OI.ASILO SOOIJIUSrteVI IITBSS OnOTVIH MVDI CEtJSKKO* OKBUm cei^e, petek, 10. februarja 1956 leto vil — st. 6 — cena 15 din Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celie, TIIot trg 3 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo «4-33 uprava 25-23 — Tek. rafc. 620-505-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na ročnina 500. polletna 250. čefrtletna 125 dii — Izhaja vsak petek — Poštnina plačan T gotovini — Rokopisov ne vraiamn KONFERENCA Z K S ZA CELJSKI OKRAJ Družbeno upravljanje je najboljša šola za utrjevanje socialistične zavesti in morale v torek, 7. februarja je bila v dvorani Narodnega doma v Celju redna letna konferenca ZK Slovenije za celjski okraj. Razen 172 dele- gatov, ki so zastopali 3448 članov in 152 osnovnih organizacij, so temu pomembnemu zboru komunistov prisostvovali tudi član izvršnega ko- miteja CK ZK Jugoslavije tov. FRANC LESKOŠEK-LUKA, organizacijski sekretar CKZKS tov. VIDA TOMŠIČ, član izvršnega komiteja CKZKS tov. VIKTOR AVBELJ, ljudska poslanka tov. MICA SLANDER, nekateri zastopniki okrajnih komitejev, med njimi tudi član okrajnega komiteja ZK iz Krapine. Po izvolitvi organov konference, je o nalogah komunistov pri graditvi socialistične družbe podal obširno poročilo sekretar okraj- nega komiteja ZK tov. FRANC SIMONIC. Iz njegovega poročila po- vzemamo naslednje: Izvleček \i poročila sekretarja tovariša SimorJčs UT»doma je govornik obravnaval uspehe v našem go&podarsikem in druž- benem razvoju v času od zadnje okraj- ne konferenze ZK. jMedtem ko smo v našem družbenem, gospodarskem m političnem življenju močno napredova- li, se je hkrati na široko razvijal in uveljavljal sistem družbenega satno- Hpravljanja in krepili so se med de- lovnimi ljudmi socialistični odnosi. V tem obdobju je večina našega članstva Zveze kc-munisitov prebredla najtežje obdobje dezorientacije, nedelavnosti in brezperspektivnosti. Uspehi na vseh po- ljih družbene dejavnosti so vidni. Če v tem pogledu oocnjujemo dosedanje de- lo in napredek, lahko rečemo, da so organizacije Zveze komunistov v zad- njem letu vendarle prelomile z nepra- vilnimi pojmovanji, metodami in iz- krivljanji, ki so se po VI. kongresu ZKJ v mnogih naših organizacijah še občutile. Razen redkih izjem je v vseh organizacijah ZK premagana nejasnost glede dela, metod in persipektiv. Kljub temu pa je še vedno nekaj organizacij, predivsem vaških in tereiisikih, v kate- rih še ni prevladal duh VI. kongresa ZKJ. V teh organizacijah je še vedno čutiti notranja trenja, medsebojna ob- računavanja, neaktivnost in nedisci- plino. V kmečkih, zaostalejših področ- jih pa člani ZK še vedno radi podle- gajo religioznim in reakcionarnim vpli- vom. Zaradi takih slabosti mnogokje komunisti še ne predstavljajo resnično organizirano politično silo, ki bi usmer- jala celotno na>šo družbeno dejavnost v številnih oblikah družbenega samo- upravljanja. Marsikje komunisti ne usmerjajo javnega mnenja in ne kaže- jo delavnim množicam jasne perspekti- ve. Takemu stanju je glavni vzrok v tem, da je družbeno politična razgleda- nost članstva naših organizacij še nezadovoljiva. Iz te osnovne slabosti izhajajo še druge kot je oportunizem, brezperspektivnost, pomanjkanje poli- tične zavesti, nesposobnost v reagira- nju na nepravilnosti in slabosti itd. Ponekod tudi sam socialni sestav osnov- nih organizacij odteguje članstvo od prebivalcev. To je predvsem opaziti na podeželju, kjer so organizacije v veči- ni sestavljene iz nameščencev, ki ži- vijo odmaknjeni od problemov na va- si. Mnogi komunisti še premalo javno delajo, zato niso ljudem v pomoč pri reševanju perečih problemov, saj jih ljudje pogosto niti ne poznajo. V nadaljevanju svojega poročila je tovariš Simonič govoril o velikih uspe- hih desetletne socialistične graditve ter poudaril, da ni bilo lahko iz zaostale agrarne in poLkoionialne dežele doseči tako velike uspehe na področju gospo- darstva, predvsem pa v razvijanju so- cialističnih družbenih odatiosov, kar vse je osnova za izredni medcarodni ugled, ki ga uživa naša dežela v svetu. Kljub vsemu temu pa ugotavljamo, da politično razpoloženje množic še ni tako, kot bi spričo naših gospodarskih, družbenih in zimanjepolitičnih uspehov laliiko bilo. Zavest delovnih ljudi in privrženost načelom socializma se je vsekakor okrepila, saj je socializem v Jugoslaviji že tako dejstvo, da ga tudi sovražniki ne upajo več frontalino na- padati, pač pa skušajo s svojim vri- vanjem in individualnim delovanjem škodovati v našem gospodarstvu in v našem družbenem upravljanju, torej na najvažnejših in najbolj občutljivih področjih. Prav naše gospodarstvo je zahtevalo ves čas po osvoboditvi naj- večjih žrtev in naporov in je tudi se- daj eno naših najvažnejših vprašanj, kateremu so naše organizacije ves čas posvečale največ sikrbi in svojega de- la. Doseženi uspehi pa temelje pred- vsem na predanem in požrtvovalnem delu stotisočev komunistov Jugoslavi- je, pri čemer so tudi naši člani in or- ganizacije prispevale svoj delež. du z likom komunista in komunistične moi-ale, temveč so v nasprotju z osnov- nimi zakonitimi predpisi. I^av zaradi tega je potrebno, da te pereče probleme s področja utašega družbeno ekonom- skega razivoja, kjer vodimo najtežjo bitko, pravilno razumemo ter jih vztraj- no pojasnjujemo delovnim ljudem. Le tako bomo izboljšali življenjske pogo- je, zato ob tem vprašanju delavski raz- red ne more stati ob strani. Kajti uspe- hi, hitrejši ali počasnejši socialistični razvoj ni odvisen samo od predpisov, kot večkrat tolmačijo najrazličnejši bi- rokrati, temveč predvsem od komuni- stov, njihovih metod in vsebine dela. Ko je tovariš Simocič govoril o ko- ristnosti enakomernega gospodarskega razvoja v vsej državi, je omenil šovi- nistične in nergaške pojave v zadnjih letih tudi v vrstah komunistov. Iz tega se da zaključiti, da so se v naše or- ganizacije vrinili posamezniki, ki jim ni osnovni cilj napredek in socializem, temveč osebne koristi. Napak pa bi bi- lo, da . bi take in podobne slabosti po- sploševali na vse komuniste, saj so bili ravno oni tisti, ki so v našem uspešnem razvoju največ storili. Področje, katerega komunisti zane- marjajo, je vzgajanje in usmerjanje gospodarskega aparata v smislu vode- nja gospodarstva po socialističnih na- čelih. Večkrat naši politični kadri kloni- jo pred gospodarskim aparatom, ki je včasih poln starih, kapitalističnih gle- danj m navad in tako zavirajo socia- listično gospodarstvo ter vnašajo zme- do. Naši odgovorni tovariši po podjet- jih, ki vidijo samo svoje ozko področje dela in ki gledajo napredek samo skozi dinar, stroje in tovarno, so največkrat žrtve takih stremljenj. Ko je govoril o našem gospodarskem razvoju je osmešil razna »strokovnja- ška« premlevanja nekaterih strokov- njakov, ki so trdili, da bo naša zaostala industrija zaradi novih tovarn drugod po di-žavi iz konkurenčnih razlogov morala propasti. S takimi šovinistični- mi stališči skušajo ti strokovnjaki dez- orientirati delovne množice ter jih od- vrniti od največjih nalog. Res je, da so naši industrijski obrati pretežno stari, toda ogromno je bilo po zaslugi skupnosti in komuniistcv obnovljene- ga, predvsem pa so vsi obrati povečali svoje kapacitete. Šele v zadnjem času je investicijska mrzlica popustila. V NOVI OKRAJNI KOMITE ZK SO IZVOLILI 31 ČLANOV v novi okrajni komite ZK so bili izvoljeni: Ančik Jože, Aškerc Anton, Atlagič Božiča, Cvenk Miran, Grešak Ivan, Grm Tone, Herman Edo, Jerman Riko, Jošt Jože, Jamnikar Ivo, Kovač Ivo, Kotar Alojz, Libnik Lojze, Lojen JoSko, Lufaej Franc, Marolt Jože, Med- ved Albin, Močilnik Anton, Mrevlje Jože, Omladič Milica, Ocvirk Pavla, Pelko Cveto, Pokom Nina, Ravljen Stane, Rehar Albin, Simonič Franc, Tekavc Jože, Zupane Franc, Zupan Anton, Žen Jakob in Žgank Nestl. V revizijsko komisijo pa so bili iz- voljeni Babič Matevž, Kokalj Stane, Krivec Alojz, Loštrk Milan in Stegnar Andrej. ZA SEKRETARJA KOMITEJA SO PONOVNO IZVOLILI TOV, FRANCA SIMONICA Novoizvoljeni okrajni komite je po zaključku konference ia svoje srede izvclil 9 članski sekretariat. V sekre- tariat so bili izvoljeni Ančik Jože, Lu- bej Franc, Marolt Jože, Simonič Franc, Žen Jakob, Pelko Cveto, Ravljen Sta- ne, Jerman Riko in Cvenli Miran. Za sekretarja so ponovno izvolili tovariša Franca Simoniča. Z družbenimi sredstvi bomo morali smotrnejše gospodariti Tudi v bodoče bo treba obnavljati predvsem zastarele obrate, toda osnov- na naloga bo, da bod- komunisti ne- nehno skrbeli za čimboljše izkorišča- nje obstoječih kapacitet ter da bomo na področju stmilnosti in proizvodnje storili več, kot doslej. Posebno bo tre- ba siki-beti, da bomo izboljšali sisiem dela po normah in odločneje kot do- slej uveljavljali socialistčini način na- grajevanja. Predvsem komunisti v pod- jetjih bodo morali usmerjati dejavnost sldadno našemu socialističnemu raz- voju, saj morajo budno spremljati naš razvoj in biti kos vsem nalogam, ki jih družba postavlja pred njih, kajti prav zato jim je družba zaupala tako odgo- vorno mesto. Kljub novim smernicam v investi- cijski politiki bomo letos še nadalje- vali nekatere nedokončane objekte in izpopolnjevali zastarele obrate, toda tega bo manj. Mnogo več skrbi bomo v bodoče posvetili objektom družbene- ga standarda, predvsem pa izgradnji Sitanovanj. Problem izgradnje stano- vanj, šol, zdravstvenih in drugih ko- munalnih objektov na področju Celja in Velenja je toliko pereč, da ga bomo lahko uspešno reševali le, če bomo k temu pritegnili najširši krog ljudi in če bomo bolj pazljivo in ekonomično trošili denarna sredstva. Skratka v bo- doče bomo morali odgovornejše in smo- trnejše gospodarili z družbenimi sred- stvi. Razmetavanje sredstev je bilo zla- sti pri raznih gradnjah. Nekateri objek- ti, predvsem S'ianovanjski so bili zaradi premajhne kontrole skoraj enkrat draž- ji, kot enake giadnje, kjer se je vršila vsesti-anska kontrola že pri načrtih, pri posameznih situacijah in pri materia- lu. Samo pri eni srednje veliki stano- vanjski zgradbi na področju celjske ob- čine, kjer je kontroliral načrte in grad- nje strokovnjak, so poleg kvalitetnejše izdelave prištedili nekaj več kot 4 mili- jone dinarjev. Tak način dela je dal lepe rezultate tudi pri regulaciji Savi- nje. To je napotilo organom družbenega upravljanja, posebej pa še komuni- stom, da je nujno potrebna in vse- stransko koristna uspešna dosledna družbena kontrola na vseh področjih družbene dejavnosti. Največkrat v go- spodarskih organizacijah zahtevajo čim večje kredite in subvencije, manj se pa po podjetjih bavijo s kontrolo, kako ta sredstva