KOPALKA
Tone  Pavček
Med vrbami, med sencami se je ljubila z rožami.
Roke nemirne, gladke, čiste nalahno božale so liste.
Bilo je, kot bi cvetni prah ji risal sanje po rokah,
da je zaznala duša njena skrivnost, ki ji ne veš imena.
Skrivnost, ki ob srečanju z ljudmi se ko privid in sen zgubi.
Le komaj da jo je zaznala.
In zdaj jo znova bo drugje iskala.
A tam med vrbami odslej od rož dehtelo bo po njej.
452