Poštnina plačana V gotovini "	Posamezna Številka cent. 50
Leto XXIII.	Ljubljana, 11. septembra 1941-XIX	št, 36
DOFIOTINA
in KMETSKI LIST
TJpravništvo ln uredništvo »DOMOVINE«, Ljubljana, _ t .	- -	Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 4.50 L, polletno
Puccinljeva ulica št. 5, II. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 lZll«t1«K VSflK |6QCll 9 " L- celoletno 18,- L; za Inozemstvo: celoletno 24,- U Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711	J	Posamezna številka 50 cent.
Veliko delo zdravstvene
avtomobilske kolone
Slovensko ljudstvo kaže veliko hvaležnost tej ustanovi, ki je sad Ducejeve volje
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je plačnega pregleda in zdravljenja. Se več pa je sprejel dr. Duceja, direktorja zdravstvene av- | bilo pregledano v popoldanskih urah, tako da
tomobilske kolone ministrstva za notran^ zadeve, ki mu je predložil poroc-o o delu, tu ga je opravila kolona v Sloveniji v času od 16. junija do 31. julija. Iz poročila izhaja, da je bila avtomobilska kolona v 38 krajih in je v 34 dneh službe izvršila 28.845 različnih posebnih zdravstvenih pregledov. V mesecu maju je bilo izvršeno v 21 dneh službe 14.355 preglf nv v 26 krajih. Skupno je bilo torej v mesecih maju, juniju in juliju v 55 dneh službe izvršeno 43.200 pregledov v 64 različnih krajih.
Eksc. Grazioli je izrazil svoje zadovoljstvo nad delovanjem zdravstvene avtomobilske kolone in je dal navodila, kako naj se njeno delo redno nadaljuje. Slovensko prebivalstvo kaže veliko hvaležnost spričo delovanja te človekoljubne ustanove, ki jo je hotel Duce in ki jo je uredil generalni direktor javnega zdravstva Ekscelenca Petragnani.
Zdravstvena kolona je bila marljivo na delu tudi v avgustu in je še zdaj. O njenem delu smo že večkrat poročali in prinesli poročila iz raznih krajev. V naslednjem objavljamo poročila iz nekaterih krajev, ki jih je kolona obiskala v zadnih dnevih.
Pretekli teden je kolona prispela v Dobrepo-lje. Prispelo je šest zdravnikov-špecialistov in šest pomočnic. Kolono so poleg zbranega občinstva pozdravili ob prihodu občinski komisar g. profesor Scarpa Giovanni, občinski tajnik g. Anton Medved, zdravnik iz Velikih Lašč g. dr. Ludvik Kožuh, krajevni zdravnik g. dr. Mirko Pokorn, župnik g. Anton Mrkun, šolski upravitelj g. Janko Tušar in drugi. Ljudstvo, ki je prihitelo na pregled celo iz najbolj oddaljenih krajev občine, se je že v dopoldanskih urah v velikem številu poslužilo ugodnosti brez-
so imeli zdravniki in sestre pomočnice dovolj posla v vseh oddelkih. Po približnih ugotovit-
Predzadnji petek je prispela kolona v Prečno! pri Novem mestu in se ustavila pred Prosvetnim domom. Zdravniki kolone so takoj po prihodu začeli pregledovanje prebivalstva, ki se je vršilo delno v udobnih prostorih modernih avtobusov, delno pa v Prosvetnem domu. Pregledovanju je prisostvoval tudi novomeški župan in zdravnik g. dr. Polenšek. V prostorih osnovne šole pa je med pregledom marljivo de« lovala pisarna kolone, kateri je pri velikanskem delu pridno pomagalo domače učiteljstvo s šolskim upraviteljem g. Coljo na čelu. Zdravniški pregled se je vršil neprekinjeno ves dan in je bilo 3kupno pregledano 1752 ljudi, kaa
Duce in Hitler na vzhodnem bojišču
vah je bilo 1224 pregledov. Ljudstvo je splošno izražalo željo, da bi se kolona kmalu spet zglasila v občini, ker so ljudje po večini siromašni in nimajo sredstev za zdravljenje. Rekli so tudi, naj se njihova zahvala sporoči Duceju.
pomeni skoro polovico prebivalstva vse občina. Po končanem pregledu se je kolona vrnila na« zaj v Ljubljano. Vse ljudstvo je z največjo hvaležnostjo spremljalo človekoljubno delo zdravstvene kolone in je prav posebno hvaležno njenemu vodji g. dr. Duceju, ki je že ob tem svojem prvem obisku pokazal tako veliko skrb za zdravje občanov.
V ponedeljek 1.1, m. je zdravstvena avtomobilska kolona obiskala želimlje. Zdravniki spe« cialisti so vršili dopoldne pregled v Želimljah, popoldne pa so preiskali in zdravili na Turjaku. Do večera je bilo pregledano 398 otrok in odraslih. Skupno je bilo ves dan pregledano 1372 ljudi. Ljudstvo si šteje v prijetno dolžnost izreči toplo zahvalo Ekscelenci Visokemu Komisarju, načelniku italijanskega zdravstva Ekscelenci Petragnaniju in vodji kolone drju. Duceju. Srčno hvalo izreka ljudstvo tudi zdravnikom in sestram.
Brzi oddelek italijanske vojske na pohodu v Ukrajino
X Senator Taft ni za Rooseveltovo politiko. Ameriški republikanski senator Taft je hudo napadel Rooseveltovo politiko in rekel, da je predsednik odgovoren za narodno neslogo.-Taft je obsodil tudi Rooseveltovo zunanjo politiko, ki gre za tem, da bi bilo ameriško ljudstvo zapleteno v vojno.
Kmetje, dajte sinove
v kmetijsko šolo na Grmu
Dandanes mora imeti tudi kmečki stan strokovno izobražene gospodinje
Na pokrajin, kmetijski šoli na Grmu pri No-vem mestu se prične novo šolsko leto v začetim | novembra 1. 1941. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja nepretrgoma eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev. Celoletna šola je primerna za vse vrste naših kmetij, najbolj pa za vinorodne kraje, kakor so v novomeškem, črnomeljskem in krškem okraju. Na celoletni šoli se namreč poleg vseh drugih panog izčrpno poučuje tudi vinogradništvo. Zimska šola pa je bolj primerna za sinove posestnikov iz nevinorodnih krajev, kakor so v kočevskem, logaškem, ljubljanskem in drugih okrajih. V zimski šoli se vinogradništvo ne poučuje. Druge kmetijske panoge pa se poučujejo vse, a posebna pozornost se posveča še živinoreji in travništvu.
To zimo, ki pride, bo prvi tečaj zimske šole, zato se letos sprejemajo učenci v celoletno in zimsko šolo.
Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji.
Lastnoročno spisano prošnjo, kolkovano z banovinskim kolkom za 3.80 lire, je poslati ravnateljstvu pokrajinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najpozneje pa do 30. septembra. Prošnji je priložiti: 1. krstni list; 2. domov-nico; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih,, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole; 5. izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek za 1.52 lire), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino); zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega vzroka predčasno zapustil zavod; 6. tisti, ki se potegujejo za pokrajinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo
priložiti obvezne izjave (banovinski kolek za 1.52 lire) staršev ali varuha, da bo njih sin, odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev; 7. uradno potrdilo občine, ki naj obsega: a) velikost posestva v hektarih, b) prepis neposrednih davkov v lirah, c) število družine, posebej, koliko je še nepreskrbljenih otrok in morebitne druge družinske razmere, č) koliko redijo konj, goveje živine in svinj.
Kjer se kolki ne dobijo, je treba položiti ustrezni znesek v lirah za priloge pod 1., 2., 3., 4. in 7. pri uradih, ki jih izdajo, kolkovino za prošnjo in za prilogi pod 5. in 6. (okroglo 7 lir) pa je treba poslati ravnateljstvu obenem s prošnjo in prilogami.
Starost prosilca mora biti najmanj 16 let in vsaj uspešno dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkratu se preišče njih zdravstveno stanje od šolskega zdravnika. Mesečna oskrbnina znaša 50 do 175 lir po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno v naprej. Prosilci za pokrajinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6 navedeno obvezno izjavo in pod 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
Boj za obstanek je trd in terja na vseh področjih celih ljudi, v prvi vrsti pa dobrih, strokovno izobraženih kmečkih gospodarjev. Grm-kmet. šola, ki je po sili razmer ostala edina te vrste v naši slovenski pokrajini, s tega mesta že polnih 55 let širi gospodarsko znanje in vzgaja bodoče napredne slovenske kmečke gospodarje. Kmečki gospodarji, pošljite svoje sinove vanjo.
Ustanovitev pokrajinskega odbora
za protiletalsko zaščito
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odloča glede na potrebo, da se uredi in vzporedi na ozemlju pokrajine delovanje, ki se nanaša na protiletalsko zaščito, in ker smatra za umestno, da se imenuje pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito in da se določijo naloge skladno z osnovnimi predpisi, ki veljajo v tem pogledu v Kraljevini:
Člen 1. Ustanavlja se pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito, ki je sestavljen, kakor sledi: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, predsednik; podprefekt namestnik, podpredsednik; zvezni podpoveljnik podpornih središč, član; ljubljanski župan, član; en predstavnik mestnega poveljništva, član; po-veljnih mestnih gasilcev, član; inž. De Job Emanuel, vodja delavnic državnih železnic, član; inž. Sonč Franc, ravnatelj mestne elektrarne, član; dr. Kodre Anton, predsednik Gasilske zveze, član; predsednik pokrajinskega Rdečega križa, član; dr. Ogrinc Franc, izvedenec, član; Praprotnik Avgust, predstavnik Zveze industrijcev, član; Frolich Ivan, predstavnik hišnih posestnikov, član. — Odbor sme kdaj pa kdaj zahtevati, da se njegovih sestankov udeleže izvedenci in pred-
stavniki drugih ustanov. Posle tajnika odbora opravlja tajnik kabineta Visokega Komisariata.
Člen 2. Naloge odbora za protiletalsko zaščito obsegajo: a) organizacijske priprave: zatemnitev, alarm, kamuflaža, zaklonišča; b) odredbe za izurjenje dodeljenega osebja, pomožnih oddelkov in prebivalstva; c) odredbe za zaščito umetnostne in znanstvene imovine; d) odobravanje načrtov za protiletalsko zaščito, ki jih morajo pripraviti javne in zasebne ustanove v zvezi z državnimi koristmi; nadzorstvo nad njihovim izvajanjem; e) neposredni ukrepi proti učinku letalskih napadov za zdravstveno in protiplinsko zaščito in zaščito proti požarom.
Člen 3. Predpise za ureditev protiletalske zaščite v pokrajini izda z naredbo Visoki Komisar, predsednik pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Ti predpisi bodo obvezni za vsakogar, ki je na ozemlju pokrajine.
Člen 4. Ta odločba je izvršna takoj in se objavi v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Ljubljanski velesejem bo pomembna
gospodarska razstava
Ljubljanski velesejem je zdaj v dvajsetem letu svojega obstoja dobil nove, prav lepe paviljone zaradi živega zanimanja Visokega Komisarja. Velesejem pa ima letos svoj poseben pomen, ker bo pomagal navezati stike med novo pokrajino in Italijo. Zato se vsa podjetja
trudijo prisostvovati prireditvi. Poleg tega pa bo sejem pokazal, kakšne uspehe je na svoji dozdajšni poti dosegla Fašistična Italija.
Zanimanje italijanskih tvrdk je med drugim izkazano s tem, da je velika italijanska avtomobilska industrija Fiat sklenila zgraditi svoj
lasten paviljon, ki bo ostal tudi še nadalje na ljubljanskem velesejmu. S tem je tvrdka pokazala, da razume važnost in nadaljevanje sejmskih prireditev. Ta paviljon bo v kratkem gotov. Blizu njega bo poseben paviljon tvrdke Montecatini, katerega tudi naglo grade. V tem paviljonu bodo razstavljeni razni izdelki te mogočne industrije.
Ostali paviljoni bodo imeli prostora za nad 600 razstavljalcev, ki so se že prijavili za udeležbo. Na sejmu bodo zastopane vse velike industrije v pokrajini in tudi največje trgovinske tvrdke poleg številnih ostalih podjetij, kar bo povečalo privlačnost letošne prireditve.
URADNI RAZGLASI
Obvezno prijavljanje rojstev
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na svoji naredbi z dne 12. avgusta 1941-XIX (št. 84.) in z dne 15. avgusta 1941-XIX (št. 87.), ki se nanašata na uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine in na statistiko o gibanju prebivalstva, ker smatra za potrebno, da se preprečijo zakasnitve v prijavljanju rojstev:
Člen 1. Dolžnost novorojenčevih staršev je, da prijavijo njegovo rojstvo pristojnim civilnim cerkvenim oblastvom, ki opravljajo posle vodje civilne matice, najkasneje v desetih dneh po rojstvu, in to ne glede na dan, ko morda nameravajo prirediti krst. Prijaviti morajo tudi mrtvorojene. Prav tako sta dolžna napraviti prijavo zdravnik ali babica, ki sta prisostvovala porodu.
Člen 2. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«, se kaznujejo v smislu člena 27. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX (št. 84.). Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
Izpitna komisija za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino o d 1 oč a na osnovi člena 39. obrtnega zakona (odstavek drugi) in člena 2. uredbe o izpitih za zidarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre, po zaslišanju Zbornice za trgovino in industrijo in po ugotovitvi, da je izpitni komisiji za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre, imenovani z odredbo bivšega bana z dne 11. maja 1. 1937., potekla poslovna doba in se mora obnoviti:
Člen 1. V izpitno komisijo za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre so imenovani tile gospodje: 1. inž. Cernivec Josip, tehnični višji svetnik, za predsednika te komisije; 2. inž. Glanz Vinko, tehnični višji pristav, za namestnika predsednika;
3. za člane pa inž. Maček Stanko, tehnični višji pristav, inž. Skof Rudolf, profesor teh-nihčne srednje šole, Kale Jakob in Vizintin Ivan, zidarska mojstra, Kavka Karel, gradi-tel in tesarski mojster, Kregar Josip in Mi-hor Robert, tesarska mojstra, Toman Feliks in Jankovič Alojzij, kamnoseška mojstra, in Zupan Miroslav, graditelj, vsi iz Ljubljane. Poslovna doba komisije traja dve leti, nakar se more obnoviti.
Člen 2. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«.
Ljubljana, dne 25. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli.
ZAPLETENO VPRAŠANJE
Profesor prava pri izpitu: »Vzemimo, da ste vi zaročeni in jaz zapeljem vašo nevesto. Ali je to zakonolom?«
Visokošolec: »Da.«
Profesor prava: »Oprostite, mladi mož, ampak vi vendar še niste poročeni.«
Visokošolec: »Že res, da nisem, toda vi ste, | gospod profesor!«
Skrb za prehrano ubožnih dijakov
in priseljencev v Novem mestu
Novo mesto, septembra
Uradniški značaj Novega mesta je že dolga leta narekoval potrebo ustanovitve javne kuhinje, v kateri bi uradništvo in dijaštvo lahko prejemali po zmernih cenah dobro hrano. Vendar so zadevna prizadevanja ostala zaman. Za dijaštvo je v omejenem obsegu skrbela Dijaška kuhinja, ki je letno prehranjevala 50 do 60 dijakov, v zimskih mesecih pa še 40 drugih šolarjev. Z velikim dotokom priseljencev in oteženo prehrano po gostilnah je ponovno postalo pereče vprašanje ustanovitve javne kuhinje, ki naj bi oskrbovala redno prehrano vsemu prebivalstvu brez lastnega ognjišča.
Ob sodelovanju mestne občine sta Dijaška kuhinja in Rdeči križ začela delovati za ustanovitev javne kuhinje, v kateri bi za zdaj prejemali hrano samo dijaki in obubožani priseljenci. Doslej je imela Dijaška kuhinja svoje prostore v šoli, ki je bila porušena ob velikonočnem bombnem napadu. V tedaj nastali zmedi so okoličani tudi čisto oplenili prostore Dijaške kuhinje in poleg večje zaloge živil odnesli vso kuhinjsko posodo in ves jedilni pribor. Zaradi tega se je z začetkom šolskega leta znašla Dijaška kuhinja v izredno težavnem položaju. Mestna občina pa je pravilno doumela važnost nadaljnega obstoja te človekoljubne ustanove in je stavila Dijaški kuhinji na razpolago kuhinjo in jedilnico v prostorih mestnega zavetišča.
Na nedavni seji Dijaške kuhinje, kateri je kot zastopnik Rdečega križa prisostvoval tudi g. dr. Božidar Ktissel, je bil ponovno vzet v pretres predlog o ustanovitvi skupne javne
kuhinje. Skupno z Rdečim križem je bil v načelu sprejet sklep, da se osnuje Dijaška kuhinja v mestnem zavetišču, pozneje pa se ji bo pridružila kuhinja Rdečega križa za obubožane priseljence. Zaradi tesnih prostorov in pomanjkanja kuhinjske posode bo treba kuhati v treh izmenah. Tako je dokončno rešeno vprašanje nadaljnega obstoja Dijaške kuhinje, ki bo začela poslovati že ta mesec. S to rešitvijo pa so tudi že dani vsi potrebni pogoji za ustanovitev splošne javne kuhinje.