uporabljajo. Številni prime- ri nepravilnega in brezvestnega kredi- tiranja industrijskih in komunalnih in- vesticij, trošenje gozdnih skladov pri občinah, subvencioniranje raznih dru- štev itd. bi ob doslednem delu komu- nistov na vseh teh področjih odpadli. Ce upoštevamo, da je bilo na področju okraja v zadnjih treh letih uporablje- nih 12.317 milijonov dinarjev za gospo- darske investicije, odnosno z negospo- darskimi investicijami in obveznimi skladi pa okoli 14.838 milijonov dinar- jev, je razumljivo, da je družba zaupa- la gospodarskim organizacijam v okj-a- ju od težko dobljenih sredstev soraz- merno ogromno premoženje in bi z več- jo odgovoi-nostjo komunistov za čim- boljšo uporabo teh sredstev lahko še več napravili. Pri gradnji hiš računi niso vedno ^isii Nato se je govornik dotaknil nena- črtne gradnje hiš v okolici Celja, ki ra- stejo kot gobe po dežju. Od Celja do Žalca pa dalje do Vranskega, kjer je bilo včasih »ravno polje«, hitro raste »dolga vas« in že sedaj reševanje ko- mimalnih naprav povzroča težave. Ra- zen tega pa se s takimi nenačtmi- mi gradnjami izgublja najrodovitnejša zemlja, kar še bolj otežkoča preskrbo s kmetijskimi pridelki mesto Celje in in- dustrijske centre. Ne samo, da neka- teri komunisti teh problemov ne vi- dijo, temveč je precej takih, ki nena- črtno in brez dovoljenja gradijo hiše in nekateri od njih celo od sredstev, ki so jih dobili na nepošten način. Vse to pa zmanjšuje ugled in zaupanje v komuniste, kar negativno vpliva na naše poštene ljudi. V zadnjem času je bilo na področju oliraja zgrajenih pre- ko 700 hiš, toda samo 176 graditeljev je v ta namen najelo posojilo v banki in to v skupni vretoosti nekaj več kot 5%. Nepravilno bi bilo trditi, da so vsi ostali prišli do denarja na nepošten na- čin, toda 8 primerov, ko jih obravna- vajo sodišča, dokazuje, da računi niso vedno čisti. V zadnjih 3 letih je bilo več kot 60 članov ZK, ki so si gradili hiše. Med 700 graditelji hiš je 107 od- govornih ljudi iz gospodarstva in po- slovodij trgovin, 125 obrtnikov, 27 les- nih manipulantov, 25 šoferjev, 107 kme- tov, 180 delavcev, 125 nameščencev in 9 upokojencev. Razumljivo je, da so- cialni sestav graditeljev ljudje vidijo in pri tem silno trpi lik komunista ter lik socialističnega človeka. Še vedno premali) konkretnih sklepov za izboljšanje dela Ko je govoril o novih smernicah v gospodarstvu, je poudaril, da so o beo- grajskih sklepih povsod temeljito raz- pravljali, premalo pa je bilo konkret- nih sklepov. Na sejah delavskih svetov še vedno obravnavajo, kje bi dobili de- nar za razne investicije ter o ustvar- janju in delitvi dobička, premalo pa je bilo sklepov v pogledu storilnosti, zni- žanja polne lastne cene, o vzgoji ka- drov. Redka so tudi podjetja, kjer so kritično obravnavali probleme higien- sko tehnične zaščite dela in o vseh ukrepih, ki bi najhitreje prispevali k napredku in izboljšanju življenjskih pogojev. Na področju okraja, kjer je invalidskih upokojencev skoro toliko kot starostnih (4300 invalidov — 4362 starostnih), obratne nezgode povzroča- jo, letno okoli 500 milijonov din škode. Vsekakor bi z večjo odgovornostjo in boljšo organizacijo dela prištedili skup- nosti velika sredstva, predvsem pa oču- vali naše delovne ljudi, katerim edino so namenjeni ti naši napori in uspehi. Ko je govoril o potrebi za večjo sto- rilnost v naših podjetjih, je omenil, da se v nekaterih podjetjih branijo na vse načine, da bi storilnost dvignili, češ da je to nesocialistično, ker so že do- segli najvišjo stopnjo in bi s tem kot kapitalisti izkoriščali delovno silo. Pre- malo pa analizirajo sorodna podjetja v isti stroki, ki so z boljšo organizacijo dela dosegla večjo storilnost, čeprav imajo enake stroj, naprave. Tako je na podiočju okraja podjetje z dobro orga- nizacijo dela, z več desetletno proiz- vodno tradicijo, z dobrim kadrom, zad- nja leta pa so še izvršili vrsto tehničnih izpopolnitev in so zaradi tega lani pre- segli norme za 25%, posamezniki pa so celo nci-mo presegli za 150%. Kjub te- mu, pa se vodstvo podjetja, skupno s komunisti, ki jih je 39 v podjetju, bra- ni, da bi letos zvišali skupno normo za 10%. Pri tem se pojavljajo tudi šovi- nistični odnosi, češ, da bodo norme zvi- šali takrat, ko se bodo njihovim nor- mam približala istovrstna podjetja v drugih republikah. Pri tem pa pozab- ljajo, da je storilnost odvisna v pre- težni meri od usposobljenosti kadrov in tradicije. Kljub tem ugotovitvam pa lahko trdimo, da so v zadnjih dveh le- tih mnoga naša podjetja s stalnim iz- popolnjevanjem tarifnih pravilnikov iz- boljšala organizacijo dela in povečala proizvodnjo, saj nekatera podjetja slu- žijo kot vzor vsem istovrstniin podjet- jem v državi. Premija ne sme biti renta za po ožsj Se bolj kot sistem norm pa je ne- razčiščeno vprašanje premiranja, ki predstavlja v nekaterih podjetjih za nekatere le rento za položaj nekaterih delovnih mest, katere je nemogoče sti- mulirati s tarifnimi postavkami. Tako sprejemajo premijo nekateri sekretarji podjetij, ponekod tudi prodajni refe- renti in računovodje za ažurnost v knjigovodstvu. Vsekakor ni prav, da za storilnost nagrajujemo ljudi, ki ni- O nekaterih pojavah ob novi gospodarski politiki Kot povsod v državi ugotavljamo tu- di v mejah našega okraja ogromen na- predek v gospodarstvu. To se kaže v novih kapacitetah v vseh panogah in- dustrijske proizvodnje, v porastu pro- izvodnosti dela, v boljši kvaliteti, v boljšem poslovanju, v večjem uveljav- ljanju zakonitosti. Vsi ti uspehi pa so rezultat vedno bolnega tn pogloblje- nega dela organov delavskega samo- upravljanja. Kljub tem uspehom pa v naših podjetjih odkrivamo vrsto ne- pravilnosti in slabosti, ki nam povzro- čajo ogromno materialno in še večjo moralno politično škodo. Ti škodljivi pojavi zamegljujejo perspektivo in jemljejo optimizem delovnim množi- cam. Tako stanje izkoriščajo razni so- cializmu nenaklonjeni elementi, ki sku- šajo rovariti in še bolj škodovati, ko- munisti pa se dostikrat ne znajdejo, da bi take pojave pravočasno zajezili in razkrinkali. Prav zaradi popustlji- vosti, pomanjkanja čuta odgovo.nosti in premajhne usposobljenosti komuni- stov Je bila lani na področju okraja v mestih in večjih središčih nič kaj zado- voljiva situacija. Tako razpoloženje ni nastalo toliko zaradi objektivnih raz- meroma težkih življenjskih pogojev, kolikor zaradi prevladovanja raznih so- vražnih, antisocialističnih tendenc in parol. To pa se je lahko zgodilo le zato, ker ni bilo doslednih in pogum- nih protiakcij in pojasnjevanj in ker komunisti niso dovolj jasno in enotno gledali na našo gospodarsko perspek- tivo. Stanje se je v tem pogledu sicer zadnje čase izboljšalo, vendar še ni do- volj jasnosti in odločnosti, da bi ko- munisti pritegnilli vse delovne ljudi, zlasti pa delavski razred v dosledno akcijo za odstranjevanje napak ter uveljavljanje naše socialistične politike. Tudi nepravilno pojmovanje in iz- ko iščanje demokratičnega gospodar- skega sistema, posebej še družbenega samoupravljanja v gospodarskih orga- nizacijah je posameznike zapeljalo v najrazličnejše nezakonitosti in nepra- vilnosti. Ti pojavi ne le da niso v skla- Stev. 6 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 10. februarja 1956 KONFERENCA ZKS CELJSKI OKRAJ Vloga in naloge komunistov na vasi majo za povečanje proizvodnje nobe- nih zaslug, čeprav so sicei* vestno opravljali svoje delo. Tako le izmaliči- mo že v samem začetku načelo nagra- jevanja in odvračamo delavce, od ka- terih je v največji meri odvisna večja produktivnost. Tov. Simonič je nato govoril o ne- pravilnostih v zvezi z odpuščanjem od- večne delovne sile. Izboljšanje organi- zacije dela ima vsekakor za posledico izločanje neproduktivnih lj(udi iz pod- jetij, Vendar je bilo pri tem storjenih vrsito napak. Nekatera podjetja so ša- blonsko izdelala sezname tistih, ki bi morali odditi iz podjetja. V sezname so zajeli predvsem polproletarce, ki imajo več ali manj lastne zemlje. To je bilo napačno, saj velja osnovno pra- vilo za nagrajevanje in zaposlovanje predvsem odnos do dela in odnos do skupnosti. Ce bi se doslej teh načel dosledno držali, potem bi ne bilo treba sestavljati teh seznamov, saj ljudi, ki se izmikajo delu in delajo »plave«, že zdavnaj ne bi bilo več v podjetjih. Komunisti in družbeno upravljanje Nato je tovariš Simonič prešel na probleme družbenega upravljanja ter poudaril, da so vsi uspehi v zadnjih lejih v največji meri sad delavskega in diužbenega upravljanja. Po njegovem mnenju se ponekod še podcmjuje vlo- ga organov družbenega upravljanja, saj včasih tudi komunisti na odgovor- nih mestih jrešujejo važne probleme mimo teh organov. Za uspešno druž- beno upravljanje ije eiujino potrebna globoka socialistična zavest vseh delov- nih Ijiudi kot upravljalcev. To se pa ne da doseči kar čez noč in bo prav zaradi tega uveljavljanje tega sistema dolgo- trajen proces. Samo spoznavanje naše stvarnosti bo krepilo socialistično za- vest in na tej osnovi se bo razvijala socialistična morala. Prav zaradi tega se bodo morali komunisti za uspešno izvajanje svojih nalog mnogo bolj uspo- sabljali in poglabljati v probleme druž- benega upravljanja. Na splošno je opaziti, da sposobnosit in zavest naših delovnih ljudi — članov družbenega upravljanja — zaostaja za naglo rastočimi nalogami. Pogosto so tudi komunisti premalo usposobljeni za člane organov diužbenega upravljanja in tako seveda tciko vodijo ter usmer- jajo ostale člane, kar bi po svoji vlogi morali. Večkrat ne poznajo osnovnih ekonomskih zakonitosti in zaradi tega padajo pod vpliv nekaterih tehnokra- tov, ki poskušajo uveljaviti stare, na- šemu sistemu tuje odnose in metode dela. Člani družbenega upravljanja pre- malo poznajo področje svoje delavnosti, zato je izobraževanje in izpopolnjeva- nje ena glavnih nalog komimistov. Sa- mo z dosledno in sistematično ideološiko in politično ter gospodarsko vzgojo se bodo komunisti usposabljali za težke in odgovorne naloge, ki jih terja naš raz- voj. Le tako bodo komune, delavski sveti in vsi drugi organi družbenega upravljanja tudi najuspešnejša šola za vzgojo novih kadrov, ki bo lukrati šola za utrjevanje socialistične zavesti in so- cialistične morale. Doslej je v organe delavskega in družbenega upravljanja na področju okraja vključenih 7.800 Ljudi. Ce k temu prištejemo vse zadružne odbore in hiš- ne svete pa to število naraste preko 10.000 ljudi. Ti ljudje vsakodnevno re- šujejo konkretne probleme na vseh pod- ročjih našega družbenega razvoja in so za dobro upravljanje svoje funkcije po- trebni temeljite ideološke vzgoje. In prav tu