DROBNO GOSPODARSTVO Družbeni sektor v senci zasebnega ' V prejšnjem srednjeročnem obdobju (1981-85) ni bila za Bežigradom ustanovljena niti ana nova enota drobnega go- , spodarstva v družbenem sektor- j|. jtr Prihajalo je sicer do reorga- . nizacij, kl pa so pripeljale le do zmanjšanja Stevila zaposlenih. Zasebni sektor pa je v tem ob- dobju zabeležil veliko številčno rast in hitrejši trend zaposlova- nja. Ob koncu leta 1985 je bilo v občini vsega skupaj 18 enot drobnega gospodarstva v druž- benem sektorju (med njimi sta ,., dve pogodbeni organizaciji .^.združenega dela) in kar 1.040 )o rednih enot drobnega gospodar- , ftva v zasebnem sektorju. i( ,, Kljub temu je v tem obdobju . družbeni sektor zaposloval 1.763 delavcev, zasebni pa ie 897. Zakaj takšna razhajanja? V gradivu projekta razvoja drobne-ga gospodarstva. ki ga je v za-četku oktobra obravnaval beži-grajski izvršni svet. je občinski komite za družbenoekonomske odnose v kratkem navedel na-slednje razloge: zasebm sektor se razvija hitreje zarad! hitrejše-ga in enostavnejšega postopka ustanovitve enote, enostavnejše-ga poslovanja, ugodnejSih kre-ditnih možnosti in davčnih ugodnosti; financiranje razvoja drobnega gospodarstva poteka v bančnem sistemu ločeno za družbeni in za zasebni sektor; obrestne mere se sicer četrtlet-no spreminjajo, vendar pa je ce-na posojil na splošno ugodnejša za zasebni kot za družbeni sek-tor (v družbenem sektarju na-mreč velja splošna obrestna me-ra kot za gospodarstvo v celoti); čeprav gre za organizacije drob-nega gospodarstva. kar pomeni da združujejo malo zaposlenih, se ukvarjajo s posamično tnalo-serijsko proizvodnjo ali storitva-mi, nimajo nikakršnih prednosti pred ostalimi gospodarskimi gi-ganti - zakonodaja je v tem pri-meru enaka za vse Enote druž-benega sektorja drobnega go-spodarstva, ki se glede obsega svoje proizvodnje in zakonodaje velikokrat znajdejo v položaju, ko niso ne krop ne voda - ne obrtna delavnica ne gospodar-Ska organizacija združenega de-la, se zato olepajo s problemi kreditne, davčne in prostorske politike, ki niso primerne njiho-vemu razvoju. In če je občinska skupsčina napravila v zadnjih le-tih velik korak naprej pri odpira-nju možnosti za razmah-zaseb-nega obrtnega sektorja, ostaja pri družbenem zavezanih rok, saj vse tovrstne predpise tako kot za združeno delo sprejema republiška skupščina PREMAJHNO ZANIMANJE ZA USTANAVLJANJE POZDOV Kljub temu pa so se v občini vsaj na enem področju ponudile obema sektorjema enake mož-nosti - na prostorskem. V letoš-njem letu in tudi ze prej je bila večina aktivnosti občinskega ko-miteja za družbenoekonomske odnose in izvršnega sveta osre-dotočena in organiziranje, pri-pravo na gradnjo obrtnih delav-nic v industrijski coni BP 6/4 (po prejSnjih oznakah BP 10). V prvi fazi bo na tem področju zraslo 11, kasneje pa še 14 delavnic drobnega gospodarstva. med njimi tudi POZD Plastor. Vojko Rajiter, direktor in ustanovitelj pozda je povedal, da bo prva faza gradnje njihovih obrtnih delavnic končana že le-tos. Tako bodo vanje najprej preselili orodjarno, upravo in prostore za brezprašno izdelavo medicinskih pripomočkov - na 1.500 kvadratnih metrih uporab-nih površin. V drugi in tretji fazi bodo zgradili ie novo hato za predelavo plastike in skladišče ter halo za montažo firpalk, vži-galnikov ter