V letošnem šolskem letu bo Dijaška kuhinja lahko sprejela na hrano samo manjše število siromašnih dijakov, ki bodo plačevali majhen prispevek v živilih. Ta prispevek je tudi letos izredno nizek in bo tako mnogim ubožnim dijakom omogočeno nadaljevanje šolanja. V splošnem zahtevajo novomeške gospodinje poleg rednega mesečnega denarnega prispevka 45 do 50 lir še enkratni letni prispevek 200 kg krompirja, 100 kg pšenične moke, 40 kg tur-ščične moke, 30 kg ajdove moke in 10 kg masti, kar pa lahko zmorejo samo premožnejši kmečki sinovi.
S požrtvovalnim in nesebičnim delom odbornikov Dijaške kuhinje in Rdečega križa je I bilo rešeno zdaj eno izmed najbolj perečih vprašanj Novega mesta, ki je ponovno dokazalo svoje veliko razumevanje za potrebe našega prebivalstva. Dolžnost meščanstva in okoliškega prebivalstva je, da z denarnimi prispevki in živili podpre človekoljubna prizadevanja Dijaške kuhinje in Rdečega križa in tako omogoči posebno v zimskih mesecih vsaj skromno prehrano našemu ubožnemu dijaštvu in obubožanim priseljencem.
Svarilo poljskim in gozdnim tatovom in staršem
Lastniki njiv in vrtov se tudi v Ljubljani in njeni okolici pritožujejo zaradi pogostih tatvin poljskih in vrtnih pridelkov. Prav tako so se tatvine pomnožile v gozdovih. Največjo škodo delajo tatovi zdaj na njivah krompirja, ker ponoči izkopavajo še nezreli krompir, v temi pobero iz zemlje le malo krompirja, večino pa puste, da zgnije brez koristi. Med krompir nasajeni fižol izrujejo in tako uničijo ves pridelek njive, s čimer napravijo veliko škodo. Najhujše za nrehrano vsega prebivalstva je pri teh tatvinah to, da je korist, ki jo ima tat pri tatvini, samo malenkostna v primeri s škodo, ki jo napravi
Da obvaruje lastnike njiv in vrtov pred škodo, vse prebivalstvo pa pred pomanjkanjem, je Visoki Komisariat dovolil mestnim poljskim in gozdnim paznikom nositi puške, revolverje in municijo, pa tudi streljanje na tatove.
Brezvestni ljudje se niti od daleč ne zavedajo strogosti zakonov proti poljski in
gozdni tatvini, saj gredo lahkomiselno celo v smrtno nevarnost, ker se zanašajo na pri-zanesljivost paznikov, straž in oblastev. To-c časi so zdaj taki, da ne poznajo prizanes-ljivosti in tudi ne smejo prizanašati tatovom. Zato pa svarimo predvsem tatove in tudi vse drugo prebivalstvo, naj se podnevi, posebno pa še o mraku in ponoči ogiblje vrtov, njiv in tudi gozdov, ker imajo pazniki in straže najstrožje naročilo, da morajo streljati tudi na vsakega sumljivega človeka.
Še posebej pa opozarjamo starše, naj pazijo na otroke, da ne bodo hodili rabutat sadje, saj straža vendar ne bo lovila otrok in tatov, temveč bo kar streljala. Starši in mladina naj pomislijo, da tudi še tako usmi-1 ifni paznik ne more otroka v gostem listju med vejami ločiti od odraslega, enako pa tudi ne more na ni i vi otroka ločiti od sklonjenega odraslega človeka. Rabutanje namreč ni zabava, temveč tatvina in so tudi otroci ori rabutanju izpostavljeni vsem posledicam strogih rakonov in smrtni nevarnosti.
Nekaj nasvetov rejcem kuncev in koz
Med časom menjanja dlake je kunce dobro krtačiti, kar pospešuje izpadanje stare dlake. Kunci se prav v tem času golijo. Rejci naj ne pozabijo, da je zdaj košnja otave. Vso zelenjavo in travo, ki ju ne pokrmimo zelenih, posušimo. V ta namen so dobre fižolove stročnice in korenjevka. Zima je dolgotrajna, krme za kunce potrebujemo mnogo, zato ne sme ostati neizrabljena niti najmanjša koristna zel. V suhem stanju zajci radi pojedo tudi bolj mršavo rastlino, ki so jo zeleno zameta vali. V hranjenju postajajo zdaj važne različne vrste zelja, razni vrtni odpadki, ka-
kor vitice jagodja, divje mladike jablan in hrušk, listje fižola in boba. listje dalij, ko-renjevke, pesno listje, repno listje in podobno. Gledati moraš, da daješ kuncem različno krmo in da jim ne namečeš kar krme ene vrste.
Tudi za rejca koz je zdaj najvažnejše delo priprava zimske krme Vsaka koza potrebuje na leto približno 12 metrskih stotov sena, kar ni malo Ob lepih dneh naj gredo živali še zmerom na pašo Parjenje se začenja. Mlade koze naj se pripuščajo le, če so zadostno razvite.
Vrtne škodljivce preganjamo
tudi z nevšečnlmi jim rastlinami
Kdor obdeluje vrt, pozna bramorje, miši, gosenice, uši, bolhače, voluharje in druge škodljivce, ki uničujejo vrtne rastline. Preganjamo jih na različne načine, a pogosto to nič ne
pomaga. V novejšem času pa so začeli uporabljati proti njim različne rastline, ki s svojim strupom ali vonjem uničujejo ali preganjajo vrtne škodljivce.
Ogrce preženemo, ako posejemo na gredico po nekaj zrn maka. Makove koreninice imajo namreč hud strup, od katerega poginjajo ogrci, pa tudi njihovi hrošči se ga že od daleč izo-gibljejo. Zato obsejmo gredice, na katere sadimo povrtnino, ki jo posebno ljubijo ogrci, z nekaj zrnci maka.
Špargljevo muho, ki uniči dostikrat cele nasade, preženemo z ržjo. V ta namen posejemo med posamezne vrste špargljev vrsto rži. Po takih nasadih se špargljeva muha ne bo naselila.
Bolhača kaj težko preženemo z gredic, na katerih imamo kapusnice. Dobro obrambno proti njemu je česen, ki ga nasadimo ob gredicah. Pred česnom pa imajo veliko spoštovanje tudi krti, voluharji in ogrci. Bolhači se dalje izogibljejo gredic, ki so obsejane s solato.
Mravlje tudi včasih delajo škodo na vrtu. Preženemo jih na ta način, da na mravljišča namečemo paradižnikovih listov.
Kapusovega belina in tako tudi gosenic se rešimo, če med zelni nasad posejemo nekaj konoplje, katere duh je belinu neznosen.
Voluhar se ogne križnolistnega mlečka, miši pa ne marajo vonja divjih kamelic, poprove mete in oleandra, zato potisnemo v njihove rove nekaj listov (lahko tudi suhih) omenjenih rastlin.
Mnogi vrtni škodljivci ljubijo posebne vrste rastline, na katerih se zbirajo v večjih množinah. Zato sadimo vmes take rastline, kjer potem lovimo mrčes. Na redkvico planejo bolhači, a zelje in karfiolo puste na miru, da lahko dorase. Med jagodov nasad potaknemo nekaj solate, ker je ogrcem solatna korenina ljubša od jagodove.
Toča je poškodovala
vipavske vinograde
Vipava, septembra.
Te dni so se nad Vipavsko dolino zbrali temni oblaki in padati je začela toča, kakršne najstarejši Vipavci ne pomnijo. Vmes so bili kosi ledu, težki do sedem dekagramov, ki so uničevali vinograde in razbijali stekla na oknih lepih kmečkih domačij. Najhuje so bili prizadeti vinogradi prijaznih vipavskih naselbin Preserja, Vrha, Cvetroža, Pedrova, Birs, Britofa in Buj.
Domačini pravijo, da je toča ponekod pobila do 60 odstotkov in še več grozdja. Ob tem hudem udarcu imajo marljivi vipavski vinogradniki edino upanje, da bo pripekajoč« solnce v septembru dalo zoreti vsaj tistim trsnim nasadom, ki jih huda ura ni zadela.
Vinorodna Brda so bila to pot obvarovana. V juniju in juliju pa jih je trikrat obiskala toča, ki je oklestila vinograde okoli Kojske-ga in Podsabotina. Drugod v Brdih toče k sreči letos ni bilo, tako da kažejo vinogradi zelo dobro. To velja predvsem za tiste gorice, katerih lastniki so bili pravočasno preskrbljeni z modro galico.
Novi vozni red na dolenjski železnici
Opolnoči med 9. in 10. septembrom je stopil na vseh dolenjskih progah v veljavo novC vozni red. Od tega časa dalje odhajajo potniški vlaki
iz Ljubljane proti Karlovcu ob 5.35, 7.51g 12.15, 17.25 in 21.15, ter prihajajo v Ljubljano iz smeri Karlovca ob 6.42, 9.54, 15.44, 18.10 in 21.00;
iz Ljubljane v Kočevje odhajajo ob 5.20, 10.02, 14.35 in 19.33; iz Kočevja v Ljubljano pa prihajajo ob 7.44, 13.30, 16.38 in 20.18;
iz Trebnjega na Dolenjskem proti Tržišču odhajajo ob 5.27, 9.50, 14.15 in 19.30, iz Tržišča v Trebnje na Dolenjskem pa prihajajo ob 7, 13.50, 19.00 in 21.00;
iz Novega mesta v Stražo-Toplice odhajajo ob 6.39, 10.20, 14.40, 17.44 in 19.50, iz Straže-Toplice v Novo mesto pa prihajajo ob 7.25, 13.18. 15.45. 18.30 in 20.40.
^«*!ašujte v »Domovini«!
Pregled voinih in političnih
dogodkov
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je Objavil 8. septembra vojno poročilo, iz katerega povzemamo: »V severni Afriki delovanje prednjih oddelkov in topništva osi na fronti pri Solumu in Tobruku. Naprave in skladišča v tobruški luki so bila zadeta od Izstrelkov nemških baterij. Naše letalstvo je bilo zelo delavno. Oddelki lovcev so v sijajni akciji napadli v strmoglavem poletu sovražno oporišče v Sidi el Baraniju ter
na tleh zapalili pet sovražnih letal in avtomobilskih vozil. Druga letala in motorna vozila so bila učinkovito obstreljevana. Skupine bombnikov so zadele poslopja, utrdbe, baterije in naprave T Tobruku ter povzročile obširne požare. Vsa naša letala, med katerimi so bila nekatera zadeta, so se vrnila na svoja oporišča. Nem-6ki bombniki so z uspehom nastopili proti prednim letališčem in važnim zgradbam v Marsa Matruhu. Nemški lovec, ki je srečal ■ovražno skupino, je sestrelil letalo tipa »Curtis«. Angleška letala so izvršila nove polete nad Bardo in Bengazi ter so bombardirala nekoliko kolonistovskih vasi v Gebelu, niso pa povzročila nikakih žrtev. Dve letali je naša obramba sestrelila. Vsa posadka enega izmed teh, sestoječa iz enega oficirja in petih podoficirjev, je bila ujeta.
V	noči na 8. t. m. so sovražna letala v zaporednih valovih
napadla mesto Palermo. Pri tej priliki je bilo med civilnim prebival-»tvom ubito 16 ljudi, 25 pa ranjeno, med tem ko škoda ni bila pomembna. Eno sovražno letalo je bilo zadeto od izstrelka našega protiletalskega topa in se je v plamenih zrušilo v morje.
V	Vzhodni Afriki je angleško letalstvo v vztrajnih akcijah proti našim bolniškim središčem
bombardiralo iz majhne višine glavno bolnico v Gondarju, ki jo sestavlja osamljena skuPina paviljonov, zelo vidno označena z znamenjem Rdečega križa.
Pri tem je bila ena oseba ubita in 17 ranjeno, med zdravniki in bolniki. V Uolkefitu je bil poskus sovražnega napada v kali zadušen zaradi takojšnega nastopa naših čet.
»Nikdar me ne boš imel, žive ne!« mu je odgovorila odločno. »Rajši se prej usmrtim sama. Svarim te, ne poskušaj me ugrabiti. Tak poizkus boš plačal z življenjem! Boj se mojega moža!«
»Moja moraš biti, Marjetica. Ne tvoj mož, ne tvoj Bog ne bosta mogla preprečiti to. Ugrabil te bom in te odvedel v Turčijo na svoj grad. To ti prisegam pri sveti bradi preroka Mohameda!« je siknil Hasan aga skozi zobe. Nato se je približal mizi, pobral denar in orožje, se še enkrat ozrl v Marjetico in naglo . izginil skozi vrata. Mlada žena je ostala sama. Dalj časa je stala na mestu in zamišljeno strmela pred se v tla. Zdajci si je potegnila z roko preko čela in zašepetala. »Ta mladi Turek je strašen človek. Zdaj ko ga je obsedla divja strast, je zmožen vsakega zlodejstva. Nespametna sem bila, ker sem verjela njegovim besedam in ga razvezala ... Bojim se za Nandeta, besni Turek ga bo skušal napasti iz zasede in ga umoriti. Moram biti previdna in skrbno paziti...«
Zapahnila je vrata in nato s puško v roki sedla poleg okna. »Turek ne sme priti več nazaj v to izbo,« je sklenila. »Ako bo hotel .vdreti vanj, ga ustrelim brez pomisleka.«
Minila je ura za uro. Marjetica se ni umaknila od okna, s pazljivimi očmi je zrla ven in držala v roki na strel pripravljeno puško. Počasi se je začelo mračiti. Zdajci je nekje v
Močan oddelek italijanskih in kolonijalnih čet, ki sestavljajo posadko v Kulkvabertu, je pod poveljstvom podpolkovnika Augusta Ugolinija
izvršil drzen ofenzivni izpad na sovražne postojanke v masivu Dengela.
Sovražnik, ki je bil presenečen, je bil po kratkem odporu pregnan s svojih utrjenih postojank in je pustil na bojišču kakih 100 mrtvih. V naše roke je padla znatna količina municije in raznega materiala kakor tudi precejšnja množina živil. Napadalni duh italijanskih čet in askarov je odličen.«
Poročevalec lista »II Regime Fascista« javlja: »Vse vesti, ki Prihajajo z bojišča pri Petrogradu, se skladajo v tem. da
se jc okoli bivše carske prestolnice začela bitka velikanskega obsega in da je izredno strahovita in krvava. Sovjetske čete pod poveljstvom maršala Vo-rošilova občutijo močan pritisk nasprotnika. Nemško topništvo že nekaj dni tolče predmestja in skladišča vojnega materiala in živil. Nemci so razširili obkrožitev Petrograda in so presekali večino vseh važnejših potov, ki vežejo mesto z ostalo Rusijo. Tudi delavnost letalstva je v tem odseku nad vse živahna. Nemško letalstvo je nesporen gospodar ozračja nad Petrogradom, čeprav je sovjetsko poveljstvo v tem prostoru zbralo znatne letalske sile tudi z drugih odsekov. Letalske bitke si slede druga za drugo vsak dan močno.in bombardiranje z obeh strani je silno močno. Pri tem so Nemci zbili nekaj sovjetskih letal, o katerih je ugotovljeno, da so angleškega izvora. Prebivalstvo petrograj-skega področja je pred nastooom nemških in finskih sil zbežalo v mesto Oblastva so prisilila k preselitvi v mesto tudi vse one, ki so nameravali čakati dogodkov v pokrajini. Vse javne zgradbe so porabljene za sprejem velikanske množice ljudstva, ki je pri-bežalo v mesto. Po zadnih nemških poročilih so finske čete vzhodno od Ladoškega jezera dosegle Zvir.
Iz Rima poročajo: Duce je poslal maršalu Mannerheimu nasledno brzojavko: »Ko so vaše čete po junaških borbah dosegle staro meio. mi dovolite, da
bližini počil strel. Mlada žena se je stresla in planila kvišku bleda ko smrt.
Silen strah ji je pretresel telo. »Sveta Mati božja, to je bil pok samokresa,« je zašepetala. »Gotovo je Hasan ustrelil iz zasede na mojega moža in ga ubil.«
Ta misel jo je razburila do skrajnosti. Nezavestna se je zgrudila na tla. Tedaj je zagrmel še en strel in kmalu nato je nekdo udaril po vratih...
14.
PONESREČEN NAPAD IZ ZASEDE.
Bilo je že pozno popoldne, ko je Gorjan za-jahal konja in odjezdil iz Lesnega brda. V naglem diru je podil proti Savi. K tolikšni naglici ga je priganjalo hrepenenje po Marjetici, ki je že mnogo dni ni videl in na katero je sicer neprestano mislil.
Med ježo so njegove misli od Marjetice splavale k Hasanu, mlademu Turku. Spomnil se je, da mu je hlapec Juro, ko se je bil vrnil v grad, pripovedoval, da je v mlinu razen njegove žene videl tudi mladega, temnopoltega moža, ki je na tnalu sekal drva.
»To je bi gotovo Turek Hasan,« — je zamr-mral. »Torej se je vendar izlizal. Pa saj mu je Marjetica stregla, kakor bi bil njen brat.