so največje možnosti za vse- stransko vzgojo naših delovnih ljudi. Nato je tov. Simonič omenil, da je v naših industrijskih središčih, kjer je delaivsiko upravljanje razmeroma dobro vsidrano, situacija boljša, na po- deželju je pa stanje slabše in delo ko- munistov je težavnejše, ki nalogam po- gosto niso dorasli. Govoreč o delu or- ganizacij SZDL je poudaril, da bo delo povsod zaostajalo in ne bo ustreznih rezultatov vse dotlej, dokler organiza- cije SZDL ne bodo postale organizirana, aktivna, predvsem pa zavestna in enot- na politična sila v borbi za socialistični razvoj. To pa je v največji meri odvis- no od komunistov. Tudi mladino bi bilo treba bolj sme- lo vključevati v vse naše organe druž- benega upravljanja in jo usposabljati ea naloge, katere bo mladina prevzela, saj jo čakajo po končanem študiju težka in odgovorna mesta. V Celju na primer letno diplomira na učiteljišču 50 mla- dih učiteljev, ki bodo ob pravilni vzgo- ji komumistov — vzgojiteljev — lahko nosUci socialistične zavesti na naši va- si. Isto velja za vse srednje šole, v ka- terih bodo morali komunisti bolj kot doslej utrjevati socialistično zavest in ^cialistično moralo in na ta način omogočiti še večjo usposobljenost teh mladih ljudi v strokovnem pogledu. Nešteto je še nalog pred nami. Nič manjše niso od teh, ki so jih komunisti do sedaj izrvrševali. Toda, če se bomo zavedali, da je hitrejši razvoj socializ- ma, predvsem utrjevanje socialistične zavesti in socialistične morale, odvisen od nas, potem bomo vsekakor še mnogo uspešneje kot doslej izločali slabosti iz našega dela ter idejnopolitično utrje- vali in vsestransko usposabljali naše vrste, je zaključil tov. Simonič svoj govor. zasidrana stara miselnost in nazadnja- ški nazori, komunisti na vasi pa so po navadi ideološko prešibki, da bi v za- druge z uspehom utirali socialistično miselnost in odnose. Po njegovem mne- nju bi bilo potrebno, da bi okrajni ko- mite ZK nudil komunistom na vasi več konkretne pomoči pri njihovem delu. Tovariš ALBIN MEDVED iz Celja ^ govoril o delu družbenih organov in poudaril, da bi bili uspehi še večji, če bi člani v raznih svetih in odborih vsi delali. Dalje je govoril o tarifni politi- ki in o premijskem sistemu ter posta- vil Železarno Štore za vzgled. Govoreč o kadrih in o odpuščanju odvečne de- lovne sile, je poudaril, da bi temu vpra- šanju komunisti morali posvetiti vso skrb, ravno tako tudi organom delav- skega upravljanja, ki so ponekod le simbolični upravljalci podjetja. Tovariš FRANC LUBEJ iz Celja je govoril o kmetijskih vprašanjih. De^ je, da bodo morale zadruge krepiti pro- izvajalna sredstva, kar bo onemogočilo kapitalistične tendence zasebnih kme- tovalcev. V nobenem primeru pa se ne bi smela zadružna sredstva, kot se še ponekod dogaja, uporabljati za krepitev privatnega kmjetovalca. Kapitalistične težnje bo treba nadalje omejevati tudi s pravilno davčno politiko zlasti v Sa- vinjski dolini, kjer je hmelj monopol- ni artikel. Ko je govoril o regresih, je dejal, da so regresi zaenkrat še potreb- ni, ukiniti jih bo pa moč takrat, ko se bodo uveljavile "ekonomske cene vseh kmetijskih pridelkov. O zadrugah je dejal, da so se zelo moč- no okrepile, le nekaj je zadrug, ki ne služijo svojemu namenu in te se bodo morale prej ali slej priključiti k moč- nejšim in sposobnejšim zadrugam. Za- drug!e stoje pred odgovornimi nalogami in osnovna naloga komunistov na vasi je, da pomagajo preko zadrug utirati socialistične odnose na vasi. Tovarišica MARICA ZORKO-FRE- CE iz Celja je govorila o ženskem vpra- šanju ter poudarila, da se žene v druž- bi večkrat podcenjujejo in da je pre- malo žena vključenih v aktivno druž- b'eno politično delo. Nedavno ustanov- ljen Center za napredek gospodinjsitva v Celju bo dosti pripomogel k izbolj- šanju položaja naše žene ter bo zlasti gospodinjam v veliko pomoč. Tovariš IVAN KOVAC s Polzele je govoril o delu organizacij ZK v Sa- vinjski dolini, ki še vedno nekatere ne najdl^jo pravega sistema dela in iščejo direktiv od zgoraj. Nekatere med nji- mi žive le od sestankov in nič več. V delavskih svetih je okoli 40 odstot- kov komunistov, vendar je premalo ču- titi njihov vpliv. Premalo se tudi po- glabljajo v praktično delo v zvezi z novimi smernicami v gospodarstvu, saj skoraj ni primerov, da bi analizirali strukturo c^tn v svojih podjetjih, da bi iskali možnosti, kako znižati material- ne stroške, ki podražujejo blago. Nji- ■ hovo delo na vasi pa se skoraj ne ob- čuti, saj neradi nastopajo med IjudmL To pa je posledica premajhnega študi- ja in izobraževanja, saj kmetje-neko- munisti veliko bolj čitajo in so sezna- njeni s predpisi bolj kot komunistL Komimisti premalo čitajo tudi dnevno časopisje in zaradi tega večkrat zaosta- jajo za našim razvojem. Tovariš MIRAN CVENK iz Šempetra v Savinjski dolini je med drugim de- jal, da morajo biti komunisti oboroženi z našo politično in gospodarsko pro- blematiko, če hočejo med ljudmi uspeš- no delati. Komunisti bi morali dati so- cialistično vsebino VL^j dejavnosti na vasi, in sicer preko kmetijske zadruge, preko raznih prosvetnih in drugih dru- štev. Zlasti nujno je, da se v naše za- družno življenje vnese več socialistič- ne in zadružne miselnosti, sicer zadru- g'č ne bodo odigrale tiste vloge, ki si jo želimo. Tovarišica MILENA STIFTER iz Ce- lja je poudarila, da se ne smemo zado- voljiti samo z uspehi naše zunanje po- litike, ampak je potrebna tudi notranja konsolidacija in budnost. Iz imiverz prihajajo mladi ljudje, ki so večkrat pasivni, nezainteresirani za našo stvar- nost in prežeti z raznimi tujimi vplivi. Tudi družbeno upravljanje v šolah še ni uspešno. Mnogokib razpravljajo o raznih materialnih problemih v šolah ^ter o drugih administrativnih stvareh, namesto da bi ti sveti prvenstveno dali naši šoli politično noto. Šole bi morale dati poudarka našemu gospodarskemu in družbenemu razvoju, delavci pa bi morali iti skozi razne tečaje, kjer bi se naučili najosnovnejših stvari iz gospo- darstva, kar je nujno potrebno za uspešno samoupravljanje po pod^btjih. (Nadaljevanje na 3. strani) 768 primerov kaznivih kriminalnih dejanj je povzročilo 60 milijonov dinarjev škode Ogromno škodo gospodarstvu, pred- vsem pa politično, povzročata nepošte- nje in gospodarski kriminal. V okraju je bilo nekaj težkih primerov. Lani je bilo pred sodiščem 768 primerov kazni- vih kriminalnih dejanj v gospodarstvu. Samo pri teh odkritih primerih so ugo- tovili preko 60 milijonov din škode. Med storilci je tudi 25 članov ZK, ki so bili na vodilnih mestih v podjetju ali pa uslužbenci. Kako malomaren odnos do teh vprašanj kažejo komunisti, or- gani delavskega samoupravljanja, pred- vsem pa uprave tovarn, najctgovomeje govori to, da je od 868 kaznivih sto- rilcev bilo že 151 prej obsojenih in kaznovanih in so v glavnem vsi zopet dosegli v podjetjih odgovorna mesta, kjer so ponovno kradli. Med njimi je eden, ki je bil kot politični sovražnik obsojen na smrt in kasneje pomiloščen. Po prihodu iz zapora je bil sprejet v službo kot inženir, čeprav ni imel kva- lifikacij za to, ter je v kratkem času oškodoval podjetje za 500.000 din. Kak- šen odnos imajo podjetja se kaže tudi v tem, da je lani le 8 oškodovanih pod- jetij zahtevalo povrnitev škode. Nič manjša škoda se ne povzroča z raznimi reprezentančnimi in črnimi skladi ter K raznimi drugimi oblikami razmeta- vanja družbenega imetja. Komunis^ti v podjetjih bodo morali bolj kot doslej utrjevati in čuvati lik komunista, hkrati pa vzgajati kolektive ter odločno izločati vse tiste, ki nimajo moralnih kvalitet, da bi lahko ostali v podjetjih. Kriminala ne bomo zatrli samo z ^ministrativnimi ukrepi, tem- več ga bomo uspešno omejevali le, če bomo odgovorna mesta zaupali ljudem, ki s svojim delom in moralnimi kvali- fikacijami to zaslužijo. Vsa družba pa bo morala storilce takih škodljivih de- janj, poleg zaslužene kazni, tretirati kot izvržke človeške družbe in jih kot take tudi javno ožigosati. Vloga in naloge komunistov na vasi Ko je tovariš Simonič govorU obširno o nalogah komunistov na vasi, je po- udaril, da je naše politično vodstvo stalno nakazovalo smernice in opozar- jalo na konkretno delo, vlogo in nalo- ge zavestnih subjektivnih sil na vasL Kljub temu pa še vedno ugotavljamo, da so poleg vidnih uspehov, ki smo jih dosegli pri utrjevanju zadružništva in pospeševanju kmetijske proizvodnje, še vedno hude slabosti. Proti tem sla- bostim se bodo morali komunisti na vasi s pomočjo SZDL odločneje boriti. Te slabosti imajo dostikrat za posledi- co podpiranje kapitalistične drobnolasA- niške stihije, kar odvrača naše poštene delovne kmete od skupnih nalog. Ko- munisti na vasi in aktiv SZDL večkrat samozadovoljno ugotavljajo, da je si- tuacija na vasi dobra odnosno boljša, ne vidijo pa, da je stanje boljše prav zaradi tega, ker prepuščajo stanje ^ vasi nesocialističnim tendencam in vplivom, ne ocenjujejo je pa z našega stališča socialistične rekonstrukcije va- si, kar bi pa pokazalo glede situacije prav nasprotno. Na celotnem, razmero- ma obširnem, področju je le okoli 100 , kmetov komunistov, saj so organizacije Zveze komunistov na naši vasi sestav- ljene pretežno od ljudi, ki so odmak- njeni od vaške problematike in se ne poglabljajo vanjo. Zato se z vaško po- litiko pečajo predvsem kmetijske za- druge, ki pa so svoje delovanje usme- rile pretežno v dvig kmetijske proiz- vodnosti, večkrat brez vsake analize, komu to služi in kam to vodi. Ker so se v vodstva nekaterih zadrug vrinili tudi vaški mogotci in špekulanti, jim ie kaj malo mar, če zadružna sredstva služijo utrjevanju socialističnih odno- sov na vasi. Njihov glavni namen je, da se preko zadruge krepijo le posa- mezniki. Na področju okraja je 79 zadrug, v katere je vključenih 18.721 članov. Od tega števila je 14.700 kmečkih gospo- darstev ali preko 85 odstotkov kmetov. Večina zadrug je dosegla lepe uspehe pri krepitvi zadružnih sredstev in dokaj izboljšala proizvodnjo. Vrednost osnovnih zadružnih sredstev je v stal- nem porastu in je znašala v letu 1953 582 milijonov din, lani pa že 912,5 mili- jonov din. V zadnjih letih so zadruge ustvarile tudi velike dobičke, s katerimi so največkrat dokaj slabo gospodarile, saj so velik del teh sredstev razmetali in razdelili za direktno krepitev posa- meznih kmetij, celo za izboljšanje stan- darda posameznih kmetov, ki niso ustvarili večje proizvodnje, pa tudi iržnosti niso povečali. Neka zadruga je lani od svojih 400 članov podelila do- biček v znesku 600.000 din le 38 čla- nom, v glavnem najmočnejšim kmetom. Podobnih primerov je bilo še nekaj. Tako početje pa