
Kako pomaga Srce Jezusovo. — Nekega katoliškega imenitnega moža, ki je bil oče veliki družini, lotila se je v 74. letu njegove starosti huda otož-nost in obupnost, ki se je zvikšala prav do bolezni. Ubogi mož bal se je vseh ljudij in tudi pred otroci je bežal in se skrival. Zato pa dolgo ni šel več v cerkev in kakor je popred vestno spolnjeval dolž nosti katoliškega kristjana, tako jih je začel sedaj, zanemarjati. Svojo pobožno, tiho trpečo ženo hotel je nekoč po noči zadaviti. Ko so žena in otroci tako rekoč oblegali in naskakovali z molitvami Srce Jezusovo dolgo časa. usmili se jih vendar. Nekega jutra v velikonočnem času oblekel se je mož in dejal, da gre k spovedi in sv. obhajilu: bil je popolnoma zdrav. Najprej so se domači silno čudili tej nagli iz-premembi. potem pa so se hvaležno spomnili presv. Srca, ki jim je prihitelo na pomoč. — Neki deček imel je goreče hrepenenje postati duhoven in je z dobrim uspehom pričel svoje študije; pa prezgodnja smrt očetova prinesla je v družino uboštvo in pridni deček moral je obesiti šolo na kol. Začeti je moral vse kaj druzega, kar mu pa ni ugajalo. Deček je že dorastel in že bi bilo misliti, da se njegove otroške sanje in želje ne bodo uresničile. Pa Bog mu obudi zaupanje do presv. Srca, h kateremu se sedaj že do-rastli fant zateče. Dobrotniki so ga dali zopet v šolo in za mogel je čez malo let v veliko veselje vseh, ki so ga poznali, peti novo sv. mašo. Srce Je zusovo mu je dodelilo to milost. — Tudi v poganski Kini kaže presv. Srce Jezusovo svojo čudovito moč. Ko so 1. 1849. prišli novi misijonarji tja in so na pravili oltar, da bi darovali presv. daritev, niso imeli druge podobe, kakor majhno podobo presv. Srca To so postavili na oltar. Hudi časi so prišli za oznanjevalce sv. vere. a Srce Jezusovo, čegar podobo so vedno seboj nosili, jih je varovala vsega zla. Da, naklonilo jim je srca poganov, tako da so 1. 1863 zamogli sezidati očitno lepo cerkev v ča3t presv. Srcu. To je zmaga Srca Jezusovega!
Dobrotni darovi.
Za monsign Jeronovo dijaško mizo: Neimenovana. 1 gld.
—	Neimenovan, 1 gld. 38 kr.
Za sv. Detinstvo: Čast. g. Ivan Vrhovnik, župnik Trnovski, 27 gld. — Čast. g Jožef Vrankar. kapelan v Kranjski Gori, 32 gld. 73 kr. - Čast g. Alojzij Stroj, nunski katehet. 45 gld.
—	Čast. g Mihael Arko. župnik t Šturijah. o gld.
Za redovniško šolo in kapelo v Tomaju na Kratu: Uršu-linska predstojnica v Gorici, zlato uro. — G. Anton Petelin, kapelan v Klancu. 5 gld. — Čast. g. Josip Novak, župnik v Povirju, 5 gld — BI. g. Graf Marenzi, 30 gld. - Marija Stolfa, 1 gld. — G Miha Logar, 2 gld. — Čast. g. Matevž Preželj v Mavčičah, 10 gld. — Monsgr. Gregorio, nadbiskup Zadarski, 10 gld — Bog vam povrnil
Za krulu sr. Antona: Gospa M. Terdina, 1 gld. — Neimenovana 1 krono.
Za I*>>poldovo bratovščino: Neimenovan. 1 gld. Za najpotrebnejše misijone: Neimenovana, 1 gld. — Iz Gorij 1 krono.
Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Neimenovan 1 gld. Za Marianhill: Po g. Birku 3- c'd. Za varhe božjega groba: Neimenovan, 1 gld. Za uboge Armence: Neimenovana 1 gld.
Odgovorni vrednik Andrej Kalan.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.