Nehote je zaškripal z zobmi. V srcu je začutil skeleč občutek ljubosumnosti kakor vselej, kadar je pomislil na mladega Turka. Potem se je zasmejal in se porogal sam sebi: »Prekleto
vam sporočim tovariški pozdrav Italijanskih Oboroženih Sil
obenem z izrazi občudovanja, s katerim zasleduje ves italijanski narod, pa ne šele od zdaj, vaše delo in napore, ki jih je prestal v miru in vojni pogumni finski narod.« Maršal Mannerheim je Duceju tako odgovoril: »Prosim vas, Ekscelenca, da izvolite sprejeti mojo najglobljo zahvalo in izraze hvaležnosti finskih oboroženih sil za prijazni pozdrav, ki ste mi ga poslali v imenu italijanskega naroda in hrabre vojske. Zagotovim vam lahko, Ekscelenca, da je bil ta vaš pozdrav sprejet z najtoplejšimi čustvi v vsej naši severni deželi, toliko bolj, ker se bo finski narod vselej s hvaležnostjo spominjal velikega prijateljstva in dejanske pomoči, ki nam jo je dajal italijanski narod za časa hude zimske vojne. Vračam tovariški pozdrav finskih oboroženih sil in vas prosim, Ekscelenca, da izvolite sprejeti izraze mojega vdanega spoštovanja.«
Glavni stan finskih oboroženih sil je javil te dni, da so bile
na Karelski ožini sovjetskoruske čete premagane.
Na vseh točkah je bila dosežena stara meja države. Plen je velik.
Iz Sofije poročajo: Te dni se je sestala parlamentarna večina sobranja in sta ministrski predsednik Filov in notranji minister Gabrovski podala nekaj pojasnil na razna vprašanja posameznih poslancev. Ob koncu je parlamentarna večina soglasno odobrila delo vlade in v svojem sklepu naglasila, da bo Bolgarija ostala ob strani osi, ker zaupa v njeno končno zmago.
Notranji minister Gabrovski je poročal o načrtu za spremembe zakona o zaščiti države in ie bil ta zakonski predlog odobren.
Iz Tokija poročajo: Japonski list sHoki« poudarja, da
se angleška nenasitnost, ki jo podpirajo Zedinjene države, zdaj usmerja proti
afganistanskim mejam.	_
Pri tem se poslužuje stare pretveze, da hoče onemogočiti nemške spletke v notranjosti Afganistana. List pravi, da spadajo Afganistanci med azijska plemena in zato v območje bodočega azijskega reda.
Turinska »Stampa« poroča, da je začela Perzija (Iran) pogajanja z Anglijo in Sovjeti. Kakor trdi dopisnik Reuterja, Anglija ne misli za trajno zasesti Perzijo. Če bo izpolnila pogoje, ki jih postavljata Anglija in Rusija, bo-
sem neumen, ker se mučim z ljubosumnostjo zaradi tega črnega Turka. Res je zateleban v mojo ženo, a Marjetica ljubi le mene. Bedak sem, če mislim, da se mi bo izneverila. Da bi mi Hasan premotil ženo, se mi ni treba bati.«
Zdajci se mu je obraz zmračil, čelo nagubalo. Neprijazna misel ga je ugriznila. »Kako se je Turek vedel do moje žene? Ali ni bil preveč predrzen?« se je vznemirjal. »Gorje mu, če jo je nadlegoval...«
V silni nestrpnosti je čedalje huje gnal konja.
Velika sončna krogla je pravkar izginila za goro, ko je jezdec na penečem se konju zajezdil v sotesko, skozi katero se je prišlo do Jugo-vega mlina, kjer je jezdeca nestrpno čakala njegova Marjetica. Upehani konj, od katerega se je vse kadilo, še je ustavil in ni hotel več dirjati. Nande ga ni več priganjal. Počasi je jezdil dalje skozi mračno sotesko. Zdajci je Gorjan začul rahel šum in njegove ostre oči so zapazile, kako so se zganile veje bližnega grmovja. To se mu je zazdelo sumljivo, njegova roka je hotela poseči v žep po samokres. Tedaj je iz grmovja šinil ognjen blisk, počil je strel. Gorjanov konj je bolestno zarezgetal, se stresel in se zgrudil. Jezdec je pravočasno potegnil noge iz stremen ter skočil s sedla na tla. da ga ni padajoči konj pokopal pod seboj. V tistem trenutku je izza grmovja planila visoka postava z nožem v roki in se vrgla na Gorjana. Ta je spoznal zavratnega napadalca na prvi pogled. Bil je Hasan aga.
»Umri, nejevernik!« je zaklical Turek besno. »Jaz ljubim Marjetico, tvojo ženo, toda ona me sovraži in ljubi tebe. Zato moraš umreti. Jaz hočem imeti tvojo ženo, ona bo moja!«
S handžarjem je besno napadel Gorjana, a
Muljavski:	10
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA
Zgodovinska povest
sta ti držali obljubo in umaknili čete s perzijskega ozemlja.
Pogoji, postavljeni Perziji, so nastopni: Angleške in ruske vojne sile zasedejo vse življenjsko važne vojaške postojanke v Iranu. Anglija in Sovjetska Rusija bosta jamčili za nedotakljivost in neodvisnost Perzije. Svoje čete bosta umaknili iz Perzije, kadar bodo dovoljevale razmere. Perzija bo pomagala vzdrževati red med vojno. Perzija ohrani vso oblast nad perzijskim ljudstvom. Perzija mora sodelovati z Anglijo in Sovjetsko Rusijo pri ureditvi prevozov čez perzijsko ozemlje. Angleška in sovjetska pomoč Perziji bo dana v obliki, ki jo zdaj še preučujejo. Vsi nemški državljani morajo biti izgnani.
Domej poroča iz šanghaja: Tiskovni urad japonske vojske in vojne mornarice na Kitajskem javlja, da
so japonske vojaške sile izpraznile mesto Fučov, ne da bi bilo prišlo do kakega nastopa kitajskih sil. Izpraznitev je bila izvršena samo zaradi tega, ker so japonske vojaške sile v resnici že izvršile svojo nalogo, namreč prekinitev oskrbovalnih potov, ki drže v čunking.
Gospodarstvo
Italija pridela čedalje več riža. Po podatkih milanskega lista »II sole« je pridelovanje riža v Italiji v zadnih 20 letih zelo natiredovalo. Pridelovanje riža uspešno pospešuje narodni zavod za riž. Nasledne številke nam pokažejo, kako je napredovalo pridelovanje riža v zadnih desetih letih. Leta 1932. je znašala z rižem posejana površina 128:298 ha, zdaj pa znaša že 163.000 ha. Prej so pridelali na leto približno po 6.5 milijona metrskih stotov, v zadnih letih pa že 9 milijonov metrskih stotov riža, tako da je Italija med prvimi pridelovalci riža na svetu. Povprečni pridelek riža na hektar je znašal leta! 1922. 39 metrskih stotov, zdaj pa že 55 metrskih stotov. Pridelovanje riža je v tesni zvezi z regulacijami jezer in izboljšanjem manj plodne zemlje. Narodni zavod za riž je dal 20.8 milijona lir za regulacijo jezera Lago Maggiore. S to regulacijo so pridobili nove riževe nasade. Priznanje za povečanje riževega pridelka zaslužijo tudi pridelovalci sami, ki se odlikujejo s posebno vnemo. Tu-
mladi kmet je odskočil z veveričino spretnostjo in napadalčev nož je zadel v prazno. V pri-hodnem trenutku, je Gorjanova roka stiskala ročaj samokresa. Nepopisen srd je zavrel v njegovem srcu, bil je trdno odločen Turka ustreliti. »Pogini, pes jan poganski!« je zagr-mel. »Prejmi kazen za svojo hudobnost, za-hrbtnež ti!«
Dvignil je samokres in pritisnil na petelina. Počilo je in žareč blisk je siknil proti Hasanu. Toda ker se je Gorjanu zaradi silne razburjenosti roka močno tresla, ni zadel Turka v prsa, kamor je pomeril, temveč mu je le pre-strelil roko, v kateri je vihtel nož. Orožje mu je z žvenketom padlo iz ranjene roke, iz katere se mu je vlila kri. Zarjul je od bolečin in jeze. Sklonil se je naglo, z zdravo roko pobral na tleh ležeči handžar in se škripaje z zobmi zapodi proti Gorjanu. Ta ga je pričakal na mestu in ga, ko se mu je približal, z ročajem samokresa sunil v prsa. Turek je odletel in padel na tla, a se je hitro spet pobral, srdito zažugal Gorjanu s pestjo in nato preklinjajoč izginil med drevjem in grmovjem. Gorjan je že hotel planiti za njim v gozd, vendar se je premislil. Sklonil se je h konju, ki je ležal sredi ceste. Bi je že mrtev. Kroga ga je zadela v oko in mu prebila glavo.
»Kje je moja žena? Kaj se je zgodilo z njo? Ali ji ni Turek storil kaj žalega'« ga je zaskrbelo.
Spustil se je v tek. S tesnobe polnim srcem je prihitel do mlina. Vrata se niso dala odpreti, bila so zaklenjena. Poslušal je pri ključavnici: v notranjosti mlina je vladala tišina, najmanjšega šuma ni bilo čuti. Začel je trkati in klicati Marjetico, toda nihče se mu ni oglasil.
di letos se obeta dobra riževa letina. Dnevi so bili topli, noči pa vlažne, kar je za riž zelo ugodno vreme.
= Na letošnjem velesejmu v Ljubljani bo tudi večja razstava malih živali kot dopolnilo kmetijskega dela razstave. S tem bo dana vsem obiskovalcem priložnost, da si živali ogledajo, spoznajo prednosti poedinih vrst in se poučijo o primernem hranjenju, hlevčkih in gnezdih. Ta izpodbuda je zlasti v današnjih dneh zelo važna, ko se za rejo malih živali zanimajo tudi taki, ki nimajo skušenj. Dolžnost uspešne prireditve razstave malih živali je prevzelo društvo »Mali gospodar«, ki ima svoje prostore v Gosposki ulici 4 v Ljubljani.
—	Sprememba prodajne cene nekaterih vrst soli. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na potrebo, da se prodajna cena nekaterih vrst soli v Ljubljanski pokrajini prilagodi višji nabavni ceni državne monopolne uprave, da se od 1. septembra dalje za občinstvo določena prodajna cena za nasledni vrsti soli zviša takole: rafinirani soli od 230 na 300 lir za metrski stot, kuhinjski soli od 95 na 120 lir za metrski stot. Industrijski in živinski soli se cena ne spremeni.
—	Prijava hrvatskih dolgov nasproti tujini. Hrvatski državni zakladni minister je odredil; da morajo vsi poedinici in ustanove na Hrvatskem do 15. septembra prijaviti vse svoje dolgove katere koli vrste nasproti upnikom na področju bivše Jugoslavije izven države Hrvatske in posebej dolgove v ostali tujini. Zbiranje podatkov je poverjeno gospodarskim zbornicam. Istočasno opozarja zagrebška Trgovinska zbornica, da morajo dolžniki v Ljubljanski pokrajini položiti dolgovane zneske upnikom v ostalih delih bivše Jugoslavije na blokiran račun pri Hranilnici ljubljanske pokrajine in da se sme z zneski na teh računih razpolagati samo s pristankom Visokega Komisarja. Zbornica poziva upnike na Hrvatskem, naj pozovejo svoje dolžnike v Ljubljanski pokrajini, da polože dolžne zneske. Čim dobe hrvatski upniki obvestila, da je dotična vsota vplačana, naj se preko zbornice obrnejo na Visoki Ko-misariat Ljubljanske pokrajine s prošnjo za izplačilo dotične vsote.
—	Občni zbor Zveze slovenskih zadrug je
sklican za sredo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorano Kmetijske družbe na Novem trgu 3 v Ljubljani. Dnevni red običajen.
»A vendar je Marjetica v hiši, ker so vrata zapahnjena od znotraj!« je zamrmral. »Ali je moja žena mrtva? Mogoče jo je Turek močno ranil, nato je ona zapahnila vrata, se onesvestila in umrla. Gorje mu, če je mrtva. Najdem ga in ga ubijem, četudi sredi Carigrada. V hišo moram za vsako ceno.«
Umaknil se je daleč nazaj in se z vso silo zaletel v zapahnjena vrata. Leseni zapah ni vzdržal jeklene teže njegovih ram. Hrešče se je zlomil in duri so odletele. Mladi mož je planil čez prag. Zagledavši v izbi na tleh negibno ležečo Marjetico, je kriknil v obupu, skočil k nji, jo pobral in jo položil na posteljo. Začel je iskati rane na njenem tele3U, toda našel ni ničesar. Nobenega krvavega madeža ni bilo na njeni obleki. Odpel ji je bluzo in pritisnil uho na njeno srce. Srce ji je v redu utripalo. Gorjan se je olajšano oddahnil.
»Samo omedlela je,« je pomirjen zašepetal.
Snel je svojo ovratno ruto, jo zmočil in ji jo položil na čelo. Kmalu nato je mlada žena odprla oči. Gorjan se je skonil k nji, jo poljubil in jo vprašal z drhtečim glasom. »Marjetica, kaj je bilo vzrok, da si se onezavestila? Povej mi, kaj si doživela v moji odsotnosti.«
Nekaj trenutkov je Marjetica skoro osuplo zrla v možev skrbni obraz. Zdela se je začudena nad Gorjanovim vprašanjem, toda kmalu se je zavedla resničnosti, splavala je iz črnega brezdna v svojem spominu. Kriknila je, v njenih globokih očeh je zasijala brezmejna radost. Nasmeh je zaigral na njenih ustnicah. Vrgla se je kvišku, se trdno oklenila Nandetovega vratu in obsula njegov moškolepi obraz z vročimi poljubi.
Moj dragi mož,« je šepetala s solznimi očmi. »Neizmerno srečna sem, ker te spet vi-
Novice
*	Vladarski par na kmetijski razstavi. Kralj in Cesar Viktor Emanuel, Kraljica in Cesarica Helena in kraljica Ivana so prisostvovali v občini Entraque pri Cuneu kmetijski razstavi. Ob tej priliki je bila odprta šola, ki nosi ime Kraljice in Cesarice. Sola je bila zgrajena s sredstvi, ki jih je dal na razpolago Duce. Vladarja je sprejelo veliko število ljudi s šolskimi otroki.
*	Duce je prisostvoval vajam. Iz Rima poročajo: Duce je prisostvoval v nekem kraju Italije urjenju oklopnih oddelkov in se je podrobno zanimal za vse podrobnosti vaj. Duce je nato dospel na vežbališče topništva. Pregledal je postrojen motoriziran bataljon policije, ki je na področju vežbališč. Nato je Duce prisostvoval uspeh vaji protiletalskega streljanja. Pred odhodom je izrazil poveljnikom svoje zadovoljstvo. Prebivalstvo kraja je navdušeno pozdravljalo Duceja.
*	Duce maršalu Kvaterniku. Načelnik italijanskega glavnega štaba Ekscelenca general Ugo Cavallero je sporočil maršalu Kvaterniku, kateremu je umrla soproga: »Duce me je prosil, da Vam sporočim njegovo globoko sožalje nad hudo izgubo, ki Vas je zadela. Obenem Vas prosim, da sprejmete tudi moje najiskrenejše sožalje.«
*	Ducejeva nagrada za dvojčke. Tržaški prefekt je iz sklada, ki ga je določil Duce, podelil zakoncema Massarinovima v Tržiču pri Trstu nagrado 800 lir za rojstvo dvojčkov, 700 lir nagrade pa sta prejela za dvojčke zakonca Portellijeva na Turjaku.
*	Žalne svečanosti v spomin Ducejevemu sinu. Iz Rima poročajo: Dva tedna sta potekla od junaške smrti kapetana Bruna Mus-solinija. Po vsej Italiji so 7. t. m. priredili žalne svečanosti v spomin na Ducejevega sina. V Rimu, Milanu, Torinu, Pisi, Trapani in drugih mestih so bile darovane svečane zadušnice, za katere so poskrbele pokrajinske ženske fašistične zveze družin v vojni padlih. Zadušnice v Rimu, ki je bila darovana v Jezusovi cerkvi, so se udeležili člani vlade, mnogi drugi odlični zastopniki in velika množica ljudstva.
*	Maksimalne cene za svinjsko mast v Tržaški pokrajini so naslednje: slanina na debelo 12, na drobno 12.80, salo na debelo 13.50, na drobno 15.40 lire za kilogram.
dim živega in zdravega. Danes sem že prestala smrten strah. Turek Hasan fi je grozil s smrtjo. Sel je. Potem sem čula strel in sem bila prepričana, da te je Turek ustrelil iz zasede.«
»Ta divjak je res iz zasede streljal name in mi ubil konja. Potem me je napadel z nožem, ali jaz sem mu prestrelil roko. Tedaj je pobegnil v gozd,« je rekel Gorjan jezno in vprašal resno: »Kako se je obnašal nasproti tebi, ko sta bila sama? Ali te je nadlegoval?«
Zardela je. »S silo me je poljubil,c ni hotela tajiti.