seveda ne gre v pri- log krepitve zadrug in njihovega imet- ja, temveč služi le za krepitev kmeta kot privatnika. Od 140 milijonov investicijskih sred- stev so lani zadruge v prvih 10 mesecih uporabile 100 milijonov din. Od tega so za kmetijstvo porabili 81 odstotkov, v razne nekmetijske svrhe pa 19 odstot- kov, od tega 5 odstotkov celo za regre- se na že regresirano blago. Tudi denar za kmetijske svrhe ni bil uporabljen do- sledno za utrjevanje socialističnih odno- sov na vasi, temveč za podpiranje drob- nolastniške stihije. Se slabše so gospo- darile zadruge s skladi za pospeševanje kmetijske proizvodnje, saj so ta sred- stva v največji meri pomagala k utrje- vanju kapital itičnih tendenc. Taka praksa pa je porajala dnevno nove ne- gativne pojave. Zadruge so nam potrtbne bolj kot kdajkoli prej v nadaljevanju svojca govora o kmetijskih problemih je tov. Simonič poudaril, da so nam sedaj zadruge, ki so se gospodarsko okrepile, bolj po- trebne kot kdajkoli prej za uspešno izvajanje naše politike na vasi. Zato je naloga vseh komunistov in aktivov SZDL na vasi, da budno spremljajo raz- voj zadruge, ji nudijo pomoč ter skrbi- jo, da bodo v zadrugah dobri in spo- sobni ljudije, predvsem v odborih in odsekih, kakor tudi upravniki. Samo ljudje, ki bodo zavestno uveljavljali načela socialistične politike na vasi, bo- do uspešneje z zadružnimi sredstvi tudi povečali proizvodnjo. Vzgoji kadrov je okrajna zadružna zveza lani posvetila dovolj pozornosti, saj je šolala in štipendirala 33 ljudi. Premajhna pa .ie skrb za vzgojo ljudi pri kmetijskih zadrugah, ki so šolale lani komaj 16 ljudi. Kako slab odnos do vzgoje kadrov imajo v naših zadru- gah, bo nedvomno najbolj zgovorno po- kazala naslednja primerjava: Medtem ko je ena sama zadruga dala za izrazito krepitev malega števila svojh članov preko 600.000 din, je vseh 79 zadrug lani prisoevalo za šolanje kadrov samo 80.000 din. Nato je govornik prešel na vlogo državnih posestev, ki so v zadnjih letih dosegla vidne usipehe, vendar so še vedno preveč zaprta vase in brez pove- zave z zadrugami in ljudskim odborom. Kmetijslca gospodarstva v mnogih pri- merih poslujejo kot privatna velika po- sestva in večkrat premalo po socialistič- nih načelih, namesto da bi povečala proizvodnjo, izboljšala organizacijo de- la in tako dosegla boljše življenjske po- goje, kar bi nudilo dober zgled tudi privatnim kmetovalcem. Izvleček iz razprave delegatov v razpravi, ki je sledila poročilu, so delegati kritično obravnavali vrsto vprašanj in problemov, s katerimi se bodo morali komunisti v bodoče spo- prijeti. Tovariš CVETO PELKO je razprav- ljal o kadrovsikem vprašanju ter na- glasil, da je v organizaeijah ZK, kakor tudi v organih družbenega upravlja- nja še vedno premalo delavcev. Or- ganizacije ZK so imele ostrejši kri- terij pri izključevanju delavcev kot pri nameščencih, slabost članov ZK se se pa čuti v tem, da so premalo delali z mlajšimi kadri zlasti v množičnih or- ganizacijah in društvih, kjer je prav- zaprav njihovo delovno mesto. Organi- zacije po podjetjih premalo usposab- ljajo socializmu predane ljudi in tako pridejo na razna odgovorna delovna mesta ljudje, ki znajo lepo govoriti in se skrivajo pod »strokovnostjo«, delajo pa večkrat proti našemu razvoju. S tem v zvezi je omenil škodljive pojave v tovarni »Toper« in v podjetju »Že- lezninar« v Celju. Za organizacije ZK v Celju je dejal, da so premalo delavne, saj je od 1500 članov ZK v Celju le 200 do 300 aktivnih, ostali pa največ- krat ne dajo od sebe tistega, kar se pričakuje od komunistov. Ni dovolj, da komunisti hodijo na sestanke in tam govorijo, njihovo delo je med množica- mi in tam, kjer so zaposleni. Organiza- cije premalo vzgajajo mladč ljudi in imajo premalo stikov s šolskimi kadri. Tovariš ALOJZ KRIVEC iz Rogaške Slatine je razpravljal o delu in proble- mih organov družbenega upravljanja. Dejal je, da je pestrost dela teh orga- nov zelo bogata, saj imajo ti organi zelo razvit mehanizem in oblike dela, po- trebno jih je le socialistično usmerjati in jim dati pravo vsebino. To pa je naloga članov ZK, da tem organom po- magajo in jih vzgajajo, da bodo kos svojim nalogam. V občini Rogaška Sla- tina je vključenih v kolektivno uprav- ljanje v raznih odborih in svetih 580 volivcev ali vsaki 12 volivec, med nji- mi 126 članov ZK, toda njihovega vpli- va ni še dovolj čutiti. Tovariš HILBERT KAMILO iz Celja je govoril o vzgoji kadrov ter poudaril, da manjka dobrih predavateljskih ka- drov. Kadri, ki prihajajo iz srednjih in visokih šol, so pa večkrat prežeti z malomeščansko, dekadenčno in tujo miselnostjo. Nekateri strokovnjaki po podjetjih pa ljubosumno čuvajo svoje znanje ter ga neradi prenašajo na osta- le. Komunisti po kolektivih in ustano- vah bi se morali bolj odločno boriti tudi proti strokovnjaški miselnosti. Podjetja bodo morala posvetiti vzgoji kadrov večjo pozornost in nuditi v to svrho tudi potrebna denarna sredstva. Tovariš TAVCAR iz Slovenskih Ko- njic je razpravljal o kmetijskih proble- mih in naglasil, da mnogim komuni- stom na vasi še ni jasno, kako bi spro- vajali socializacijo vasi. Z mladino na vasi se premalo dela ali pa v takih oblikah, ki za mladino niso preveč pri- vabljive. V 32 kmetijskih nadaljeval- nih šolah v okraju premalo govore o vlogi zadružništva, pretežno obrav- navajo le strokovne stvari. Tu je ravno mesto, da se mladi ljudje bolj zainte- resirajo za zadružništvo. Tudi društvo agronomov in tehnikov ni posvečalo dovolj skrbi zadružništvu. Premalo je političnega dela, vse preveč se izgublja- jo v strokovnih problemih. Pomoč za- družništvu je bila po mnenju tovariša Tavčarja premajhna zlasti v tem, kako najti primerne oblike za pospeševanje kmetijstva, a da se pri tem ne krepi posamezni kmetovalec. Vrsta je oblik, da se pospešuje kmetijstvo z zadružni- mi sredstvi ter da raste zadružna za- vest, vendar so organizacije ZK in SZDL na vasi premalo konkretno dela- le v tem smislu. Ravno na polju za- družništva je med člani ZK na vasi največja nezainteresiranost, zato ker te probleme komunisti premalo pozna- jo. Nato je tovariš Dolfe Tavčar go- voril še o vlogi državnih kmetijskih pcsestev, ki bi morala iskati tak na- čin gospodarjenja, da bi bila za vzor zasebnim kmetovalcem, nadalje o pre- majhni skrbi za razna občinska pod- jetja, ki kaj rada gredo v likvidacijo, namesto da bi jim pomagali. Njegovo mnenje je, da organizacije ZK in SZDL na vasi vse preveč razpravljajo načelno, v konkretne primere pa se premalo poglabljajo in jih rešujejo. Delegat iz Loč je poudaril, da je na vasi za komuniste dosti več dela kot v mestu, delo je težavnejše, po navadi so pa tam slabši kadri, premalo revolucio- narni in premalo politično zreli. V KZ je še dosti ljudi, v katerih je globoko ZAVAROVANCI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA 13. februarja se bomo vsi udeležili volitev v samoupravne organe! CELJSKI TEDNIK, 10. februarja 1956 Stev. 6 — stran 3 Pogled po svetu Madžar Kanya, kakor beremo v Cia- novem dnevniku, je pred vojno, v ča- su Hitlerjevih prvih izpadov preko nemških meja, rekel, da imajo Nemci sicer mnogo vrlin, da pa nimajo po- litičnega takta. Da jih je dobro pogrun- tal, kaže cela vrsta velikih in majhnih potez bonnske zunanje politike po dru- gi svetovni vojni. V zadnjem času, na priliko, Adenauerjeva izjava, da mora Nemčija v Evropi postati vodilna sila za enotnost in pravico, da bo morala SZ računati z enotno Evropo, da je treba Rusom pokazati... in tako dalje. Staremu kanclerju se je zavalila v usta velika netaktnost tudi na lanskem obi- sku v Moskvi, toda tista še ni merila na revanš, ta zadnja pa že grozi v je- ziku, ki ga svet dobro pozna. Tudi Adenauerjevo pretirano veselje nad Eisenhotuerjevim odgovorom Bulgani- nu spada v poglavje o debelokožnosti nemškega političnega takta. Sicer pa imajo Nemci onstran velike luže mnogo potuhe, tako da ni priča- kovati, da bi jih kdo učil lepših manir. Jadra zgodovine napenja spet veter hladne vojne. Zapad pri podpihovanju te ni ravno izbirčen. Poseben odbor vo- di »balonsko« propagando, ki po zraku pošilja močno obrabljene viže o za- padnem paradižu; v Italiji so v tvor- nici Ansaldo ZDA odpovedale off shore naročilo, češ da tvornico vodijo komu- nisti in da odločilni krogi nir^o ničesar storili, da bi jim to preprečili; v Bra- ziliji je Nixon. podpredsednik ZDA, ob- ljubil Kubitschku 35 milijonov dolarjev, če se bo boril proti komunistom in bodo ti še nadalje ostali izven zakona; Zapadna Nemčija ima v zunanjem mi- nistrstvu 75 odstotkov bivših Ribben- tropovih diplomatov in zato ni nič čud- nega, če je ton njene politike tak, ka- kršen je. Nič čudnega ni, da je ponovno prišlo do zastoja v pogajanjih z našo državo, v kateri so nacisti nagrmadili goro zločinov. Blokovska politika je dobila tudi na Vzhodu novo potrdilo. V Pragi se je sestala Varšavska zveza. Vzhodna Ne- čija je bila sprejeta vanjo in Nemec Willie Stoph je postal namestnik mar- šala Konjeva, poveljnika vzhodne ar- made. Položaj je tak, da človeka nič ne podpira iz preteklosti in da ga nič ne vabi iz prihodnosti. Ali tako je! Raz- voj včasih neverjetno pohiti, v vilikih in majhnih stvareh. Kdo bi si danes mislil, da se je sončni kralj Lud- vik XIV. še usekoval brez robca! In vendar se je. Ni čudno, če je z obeh strani prišel svarilen glas. V Ameriki je Stevenson prvak demokratske stranke, izjavil, da taka zunanja politika ZDA ne prinaša prijateljev, ker grozi in podpihuje tekmo v atomskem oboroževanju. Iz Moskve pa je že dvakrat pisal Eisen- howerju Bulganin, prvi mož SZ. V pismu je najprej naštel, kaj je SZ zad- nji dve leti že naredila za olajšanje po- ložaja (znižala število armade za 650.000 mož, avstrijska pogodba, Porkkala) na' to nejevoljno omenil DuUesovo bojcvi- tosf, noto po ponudil nove prijateljske pakte z ZDA, VB in Francijo, znižanje oboroženih sil in enotni kolektivni vor- fiostni sistem za vso Evropo. Odklonil pa je Eisenhowe^jevo leudško nadzorr atvo in militarizirano tfemčijo v zapr- tem vojaškem bloku in Eisei^ovferjevo zaskrbljenost zaradi režimov v vrhod- no-evropsMh državah. Svet seveda z zar^ipK^iii^ prikuje kako bo Eiseiihoujer odgovoril na drugo rusko pismo. Ponujeno roko odkloniti, to je huda demonstracija. Angleški predsednik Eden je dejal, da je obču- dovanja vredna, francosko javno mne- nje pa je glede tega precej drugačno. Francija si prizadeva, da bi prišlo do novega stika in do ponovnega popu- ščanja napetosti. Eden je v Ameriki končal najbolj »bodrilno€ konferenco. Za nadrobnosti pogovorov med obema predsednikoma ne vemo, vemo pa, da sta govorila