drugih izdelkov. Do leta 1991 bodo tako pridobili 3.500 kvadratnih metrov površin, naložba v prvo fazo pa znaša 670 milijonov dinarjev. Pogodbena organizacija zdru-ženega dela (pozd) je v družbe-nem sektorju drobnega gospo- darstva spioh posebnost, ki po-staja v zadnjem času. še posebej upoštevajoč morebitne ustavne spremembe, zanimiva. Od osta-lih organizacij drobnega gospo darstva se namreč razlikuje po načinu ustanovitve in po načinu delitve ostanka čistega dohod-ka. Pogodbeno organizacijo na-mreč ustanovi posameznik s po-sebno pogodbo z zaposlenimi in to tako, da vloži v organizacijo celotna zagonska sredstva, ki so potrebna za začetek in nadaljnje delo. Sredstva se mu po pogod-bi obrestujejo, vsako leto vrača-jo, na leto pa prejme tudi po-godbeno določen in zakonsko opredeljen del čistega dohodka obratovalnice. Seveda pa takšno vlaganje zasebnega kapitala ustanavljanje novih pozdov ni preveč zanimivo in donosno, saj se vsaj v zadnjem času bolj iz-plača vložiti jn vezati denar v banki, kjer obresti niso obdavče-ne, kot pa prevzeti nase ves rizi-ko poslovanja in obveznost, da mora ustanovitelj pozda tako za-služeni denar še za nadaljnjih pet let vlagati v obratovalnico, če želi uveljaviti oprostitev plači-la davka na zasluženi znesek. Od leta 1974 je bilo v Sloveniji ustanovljenih le 24 pogodbenih organizacij združenega dela. V Jugoslaviji pa so te številke pre-cej višje, tudi zaradi drugačne zakonodaje, kot je povedal Voj-ko Rajšter, ki je med drugim predsednik grupacije pozdov v splošnem združenju drobnega gospodarstva Slovenije. Drugje v domovini se namreč pozd lah-ko ustanovi le z desetimi odstot-ki denarja ustanovitelja, ostalo prispeva družba. PLASTOR NADOMEŠČA UVOZ MEDICfNSKIH PRIPOMOČKOV Danes, dvanajst let po ustano-vitvi, sta Vojko Rajšter in njegov sin Aleš, ki ga bo po upokojitvi zamenjal pri vodenju pozda, lastnika le še treh odstotkov sredstev Plastorja. Namen po-družbljanja je bil dosežen. Poleg tega je organizacija ponudila 55 novih delovnih mest. na tujih tr-gih ustvarja od 30 do 40 odstot-kov svojega celotnega prihodka in je v marsičem nadomestila uvoz, predvsem v zdravstvu. Najpomembnejši proizvodni program Plastorja je izdelava medicinskih pripomočkov, ki jih je bilo treba še do nedavnega uvažati. Izdelujejo rokavice za enkratno uporabo, plastične brizgalke, sterilno sponko za popkovino, vrečke za sterilizaci-jo, ki jih je moč neprodušno za-preti, in drug plastični medicin-ski pribor. Še posebej pa so po-nosni na poseben stolček in ko-lektor urina za prestrezanje srednje vode pri otrokih do šti-rih let, ki so ga zasnovali in izde-lali skupaj s strokovnjaki Ijub-Ijanske Mestne otroške bolnice in ki ga bodo izvažali v Združene države Amerike, Kanado, na Ja-ponsko, v države zahodne Evro-pe in v Sovjetsko zvezo. Po-memben del njihovega proiz-vodnega programa predstavlja tudi proizvodnja črpalk za od-vodnjavanje, izdelovanje raznih orodij za industrijo ter delov za industrijske akumulatorje. Svojo prihodnost so pri Plastorju zas-novali predvsem na usmerjeno-sti v program medicinske opre-me. Gospodarstvo takšne majh-ne proizvodne enote še kako po-trebuje, a žal prenekateri potre-ben in izvedljiv nov proizvodnji program obtiči pred barikado predpisov, zakonov, potrdil, ži-gov - pred birokratsko papirno vojno. VIDA PETROVČIČ