»Toda drugače se te ni dotaknil?« je vprašal razburjen in ji ostro pogledal v oči. Marjetica je mirno prenesla njegov pogled. V njenih očeh ni bilo laži in prevare. Zardela je od nejevolje in zaklicala jezno: »Kaj vendar misliš! Res je bil nesramen, dvakrat me je napadel. Ker tega nisem pričakovala, se mu je posrečilo, da me je poljubil. Boriti sem se morala z njim in posrečilo se mi je, da sem se ga otepla.«
Marjetica je začela možu odkritosrčno pripovedovati, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti med njo in Hasanom. Ko je končala, je Gorjan udaril s pestjo po mizi in zaklical srdito: »Ta mladi Turek je peklenski potepuh. Ce mi pride še kdaj v pest, grom in peklo, ga zadavim na mestu, kakor gotovo me je rodila kristjanska mati!« Njegov divji pogled je pričal, da je bil ves voljan izpolniti to grožnjo.
S težkimi koraki je stopil nekajkrat po izbi gor in dol, dokler se ni pomiril: Vrag naj vzame tega steklega dušmana!« — je zamrmral. »Upam, da bova imela odslej mir pred njim. Ce je pameten, se ne bo več prikazal. Nate bom odslej skrbno pazil, kajti tak strasten
90 letnica Ivana Tavčarja
Te dni je minilo SO let, kar se je rodil v Po-Manah nad Škofjo Loko slovenski pisatelj 3rT Ivan Tavčar, čigar dela bereta meščan in podeželan z enakim zanimanjem. Po njegovi smrti je bilo nekaj njegovih del prevedeno v druge jezike. Omenimo naj samo njegov roman »Visoško kroniko«, ki jo je profesor Urbani prevedel v italijanščino. Dr. Ivan Tavčar počiva že dolgo vrsto let v svoji domači zemlji, kamor se je vrnil kot gospodar starega dvorca na Visokem.
* Slovenski novinarji so zborovali. Dne 5. t.
in. je bil v Novinarskem domu v Ljubljani redni letni občni zbor Novinarskega društva, ki se ga je udeležilo prav lepo število članstva. Zbor je vodil predsednik društva g. Stanko Vi-rant, ki je izrekel v imenu vseh navzočnih posebno toplo zahvalo Visokemu Komisarju Eksc. Grazioliju za njegovo naklonjenost do novinarskega stanu in njegovih nalog. Občni zbor je poudaril, da bodo novinarji znali to ume-vanje ceniti v izvrševanju svojih dolžnosti do oblastev. Iz poročil je razvidno, da se je društvo posebno bavilo s socialnimi vprašanji, zakaj zdaj je že 40 novinarjev brezposelno. Spričo tega bo moralo društvo tudi v bodoče posvetiti največ svojega dela socialnim nalogam. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Aleksander Zeleznikar, glavni urednik »Trgovskega lista«, v odbor pa so bili izvoljeni
divjak je zmožen storiti vse. če pride v moje pesti, ga bo konec!«
Preteče je zamahnil s pestjo po zraku, nato je stopil k Marjetici, jo nežno objel in rekel ljubeznivo: »Nocoj bova zadnič spala pod to Streho, ženica. Jutri se preseliva v novi dom. Tam je krasen vrt, kjer rasejo najlepše svet-lice. Sredi vrta stoji lepa uta, kjer boš posedala ob vročih dneh. Delati ti ne bo treba, štiri dekle in deset hlapcev ti bodo noč in dan na uslugo. Kadar si boš pa zaželela tuje družbe, tedaj se boš napotila v bližni Polhov gradeč na obisk k ljubeznivim hčerkam tamkajšnjega graščaka ali pa jih boš povabila k sebi na Lesno brdo.«
»Kaj mi mar tuja družba, se je nežno stisnila k njemu. »V tvoji družbi sem najrajši, druge si niti ne želim!«
»Zmerom pa vendar ne bom mogel sedeti pri tebi, dušica,« se je nasmejal Gorjan ljubeznivo. »Jaz nisem vajen živeti v brezdelju. Na Lesnem brdu me čaka mnogo dela. Gradu pripadajo obširni gozdovi, v katerih leži mnogo podrtih dreves, katera je dal posekati še prejš-ni lastnik. Ta les bom prodal in ga po reki vozil na splavih v Vojaško krajino, kjer ga bodo porabili za gradnjo obmejnih stražnic.«
»Ali nisi rekel, da je v gradu deset hlapcev?« se je začudila Marjetica. »Ali hlapcem ne zaupaš, da bi bili zmožni varno splaviti les na določeno mesto? Pomisli Nande, vožnja na splavu je zelo nevarna. Koliko splavarjev je že utonilo. Zakaj hočeš v nevarnost, ko ti ni treba? Les bodo vendar splavili hlapci?«
»Gotovo,« je odgovoril Gorjan, »toda zaradi večjega reda bom moral biti včasih tudi jaz navzočen in se s hlapci udeležiti plovbe po reki.«
člani: Viktor Cenčič, Jože Kessler, Drago Potočnik, Karlo Kocjančič, Fran Seunig, Jože Zupančič, Fran Brozovič, Tone Gmajner in Ivo Lapajne; v nadzorstvo: Fran Kremžar, Rudolf Ozim in dr. Josip Birsa; v razsodišče pa: dr. Tine Debeljak, Božo Borštnik in Rasto Pu-stoslemšek.
*	Važna italijanska iznajdba za zdravljenje slaboumnih. Iz Kopenhagna prihaja poročilo, da so začeli zdraviti na umu obolele z elektriko. Zdravnik Clemensen ima baje pri tem odlične uspehe. List »Telegrafo« pri tem naglaša, da gre dejansko za italijansko iznajdbo, in sicer za iznajdbo dr. Cerlettija in dr. Dinija. To italijansko iznajdbo je danski zdravnik le izpopolnil.
*	Bronasta poroka. Pred 60 leti sta se vzela Ivana Radačičeva, rojena leta 1862. v Trstu, in Karlo Mamolo, tudi Tržačan, rojen leta 1859. Vse življenje sta živela v skladnosti in posvečala posebno skrb vzgoji svojih otrok. Te dni sta praznovala redek praznik, to je bronasto poroko.
*	Kurivo si je treba čimprej nabaviti. Zaloge lesa za kurjavo so v naši pokrajini velike in so glede na umestne ukrepe Visokega Komisariata za red v trgovini z lesom in premogom povzročile, da ljubljansko prebivalstvo doslej ni čutilo nikake stiske v nabavi premoga in drv, ki sta važna predmeta. Toda upoštevati je treba, da se bliža zimska doba, ki že v rednih časih povzroča, da se povečajo prometne težave za prevoz lesa. Zato se opaža v tej dobi tudi znatno naraščanje cen premoga in drv. Zato bi bilo dobro, če bi se vsaka družina čim prej preskrbela s premogom in drvmi za mrzlo dobo. To bi omogočilo prebivalstvu, da se izogne vsaki morebitnosti, ki lahko nastopi zaradi nakupov lesa za potrebe drugi" pokrajin. Poleg tega bi to omogočilo pristojnim uradom, da razpolagajo v največjem miru s preostalimi količinami lesa, kolikor ga je nad domačo potrebo.	.
*	Smrt dobrega gospodarja. Pred dnevi je umrl v Borštu pri Trstu posestnik Anton Ra-potec v starosti 73 let. Rajnki, ki je bil delaven in napreden kmet, je deloval več let tudi v javnem življenju. Bil je svoječasno predsednik Društva zavarovalnic goveje živine v Borštu in dolgoletni odbornik Kmečke posojilnice v Dolini. Daleč na okrog so ga vsi spoštovali. Doma je bil vzoren oče svoji družini. Na zadnji poti ga je spremila poleg svojcev velikanska množica prijateljev in znancev. Blag mu spomin, žalujočim svojcem naše sožalje!
»Včasih seveda,« je vzdihnila Marjetica. A kadar se boš tudi ti odpeljal s hlapci na splavu, kdo me bo potem branil, če bi se nenadno pojavil Hasan aga in me hote! ugrabiti?«
»Ne boj se,« jo je tolažil Gorjan, »brez varstva te ne bom pustil nikoli. Stari služabnik Urh in eden ali dva hlapca bodo zmerom ostali v dvorcu v tvoje varstvo. Sploh pa je tvoja skrb prazna, Marjetica. Turka Hasana gotovo ne boš videla nikoli več. Moral bo pozabiti nate in se brez tebe vrniti v svojo domovino.«
15.
CIGANSKI KRALJ
Globoko v notranjosti divje zaraslega gozda, ki se je tiste čase na dolgo in široko raztezal okoli Polhovega gradca in segal daleč tja na hrvatsko zemljo, je na samotni goličavi stala iz brun zbita koča. Na tem kraju jo je bil postavil neki oglar, ki je dolgo vrsto let preživel v njej in v njej tudi umrl. Ker njegovega sina ni mikalo samotno životariti sredi temne šume, je ostala koča zapuščena in bi bila gotovo razpadla, da se niso zanjo pobrigali sinovi gozda ciganje, katerih skrivališče in zavetišče je postala. Razen ciganov se je tej koči sredi šume le malokdaj približal kakšen človek. Vsakdo, ki je vedel zanjo, se je koče ognil, kajti raznesla se je novica, da v koči straši. Celo grajski hlapci bi se ji ne bili hoteli približati, ako bi imeli kakšen opravek tako daleč v gozdu.
Bilo je približno tri tedne potem, ko sta se Gorjan in njegova žena Marjetica naselila v gradu Lesnem brdu. Ze je bilo zatonilo solnce, mrak se je spuščal nad gozd, pod zeleno streho vejevja se je tema čedalje bolj gostila, da je bilo komaj še videti posamezna drevesa.
Hitro nekaj italijanščine
Vse, ki se učijo italijanščine po našem tečaju, opozarjamo, da ponovijo dozdajšno snov. Ponoviti jo je treba temeljito. Prihodnič bomo tečaj nadaljevali.
*	Spodni Kras dobi vodovod. Načrti so že izdelani in tudi za denar je že preskrbljeno. Vodo bo dajal Hubelj. Vodovodnega blagoslova bodo deležne vasi Temnica, Kostanjevica, Opatje selo, Vojščica, Sela in Brestovica.
*	V visoki starosti je umrla gdč. Ana Pav-linova iz znane Franckove rodbine v Podbrez-jah. Štela je 83 let. Pokopana je bila ob obilni udeležbi domačih na pokopališču pri Sv. Jakobu. Naj ji bo lahko domača zemlja!
*	Reden poštni promet med Italijo in Hrvatsko. Poštni in brzojavni oddelek pri ministrstvu za promet in javna dela v Zagrebu je objavil: Z 10. septembrom se obnovi redni poštni promet med Hrvatsko in Kraljevino Italijo za navadne in priporočene pismene pošiljke. Izvzeti so majhni zavoji.
Z Dunaja v Zagreb. Pod tem naslovom popisuje neki potnik v nemškem listu »Frankfurter Zeitung« svoje potovanje z železnico z Dunaja v Zagreb in pravi med drugim: »Spodnja Štajerska, dežela vinskih goric, turščičnega polja, sočnih zelenih travnikov in redko drzno oblikovanih gozdnatih hribov. Je, kakor bi bila vsa napojena z radostjo, z domačo vinsko radostjo. Celo postaje. Zgrajei.e so kakor zračne galerije zdraviliških dvoran, obrasle z divjo trto in med železnimi stebri vise lončki s cvetjem. Od Drave so vozimo proti Savi: Marburg, Pra-gerhof, Cilli, Romerbad, Steinbruck. Potem se peljemo ob lepi, hitri Savi navzdol, kjer je Rann. Postaje imajo nove napise in postajni načelniki nove, žareče rdeče čepice. Pred petimi meseci so bili tod še Maribor, Prager-sko, Celje, Rimske Toplice, Zidani most, Brežice. Ze imena sama zvene tako čudno. Te kraje je treba videti. Če bi koga privedel sem, bi mu niti na misel ne prišlo, da je kje drugje kakor sredi Nemčije... Dobova je zdaj carinska postaja. Stoji 20 km od Zagreba. Majhna postaja in malo vstran kmečka vas. Vse na okoli morje turščice, ki rahlo šumi v večernem vetru. V ozadju so zadni spodnoštajerski vrhovi, levo spredaj temno-zeleni hrib z gozdovi. Na nasprotni strani njihovega podnožja stoji Zagreb ...«
Na goličavi sredi gozda, kjer je stala lesena koča, je okoli velikega ognja sedelo pet razcapanih, a žilavih moških postav. Bili so ciganje. Vsakemu je tičal za širokim pasom dolg nož. Kadili so, pili žganje iz velike lončene posode in se polglasno pogovarjali. V svitu ognja so bili videti njihovi divje zarasli obrazi še bolj strašni.
Tudi iz koče se je čulo govorjenje. Mala okna so bila razsvetljena. V notranjosti je na razkopanem ognjišču v kotu plapolal svetel ogenj, katerega odsvit je obseval zakajene lesene stene. Poleg ognjišča sta si sedela nasproti dva moža. Medtem ko je eden nosil na sebi dokaj čedno obleko iz zelenega baršuna, je bil drugi opravljen v kmečko nošo. Tega moža spoznamo takoj. Bil je naš stari znanec Turek Hasan aga. še zmerom je bil v Gorja-novi obleki. Roko, katero mu je Gorjan ranil, je imel sicer obvezano, vendar ni bilo opaziti, da bi ga bila bolela.
Človek v baržunasti obleki, sedeč mu nasproti, je bil mož v najboljših letih. Velikih, žarečih oči, zakrivljenega nosa, temnega obraza, velik in širokopleč je bil kakor medved. Dasi ni imel na sebi nič ciganskega, je vendar spadal med cigane, med katerimi je zavzemal zelo odlično mesto. Bil je ciganski kralj. Vsi ciganje, kar se jih je v onih časih klatilo po Kranjskem in Hrvatskem, so priznavali njegovo oblast v vseh svojih običajih, ga spoštovali in se ga bali. Takisto se je tudi kmečko prebivalstvo treslo pred njim. Bil je drzen, neusmiljen človek; s svojo cigansko tolpo je straho-val vse prometne ceste, napadal trgovce, ropal romarje. Ljudje so trdili o njem, da je Turek. Kje se je rodil in kdaj se je pojavil na Kranjskem, v resnici ni vedel nihče. O njem so se
*	Ajdova paša po dolenjskih krajih. Prva
ajda je začela letos cvesti za dober teden pozneje kakor običajno. Čebele so jo začele obletavati šele okoli 20. avgusta. Proti koncu meseca so čebele že mnogo nabrale. Zal sta bila med tem časom dva močno deževna dneva, ki sta izprala ajdovo cvetje. Ajda, sejana po pšenici, pa je začela dobro cveteti šele proti koncu avgusta. Nekaj medu so čebele vsekakor nabrale tudi s pozne ajde. Na sladkor letos ne smemo mnogo upati. Čebele okrog Iga so letos razmerno dobro odrezale.
*	Mavrica okoli solnca. Iz Novega mesta pišejo: Po močnih nalivih se je predzadno nedeljo proti poldnevu zjasnilo in okoli pol 12. se je pojavila na nebu v velikanskem krogu okoli solnca lepa mavrica. Mavrica je okoli četrt ure obkrožala solnce v pravilnem krogu in je zbujala zanimanje meščanov, ki so si po svoje tolmačili ta izredni pojav, kakršnega se tudi najstarejši ljudje ne spominjajo.
*	Najdba starorimskih kovancev. Delavci, ki so zanosleni pri popravilu neke ceste v Draču, so izkopali tri glinaste posode. Ko so posode odprli, so ugotoviti, da so napolnjene s kovanci iz rimskih časov. Zanimiva najdba je bila izročena pristojnim oblastvom.
*	Smrt jo je rešila trpljenja. V Ribnici je umrla 671etna posestnica ga. Terezija Gorše-tova. Rajnka je tri leta potrpežljivo prenašala bolezen. Pokopali so jo na pokopališču v Hrovačah. Svojcem sožalje!
*	Rešenega otroka je vzel za svojega. Letos v aprilu je med drugimi italijanskimi vojaki, ki so prišli na ozemlje bivše Jugoslavije, bil tudi 40 letni Emilio Gori iz Vidma. S svojim vojaškim oddelkom je prišel v neko vas, ki so jo umikajoče se čete zažgale. Iz gorečih ru-otroka. Brž mFCDqumlhumlhyumhyumlhluml ševin so nenadno zaslišali glas jokajočega otroka. Brž so odstranili ruševine in našli v sobi čisto izstradano 18 mesečno dekletce. Vojaki so vzeli otroka s seboj in o deklici poročali predpostavljenim. Po natančnih poizvedbah se je ugotovilo, da so otrokovi starši mrtvi. Gori, ki se mu je sirota zasmilila do srca, je vzel otroka na svoj dom in ga izročil v varstvo svoji ženi, čeprav ima z njo že sedem otrok.