o Srednjem vzhodu in za vsak primer določila, kako bi ravnal Zapad, če bi na tem strateško najvažnejšem prosto- ru zares počilo. Srednji vzhod pomeni za ZDA, ki danes morajo petrolej uva- žati, več kakor izguba Kitajske. Tu so lani načrpali 162 milijonov ton nafte, tu je prastar stik dveh mogočnih kon- tinentov, Azije in Afrike. Angleški pa- dalci na Cipru, kjer sta angleški stro- kovnjak za puntarske kolonije general Harding in škof Makarios le nekako sklenila sporazum o notranji avtono- miji otoka, ameriško VI. ladjevje, ki križari po Levantu, in francoske obo- rožene sile na Srednjem vzhodu naj bi bile vojaška opora za tripartitno skup- no politiko Zapada na tem, baje od SZ ogorženem .dragocenem svetu. Hi- sterični strah pred komunizmom žene zapadne generale in diplomate k histe- ričnim ukrepom. Sovjetskega vpliva se boji celo Južna Afrika, ki je prekinila s SZ diplomatske stike, baje zaradi stikov sovjetskega poslaništva v Pre- torii z indijskim plemenom Bantu. In še cela vrsta drobnih novic od tu in tam. Tudi takih, ki v tem zaplete- nem položaju človeka razbremenjujejo in mu odmikajo spred oči strah pred atomsko smrtjo. Naj bi tudi za to ve- ljala tista lepa, melanholična arija iz Verdijevega Trubadurja: Ah che la morte ogn'ora e tarda nel venir (Ah, kako smrt počasi prihaja!). Naj bi si Zapad in Vzhod podala roki in pre- gnala moro, ki tlači ves svet. T. O. IZVLEČEK IZ RAZPRAVE DELEGATOV Uspehi socialisličiiii izinidiijr— močno orožie f nikiili kiniiiiiiistiiv (Nadaljevanje z druge strani) Zanimanje za izobrazbo je med delavci veliko, treba je le začeti. Tovariš EDO GRGiC iz Celja je go- voril o škodljivem vplivu v kulturi in prosveti. Poudaril je, da se v književ- nost ter v gledališče vrivajo razna de- la s tujo miselnostjo, na podev-Jdskih odrih pa so še primeri, ko nastopajo z raznimi real^cionamimi deli. Tudi v prevodih prihaja med naše bralce ved- no več literature z izrazito zapadnjaško tendenco. Posebno poglavje predstav- lja film, ki zlasti na mladino zelo kvar- no vpliva. V glasbenem življenju pa vedno bolj in bolj stopa v ospredje jazjz muzika. Tudi s predavanji Ljudske univerze ne moremo biti zadovoljni, saj program predavanj nam me jam- či kdo ve kako visoke kvalitete in do- bre vsebine predavanj. Sposobni ko- munisti bodo morali na področje kul- ture in prosvete bolj aktivno posegati in dati tej dejavnosti socialistični čat. Tovariš RIKO JEKMAN iz Celia je v razpravi načel vprašanje pomoči ko- munistov komunalnemu sistemu ter poudaril, da so člani ZK pri ustanav- ljan.TO in utrjevanju komun nosili glavno breme. So pa pri tem delu ne- katere nepravilnosti, ki jim bodo mo- rali komunisti posvetiti večjo pozor- nost. V predlogih predračunov n. pr. občir)^ predlagajo 3-krat večja sred- stva kot so jih utrošili lani. Ti pred- logi so sicer večkrat gospodarsko ute- meljeni, vendar presegajo realne zmož- nosti. Taki predlogi, pozneje, ko jih ni moči uresničiti, demobilizirajo naše od- bore in svete ter jim jeml.v^o tisti po- let, s katerim so začeli delati. Tovariš J02E MAROLT iz Šoštanja je govoril o vzgoji mladine in podčr- tal slabost, da največkrat govorimo o tem vprašanju na splošno, premalo pa nudimo konkretne pomoči. Splošna kri- tika tega vprašanja po navadi ne za- dene tiste, katerim je namen i na, osta- li, ki pa z mladino delajo, so pa užalje- ni. Več skrbi bi morali posvečati tudi socialistični in patriotični vzgoji po šo- lah. Tu bi lahko mnogo pomagali akti- vi ZK med prosvetnimi delavci. Na kraju se je prijavil k besedi tudi tovariš FRANC LLSKOSEK, ki je de- jal, da je iz razprave bilo razvidno, da komunisti vselej niso kos situaciji na svojem terenu. Iz razpiave ni bilo sli- šati vzpodbudnih mnenj, kako in na kakšen način pa le uispešino rešujejo nekatere probleme v nekaterih o-gani- zacijah ZK. Ko je dal nekaj napotkov za bodoče uspešnejše delo, je poudaril, da se morajo organizacije čimprej otre- sti slabosti in pomanjkljivosti. Stanje na terenu morajo temeljito analizirati, sestavili sklepe in preiti h konkretnim nalogam. Da bi pa komunisti lahko med ljudmi, zlasti na vasi, nastopali, morajo nenehno študirati in le oboro- ženi z marksistično znanostjo in pozna- vanjem naše razvojne poti bodo dosegli zadovoljive uspehe. Naš glavni sovraž- nik ni več mo. da neki reakcionar, tem- več zaostalost naših podeželjskih lju- di, ki jo reakcionar ji izlioriščajo, ko- munisti pa večkrat ne znajo pravočas- no reagi^^ati. Mi imamo velike uspehe na vseh poljih naše socialistične iz- g adnje — in to je močno orožje v ro- kah Komunistov in vseh naših poštenih delovnih ljudi sploh — je zaključil to- variš Leskošck. Gradbena ahiiunost bo letos pretežno v rokah Stanovanjske zadruge OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BO LETOS PRISPEVAL ZADRUGI 60 MILI- JONOV DINARJEV. — CELJE MORA V NAJKRAJŠEM CASU DOBITI UR- BANISTIČNI NACRT. — POVIŠANJE NAJEMNIN NA EKONOMSKE CENE JE NEMOGOČE. Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Celju so med' drugim raz- p^-avljali tudi o gradnji stanovanjskih stavb, dasiravno še ni bilo moč govo- riti o vsotah, ki bodo zia te gradnje predvidene v letošnjem proračunu ob- čine. Predsednik sveta z,a stannDvanjsike za- deve je pedal konkretne predloge, kako bi najuspešneje v letošnjem letu na- daljevali z gradnjami stanovanjskih stavb. Na osnovi teh predlogov so po- tem odborniki razpravljali o teh vpra- šanjih. Sklenjeno je bilo, da bo občin?s!ki ljudski odbor podprl prizadevanje sta- novanjske zadruge, ki naj pmogc^i čim večjo gradbeno aktivnost med privat- nimi interesenti, istoSasno pa začne misJiti tudi na gradnjo večjih stano- vanjskih hiš iz dotiranih sredstev. Da pa bi zadruga mogla začeti z delom, j: je seveda potreben začetni obratni k?pital. S tem v zvezi so na seji skle- nili, da bo zadruga dobila iz sklada za gradnjo stanovanj letos do 60 milijo- nov dinarjev, to je odvisno od višine zbranih sredstev v tem skladu, poleg tega pa bi občinski odbor še nadalje gradil tudi v lastni režiji, predvsem pa dogradil začete stanovanjske blcke. Mnenje odbornikov je bilo, da bi grad- bena dejavnost sicer v pretežni meri morala najti pogoje v okviru zadruge, občina pa bi nadaljevala z gradnjami blokov v mestu na tistih parcelah, ki SD p edvidene za zazidavo, morajo pa zaradi izgleda središča biti večje, če- sar pa zadruga v začetku ne bi zmogla. Na seji so nekateri odborniki bili mnenja, da je že skrajni čas, da Celje končno dobi urbanistični načrt, kar je nujno potrebno za pravilnejšo gradbe- no politiko v našem mestu. Poleg tega pa bi take gradnje, vsklajene z načr- tom, bile Lahko cenejše, saj smo vsa leta doslej dali ogromno sredstev za komunalne naprave i^av zaradi ne- urejenosti na podSroaju urbanističnih določil. Odborniki 90 nadalje z večino 25avT- nili predloge, da bi vprašanje stano- vanjske stiske rešili z ekonomskimi ce- nami stanovanj. To je v sedanjem času popolnoma nemogoče, saj takih cen ne bi zmogel nihče, pa tudi najbolje pla- čani meščani ne. Smer borbe za boljše stanovanjske prilike je treba usmeriti v cenejšo gradnjo stanovanjskih hiš in osvojiti take načrte, ki so primerni današnjemu času, predvsem pa naši investicijski zmogljivosti. Končno so na seji govorili tudi o tem, da naj podjetja upoštevajo na- vodila občinskega odbora, ki pa doslej niso biLa izvajana. Gre namreč za per- sonalno politiko podjetij, ki najemajo delovno silo izven celjskega območja, čeprav bi take ljudi lahko našli v Ce- lju samem in bi s tem ne povečali stanovanjske stiske. Tu seveda ne mo- remo govoriti o vseh namestitvah. Ne- katere ljudi, predvsem strokovnjake in visoko kvalificirane kadre, bomo mo- rali še vedno vabiti od drugod, gre pa predvsern za srednji kader in za fi- zične delavce. Podjetja še vedno naje- majo delovno silo iz okolice in tudi iz drugih okrajev, namesto, da bi po- skušala potrebne ljudi dobiti v mestu ali neposredni bližini. Odloki in predpisi občinskega ljudskega odbora bodo r^zš rjeni na celotno področje caljske občine Celje ie pred priključitvijo nekate- rih krajev, kot je Šmartno v Rožni do- lini, Skofja vas in Sto-e s p-ipadajo- čimi vasmi, imelo celo vrsto predpisov in cdlokov, ki so vskLajevali razna or- ganizacijska in pravna vprašanja. Ti odloki so ostali še nadalje v veljavi za nekdanji ožji občinski teritorij, med- tem ko se v priključenih krajih niso izvajali. Na seji občinskega ljudskega odbora pretekli teden pa so sklenili, da se vsi veljavni predpisi in odloki občine Ce- lje prenesejo v veljavnost in izvajanje tudi v priključenih krajih. Tako so razširili teritorialno veljavnost odlokov o vzdrževanju javnega reda in miru, o pokopališkem redu, o poslovalnem času gostišč in obrtnih delavnic, o trž- nicah in sejmih, o upravljanju gostin- skih storitev Izven poslovnih prosto- rov, o posesti psov, o čiščenju jarkov in uničevanju škodljivega plevela, da- lje odloka o hišnem redu, stanovanj- skih pogodbah in najemninah Itd. Med temi odloki predvideva odlok o pokopališkem redu, da morajo biti umrli v najkrajšem času prenešeni v mrtvašnice. Verjetno ta odlok ne bo mogoče povsod striktno izvajati, toda Svet za komunalne zadeve se za- vzemal, da bodo ti pogoji čimprej ure- jeni. Nekatere personalne spremembe f celjskih podjetjih Na zadnji seji Občinskega Ijiuiskeca odbora ♦ Celju je predsednik komisije za voJitve In imenovanj« predlai^ v potoditev nekatere sprenuembe pri vo- dilnem kadru v nekaterih ^eljskihpod- jetjih. Tako je predlagal, da se raa- reW doftteosti direktorja podjetja »Ap* nenik« tov. Vaiter Dvoiiak, na njego- vo mesto pa naj bi bil imenovan tov. Aolno zelencev. Gospodar se jei vmil jezen in strašno po- trt. Zvedel je, da so N«nci to jutro ob cesti iz Firar^olovega proti Stranicam obesili 100 ljudi, ki so jih pripeljali iz Starega piskra. Izmvičene, pretepene, z žico zvezane so obešali za železne me- sarske kavlje na veje jablan ob cesti. To je bilo 12. februarja 1945. Mrličem so gestapovci odvzeli obleko in čevlje in si med sabo delili. Devetindevetdeset zavednih borcev so obesili, le oče Skale Ivan iz Zg. Hudinje je bil ustreljen, ko je hotel z zvezanimi rokami pobegniti, ker ni mogel gledati, kako pred njim na drevesu obešen umira njegov sin. Pobegniti pa ni mogel, ker so Nemci vso okolico močno zastražilL Pripomi- ki, ki so morali zločin gledati, so hitro kopali jame. V dva velika grobova so zmetali žrtve, grobove popolnoma zrav- nali in odšli proti Celju. Ta dan je bil za vso fankolovsko okolico nepopisno težak. Naše mladinske aktivistke so takoj začele zbirati cvetje ter pleUe vence, da bi okrasile grobove. Gorenšek Ju- rij-Ljubomir, ki je med prvimi začel p<^pirati partizane, je mrtvim v spo- min napisad tale verz: »Tukaj ix>čivajo slovenske žrtve, ko so dale življenje za svobodo in srečo domovine. Večna venčaj vas slava!