*	Prepovedana raba fižolove moke. Po odredbi kmetijskega ministrstva je prepovedana raba moke iz fižola, leče in graha v slaščičarstvu. Ostanki take moke, ki so jo še imeli slaščičarji na zalogi, so se morali porabiti do 5. septembra.
pripovedovale najčudnejše zgodbe. Cigani so ga imenovali Kara; tako je sam zahteval. Postal je strah vse dežele. Mnogo cerkev, samostanov, župnišč ali pristav je izropal, odkar je začelo njegovo ime strašiti po Kranjskem. Sicer so graščaki na ukaz deželnega glavarja večkrat priredili pogone nanj, toda zajeti in uničiti ga niso mogli. Cigani so imeli v Hrušici in v Polhovgrajskih Dolomitih mnogo varnih skrivališč, kadar pa jim je šla posebno trda, so se naglo umaknili na Turško.
Kdor bi stopil v samotno oglarsko kočo in začel primerjati obraza obeh pri ognjišču sedečih mož, bi v svoje veliko začudenje ugotovil, da je bil obraz ciganskega kralja presenetljivo podoben obrazu mladega Turka Ha-sana age. Imela sta enake lase, enake oči in enake poteze. Bilo je spoznati na prvi pogled, da sta iste krvi. Razlikovala sta se edino v tem, da je bil Hasan povsem golobrad, medtem ko je nosil ciganski kralj košato brado, segajočo mu malodane do pasu.
»Čudna so pota usode, brat Hasan,« je po kratkem molku prvi izpregovoril ciganski kralj Kara. »Niti sanjalo se mi ni, da te bom še kdaj videl, zlasti se nisem nadejal, da te bom dobil tu v dežele nejevernikov. Moji ljudje so te našli ležati nekje v gozdu krvavega in onemoglega. Imel si prestreljeno roko. Najbrže bi se cigani niti ne bili zmenili zate in bi te bili pustili na mestu, kjer bi bil izkrvavel in umrl, da se nisi zasmilil mladi ciganki. Na njeno prošnjo so te možje pobrali in te prinesli v to kočo, kjer sem v nemajhno presenečenje v tebi spoznal svojega brata. K sreči imam med svojimi ljudmi moža, ki se nekoliko razume na padarstvo. Ta dečko ti je izlečil ranjeno
*	Velika povodenj v Rozandrski dolini. Pred dnevi so imeli v Rozandrski dolini silen naliv. Potok Klinšica je zaradi naliva narastel v grmeč hudournik. Voda je podrla dva mostova, v Borštu in v Gornjem Koncu.
*	Požar v Gorni Straži. Pred dnevi je nastal požar v kozolcu in skednju posestnikov Ra-koza in Barbiča v Gorni Straži. Zaradi vetrovnega vremena je grozila nevarnost, da se po- j žar razširi tudi na sosedna poslopja, ki so vsa pokrita s slamo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Vavte vasi in Straže. Z velikim trudom se jim je posrečilo požar omejiti tako, da novomeškim gasilcem, ki so bili telefonično poklicani na kraj požara, ni bilo več treba pomagati. Škoda je delno poravnana z zavarovalnino.
*	Velik kozolec v ognju. Nedavno je nastal ogenj v kozolcu mesarja Jesiha na Dolenjski cesti v Ljubljani. Kozolec je stal na nekem travniku ob Dolenjski cesti. Takoj so prihiteli
ljubljanski poklicni gasilci na kraj požara in pogasili požar. Kako je ogenj nastal še ni ugotovljeno.
*	Neznano kam je šel. Z doma na Verdu pri Vrhniki je pred dnevi odšel šestnajstletni fant sredne postave. Oblečen je bil v slabe hlače. Srajco je imel belo z modrimi črtami. Imel je tudi temnomoder klobuk. Kdor bi ga videl, se naproša, naj obvesti najbližjo orožniško postajo ali pa naj sporoči vrhniškim orožnikom. Starši so pripravljeni povrniti vse stroške in bodo dotičnemu, ki jim bo sporočil, kje je njihov sin, izplačali še nagrado 500 lir.
*	Otroka utonila v domačih vodnjakih. Na dvorišču hiše v Štandražu pri Gorici, kjer gospodari Danijel Boškin, imajo vodnjak, v katerem se nabira deževnica. Nedavno se je na dvorišču igral domači sinček. V otroški objestnosti je zlezel na vodnjak, pokrit s pločevinasto ploščo. Nesreča je hotela, da se je plošča zganila in potegnila otroka v globok
roko. Hvali Alaha, da ti strel ni presekal mišic, sicer bi ti bila roka ohromela.«
»Roka mi je zdaj že čisto zdrava in jo lahko poljubno gibljem. Dovolj močna je že, da bo porinila nož v srce prekletega nejevernika Gorjana in objela njegovo lepo ženo, ki jo ljubim in katere se bom s tvojo pomočjo polastil!« je odgovoril Hasan divje. Potem je povzel z mirnejšim glasom. »Zelo vesel sem, brat Kara, da sem te našel živega in zdravega. Res se nisem nadejal, da bi še kdaj videl tvoj obraz. Osem dolgih let je minilo, odkar si s svojimi ljudmi zapustil svoj grad ter se pridružil Ge-zi paši Beograjskemu, ki se je odpravljal na vojni pohod proti deželi križa. Vrnil se nisi. Nobenega izmed tvojih ni bilo nazaj. Izpraše-vala sva po tebi jaz in oče. Vojaki so pripovedovali, da so te nejeverniki ujeli in vrgli v ječo. Ker pa ni prišla nobena zahteva po odkupnini, sva bila z očetom prepričana, da te ni več med živimi. Brat Kara, zelo sem radoveden, kaj se je zgodilo s teboj. Povej mi, zakaj si ostal v deželi kristjanov. Kako si prišel med cigane, katerim si zdaj Bog in sultan?«
Ciganski kralj si je podprl glavo z roko in srepo zastrmel v ogenj. Tajinstveno so mu žarele temne oči. Šele čez dolgo je povzel s hri-pavim glasom:
»Kismet! Tako je hotela usoda, ki neizprosno gospoduje nad ljudmi. Povedati ti hočem v kratkem. Ko se je pred osmimi leti Gezi paša Beograjski s svojo vojsko, plenom in sužnji vračal ob reki Savi proti Bosni, sem jaz s svojo četo po naključju zaostal in bil napaden od nejevernikov. Junaško so sekale naše desnice, a premoč nas je strla. Moje ljudi so poklali, le meni so prizanesli. Ujeli so me živega in vitez, katerega jetnik sem postal,
me je dal zapreti v zidan stolp na svojem gradu Čušperku. Mogoče bi bil segnil pri živem telesu v svoji mokri ječi ali poginil od gladu in žeje, da me ni videla graščakova mačeha. Ta ženska se je strastno zaljubila v mene. Bila ni več mlada, vO.lar še dokaj ohranjena ženska. Ponoči je prihajala k meni v stolp in mi nosila izbrana jedila in pijače. Tedaj sem se navadil piti vino. Kar zadušiti me je hotela s svojimi poljubi. Sicer se mi je gabila njena vsiljivost, vendar sem jo trpel in bil nežen z njo, naposled pa sem jo prosil, naj mi pomaga k pobegu. ,Ako me vzameš s seboj na Turško', mi je stavila pogoj. Obljubil sem, ker sem vedel, da se bom babnice lahko otresel, kjer bom hotel. Nekoč pozno ponoči me je oprostila verig ter me odvedla iz stolpa. Toda ko sva se tihotapila preko grajskega dvorišča proti malim vratom v obzidju, naju je zapazila nočna straža. Oglasili so se klici in počilo je več strelov. Ženska ob moji strani je zaječala in padla na tla. Tudi jaz sem bil ranjen v hrbet in v nogo, vendar sem planil naprej in dosegel vrata. Bila so odprta. Začul sem hrzanje in pri svitu meseca opazil v bližini dva osedlana konja. Zajezdil sem enega in zdrvel po strmini navzdol v noč, v svobodo. Gnal sem ko blazen. Vsevprek čez polje me je nesel konj in naposled zajezdil v gozd. Konj je dirjal dalje, se zaletaval in spotikal, toda bil sem zaradi rane že tako slaboten, da ga nisem mogel ustaviti. Nenadno sem treščil z glavo ob drevo in nezavesten omahnil raz konja. In zgodilo se je kakor pri tebi: naslednega dne so me pobrali cigani in me prineslli v to kočo na ukaz mlade, zale poglavarjeve hčere.
vodnjak. Na obupni krik otroka so prihiteli na pomoč domači in sosedje. Toda ko so ga naposled spravili iz vodnjaka, je bil že mrtev. Podobna nesreča se je zgodila v Opatjem selu na Krasu. Šestletni Venček Marušič se je z enako starim tovarišem igral pri vaškem kalu nekaj korakov izven vasi. Zaradi dežja je bil kal precej narasel. Oba dečka sta z dolgo vejo dvigala glen iz motne vode. Pri tem je Venček stopil na kamnito ograjo. Pa mu je spodrsnilo in je padel v vodo. Tovariš je zbežal kričaje v vas. Prihiteli so prestrašeni vaščani, prihitel je zdravnik, pa bilo je prepozno. Fantka so hitro potegnili iz vode, pa tudi zdravnik mu ni več mogel pomagati.
*	Strela udarila v električni vlak. Nedavno je med hudo nevihto udarila strela v elek-tromotorni vlak, ki je peljal iz Trsta v Videm. Dogodek se je pripetil v Krminu. Zaradi strele so nastale poškodbe na strojih vlaka, obenem pa manjši požar, katerega pa so kmalu pogasili. Nihče izmed potnikov in osebja ni bil poškodovan.
*	S tetanusom se je okužil. Pred dnevi je 401etni Pavel Stolfa v Trstu ribal tla svojega stanovanja. Pri delu je pa tako nesrečno zbodel z leseno trsko, da je moral zaradi hudih bolečin v bolnišnico Kraljice Helene. Zdravnik je ugotovil okužbo s tetanusom. Štolfovo stanje je resno.
v ; * Strela ga je ubila. Pred dnevi je nad rezi-janskim Vidmom divjal hud vihar. Med neurjem se je vlila močna ploha. Pred dežjem se je umaknil 31 letni Primo Bulfon pod ceko drevo. Nenadno pa je udarila strela v to drevo in Bulfona usmrtila.
*	Huda tramvajska nesreča. Te dni je po nesreči prišla v Ljubljani pod tramvaj 801etna Katarina Kovičeva. Stara ženica, žena upokojenega železniškega strojevodje, stanujoča na Gradu, najbrž ni slišala svarilnega zvonjenja tramvaja. Kovičeva se je hudo potolkla po glavi, dobila pa je tudi nevarne notranje poškodbe. Obležala je nezavestna in so jo reševalci takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je izdihnila. Žalujočim naše sožalje!
*	Dva požara v eni noči. V noči na petek je zgorel v kočevskih Crmošnjicah velik kozolec, napolnjen s krmo. Okoliškim gasilskim četam se je posrečilo omejiti ogenj in tako obvarovati sosedna poslopja. Skoda je le delno poravnana z zavarovalnino. Isto noč je nastal ogenj v skladišču in poleg njega stoječem kozolcu novomeškega trgovca Edmun-da Kastelica v Kandiji. Tudi takojšnji nastop novomeških in šmihelskih gasilcev ni mogel rešiti poslopji, ki sta pogoreli do tal. V veliki nevarnosti so bila tudi bližna sta-
"vnovanjska in gospodarska poslopja, vendar je gasilcem po neumornem delu uspelo omejiti požar. V bližini stanujoči vojaki, ki so takoj prispeli na kraj požara, so pridno pomagali domačim gasilcem pri gašenju. Tudi v tem primeru zavarovalnina ni poravnala vse škode.
i Hrvatske
Zagrebški velesejem ob sodelovanju z Italijo in Nemčijo. Za posebno prilogo beograjskega dnevnika »Donauzeitung« je napisal zagrebški župan Werner uvodne besede, v katerih pravi: Zagrebška 35. jesenska razstava bo zapisana v zgodovini glavnega mesta Zagreba za večno kot prva velika razstava vzorcev v neodvisni državi Hrvatski. Izredna udeležba prijateljskih držav, Nemčije in zlasti Italije, je na tej razstavi vzorcev v svobodni državi Hrvatski najlepše priznanje pomenu Zagreba, najstarejšemu mestu razstav v južnovzhodni Evropi. Tako je obenem tudi jasno poudarjena naloga hrvatskega gospodarstva pri izgradnji nove Evrope.
Hrvatski delavci gostje Italije. Vodja stalnega fašističnega odposlanstva pri ustaškem gibanju v Zagrebu general Coselschi je s svojim štabom obiskal Hrvatsko delavsko zvezo in Delavsko zbornico. V nagovoru je naglasil, da je hrvatski delavec lahko prepričan, da Fašistična Italija posebno ceni hrvatsko neodvisnost in da bo storila vse v zaščito hrvatske nedotakljivosti. Fašistična Italija goji prijateljstvo do ustaškega pokreta in želi, da pride do čim tesneišega sodelovanja med hrvatskim
in italijanskim delavstvom. General Coselschi je prosil, naj odpotuje v Italijo 100 hrvatskih delavcev, da bodo gostje Stranke.
Vodja hrvatske mladine v Berlinu. Te dni je prispel v Berlin vodja hrvatske mladine državni tajnik profesor dr. Oršanic. Na postaji sta ga poleg članov hrvatskega poslaništva sprejela vodja Baier in praporščak Wessely v imenu Hitlerjeve mladine. Pred postajo je stala četa Hitlerjeve mladine. Profesor Oršanic se je z nekaterimi svojimi sodelavci udeležil tekmovanj Hitlerjeve mladine v Breslavi, zdaj pa ostane nekaj časa v Berlinu, da spozna organizacijo Hitlerjeve mladine.
Sremski Karlovci so zdaj Hrvatski Karlovci. Hrvatski uradni list objavlja naredbo o spremembi imena Sremski Karlovci. Mesto, ki je znano kot bivši sedež pravoslavnega patrijar-hata, se zdaj imenuje Hrvatski Karlovci.
Hrvatski ujetniki se vračajo domov. Kakor poroča hrvatsko zunanje ministrstvo, je bilo v nemškem ujetništvu okrog 35.000 hrvatskih vojakov. Od tega se jih je doslej 7000 vrnilo domov. Vsi ostali tisoči bodo v kratkem odpravljeni v domovino.
46.000 hrvatskih delavcev v Nemčiji. Do srede avgusta je odšlo iz Hrvatske v Nemčijo nekaj nad 46.000 delavcev. Nekaj več kakor 10.000 je kmetijskih, 15.000 rudniških in topilniških, ostali pa so gozdarski in tvor-niški delavci in raznih drugih vrst pomožni delavci.
Nove poštne znamke na Hrvatskem. Te dni je dala uprava hrvatskih pošt v promet nove znamke neodvisne hrvatske države, ki se glase na kune. Doslej so na Hrvatskem uporabljali pretiskane jugoslovanske znamke, ki so se glasile na dinarje. Nove hrvatske znamke so bile izdane za zneske: 0.50, 1.50, 2, 5, 7 in 10 kun. Ostale znamke v vrednosti po 3. 6, 20, 30 in 50 kun bodo izdane ob koncu septembra.
Obvestilo pooblaščenca za šolstvo na Gorenjskem, Pooblaščenec za šolstvo na Gorenj-sken Koschier je izdal tole obvestilo: »Vsi učenci in učenke iz občin Bleda, Ribnega, Go-rij, Bohinjske Bistrice, Bohinjske Srednje vasi, Koroške Bele, Jesenic, Dovja-Mojstra-ne, Kranjske gore in Rateč-Planice v radovljiškem okraju, ki so obiskovali gimnazijo ali realno gimnazijo na prejšnem iugoslovan-skem državnem ozemlju in so se prijavili za nadaljevanje študija na gimnaziji (Ober-schule) v Kranju, nai se javijo takoj pri ravnateljstvu moške odnosno ženske gimnazije v Beljaku (Oberschule fur Jungen in Mad-chenoberschulel. Sprejem učencev in učenk iz navedenih občin na gimnaziji v Kranju ni mo^oč, ker je zavod prenapolnjen. Za potovanje v Beljak v svrho prijave in za poznejši obisk šJe izstavlia legitimacije za prestop meie nolitični komisar v Radovljici.
Smrt najstarejšega Jeseničana. Pred dnevi je umrl najstarejši Jeseničan Nikolaj Bernard. Smrt ga je pobrala v 92. letu. Pokojnik je bil značilna pojava na Jesenicah. Bil je splošno spoštovan. Dolga leta je opravljal odgovorni posel tvorniškega delovodje. Že nad 80 let star je še zmerom redno prihajal na delo v tvor-nico. Potem je stopil v zasluženi pokoj, toda vedno je rad prijel za delo v svojem lepem sadovnjaku.
Velika mlekarna v Kranju, ki se gradi že dve leti, bo kmalu dograjena. Podjetje bo zbiralo mleko pri kmetih in ga predelovalo v trpežne mlečne izdelke s pomočjo modernih strojev. Kmetom naj bi bila na ta način zagotovljena zmerom enaka cena. »Karawanken-Bote« pravi, da bodo rabniki na Gorenjskem kmalu imeli priložnost, prepričati se o dobroti izdelkov.
Nova krajevna imena. Kraji ob progi državne železnice na Gorenjskem so dobili nova imena. Holmec se imenuje Homberg, Ravne-Streiteben, Hrušica-Birmbau an der Save, Dovje-Langenfeld, Mojstrana-Meistern, Pod-koren-Wurzen an der Save, Planica-Mattel, Dobrava-Hart, Vintgar-Rothweinklamm, Pod-hom-Buchheim, Soteska-Stiegen, Nomenj-Neu-ming, Slovenski Javornik-Jauerburg, žirovnica-Scheraunitz, Lesce-Lees, Otoče-Werd, Kropa-
Kropp, Sv. Jošt-Jodoziberg, Žabnica-Safnitz, škof ja Loka-Laak an der Zaier, Reteče-Raten-dorf, Medvode-Zischenvvassern an der Save, Naklo-Naklas, Duplje-Duplach, Križe-Heiligen-kreuz, Črnuce-Schwarzendorf, Podboršt-Unter-walden, Trzin-Tersain, Groblje-Ebensfeld, Men-geš-Mannsburg, Homec pri Kamniku-Biichl bei Stein, Duplica-Duplitz in podobno.
Velika gasilska vaja v Tržiču je bila te dni po novem pravilniku. Nastopilo je 80 mož v prisotnosti župana Klemenza. V Šenčurju pri Kranju so začeli preurejevati gasilstvo po novih načelih. Gasilce urijo orožniki.
Smrtna nesreča. 21-letnega tesarja Jakoba Črana iz Hraš so našli mrtvega v Škof ji Loki. Preiskava je dognala, da je Čran pri polaganju tramov padel šest metrov globoko in si zlomil tilnik.
I'. Saodnte Štajerske
Najstarejši Mariborčan je praznoval 101. rojstni dan. Te dni je mariborski zdravnik dr. Josip Urbaček praznoval svoj 101. rojstni dan. Še čili stoletnik je bil priča številnih zgodovinskih dogodkov že v stari Avstriji. Po rodu je iz Brna, zdravilstvo pa je študiral v Gradcu. Leta 1859. je bil imenovan za železniškega zdravnika v Mariboru in je ostal v službi do leta 1918. Že leta 1872. je bil tudi imenovan za občinskega zdravnika in je marsikateremu siromaku storil uslugo. Še vrsto iet!
Odlikovan je bil. Kakor poročajo iz Berlina, je nadporočnik Sochatzy prejel viteški križec železnega križa. Odlikovanec je doma iz pra-gerske graščine na Spodnjem Štajerskem.
V vojni je padel. Šele zdaj se je izvedelo, da je v dnevih vojne vihre na Slovenskem padel tudi geodetski kapetan I. razreda g. Pero Fio, po rodu Dalmatinec in svak celjskega magi-stratnega ravnatelja g. Iva Šubica. Blag mu spomin!
Delavski zbor v Št. Pavlu pri Preboldu je
bil te dni sklican v tkaninski tvornici. Najprej je govoril obratovodja Fritz Temler, zahvalil pa se je delavec Alfonz Petschnig. Na Teznem pri Mariboru je bil sklican delavski zbor v dvorani Splošne stavbne družbe in je govoril obratovodja Miha Zentrich.
Zvišanje pokojnin. Upokojencem na Spod-nem Štajerskem se povišajo pokojnine za 50 odstotkov. To se pravi, da se dozdajšne pokojnine v dinarjih povečajo za polovico v markah. Nova ureditev se lahko prekliče, vendar ostane v veljavi, dokler ne bo zadeva pokojnin državnopravno rešena. Pogoj za izplačilo pokojnin po novem pa je, da so se bivši jugoslovanski upokojenci priglasili pri Heimatbundu. Kdor ne bo sprejet, ne dobi pokojnine. Taki upokojenci prejmejo samo podporo po splošnih določilih socialnega
skrbstva.
ii Srbite
Srbija dobi svojo vojsko, zastavo in grb.
Po imenovanju nove srbske vlade je imel ministrski predsednik zasedene Srbije general Nedič govor po radiju, v katerem je razvijal delovni program svoje vlade. Med drugim je napovedal zopetno upostavitev vojske, seveda v zelo zmanjšanem obsegu, in uvedbo prostovoljne delovne službe. Naposled je predsednik vlade tudi poudarjal, da je po imenovanju nove vlade dobila Srbija sDet pravico uporabljati svoje nacionalne znake, kakor grb in zastavo.
Iz ujetništva izpuščen srbski novinar. Nedavno je bil izpuščen iz nemškega vojnega ujetništva rezervni kapetan L klase, višji inšpektor ministrstva za finance in znani beograjski športni novinar g. Vladimir Kustudič. Vozil se je na neki grški ladji, ki je 27. maja letos 12 kilometrov pred grško obalo zadela ob mino in zletela v zrak. Rešil se je na neko ladjico, nato pa je rešili še šest srbskih oficirjev in enega nemškega vojaka.
Vojnega roparja so prijeli. Pri hišni preiskavi v stanovanju Aleksandra Skovika v Beogradu je policija našla za dva milijona dinarjev raznega blaga, ki je bilo izropano iz trgovine v isti hiši. Skovika so aretirali. Trgovina je bila izropana za časa vojne vihre.
Dvesto kmetov preganja razbojnike. V vasi Grljanih v zaječarskem okraju so roparji napadli župana in bivšega poslanca Pero Vi-tanoviča ter mu odnesli 100.000 dinarjev. Zdaj 200 kmetov po okoliških planinah stika za razbojniki.
Petdeset komunistov ustreljeno za umor nemškega vojaka. Iz Beograda poročajo uradno z dne 3. t. m.: »Danes opoldne je bil neki nemški vojak na javni cesti v Beogradu ustreljen od nekega komunističnega razbojnika. Za maščevanje tega zavratnega umora je bilo takoj ustreljeno 50 komunističnih razbojnikov.«
Štirje komunisti ustreljeni pri napadu. Pred dnevi je hotela oborožena komunistična družba napisti državna oblastva na Ubu. Ko se je že bližala sreskemu načelstvu, so jo opazili policijski stražniki in začeli takoj nanjo streljati. V ognju iz strojnic so obležali na mestu mrtvi štirje komunisti. Med njimi so spoznali nekega dijaka iz Beograda, nekega drugega dijaka iz Zarkova pri Beogradu in dva okoliška kmeta. Ostali komunisti so pobegnili.
Ženski vestnik
Za kuhinjo
Solata, zabeljena s slanino. Na drobno zre-zano slanino daj na ogenj. Ko so ocvirki rumeni, jih vzemi ven, v razbeljeno mast pa vlij kis. Ko zavre, vlij na oprano in dobro otreseno solato, premešaj in po vrhu potresi ocvirke. S slanino lahko beliš solate vseh vrst. Tudi staro slanino lahko rabiš v to svrho.
Preprosta juha. Na eno žlico razpuščenega sirovega masla daš eno žlico razrezanega peteršilja in čebule in eno žlico moke. Tako napraviš prežganje, zaliješ s kropom in pustiš počasi vre ti pol ure. V juho zakuhaš riž ali rezance, če jih imaš.
Mešanica kislega zelja, svinjine in riža. Na 10 dekagramov masti prepražiš nekaj sesekljane čebule in žličko sladke paprike, pri-deneš poldrugi kilogram kislega zelja, oso-liš, zaliješ s kostno juho ali vodo ter dušiš. Posebej prepražiš na osmih dekagramih masti malo sesekljane čebule in tri četrti kilograma na mesnem stroju zrezanega svinjskega mesa, osoliš in prepražiš. V slanem kropu prevreš 30 dekagramov riža in ga odcediš. Nato namažeš kožico z mastjo, naložiš vanjo plast dušenega kislega zelja, plast mesa, plast riža, nato pa znova plast zelja in tako naprej, da je kožica polna. Zadna plast mora biti zelje. Vse to poliješ s precej kisle smetane, v kateri si raztepla nekaj rumenjakov. Nato pečeš eno uro.
PraktičrJ nasveti
Preprosto sredstvo za gladko polt. Nad posodo z vrelo vodo, v katero si vrgla prgišče janeževih zrnc, se nagibaj kakih deset minut. Imej pa medtem čez glavo in posodo kakšno rjuho, da tako zadržiš paro nad posodo. Nato si obrišeš obraz in si ga umiješ v mrzli vodi. Zelo je priporočljivo, da si potlej še namažeš obraz z rumenjakom, ki si ga premešala z žličico mandljevega olja. To zmes obdrži dvajset minut na obrazu in jo naposled splakni z mlačno vodo. Ta postopek da polti prijeten lesk in mladostno napetost.
Suho paradižnikovo mezgo pripraviš tako, da razrežeš zrele paradižnike v kose in jih kuhaš toliko časa, da se jim koža začne vr-tinčiti. Nato paradižnike odcediš, pretlačiš in preostalo zmes kuhaš do gostega. Gosto snov namažeš za pol prsta debelo na pekačo in posušiš v pečici. Ko je mezga čisto suha, jo razreži v kose, katere spravi v tanko vrečico ali glinasto posodo.
Tudi ohrovta si lahko nasušiš. O sušenju stročjega fižola smo že pisali. Sušiš pa lahko tudi ohrovt. Odstrani mu rebra in razreži ga v proge, široke za prst. Nato razrezani ohrovt popari s kropom, stresi na sito in pusti, da se voda dobro odteče. Sušiš v pečici in vmes
lahko tudi solncu. Posuši ga dobro. Posušeni ohrovt uporabljaš pozimi za prikuhe kakor neposušenega.
Tudi čebulo lahko sušimo, čebulo posušimo tako, da ji snamemo vrhnjo suho kožo in olup-ljeno čebulo po dolgem zrežemo z ostrim no-
žem v zelo tanke proge, ki jih nadevamo f tanki plasti na pripravo za sušenje. Čebula s« mora hitro posušiti. Sušiš jo v pečici, v krušni peči in delno lahko tudi na vročem solncu. Č« jo sušiš v pečici, ne sme biti pečica čisto zaprta.
1200 letna lesena hiša
Japonsko mesto Nara ima med svojimi novejšimi stavbami tudi staro leseno hišo, ki je bila zgrajena pred 1200 leti. Mesto je bilo v starih časih japonska prestolnica. Lesena stara hiša, ki se je dobro ohranila do današnih dni, je služila za zakladnico japonskih cesarjev.
Zanimivo pri tej stavbi je, da zanjo niso porabili prav nikakega železa in tudi ne lese-
na Japonskem
nih klinov, s katerimi bi bili zbili posamezna dele stavbe. Stavba je primer velike lesena stavbne umetnosti, v kateri so Japonci že o<l nekdaj veliki mojstri. Lesena hiša je bila tako dobro zgrajena, da je v tem času sploH še ni bilo treba popravljati. Pred 1000 leti M ji samo zamenjali streho. Zgrajena je pa hi zelo trpežnega kejakovega lesa.
Veliko mesto
se pogreza v zemljo
V ameriški državi Arizoni stoji mesto Jero-me, ki je med najbolj znanimi rudniškimi mesti Amerike. Pred desetimi leti je postalo po svetu še bolj znano, ker so tedaj prvič ugotovili, da se je začelo vgrezati v zemljo. Zidovi na hišah so popokali. Prav tako so razpokane ceste in ulice. Meščani so začeli tedaj v trumah zapuščati mesto, v katerem so ostali samo še
rudarji s svojimi inženjerji.
Od tega časa se mesto čedalje bolj pogreza v zemljo. Nekateri mislijo, da se to dogaja za* radi velikih rovov rudnika, ki ga izkoriščajo že precej let. Verjetno pa so še drugi vzroki, ker se je začela v bližini nagibati tudi večji planina, ki se bo prej ali slej zrušila. V JerO» mu je največji rudnik bakra na svetu.
Kjer se vreme pogosto spreminja, živijo najdelavnefši ljudje
Temeljita raziskovanja so dognala, da je najprimernejša toplota za delo v tvornicah in pisarnah 14 do 17 stopinj Celzija Ugotovili so tudi, da ni dobro, če je v delavnicah ves čas enakomerna toplota. Boljše je, če toplota niha, in sicer tako, da od začetka nekoliko pada Najprimernejša toplota za delo je, če začnemo zjutraj delati pri toploti 17 stopinj Celzija, nato pa naj se postopno znižuje do 14 stopinj, a opoldne spet zviša na 17.
Enaki zakoni veljajo za zunanjo toplino. Zdravniki in vremenoslovci so ugotovili, da
členek ne doseže največje storilnosti, če dela v krajih, ki imajo ustaljeno podnebje z enako toploto dalje časa. Za človeško telo nI dobro,' če mora človek delati dalje časa % enakomernem mrzlem ali vročem kraju* Stalno menjajoče se vreme, kakršno je pri nas, vpliva po mnenju vremenoslovcev iS zdravnikov izpodbujajoče na telo in duha, tako da dosežemo v krajih s takšnim podnebjem večjo storilnost. Ugotovljeno je bilo, da je največja storilnost delavcev v onih! deželah, kjer se vreme stalno menjava. Medl te dežele spad". tudi Sredna Evropa.
X V grobu prenočuje. Neki italijanski no-sač v mestu Cannobii se je že pred leti preselil v neki star rimski sarkofag. Na vprašanje ljudi, zakaj si ne poišče drugega stanovanja, je nosač odgovoril, da stanuje v sarkofagu iz ljubezni do starin in zato, da si prihrani najemnino.
X Podmornica je trčila v kita. Ob vhodu v neko pristanišče v Južni Ameriki so ujeli 18 m dolgega kita, ki je tehtal 23.000 kg. Žival je imela na desnem boku široko rano, o kateri sodijo strokovnjaki, da jo je dobila ob trčenju s kakšno podmornico
X Svetle mačke so jih strašile. Prebivalce braziljskega glavnega mesta Ria de Janeira je doigo vrsto noči strašilo. Na strehah in cestah so se plazile mačke, ki so se svetile in obupno mijavkale. Da bi pomirila ljudi, so oblastva zadevo preiskala. Ugotovila so, da si je neki lekarnarski vajenec dovolil zlobno šalo. Ujel je 24 mačk, jih namazal z neko svetlikajočo se tekočino in jih na to spet izpustil. Vse živali so kasneje zaradi škodljivega učinkovanja omenjene tekočine poginile. Mladega mučilca živali so izročili sodišču.
X Lastovka je požrešna ptica. Vsi vemo, da so lastovke zelo koristne ptice, ki uničujejo milijone škodljivega mrčesa. Pred časom je našel na tleh ranjeno lastovko neki prirodoslovec in jo odnesel na svoj dom, kjer jo je skrbno negoval. Prirodoslovec ji je dal
pri vsakem obroku 40 do 60 muh. JedilniH obrokov je imela lastovka dnevno dvanajst in je pozobala do 600 muh. Pa še ni bila zadovoljna. Zdaj si lahko mislimo, koliko muK pobere v prosti naravi, ko vsa vesela v ostriti poletih šviga nad našimi glavami in lovi mu-šice zase in svoje nenasitne mladiče.
X V Bolgariji imajo septembra praznik žetve. Vsako leto praznujejo v Bolgariji 14. september kot praznik žetve. Tega dne so po vsej Bolgariji velike slovesnosti, pri katerih pove« ličujejo delo na polju jn se zahvaljujejo Boga za prejete dobrote. Takšne slovesnosti bodel tudi letos, samo v mnogo večjem obsegu. Poleg zastopnikov bolgarske vlade se jih bodo! udeležili tudi kmetijski ministri iz Italija Nemčije, Slovaške in Madžarske.
Silno neurje z udarjanjem strele
Dolenjske Toplice, septembra Predzadno soboto je nastalo po Dolenjskem neurje, ki ga je spremljalo silno grmenje. Mofl drugim je udarila strela v neko drevo v B .i-manji vasi in je omamila neko deklico, ki pa je kmalu spet prišla k zavesti brez zlih posledic. Strela je udarila tudi v Krenovo zidanico na Ljubnu, ki je zgorela. Ker so bili Ladje blizu, so iz goreče zidanice skoro vse re-
c
fcili, vendar ima posestnik precejšno škodo, ker Sidanica ni bila zavarovana.
Tudi nedelja nato je bila precej deževna. Vmes je padala toča, ki pa ni naredila škode. Pogosti dež in s tem hladnejše vreme zadr-
Sodobna znanost je dokazala, da se je meščan zelo spremenil od podeželskega človeka. Najznačilnejše je, da so meščani po svoji rasti od leta do leta večji, kakor je ugotovil heidelberški vseučiliški profesor Hell-bach. Povprečna velikost meščanov je narasla tako hitro, da smemo domnevati, da bodo prihodna pokolenja, ki bodo živela v mestih, pravi velikani, če bo rast naraščala še nadalje tako hitro.