« (Ker so to besede, ki jih je napisal oče obešenega parti- zana v spomin in svarilo nam, da ne bomo nikoli pozabili teh velikih zloči- nov, mislim, da bi morale biti vtisnje- ne z zlatimi črkami v spomenik, ki bo postavljen tem žrtvam.) Partizan Ga- šper, ki je pozneje padel, je napravil dva lepa hrastova križa in nanj užgal gornje besedilo. (Originalen križ s tem napisom se nahaja v oddelku NOB v Celju.) Pripravili smo naše zastavice s petokrako zvezdo in čakali ugodnega trenutka, da bi žrtvam okrasili ^bo- ve. Večkrat so v ta namen priprav- ljene cvetlice že usahnile, ker ni bilo prilike, da bi jih neopazno odnesli na grobove. Toda mladinke so vedno zno- va spletale vence in pripravile šopke, da bi okrasUi grobova in ju zaznamova- li, kajti Nemci so jih zravnali tako, da se čez nekaj časa skoraj ni poznalo, kaj se je na tem mestu zgodilo. Sele neko noč meseca marca 1945 se nam je posrečilo, da smo zanesli vence in cvet- je na grobove. Kmalu se je daleč naokrog zvedelo, kako so partizani okrasili grobove obe- šenih talcev. Toda ni bilo dolgo, ko so Nemci odstranili vse cvetje in zasta- vice s teh grobov. Ostala sta le gola križa in napis na njih. Borovnik Valentin-Lipe. Društvo inzenirlev in tehnikov v Celja reiuje probleme naših gospodarskih organizacij Na X. redni letni skupščini DIT Celje so člani preteklo sredo obravnavali važne naloge svojega društva v pre- tefldem in tekočem letu. Skupščine so se kot gostje udeležili zastopnik re- publiškega odbora DIT tovariš Torkar iz Ljubljane, predsednik celjske obči- ne tov. Svetek, tajnik Okrajnega LO Celje tov. Gorenjak in drugi. Predsednik društva inž. Strohmaier je podal obširno poročilo, o delu dru- štva v preteklem letu in poudaril mno- ge uspehe, zraven pa tudi nekatere po- manjkljivosti, ki so zavirale uspešnejše delo društva. Društvo šteje danes 427 članov in ima 9 sekcij. Izmed vseh sekcij zasluži največ priznanja kmetijska sekcija, ki je v organizaciji lanskega Kozjanskega tedna pod vodstvom inž. Goričana do- segla prav lepe uspehe. Zelo aktivna je tudi gozdarska sekcija, ki si je za le- tošnje leto zadala zelo obširen program svojega dela. V lanskem letu je bila formirana tudi komisija za stanovanj- ske hiše, ki nudi izdatno pomoč novo ustanovljeni stanovanjski zadrugi. Ko- misija za čiščenje odpadnih voda je po podjetjih že izvedla anketo, ki bo po- magala do analize, s čim so pravzaprav onesnažene naše vode. Sele po tej ana- lizi bodo lahko konkretno pristopili k delu na čistilnih napravah. Komisija za tarifne pravilnike se sestaja redno vsak mesec in išče metode, da bo si- stem nagrajevanja po podjetjih pravi- čen. ^ Se vedno so primeri, da se delo inže- nirjev in tehnikov ne ceni dovolj. Pri- zadeti so največkrat mladi inženirji in tehniki, ki so dostikrat postavljeni na delovna mesta nižje kvalifikacije. Zato so si bili člani društva edini v tem, da se pri celjskem DIT ustanovi še ko- misija za kvalifikacije, odnosno komi- sija za delovne odnose. Člani so na svoji skupščini mnogo govorili tudi o sistemu premiranja. Glede premij skih pravilnikov je slika še precej nejasna. Ker pa se bo ta sistem v letu 1956 ver- jetno stopnjeval, se bo tudi celjski DIT s tem vprašanjem resneje poba vil. S tem v zvezi je padel predlog, da bi pri reševanju tega vprašanja DIT povabil k sodelovanju tudi ekonomiste, da bi skupno (v okrajnem merilu) našli kri- terij, katera mesta se bodo premirala. Premijski sistem kot prvi v Sloveniji vpeljujejo že v Železarni Store in kot je delegat poročal, so se pri tem delu pokazali že lepi uspehi in so do danes ocenili že okrog 600 delovnih mest. Skupščino je pozdravil v imenu Društva pravnikov tudi tajnik OLO tov. Gorenj ak, ki je poudaril tesno so- delovanje DIT s tem društvom, kar s® gotovo dokaz že zadovoljivi tarifni pra- vilniki v našem okraju. Izrazil je željo, da bi ti dve društvi tudi v bodoče tak« složno sodelovali za rešitev družbenih in ekonomskih problemov celjskega okraja. Predsednik celjske občine tov. Sve- tek se je v imenu občine zahvalil DIT za pomoč, ki so jo člani društva v več primerih izkazali mestni občini. Ob- enem pa je prosil člane, naj v bodoče Mstavijo vse svoje sile za pospešnejšo in cenejšo gradnjo stanovanj v Celju. Dal je več koristnih nasvetov in na- potil bodočemu odboru za še uspešnej- še 4elo v* letošnjem letu. Apeliral je tudi na vse direktorje podjetij, naj pri- pomorejo k pocenitvi gradbenega ma- teriala, tako da bomo v Celju lahko do- kazali, kako se da poceni graditi so- dobna stanovanja. Upravni odbor DIT je na svoji zadnji seji soglasno sklenil, da se inženirja Blaža Pristovška in inženirja Mareka ob letošnji 10-letnici ustanovitve Dru- štva inženirjev in tehnikov proglasi za častna člana. Njuno plodno delo, ki je pomembno za tehnični razvoj mesta Celja, je Celjanom in okoličanom dobro znano. Na skupščini je predsednik DIT tov. inž. Strohmaier izročil odlikovan- cema zasluženo, častno priznanje. (Inž. Pristovšek se zaradi bolezni skupščine ni mogel udeležiti in so mu plaketo o častnem članstvu dostavili na dom.) Ob zaključku so izvedli člani DIT še volitve in si znova z zaupanjem izvolili starega predsednika inž. Strohmaier j a, tajniško in blagajniško mesto pa bosta prevzela tov. Videčnik in Kukovec. V nadzorni odbor sta bila izvoljena tov. inž. Štrukelj in inž. Pompe. zbor Živinorejcev v ljubeCni Pod okriljem KZ Ljubečna je bil v p(medeljek zbor živinorejcev. Zbor je bil dokaj dobro obiskan, bil bi pa lahko boljši. Predsednik tov. Adolf Ko- pan je v svojem poročilu prikazal delo in uspehe, ki so jih dosegli lani. Nova osemenjevalnica je največja pridobi- tev, saj je bilo osemenjenih okoli 629 krav, od katerih je odpadlo na kontro- lo brejosti samo 200 glav. Mlekarska postaja je prav tako pokazala lepe uspehe. Zelo obširna razprava je bila glede odkupa živine. Zbor je sklenil da bodo živino v bodoče odkupovali pre- ko KZ na odkupnih postajah. Živino- rejci so pokazali tudi veliko zanimar- nje za selekcijo goveje živine ter za odkup nekaj plemenskih svinj in mer- jascev. B. D. ŽREBANJE nagradne križanke Trgovskega podjttia„VOLNa" Za nagradno križanko,'ki smo jb ob- javili v zadnji številki našega lista, je Trgovsko podjetje ' »Volna« prispevalo 5 lepih' nagrad. Naši bralci so- nam po- • slali 58 rešitev. Ker' križanka ni'bila posebno'■»posrečeno"^ sestavljena,' je tudi y rešitvS-h bilo pret# napak, ki pa jih je , komisija upoštevala." Največkrat se je/, reševalcem zataknilo* pri besedah »ošedaj«, »enolito« in »ojesar«. . Zreb je določil; I. nagrado (moško srajco) PAVŠAR Francu, TEP Celje; II. nagrado (žensko kombinežo) TURK Ani, Sentrupert št. 19; III. nagrado (ženske nylon nogavice) ROS Lojzki, Celje;. IV. nagrado (moške dokolenke) ROZ- MAN Francu, Cret 39 in V. nagrado (moško kravato) PLEV- CAK Neti, Celje. Izžrebanci bodo lahko s potrdilom, ki ga bodo dobili v našem uredništvu dvignili nagrade v Trgovskem podjetju »Volna« Celje. RESITET KRIŽANKE VODORAVNO: 1. in ti. Ko želite kupiti d«- bro blago, kupite pri »Volnic. 18. imeniten; If. ropotavo; 20. toloraj. 21. karavana; 22. vi; 27. eti-lok; 24. min; 25. koli; 26. dar; 27. Ivin, 28. Petar; 29. RI; 30. pole; 32. etiketar; 35. atomi; 37. RP; 39. ojesar; 40. pop; 42. osa; 44. ero; 46. Aden ; 47. potop; 49. LO; 50. ko-no; 52. AK; 53. veseli večer; 56. osedaj; 58. kisete; 59. oče- ta; 60. dleto; 61. olomki; 62. mlekos; 63. Eove; 64. idelil; 65. bronast. NAVPIČNO: 1. kite; 2. omoti; 3. želive; 4. enolito; 5. Livonija 6. itak; 7. tej; 8. en; 9. uranar; 10. por(e); 11; ipak; 12. tovor; 13. Ita- lia; 14. dani; 15. ova; 16. bo; 17. ovira; 21. ki- tar; 22. vali; 24. metan; 26. doma; 28. pesek; 30. posrečeno; 31. preko-deb. (eli-ne); 33. kedaj; 34. hoteli; 36. to; 38. proslul; 40. posekle; 41. pole; 43. porasti; 45. one Eva; 47. pesmit; 48. Pi; 49. leto-SN; 51. odteg; 53. Violi; 54. Volov; 55. čekal; 57. ao; 58. klep; 61. odn; 62. mril; 64. ZK; 65. br. Svečana obletnica Bilo je februarja leta 1944, ko se je iz južnomoravskih odredov formirala v vasi Kalno (Cma Trava) edinica celj- ske gamizije. Na svojem zgodovinskem IX)tu je prešla tri ljudske republike in prišla tudi v Slovenijo. Za to svečano obletnico je bilo v celjski gamiziji mnogo priprav. Pripadniki te edinice so preko i>reda- vanj in obiska v novo ustanovljenem zgodovinskem kabinetu spoznali zgo- dovinsko pot svoje edinice. Pred glav- no svečanostjo smo imeli tudi še pestre taborne večere, kjer so pripovedovali svoje doživljaje iz časov NOB razni starešine. Pripadniki edinice so izvedli patrolne teke v sodelovanju športnih društev in pripadnikov sosedinih gar- nizij. Na svečanosti je prisotne posebno dimilo pozdravno pismo inž. Milova- noviča, vojnega načelnika štaba te edi- nice, ki je njene sedanje pripadnike prvi teCaj upravnikov kme- tijskih zadrug zaključen V soboto so na Makolah zaključili s štirinajstdnevnim tečajem, ki ga je priredila Okrajna zadružna zveza za upravnike kmetijskih zadrug. Tečaj je obiskovalo 34 upravnikov zadrug, ki so bili že lani na sličnem tečaju. Uspeh je bil nadvse zadovoljiv. Namen tega tečaja je, da bi uspo- sobili upravnike zadruge za uspešno vodstvo zadruge, predvsem, da bi se za- druge organizacijsko utrdile in tako čim bolj služile svojemu namenu. Upravniki so pridobili mnogo znanja z vseh področij gospodarstva', zlasti pa" v kmetijstvu in v organizaciji pioslo- vanja. To je letos prvi takšen tečaj v Slo- veniji. V drugi polovici februarja pa bo začel že drugi tak tečaj, katerega, bo obiskovalo 26 upravnikov zadrftg' iz celjskega okraja in nekaj upravnikov s področja trboveljskega okraja. pozval, da sledijo revolucionamim tra- dicijam svoje edinice. Nepopisen vtis je napravil na pri- sotne pregled edinice, kateri so priso- stvovali poleg general-podpolkovni- ka Nikole Karanoviča in general-ma- jorja Save Vukeliča še predstavniki ljudske oblasti in množičnih organiza- cij. Po čestitkah najvišjih vojnih pred- stavnikov so edinici čestitali tud pred- sednik OLO tov. Riko Jerman ter pred- sednik ObLO tov. Svetek Andrej. Sledila je tradicionalna vojaška za- bava v Domu JLA. Radišič Lovro kap. I. kL podjetje »pyrota« v likvidaciji... Vzroki, ki so dovedli podjetje »Py- rota« do likvidacije, so bili v našem listu že nekajkrat objavljeni. Dejan- sko ne obstoj a nobena odločilnejša kriv- da na strani kolektiva, pač pa so tu po sredi objektivne zimanje težave. Podjetje je v takem stanju, da niti zdravstvena in gradbena komisija, niti delovna inšpekcija ne morejo dovoliti nadaljnje delo v tem podjetju. Ljud- ski odbor za najnujnejše izboljšave ni- ma na razpolago osmih milijonov, pod- jetje samo i)a kljub dobičku tudi ne, zato je morala »Pyrota« v likvidacijo. Podjetje je sicer še kazalo dokaj možnosti za razvoj in razširitev pro- izvodnega asortimenta.. Toda v tem času je nastopil nov, kolektivu zelo nevšečen moment; med tem "je nam- reč začela vojaška industrija . proizva- jati za, široko potrošnjo. .»PyrO;ta« . je s tem dobila nepredvideno, tehnično in str<>ko.vno bolje podprto konkurenco. Svet gospodarstvo, je na zadnji seji predložil problem »Pyrote« v raz- pravo. Odborriiki so se po vsestran- skem razpravljanju odločili za likvida- cijo tega podjetja in hkrati postavili zahtevo, da vsi člani " tega kolektiva," ki se zaradi objektivnih razlogov likvi- dira, dobijo zaposlitev drugje.