Ze pred 50 leti so lahko ugotovili, da velikost ljudi v Zapadni Evropi narašča. Ljudje so postali povprečno za 3 do 6 cm večji. Ponekod so pa ugotovili celo povečanje rasti povprečno za 10 cm. V Nemčiji so ugotovili v 14 letih po vojni povečanje človeške rasti povprečno za 6.3 cm. Na Nizozemskem ln Švedskem so postali ljudje v zadnjih 60 »o 70 letih povprečno za 4 do 7 cm večji. V
Pri Japoncih je veljalo v starih časih rojstvo otroka za nekaj nečistega, kakor velja že danes pri enem izmed japonskih rodov. Hiša je postala zaradi poroda prav tako ne-Cista, kakor je postala nečista zaradi smrti. Kipe bogov je bilo treba ob smrti ali rojstvu lakriti, da niso bili onečaščenu Po porodu ostane japonska mati 21 dni nečista in ne ime iti v nobeno svetišče, niti pred hišni ol-tarček ne. Ostati mora v hiši. Ce bi šla med tem časom po vodo k studencu, bi ta usahnil. Osem dni po rojstvu praznujejo praznik imena. Novi zemljan dobi svoje ime. Pri marsikateri družini se naravnost mučijo, da najdejo za otroka pravo ime. Nekaj časa nato praznujejo praznik obiska reke. Otroka nesejo v svetišče prednikov in ga ob tej priliki okopljejo v reki.
Zibelke Japonci ne poznajo. Večino časa prebije otrok na materinem hrbtu, tudi v času ko mati dela. Ce ji je otrok pri delu preveč v nadlego, ga položi v košaro, v kateri sicer shranjujejo obleko.
Japonci ne nosijo imen kakšnih svetnikov, Ca to tudi ne praznujejo godovnega dne, temveč le rojstni dan. Ta dan ni za Japonca samo spomin na rojstvo, ampak ima tudi verski pomen: Ta dan se Japonec zahvali bogovom za preteklo leto. Najbolj se praznuje prvi otrokov rojstni dan.
Cesarjev rojstni dan praznuje ves narod. Ta praznik je za novim letom največji.
Konfucij, veliki učitelj Vzhoda, je poudar-, kako važno je, da ima vsaka reč pravo e. To Japonci zelo upoštevajo tudi za otroke. Zaradi tega posvečajo veliko pozornost Izbiri imen za otroka. Včasih so uporabljali kitajska imena.
žujeta dozorevanje poljskih pridelkov. Krompir je že marsikje začel gnitL Zato so ga nekateri kmetje začeli prej izkopavati, kakor so nameravali. Turščica je še zelena in tudi fižol ne more zoreti. Mnogo trpi zaradi dežja ajda.
Švici znaša povečanje rasti povprečno 10 cm v zadnih 75 letih, v Zedinjenih državah pa 5 cm.
Pri tem je najznačilnejše, da se je rast ljudi najbolj povečala v večjih mestih. Na deželi je višina ljudi pod povprečjem. Učenjaki si belijo glave s tem čudnim pojavom in doslej se jim še ni posrečilo, pojasniti ga. Nekateri si ga razlagajo tako, da so meščani večji od deželanov zaradi drugačnega načina življenja in da imajo meščani predvsem mesno hrano. Nekateri drugi pa pravijo, da je ta pojav čisto podoben pojavu v svetu rastlin, ki zrase j o toliko više, kolikor bolj se morajo boriti za solnce in zrak. Ker je torej v mestu slabši zrak, meščanski ljudje bolj rasejo. Ta domneva seveda ni dokazana in se nekaterim znanstvenikom sploh ne zdi verjetna.
Ce ima Japonec nesrečo pri svojih opravkih, gre k vedeževalcu, da preišče njegovo ime in pisan znak za ime. Navadno seveda ugotovi vedeževalec, da izvira nesreča iz napačnega imena ali pa iz napačno sestavljenega znaka. Da se sreča vrne, si da tak nesrečnež svoje ime popraviti. Japonec sveto ver"je, da je s tem zadeva popravljena. To pa napravi včasih veliko zmešnjavo. Dobe se tri je ali štirje rodni bratje, izmed katerih vsak nosi drugo družinsko ime.
V prejšnjih časih je imel Japonec navadno samo eno ime. Tisto, s katerim so ga klicali. To ime pa so v raznih življenjskih dobah spreminjali. Odraslega niso mogli klicati z otroškim imenom. Dali so mu torej novo ime. Isto se ie zgodilo, če si je izbral kakšen poseben poklic.
Pozneje se je tudi na Japonskem uvedla navada, da si pridevajo ljudje več imen. Toda preprosti delavci in vojaki še danes nosijo samo eno ime, ki je po navadi v zvezi z njihovim poklicem. Tudi cesar še danes nosi eno samo ime. Tako se je na primer prejšni cesar imenoval Joši hito, kar pomeni dober človek.
Deklice imajo po navadi imena po cvetlicah in rastlinah. Na primer: Hanako (Cvetka), Kiku (Krizantema), Macuko (Bor), Ineko (Riž), Juri (Lilija). Tudi po letnih časih dajejo imena. Na primer: Haruko (Pomladna), Nacuko (Poletna), Ahido (Jesenska), Fujuko (Zimska). Dalje po lastnostih. Na primer: Jo-šiko (Dobra), Hideko (Vrla), Takako (Visoka). Dečki pa se imenujejo: Taro (Mladec). Jiro (Drugorojeni), Cuneo (Stanovitni), Šizuo (Mirni), To ku taro (Krepostni) in podobno.
polna usoda povojnih časov pognala daleč ven v svet. Šli so v Francijo, Poljsko ali Bolgarijo. Večina pa je ostala v Srbiji in v beograjskem predmestju Mokrem Lugu ustanovila naselbino, v kateri naprej goji svoje šege in običaje. Kalmiki so mongolski narod. Prav za prav imenujejo sami sebe Halmike. Kalmik (odnosno Halmyk) je stara azijska beseda, ki pomeni ostanek.
Nerodne poljske poti držijo v oddaljeno naselbino, piše obiskovalec te naselbine. V naselbini slone fantički s poševnimi očmi ob vrtnih plotovih ter ravnodušno opazujejo tujca. Drugi se pode po travi in neka stara ženska kadi pipo ob vratih nizke hiše. Možje nimajo nobene zveze z bojevitostjo nekdanjega velikega mongolskega vojskovodje. Postali so kot vozniki ali krojači mirni meščani te dežele. Mlado dekle nam pokaže pot k vrhovnemu svečeniku v malem Budovem svetišču, ki je bilo postavljeno iz njihovih lastnih sredstev in z japonskimi darili.
Z globokim poklonom nas povabi bakša, kakor se imenuje drugi vrhovni svečenik, k vstopu v svetišče. Čudovito pisana slika se nam odpre. Na stenah vise med slikami Da-lai-lame (budističnega papeža), Bude (ustanovitelja budi/dčne vere) in vrhovnega svečenika, umetno tkane stenske preproge, pisani trakovi vise s stolpa in prinašajo moten sijaj v pravljično mračno sliko. Sredi prostora stoji širok lesen divan, na katerega se vleže vrhovni svečenik, kadar opravlja svoje molitve. Nasproti vhoda je oltar, okrog katerega se razpostavljene umetno izdelane podobe Bude in dalai-lame. Mnogo srebrnih posodic stoji pred slikami; to so daritvene posode.
Vrhovni svečenik govori neko mešanico ruskega in srbskega jezika. Na spoštljivih kretnjah, s katerimi nam razkazuje predmete, ki so mu sveti, spoznamo, kako zelo jih spoštuje. Ce se kdo kdaj nasmehne nad skromnimi žrtvami, ki jih Kalmiki darujejo svojemu bogu, potem govori svečenik o smislu teh žrtev. Svečenik prav dobro ve, da veliki Buda ne potrebuje teh posodic z vodo, toda vsak mu mora žrtvovati, da dokaže spoštovanje in ljubezen do njega. Buda spozna že v sami dobri volji dobro dejanje in tako mora vsak po svojem premoženju darovati posodice vode, riž, kruh, dragoceno olje in drugo.
Pod stropom visi velika bela steklena krogla, v kateri se zrcali vse. kar se godi v prostoru. Ta krogla predstavlja božje oko, kajti kakor se vse zrcali v krogli, tako bog vidi vse, kar ljudje počenjajo.
Budisti imajo svoje znamenje, to je kljukasti križ. Tudi v izvirnih Budovih spisih je znamenje kljukastega križa. Vrhovni svečenik pokaže prisotnim nemškim vojakom dragoceni posnetek izvirnika. Iz mnogih pisanih svilenih prtov, v katerih so skrbno zamotani listi spisov, privleče na dan list s kljukastim križem.
Po nazoru budistov predstavlja kljukasti križ razum in moč. Ce se hoče mlad par poročiti, potem na svečenikov divan napravijo iz riževih zrn obliko kljukastega križa. Na to znamenje potem ženin in nevesta sedeta in s tem je poroka končana. Ta obred naj mlademu paru podeli na skupni življenski pot razum in moč.
Kadar stopi v budistično svetišče posebno odličen gost, vzame svečenik v roke veliki obredni posodi, ki prekrižani dasta obliko kljukastega križa. S tem hoče označiti, naj bi bila odličnemu gostu podeljena razum in moč.
X Po smrti je izpovedal svoj zločin. Pred
časom je v ameriški državi Teksasu umrl bančnik Sawyer. V svoji oporoki je opozoril svoje dediče, naj skrbno pregledajo njegovo zapuščino in pokličejo k temu pregledu tudi policijo. Vpričo policije naj odigrajo neko gramofonsko ploščo. Dediči so v resnici izpolnilo željo zapustnika in izkazalo se je, da je bilo na plošči priznanje, kako je zapustnik pred 16 leti umoril svojega tovariša. Vsi podatki, ki jih je Sawyer zaupal plošči, so se izkazali za resnične. Umor je pred 16 leti zbudil velik preplah, vendar pa policija tedaj ni mogla najti morilca.
Zanimiva naselbina budističnih
Kalmikov pri Beogradu
V beograjskem predmestju Mokrem Lugu jftmja posebno pozornost tujca čuden stolp, ki mu pravijo kitajski stolp. Okrog tega Stolpa živi največja naselbina Kalmikov v Evropi. Nad tristo sinov starodavnega mongolskega osvojevalca Džingiskana se je tu naselilo.
Pred mnogimi stoletji so njihovi predniki pasli živino po neskončni tibetanski planoti. Po dolgih blodnjah so se naselili ob Donu. Toda tudi tu niso našli dokončne domovine. Ruska revolucija jih je spet prisilila, da so se izselili. Z vojsko generala Vrangla so prišli v Srbijo. Nekaj izmed njih je sprememb
V bodočnosti bodo mestni
msiisinonfi ljudje sami velikani
Rojstvo otrok in dajanje
imen na Japonskem
Že star! Egipčani so si pekli kruh
Že dolga stoletja je kruh glavna ljudska hrana. Na najstarejših egipčanskih spomenikih vidimo peka, ki mesi kruh in ga daje v peč. Deset stoletij pozneje so rimski peki bili že veliki mojstri v peki kruha in v Pompejih lahko vidimo čisto ohranjeno krušno peč. Žito je prihajalo s Sicilije. Peka kruha se od tedaj ni dosti spremenila. žito zdaj nekoliko skrbneje zmeljejo in kruh bolj okvasijo. Kruh se je od vsega na svetu še najmanj spreminjal. Kadar ga je primanjkovalo, je bila huda lakota. V tridesetletni vojni je Nemčija izgubila tretjino prebivalstva zaradi lakote, ker ni bilo kruha. Med francosko revolucijo so ženske najhuje kričale po kruhu.
Kruh, ki so ga jedli naši davni predniki, je bil siv, suh in poln res ječmena in ovsa. Da je kruh redilen, mora imeti nekatere važne snovi, ki so v otrobih. Tak z otrobi pomešan kruh je bil v starih časih glavna hrana delavcev, a je bil prav izdaten. Bel kruh ni zelo redilen. Iz bele moke, to je moke brez otrobov, so včasih pekli kruh samo bogati ljudje. Tudi v starem Egiptu so jedli bel kruh bogatini, medtem ko je ljudstvo otepalo ovseni kruh.
Peka kruha je prišla v Rim iz Grčije in prve javne pekarne so odprli dvesto let pred Kristusom, ko so bili Rimljani zavojevali Macedo-pijo. Kruh so pa tudi pekli pri vseh boljših rodbinah doma, kar so opravljali nalašč za to izučeni sužnji. Po padcu rimskega cesarstva so pekarne ostale v zasebnih rokah. Peki so se združili in ustanovili svoje društvo. Svojim odjemalcem so dostavljali na dom kruh ali pa moko, saj so družine rade pekle kruh tudi doma.
Egipčani so mesili kruh kar z nogami, in ta navada je ostala še v mnogih krajih do začetka tega stoletja. Prvi stroji za mešanje so znani že v starih časih in so se le počasi izboljševali do današnih dni. Poklic pekov ni bil zmerom lahek. V Turčiji in Egiptu so te siromake kar pobesili, če se je cena kruhu preveč dvignila. Če so jih zasačili, da so pekli kruh iz slabe moke, so jih kar z žeblji pribili za ušesa pred trgovinami. Dandanes kaj takega sicer več ne delajo, vendar pa se pogosto zgodi, da se ljudje razburjajo nad peki, če se jim zdi cena kruhu previsoka.
Duša neznanega japonskega vojaka napredovala v generala
Skoro vse države na svetu imajo po zadni svetovni vojni svoje neznane vojake. Japonska ga je pa imela že davno prej. Njegov spomenik je steklena omara v posebni dvorani velike vojašnice v bližini Tokija. Za stekleno steno je napis in krvavi papirji. V to dvorano stopajo Japonci kakor v cerkev, v kateri predstavlja oltar omenjena steklena omara. Pred njo se japonski vojaki globoko klanjajo. Zgodovina tega neznanega vojaka je nastopna:
Med rusko-japonsko vojno je neki japonski vojak, ki je prenašal zelo važno sporočilo, prišel naenkrat v nevarnost, da ga bodo ujeli kozaki. Preden so ga opazili, jih je bil zagledal že on. Pobegniti ni več mogel. Priti v ujetništvo, je bila za Japonce sramota, ki jo opere lahko samo smrt. Sovražniku izročiti te važne listine bi bil zločin, ki si ga
človek sploh ne more misliti. Vojak se ni prav nič obotavljal in je v naslednih trenutkih napravil harakiri. Z nožem si je razparal trebuh in je umirajoč potisnil v svojo trebušno votlino važne vojaške papirje. Kozaki se na hudo ranjenega Japonca niso dosti ozirali, toda japonski oficir, ki ga je pozneje našel, je takoj razumel žaloigro, ki se je morala odigrati. Sklonil se je nad mrtvega vojaka in je v njegovem trebuhu našel vojaško sporočilo, še istega dne so dušo umrlega vojaka povzdignili v čin podoficirja, nato je pa njegova duša redno napredovala in je danes že general.
Ko privedejo mlade japonske oficirje pred spomenik japonskega neznanega vojaka, jim njihovi predstojniki govore: »Japonski vojaki! To je edino mesto, kjer sme jokati japonski vojak!«
Nekatere ribe plavajo
z bliskovito naglico
, z bliskovito naglico švigne človeku izpred oči I in dostikrat še tedaj, ko je že zadet od trnka
Hitrost ptic je že precej znana, ni pa še toliko znana hitrost plavanja posameznih rib. Marsikdo, ki je opazoval v reki počasno plavanje rib, bo gotovo presenečen, ko bo izvedel, da hitrost plavanja nekaterih rib prav nič ne zaostaja za hitrostjo leta.
Neki Američan je ugotovil, da plavajo postrvi s hitrostjo 45 km na uro. Do te ugotovitve je prišel po številnih opazovanjih plavanja teh rib. Ko so se postrvi zbrale v skupino, je omenjeni opazovalec zagnal med nje kamen, nato pa so se preplašene ribe razpršile na vse strani. Takih poskusov je napravil brez števila in je naposled prišei do omenjene ugotovitve. Postrv pa gotovo tako hitro ne plava kakor vretenica. Splošno je zmagalo mnenje, da riba plava toliko hitreje, kolikor večja je. Tako težki losos lahko
in mora vleči za seboj še debelo vrv, plava izredno hitro. Tarpon, ki je do dva metra dolg, doseže s svojim vitkim telesom in močnimi mišicami hitrost 120 km na uro.
Na neki ladji so potniki opazovali skupino rib, ki je plavala proti ladji v obliki klina. Nenadno so se ribe ločile v dva oddelka, ki sta plavala mimo ladje. Ribe so se takoj nato spet zvrstile v obliko klina in so nato plavale pred ladjo. Ker se je pojav ponovil, so vsi potniki trdili, da so morale ribe plavati najmanj trikrat tako hitro kakor ladja, to je s hitrostjo 80 km. Približno tako hitro plavajo tudi morski volkovi. Tarpona prekaša v hitrosti samo mečarica, ki je najhitrejša in najmočnejša morska riba.