- S planinskiili poti Hudičev graben, po katerem je lan- sko leto PD Celje obnovilo in zadostno zavarovalo pot, je mikaven in poln zimskih čarov prav sedaj, ko je jarek zasul sneg. Iz skal visijo dolge ledene sveče, slap, ki je ves v ledu, je po- doben velikim orgijam. Hoditi pa je treba previdno in sto- pati le po kamnih, sicer se pogrezneš v kotanje, ki niso vedno povsem za- mrznjene. Pot je dovolj zavarovana s klini in z žico na teže prehodnih me- stih. Ko prispeš na vrh grabna, se je treba odločiti, ali greš takoj na desno po dobro markirani poti na Celjsko kočo, ali pa zavij eš na levo, po ne- kaj časa nemarkirani poti, — proti Svetini. Iz Stor so markirali- pot i^ Bojanskega- jarka. Markacijski odsek PD Celje naj Wkrbi markacijo z. yrha Hudičevega grabna pa do markcij, ki. prihajajo iz Bojanskega jarka. V do- brih 2 urah si -lahko na vrhu in v-ne-, kaj minutah že lahko sediš v prijazni veliki sobi sindikalnega doma na Sve- tini. Ko se" tu malo oddahneš, nasto- piš pot domov mimo Celjske koče in se ustaviš tudi tu, saj je dan že dosti dolg, da boš lahko še ob mraku v Ce- lju. Planinci, obiščite naš romantični Hu- dičev graben tudi pozimi! Na poti iz Mrzlice na Smohor bo na- letel planinec na dvoje zanimivosti. Prva zanimivost so smreke »trojčki«, o katerih smo že lansko leto čitali. To so tri že preko 25 m visoke, popolno- ma enako zraščene smreke, kar je go- tovo izreden priroden pojav. Kmalu nato prideš do pogorišča nek- danje lepe Hribarjeve domačije. Tu so okupatorji odkrili v maju 1943, da se nahajajo pri Hribarjevih .štirje partizani. Švabski krvniki so se .priplazili do hiše in skozi okna stre- ljali "V'velikozorna na takratnega dijaka Ivana Dečka tudi Ernestina sama, kajti po Segulovem poročUu (Spindler, dr. Ivan Dečko in njegova doba, 1938 str. 34) je že kot sedmošolec na mariborski gimnaziji z ravnatelje- vim dovoljenjem javno učil v šolski jučilnici slovensko stenografijo in po- stal dijaški voditelj (ibid. str. 87). Zato ne bi bilo čudno, če bi mu Ernestina, kakor je imela navado, v priznanje in v spomin poklonila Prešernov list, ki ga je imela še pri sebi, ko je prav prM letom dni vse ostale rokopise izročila Levstiku (LZ 1937, str. 183). Seveda sem že ob najdbi rokopisa obljubil, da bom skrbel, da pride konč- no tudi ta rokopis v Narodno in uni- verzitetno knjižnico, kamor spada, ker sem se imel vedno le za njegovega va- ruha; priznati sem si moral namreč, da je bil po Dečkovi smrti očividno le slabo zavarovan, ko ga ni nihče po- grešil navzlic temu, da je bil opisan in ponovno razstavljen. Priznam pa, da sem hotel imeti pri sebi to literar- no svetinjo vsaj dotlej, dokler sem ]0 mogel še uporabljati v šoli in z njo vlivati ljubezen in zanimanje za Pre- šerna v mlada srca. Ko pa so me leta 1941 gestapovci aretirali in odgnali, sem moral pustiti vse doma. Prišel je gestapovec, napravil hišno preiskavo, preiskal vse miznice, uničil vso mojo korespondenco in ves moj zelo dragoce- ni arhiv; že iz mlada sem namreč rad hranjeval zelo znamenita pisma, razen tega sem imel iz arhiva svojega po- kojnega tasta prof. dr. Karla Streklja marsikaj ohranjenega (Caf, Hanka, Oblak, Kete). Pa ti pride gestapovec in zmeče vse to na kup z ironičnim priznanjem, češ »koliko papirčkov hra- ni takle star profesor!« Vse je vzel in odnesel s hranilnimi knjižicami vred, le — in zato mu bodi hvala! — na knjižnico se ni ozrl, mojo izredno bo- gato literarno in znanstveno knjižnico. In med temi knjigami je bil spravljen tudi Prešernov rokopis. Moja žena je bila še takrat doma, braniti ni mogla in ni smela, ko je bilo vse za Nemce tako Bumtjivo in jjolitično nevarno. Pa vendar se je zadeva z rokopisom sama razvozljala. Ko so zvedeli, da so Nemci mene odpeljali, so prišli naši sorodniki tolažit mojo ženo. Tako je prišla tudi moja sestrična Trezika Zdolšek s Ponikve pri Grobelnem. Njej je zaupala moja žena našo skriv- nost, češ, da bi mi bilo nadvse hudo, če bi mi Nemci ukradli in uničili Pre- šernov rokopis. Ker je bila tudi moja žena na svobodi še samo od danes do jutri in ni vedela, kdaj bodo prišli tudi ponj o, je skušala rešiti, kar se rešiti da. Tako je prevzela moja se- strična rokopis v varstvo in ga odnesla v Ponikvo. Ko so nas Nemci zopet po rodbinah zbrali v Mariboru (v meljski vojašni- ci) in nas nato izgnali v Srbijo, mi je žena povedala, kako je zavarovala naj- dragocenejše knjige s tem, da jih je v sodu spravila med krmo v hlev. Tu jih je našel očividno neki »bibliofil«, ki mi jih je ob vrnitvi vrnil le 13 od me- ne podipisanih, da bi ga le-te kdaj ne izdale, druge pa so izginile neznano kam. Tako tu ni bilo sreče. Povedala pa mi je žena takoj ob prihodu v Srbi- jo, da čuva Prešernov rokopis moja sesitrična na Ponikvi. Kaj nameravajo Nemci ukreniti s Slovenci, mi ni bilo podrobneje znano, govorili pa so o nji- hovi popolni izselitvi iz Štajerske. Zato sem takoj pisal dr. Slebingerju v Ljub- ljano, kje je rokopis in naj ga reši, kakor koli more. Kmalu mi je dr. Sle- binger sporočil, da je poslal posebne- ga kurirja na Ponikvo, kjer pa nihče ni hotel nič vedeti niti o meni niti o Prešernovem rokopisu. Ko sem mu opravičil to zatajitev s preplašenostjo svojih sorodnikov in ga prosil, naj po- skusi znova, sem dobil zopet spor<^i- lo, da se je tudi drugi poskus, najti rokopis, ponesrečil Prepričan sem bil, da je rokopis šel v zgubo. Toda, ko sem se leta 1945 srečno vrnil, me je med prvimi prišla pojaviti sestrična Tre- zika in mi v moje veliko zadovoljstvo prinesla Prešernov rokopis. Ta drobec z lova na Prešernovo li- terarno zapuščino sem hotel zapisati, preden bo začel pisati A, Gspan 0'b- Ijubljeni zadnji sklepni akord trage- dije z naslovom »Uso^ Prešernove li- terarne zapuščine«. Konec .rJ In Se ena premiera: Atomske bombe ni več Vsaka domača dramska novost je za nas, ki z upom in strahom, z ljubez- nijo in ljubiteljstvom spremljamo do- mačo slovstveno tvornost, praznik po- sebne sorte. Vselej, kadar gledamo modne novosti, ki jih plima reklame ali pa naključje naplavi na naš breg, in pri razhodu iz gledališča razočarani strmimo nad praznino velikega sveta, si mislimo: Ali ne bi zmogli mi vsaj nekaj podobnega, če že ne boljšega! Razcvet našega gledališkega življenja po vojni je mlade pisatelje zadnje čase vzpodbudil k pisanju dram in kdo tega, ki mar mu je slovenstvo, ne bi bil ve- sel? S to mislijo naj skromno pospremim Miloša Mikelna mladinsko igro v sed- mih slikah z vabljivim, aktualnim na- slovom »Atomske bombe ni več« in ji obenem želim, da bi se velikokrat igrala pred našo, bratsko in tujerodno deco. Pisana je tako, da to zasluži. Zasluži zato, ker je pisana tako, kakor je treba pisati za mlado, nepokvarjeno publiko. Ko gledaš tako stvarco, prisrčno in pri- jetno, se ponovno zaveš, da je gleda- lišče neumrljivo. Razumeš tisto besedo Reinhardtovo, da je gledališče najlep- še zakotje za vse, ki so svoja otroška leta na skrivaj vtaknili v žep in z nji- mi ušli, da se bodo do konca svojega življenja igrali.« Morda nekaj retušev, morebiti pred- vsem v prvi in zadnji sliki. Lahko pa tudi ostane tako, kakor je. Igra za današnjo rabo, ki bo še dolgo aktualna, kajti obzorja na obnebju atomske dobe se vedno znova mrače, čim bolj se razlega glas naj razumnej- ših ljudi na svetu, da nad človeštvom še nikoli ni visel Demoklejev meč na tako tanki niti, kakor visi danes. Mi- keln je z zgodbo osmešil marsikaj, kar v svetovnem dogajanju ne moremo spraviti v sklad s pametjo, z idejo igre pa razglasil občo tezo človeštva: mir, razorožitev, sodelovanje. In vse to na tak način, da nas hkrati zabava in na- vdaja z optimizmom, z zaupanjem v do- broto, kakor je to od nekdaj treba, ka- dar se piše za mlado dušo. Pa tudi sta- rini ne škoduje. Režiral je igro Dušan Tomše. Mladi igralci, ki jih je izbral, so sicer tekstu rahljali intenzivnost in odbili marsi- kakšno bistro bodico, vendar so svoje vloge pogumno rešili. Za učinek igre bi seveda bilo bolje, če bi se vloge za- sedle z odraslimi igralci. Pohvaliti je treba prizadevnost vseh štirih (Ivo Umek — Profesor, Lojze Smid — Dum- bo, Marta Pihlarjeva — Metka, Pavle Mirnik — Fred), njihovo pridnost in ljubezen do igranja. Pri igri je sodelovala še cela vrsta odraslih igralcev, amaterjev in stati- stov. Vsi so bili posrečeni in so s svojo prikaznijo pritegovali, vzbujali domiš- (31. januarja 1956) Ijijo in dokaj dobro nudili avtorjevo sol in dovtip. Seve, igra nudi režiserju priložnost, da razvije bujno domisel- nost in uporabi vrsto teatralnih sred- stev, s katerimi bi predstava mnogo pridobila, vendar se zato ni odločil. Naj omenim nekatere igralce. Zelo mi je bil všeč Janez Skof kot poštar. Skof je igralec premnogih podob. Nje- gova pot gre navzgor. (Imel sem pri- ložnost primerjati njegov lik Kozloviča v Gloriji z zagrebškim. Škofov je bil nedvomno močnejši, jH-eciznejšl, umet- niško intenzivnejši, globlji). Imenitno so se držali generali, le pretep na kon- cu je slabo izčrpal komične možnosti. Nasploh bi sodil, da so bili skupinski prizori nekoliko ohlapno postavljeni. Oba generalska prvaka je treba posebej omeniti. Mimika in Peera, pa tudi vsi štirje sekundanti so se obnesli. Prije- ten komičen register sta pokazala No- vak in Krošl. In tako dalje. Ce bi bilo v predstavi nekoliko več tempa, več izdelanosti v drobnih potezah, ki pa so pri takile persiflaži zelo važne, bi tudi teatrski sladokusci brez pridržkov uživali. Ne bi bilo prav, če ne bi priznal, da sem užival na duhovitih kostumih in posebej uniformah obeh blokov. Izre- dno zgovorni so bili tudi zamorski. Ob njih sem se spomnil na zamorskega glavarja pod Ruvenzorijem, ki