Pri hoji kaže človek
Hoji vtisne med drugim svoj pečat že sam poklic. Vojak hodi čisto drugače kakor plesalec na vrvi, mesar spet drugače kakor znanstvenik, gospodinja spet drugače kakor prodajalka. Prav tako se razlikuje hoja
svoje lastnosti
strastnega človeka od hoje mirnodušneža. Tudi lahkomiselnež hodi čisto drugače kakor preudarnik. S preučevanjem načina hoje so ugotovili značilnosti človeškega značaja. Tako pomenijo veliki koraki in pri hoji
naprej nagnjeno gorno telo častihlepnost, toda brez potrebne odločnosti. Lahko pojmovanje življenja kakega veseljaka se izraža tudi v lahki hoji. Ljubezniv in odkrit človek hodi s skladno iztegnjenim sprednim delom noge, s postransko držo glave in pa ziblje se pri hoji. Slično hojo imajo tudi delavni in nezlomljivi ljudje, samo da pri hoji ne premikajo ramen in tudi glave ne drže postrani. Ljudje, ki se pri hoji v kolenih zelo šibijo in se nato zopet vzravnavajo, so duševno zelo obremenjeni. Približno enako, samo bolj počasi, hodi tudi črnogled človek. Njegova drža je vase pogreznjena in njegove roke so pri hoji skoro mrtve. Preudarnega človeka takoj spoznaš po njegovih preudarnih in pozornih stopinjah. Tak človek se premika enakomerno naprej s pogledom, uprtim v zemljo. Prav nasprotno pa lahko ugotoviš pri trmastem človeku, ki hodi hitro in izzivalno in se tudi zelo nerad izogiblje. Moder človek, ki mnogo tuhta, se pri hoji drži bližine hiš, da laže v miru sledi svojim mislim. Ljudje, ki se spotikajo in zadevajo, so navadno raztreseni. Proti zemlji nagnjena glava in drža telesa odkrivata človeka, ki ima nagon za prikrivanje. Radovedneži in ljudje, ki vse radi povedo, se pri hoji zmerom zaletavajo v ljudi, s katerimi gredo.
Zanimivosti
X Spomenik v Španiji padlim Italijanom.
Iz Madrida poročajo: Na željo Duceja in ge-neralisima Franca je bil v Saragossi postavljen spomenik italijanskim legionarjem, kii so slavno padli v Španiji. Spomenik je postavljen v obliki visokega stolpa z velikim križem, okrog katerega so postavljeni drugi manjši križi. Ob straneh se dvigajo štirje loki, ki sestavljajo vhod v cerkvico, držečo se spomenika. 4000 padlih Italijanov počiva zdaj na 170 vojnih pokopališčih, vendar bodo njihove zemske ostanke položili pod ta' spomenik k večnemu počitku razen 480 vojakov, ki so padli pri zavzetju Santanderja in imajo že svoj spomenik. Denar za postavitev spomenika je dal Duce.
X Velikanski nasip ob Dnjepru so pognali v zrak. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča z vzhodnega bojišča, da so Rusi zaradi umaknitve uničili velikanski nasip ob Dnjepru, ki je usmerjal vodo reke v Dnjeprostroj in omogočal delovanje ene največjih električnih central Rusije. Nasip je bil pognan: v zrak z mnogimi tonami dinamita. Z njim so bile uničene tudi vodnoelektrične naprave v bližini nasipa. Za gradnjo nasipa je bilo potrebno šest let dela. Delalo je okrog 50.000 delavcev, kar kaže na važnost te vodnoelektrične naprave, ki so jo bili Rusi prisiljeni uničiti. Zadošča navesti, da je električna centrala imela devet turbin, izmed katerih jO vsaka oddajala 80.000 konjskih sil. Ta centrala je zalagala z električnim tokom vse naprave južne Rusije do Rostova. Z uničenjem; nasipa pri Dnjeprostroju so Rusi ustavili delo več sto tvornic, ki so delale za potrebe vojne.
X Rooseveltova mati umrla. Po vesti iz New Yorka je 7. t m. umrla mati ameriškega državnega predsednika Roosevelta.
X Rooseveltov zastopnik pri sv. stolici je odpotoval v Rim. Z letalom je prispel v LizbonO Mirron Taylor, zastopnik predsednika Zedinjenih držav pri sv. stolici. Iz Lizbone je potoval v Rim, kjer je prevzel posle kot Rooseveltov zastopnik pri sv. stolici. Z njim je prispela tudi njegova žena.
X Slovaška v borbi proti Zidom. Slovaška ima že vrsto protižidovskih zakonov, ki jih počasi izvaja. Kljub temu je pa po slovaških uradih, predvsem pa v zasebenih podjetjih še zmerom precej Židov. Nekateri so celo še na vodilnih mestih. Zato je minister za notranje zadeve dva meseca potoval po Slovaški in iskal primerne kraje, v katere bodo naselili Žide. Slovaška vlada misli namreč pregnati vse Žide ne samo iz Bratislave, temveč tudi iz vseh drugih slovaških mest, ki imajo nad 5000 prebivalcev. Za stanovanje Židov bodo zgradili posebne barake, uporabljali pa bodo Žide pri
cestnih, kanalizacijskih in regulacijskih delih. Na svojem potovanju je minister naletel tudi na neko sladkorno tvornico, v kateri so nekateri vodilni židovski nameščenci imeli mesečnih dohodkov od 80.000 do 120.000 slovaških kron. Vse te Zide je minister takoj poslal v delavsko taborišče, odkoder hodijo v tvorni-nico na delo kot navadni židovski delavci in prejemajo tudi delavske mezde.
X Nove odredbe glede Zidov v Nemčiji. Nemški uradni list objavlja z dne 1. septembra odredbe oolicije, s katerimi je Zidom od 6. leta starosti naprej prepovedano pojaviti se v javnosti brez posebnega znaka, to je brez židovske zvezde, katero morajo nositi na levi prsni strani Zidom je nadalje prepovedano oddaljevanje od bivališč brez posebnega oolicijskega dovoljenja.
X Napad na dva člana japonskega konzulata v Hankeu. Skupina kitajskih strahoval-cev jc izvršila napad na dva člana japonskega konzulata v mestu Hankeu, ki je zasedeno od Japoncev. Eden izmed članov je hudo ranjen Napadalcem se je posrečilo pobegniti. Japonska oblastva so uvedla temeljito preiskavo
X Velike povodnji na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo, da je nastala te dni velika povodenj v transilvanski nižini. Voda se je razlila tudi po mestu Kološvaru, ki že 60 let od poplav ni bilo tako hudo prizadeto. Skoda je velika. Poplava je terjala tudi več človeških žrtev Vlada je nemudno ukrenila vse potrebno za reševanje Tudi v veliki madžarski nižini so se vse reke dvignile zaradi deževja Mnogo rek se je razlilo čez bregove. Voda iz reke Koroša je dosegla mestece Deš Posebno hudo škodo je poplava napravila v tamkajšnih tvornicah. Tudi reka Sapoš se je razlila čez bregove. Razdrla je nekaj mostov in preplavila več krajev. Posebno hudo je bilo v južni Madžarski prizadeto mesto Seget. Tudi tam je več mestnih okrajev pod vodo. Nadalje je poplavljeno mestece Hodmezovašarheli. Železniški promet je bil v vseh poplavljenih področjih prekinjen
X V primeru izpraznitve nameravajo uničiti Petrograd. Sovjetska vlada je zapovedala braniti Petrograd do zadnega moža, kakor beremo v nemškem časopisju, in uničiti vsako hišo. Za izvedbo te obrambe in uničenja je imenovan poseben svet šestih mož, ki ima v mestu in v okolici popolno oblast. Predsednik tega sveta je maršal Vorošilov.
x Sovjetski padalci na Madžarskem. Časopisje poroča, da so pri neki vasi na gornjem Madžarskem našli dva sovjetska padalca. Eden se je bil med skokom zapletel med vrvi pri padalu in se zadušil, drugi pa je bil pri doskoku malo ranjen.
y Angleški novinarji so že v Perziji. V perzijsko prestolnico Teheran so po poročilu nemškega tiska prišli prvi Angleži pretekli ponedeljek Bili so to dopisniki angleških listov v uniformah.
X Milijon ljudi se je iz Petrograda izselil. Po poročilih finskih listov je v petrograj-skem okrožju zdaj nad tri in pol milijona vojakov i.i civilistov. Več kakor milijon civilistov se i? iz mesta izselilo.
X Trije talci ustreljeni za napad na nemškega vojaka v Franciji. Pariški listi z dne 6. t. m. objavljajo nasledni razglas: Po napadu na pripadnika nemške vojske je bilo 22. avgusta razglašeno, da bodo za vsak nov napad ustreljeni talci. Navzlic temu opozorilu je 3. septembra spet postal žrtev napada član nemške vojske. Izid preiskave kaže, da je krivec neki francoski komunist. Kot odgovor na to podlo dejanje so bili 6. septembra ustreljeni trije francoski talci.
X ženi Roosevelta in Churchilla sta prijateljici komunistov. Iz Rima poročajo, da ženi ameriškega predsednika Roosevelta in angleškega ministrskega predsednika kažeta nenavadno navdušenje za boljševištvo, da bi podprli nasproti Rusiji prijateljsko politiko svojih možev. Bolj delovna kakor Churchil-lova žena je Rooseveltova žena, ki se ne zadovoljuje z delovanjem v salonih in na dobrodelnih prireditvah, temveč nastopa tudi
kot predavateljica. Prijateljsko navdušenje obeh žen za boljševištvo je tem bolj čudno, izvaja rimska vest, ker sta obe zastopnici bogatega ženstva. Churchillova in Rooseveltova žena sta preživeli in še preživljata svoje dneve v bogastvu ob številnem služabništvu.
X Štorklje odhajajo na jug. Iz posameznih nemških krajev so štorklje že odletele proti jugu, kjer bodo prezimile. V Nemčiji so štorklje pod zakonsko zaščito. Zato se natančno lahko ugotovi, da jih je v Nemčiji 40.000. Vse štorklje imajo tudi popisane. Posebno zaslugo ima v tem pogledu ptičja opazovalnica v Rossittenu, ki je med drugim ugotovila, da lete štorklje, ki gnezdijo vzhodno od Vezere, na jug čez Balkan, vzhodno Sredozemsko morje, Palestino in Egipt ob Nilu navzgor vse do Južne Afrike, medtem pa lete vse štorklje zahodno od Vezere na isto mesto čez Francijo in Španijo. Zanimivi so tudi poskusi, ki so jih napravili z mladimi štorkljami pred poletom na jug. Več mladih štorkelj, ki Si, gnezdile vzhodno od Vezere so prepeljali v Sssen in so jih tam izpustili. Človek bi pač mislil, da bodo letele na jug z ostalimi tamošnjimi štorkljami čez Francijo in Španijo. Pa ni bilo tako. Vse tjakaj privedene štorklje so začele takoj leteti proti vzhodu, nate pa po znani poŽi svojih prednic proti jugu čez balkanske države in dalje. Med letom štorklje posamezna afriška plemena tudi pobijajo in streljajo. Tako se je zgodilo že večkrat, da -so se vrnile v Nemčijo nekatere štorklje s prestreljenimi perutmi. Nekatere so prinesle s seboj tudi puščice, ki so jim prebodle telesa.
Veliki roii kobilic v Indiji. Po poročilih iz Karačija v severnozahodni Indiji so se pojavile v tamošnjih pokrajinah kobilice v nepreglednih rojih. Kobilice so uničile skoro vso letošnjo žetev pšenice, zaradi česar bo imela vlada velike težave s prehrano ljudstva
X Bivši francoski poslanec žrtev napada.
Iz Pariza poročajo: Te dni je v Parizu postal žrtev napada bivši francoski komunistični poslanec Marcel Gitton, ki je po sklenitvi premirja pristopil k francoski ljudski stranki pod vodstvom Doriota. Napadalec, ki se je pripeljal na kolesu, je na Gittona oddal več revolverskih strelov. Gitton je bil nevarno ranjen in prepeljan v bolnišnico. Napadalcu je usnelo pobegniti
X Vaje angleške posadke v Hongkongu. Iz Hongkonga poročajo, da se čete tamkajšnje angleške posadke in drugi dobrovoljci udeležujejo vojaških vaj, ki so se začele pretekli teden. Vaj se udeležujejo tudi pomorske in letalske sile v Hongkongu.
X Med vojno umre manj ljudi, bolnih za sladkorno boleznijo. Prva svetovna vojna je bila v srečo bolnim za sladkorno boleznijo. Pravijo, da jih je v tistih dolgih letih vojne umrlo za polovico manj kakor v prejšnih mirnih časih. Dolgo so to nazadovanje umrljivosti sladkornih bolnikov pripisovali dejstvu, da so ljudje v vojnih časih pojedli mnogo manj mesa kakor prej. To mnenje pa se je pozneje izkazalo za zmotno. Bolnim za sladkorno boleznijo namreč mesna hrana prej koristi, kakor pa škoduje, seveda, če ni mastna. Da je med prejšno svetovno vojno umrle toliko sladkorno bolnih manj kakor v mirnih časih, je bil glavni vzrok v pomanjkanju maščob, ki so za te bolnike najhujši strup. Če poleg tega primanjkuje, kar se v vojnem času rado zgodi, še kruha, krompirja, riža, testenin in drugih živil, ki vsebujejo tem bolnikom škodljivi škrob, kako se potem sladkornik ne bi pozdravil. Imeti pa mora seveda dovolj takšne hrane, ki ga kljub pomanjkanju sladkih, mastnih in močnatih jedi drži pokoncu.
X Vzgojitev petelina s tri metre dolgim repom. Na Japonskem imajo zelo razvito pe-rutninarstvo. V najnovejšem času so Japonci zgojili postavnega, kakor sneg belega petelina, ki ima nad tri metre dolg rep. Na neki perut-ninarski razstavi je prejel prvo nagrado. Ponaša se drugače še z eno posebnostjo, in sicer s to, da lahko kikirika do dvajset sekund, ne da bi mu bilo treba zajeti sapo.
Miš in njeni otroci
Mehiška basen
Miš je poslala svoje otroke po svetu, da bi se česa naučili in ji potem povedali, kaj so videli. Prva miška je komaj stopila skozi vrata, pa se je prestrašena vrnila in rekla:
»Zagledala sem velikana, imel je velikanska ušesa in debel kožuh, migal je z repom in govoril s hripavim glasom: ,Hov-hov!'<
»Ti velikani ti ničesar ne store, ni treba, da se jih bojiš,« je odvrnila mati.
Druga miška, ki se je upala na dvorišče, je pripovedovala z velikim strahom: »Zagledala sem sultana, ki je stopal ponosno in domišljavo sem in tja, dvoril z vzdignjenim grebenom svojim haremskim ženam in kričal: .Kikiriki!'«
»Ne boj se,« je dejala stara miš, »ti domišljavi sultani, ki ne delajo ničesar drugega, kakor dvorijo svojim ženam, se ne ponižajo niti toliko, da bi te pogledali.«
Tretja miška je izostala dalje časa, a se je vrnila zelo zadovoljna: »Videla sem dobro ženo. Ležala je zvita ob peči, imela je oči zaprte in je molila.«
»Tistih, ki molijo, pa se le varuj!« je vzkliknila izkušena miš.
Za smeh in kratek lat
INDIJANEC PRVIČ PRI TELEFONU
Mehikanski Indijanec, ki svojega naselja še ni bil nikdar zapustil, je moral po opravkih v glavno mesto Mehike. V mestu se je komaj znašel, ker je vsak trenutek pred njim razgrinjal nova odkritja. Tako mu je v hotelu predvsem ugajalo dvigalo. V sobi, v katero ga je spremil hotelski sluga, ga je presenetila tekoča topla in mrzla voda.
Vse to je pa bila malenkost proti telefonu, ki ga je opazil na nočni omarici. Skrbno si ga je ogledal od vseh strani, nato se je pa le opogumil in je hotelskega slugo povprašal, ali bi lahko naročil tudi par čevljev, če bi začel govoriti v aparat. Sluga mu je seveda t- potrdil. Indijanec je plaho segel po slušalki in jo nesel k ušesu. Toda komaj jo je pritisnil na uho, je odskočil kakor od strele zadet, spustil slušalko in kakor obseden pričel letati po sobi. Sluga se je močno prestrašil, ker se je bal, da se mu ni kaj pripetilo.
Indijanec je ves zasopihan komaj spravil iz sebe besede: »Pomislite, ne da bi bil spregovoril besedo ali pa sploh omenil čevlje, me je iz aparata nekaj vprašalo: .Katero številko, prosim? ...'«
MOLČATI ZNA
Gospodinja (služkinji): »Slišala sem, Špela, da imate prijatelja. Ali zna tudi molčati?«
Špela: »O, pa še kako. Hodim že štiri tedne z niim, pa mi še ni povedal niti svojega
imena!«
PRAV JE POVEDAL
Učitelj: »Gašperček, kdaj je najboljši čas za nabiranje sadja?«
Gašperček: »Kadar je pes privezan.«
USTREŽENO MU BO
Novi najemnik: »Soba mi ugaja, samo tis^a preproga na steni se mi zdi tako mrtva.«
Stari najemnik: »Le počakajte malo, zvečer bo že živa.«
PRI VOJAKIH.
Podoficir: »Janez, kaj storiš najprej, če hočeš očistiti puško?«
Janez: »Najprej pogledam na številko.«
Podoficir: »Zakaj pa?«
Janez: »Da bi ne očistil tovariševe puške.«
ODŠEL JE OD DOMA pred dnevi fant 16 let star; oblečen je v slabe plave hlače, nosi belo srajco s plavimi progami, plav klobuk in čižme. Kdor bi ga videl, ga naj prijavi najbližji orožniški postaji, da ga primejo in obvestijo vrhniške orožnike. — Kdor ga prijavi, dobi 500 — lir nagrade.