ima avto in vse, kar zraven spada, podložniki pa smejo do njega samo kleče. Tudi scena Melite Vovkove in Svete Jovanovica je vredna ogleda, nov dogodek v celj- ski scenografiji. To in še marsikaj! Si- cer pa pridite in poglejte! T. O. izobraŽevanje v libojah Izobraževanje je težka naloga in vendar smo se je v Libojah lotili že v preteklih letih. Tako smo v lanskem letu poleg raznih predavanj iz litera- ture, gospodarstva ter iz področja me- dicine, tehnike in še nekaterih drugih znanosti organizirali marksistični te- čaj, katerega je obiskovalo v začetku preko 30 tečajnikov, do kraja pa jih je vzdržalo le 15. Predavanja je vodil tov. Predan iz Petrovč ter bo letos na- daljeval z marksistično zgodovino in materialistično dialektiko. Letošnji na- daljevalni tečaj se bo začel še ta me- sec ter upamo, da bo še bolj obiskan. Lanskoletni tečaj je uspel, seveda pa moramo tudi priznati, da bi tečaj z ozirom na število članstva v ZK, dru- štvu »Svoboda« in nešteto članov dru- gih organizacij kot je SZLD, sindikat itd., moral biti še bolj obiskan. V upa- nju, da bo vsako leto več znanja želj- nih ljudi, bomo nadaljevali z začetim delom. »SODOBNA POTA« GLASILO ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE BO ZACELO IZHAJATI V MARCU Predsedstvo Sveta zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije je skle- nilo, da 'bo začelo izdajati osrednje glasilo Zveze — prosvetno revijo »So- dobna pota«, ki bo letos izšla v 10 šte- vilkah, začenši z marcem. Posamezni izvod revije bo stal 40 dinarjev, celo- letna naročnina 'bo 350, polletna pa 175 dinarjev. Prosvetna revija »Socialistična mi- sel« in štirinajstdnevnik »Ljudska pro- sveta« prenehata izhajati in bodo njuni naročniki odslej prejemali glasilo Zve- ze Svobod in prosvetnih društev Slo- venije — prosvetno revijo »Sodobna pota«. Naročnikom »Socialistične misli« in »Ljudske prosvete«, ki so že naka- zali celotno ali delno naročnino za leto 1956, se bo to upoštevalo pri naročnini za revijo »Sodobna pota«. Potreba po osrednjem glasilu Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije se ije zlasti pokazala na jeseniškem kongresu prosvetnih društev, ko je z združitvijo obeh zvez — Zveze Svo- bod in Ljudske prosvete, enotna pro- svetna organizacija na Slovenskem do- segla skoro sto tisoč članov in ko Svo- bode, pa tudi druga prosvetna društva postajajo čedalje pomembnejši činitelj v prosvetnem življenju naših delovnih ljudi. Uredništvo si bo prizadevalo, da bo revija »Sodobna pota« urejevana in pisana tako, da bo razumljiva in pri- vlačna širokemu krogu članov prosvet- nih društev, da bo odgovarjala zlasti na tista vprašanja, s katerimi se dru- štva vsak dan ukvarjajo in da bo nu- dila tisto gradivo, ki ga le-ta najbolj potrebujejo pri svojih izobraževalnih, vzgojnih in kulturnoumetniških priza- devanjih. Vsak zaveden član prosvet- nega društva naj bi postal naročnik te revije in si prizadeval, da jo bodo pre- brali tudi njegovi tovariši. Revijo »So- dobna pota« bodo potrebovali priza- devni prosvetni delavci — člani uprav- nih odborov prosvetnih društev, pre- davatelji, organizatorji izobraževanja, režiserji amaterskih gledališč, knjižni- čarji, pevovodje, godbeniki, lutkarji in drugi. Revija bo dobrodošla vsakemu prosvetnemu društvu, šoli, družbeni organizaciji ali javni ustanovi, ki se ukvarja s pošo^im izobr^že^^anjem delovnih ljudi in sodi v naše družine, v domove, knjižnice, čitalnice in druge' prostore, 'kjer. se zbirajo. ; \{ . ' . Revija »Sodobni pota«- 'si' želi pri- dobiti sodelavcev, med vsemi tistimi . člani .in voditelji dr.uštev 'in^ drugimi dielavci na področju prosvete, -ki či^ti-" jo, da 'i bi 'imeli kaj povedati o. svojem delu in izkušnjaih. Zaželeni so krajši sestavki <0 vseh pomembnejših društve- ' nih problemih in dogodkih, ki bodo, ' napisani bodisi v. obliki članka, raz- mišljanja, reportaže ali dopisa, toliko bolj dobrodošli, kolikor bolj bodo teht- ni in ustrezni namenu revije. Okvirne vzorce za pisanje bodo tovariši in to- varišice, ki žele sodelovati, našli že v prvih številkah revije. Prispevke za objavo pošiljajte na naslov uredništva: Ljubljana, Miklošičeva cesta št 7/1, prvo nadstropje, telefon 30-880. Prosvetno revijo »Sodobna pota« lah- ko naročite pismeno na upravi: Ljub- ljana, Miklošičeva c. 7/1, telefonično na štev. 30-880 ali pri vašem pismo- noši, ki vaiji jo bo dostavljal na dom in pobiral naročnino. teCaji za bivSe borce in AKTIVISTE Ker je še nekaj borcev in aktivistov, ki so zaradi sodelovanja v NOV in po- vojnega političnega dela ostali brez strokovnih kvalifikacij, bodo tudi v pri- hodnjem šolskem letu nadaljevali z de- lom pripravljalni tečaji za polaganje iz- pitov na srednjih ekonomskih šolah. V poštev za te tečaje pridejo le bivši borci in aktivisti, ki se naj obrnejo na Okrajni komite ZKS v Celju za točnej- še informacije. Občinski komiteji ZK in odbori Zveze borcev prav tako lahko sporoče svoje predloge za svoje člane, ki izpolnjujejo gornje pogoje. Občinski odbor ZB v Celiu bo izdal DOKUMENTARNO KNJIGO Obč. odbor Zveze borcev NOV Ce- lje bo za občinski praznik mesta Celja, dne 20. julija 1956 izdal dokumentarno knjigo: »O delu narodnoosvobodilnega gibanja in o političnem delu v bivši Jugoslaviji mesta Celja in bližnje oko- lice (Store, Vojnik, Šentjur in Šmarje pri Jelšah), kateri kraji so bili v po- litičnem delu tako tesno povezani, da se jih ne da ločiti od samega mesta Celja. Knjiga bo obsegala preko 200 strani, opremljena pa bo s preko 100 fotografijami. Delila se bo na naslednja obdobja: I. del bo obravnaval politično delo v predaprilski Jugoslaviji, delo komu- nističrie partije v Celju in okolici, de- lavsko gibanje v mestu Celju, delo »Svobode«, delo Kulturbunda v Celju in druge važne politične; dogodke; II. del bo obravnaval politično de- lo med ^ okupacijo, aktivistično ' delo, ustanovitev L 'celjske čete, njeno delo- in razbitje, delo II. celjske čete, razne izdaje, .politično delo v »Starem piskru«, preseljevanje in drugo; III. del bo obravnaval osrednjo raz- pravo; IV. del bo obravnaval politično delo mesta Celja po osvoboditvi; V. del pa bo objavil datume najvaž- nejših političnih dogodkov, kot na pri- mer množično streljanje talcev, o pad- lih borcih in drugo. Na ta način bo dana možnost, da se zbere in objavi zgodovinski material in v tiskani besedi prikaže politično delo našega mesta z okolico, za kate- rega lahko trdimo, da je bilo najmoč- nejše politično središče na Štajerskem. S tem pa je dana tudi možnost, da se ohranijo'V trajnem spominu vse prido- bitve narodnoosvobodilnega gibanja. Ta knjiga bo tudi učbenik naših bodočih pokolenj, ki bo kazal pot, kako se je treba boriti, očUvati in ceniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Hkrati pa bomo lahko' tudi- ugotovili, da je me- sto Celje z okolico-ogromno žrtvovalo za svobodo. . ^ •. V. S. okrajni zlet partizana v velenju Na nedavni seji predstavnikov (Dkraj- 'nega odbora Partizan, velenjskega Par- tizana in SD Rudarja, so se pogovorili o pripravati in programu okrajnega iz- leta, ki bo 9. in 10. junija letos v Ve- lenju. Nastop bo na modernem in novem stadionu poleg jezera. Ves teden pred nastopom bodo lah- koatletska tekmovanja in športne igre med društvi v celjskem okraju. 9. junija zvečer bo na razsvetljenem stadionu svečana akademija. 10. junija dopoldne bo generalka za vse vrste nastopajočiti društev. Raču- najo, da bo nastopilo okoli 2000 telo- vadcev. Popoldne bo slavnostna povorka sko- zi Velenje in nato glavni nastop. Po- leg prikaza množičnih, športnih iger, prostili in orodnih vaj, bo nastopila z vajami tudi naša vojska. Dolžnost vseh organizacij bo, da bo- do pomagale pri organizaciji priredi- tve, ki bo med najlepšimi v celjskem okraju letos. Društva, ki bodo sodelovala pri glav* nem nastopu, naj pričnejo pravočasno vaditi, da bo prireditev res veličastna manifestacija telesnovzgojne dejavno- sti v celjskem okraju. uCni uspehi na območju obcine šoštanj Učni uspeh na osnovih šolah je zna- šal 71,2 %. Na nižji gimnaziji v Vele- nju 62 %, v Šoštanju pa 48 % uspeh. Zanimivo je to, da je v gimnazijah uspeh v prvem polletju za 13,3 % nižji, kakor je bil to ob koncu lanskega šol- skega leta. Preseneča pa tudi to, da je v Šoštanju na gimnaziji ocenjenih 113 učencev z nezadostno oceno iz angle- ščine. Pred leti so bili učenci višjih razre- dov osemletnih šol navadno zelo dobro ocenjeni, to leto tega ni več, kar je popolnoma pravilno. Tako znaša pov- prečje na šolah v petem razredu 59 %, šestem 68 %, sedmem 73 % in osmem 71 %. Razveseljivo pa je, da so prvi razredi na nižjih gimnazijah boljše oce- njeni, kakor n. pr. drugi in tretji raz- redi. Sedaj se pač ne more več valiti krivde na razrednike četrtih razredov osnovnih šol, češ, da so oni krivi sla- bih uspehov v prvih razredih nižjih gimnazij. Ce še omenimo, da so uspehi v šo- štanjski občini najslabši v okraju Ce- lje, ne moremo reči, da naši otroci naj- manj znajo, pač pa, da je postalo oce- njevanje bolj enotno in odgovarjajoče prilikam, ki obstojajo na tem terenu. S SEJE SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO OLO CELJE Defektni mladini BO TREBA POSVETITI V£e SKRBI ■ Pretekli teden je bila v poslopju "Okrajnega ljudskega, odbora Celje seja 'Sveta za socialno varstvo, na keteri je podala tov. O^g^ Trebičnik ppročilo o delu posebne komisije za proučitev po- i .treb ter možnosti boljše zaščite, ter šo- •ianja defektnih otrok na področju celj- skega okraja. Iz poročila je razvidno, da je bilo v šolskem letu 1954-55 na področju biv- šega obraja brez občine Celje, Šoštanj in Mozirje 670 defektnih otrok. Za pre- težno večino teh otrok bi bilo nujno potrebno posebno vzgojno ter socialno delo v specialnih zavodih in vzgojnih ustanovah. Od teh otrok imamo samo 51 vključenih v odgovarjajoče ustano- ve za defektne. Ostane jih torej 619 brez potrebne rehabilitacije. Največ je duševno defektnih, in sicer več kot 50%. Na področju celjske občine se sicer to vprašanje nekoliko bolje rešuje kot v drugih občinah. V Celju imamo po- možno šolo, ki vključuje kar 156 de- fektnih otrok iz Celja. Zal pomožna šola ni opremljena tako kot bi morala biti, saj gostuje v poslopju I. osnovne šole, ki rabi prostore za svoje učence, poleg tega ni prostora za potrebne po- litehnične delavnice, v katerih bi se učenci že nekoliko pripravljali na po- klice. Potrebe narekujejo, da se vpra- šanje defektnih otrok rešuje kompleks- no, in sicer istočasno vzgojna vpraša- nja s socialnimi. Ker bo graditev nove pomožne šole v Celju nujna, je bila komisija mnenja, da se poleg šole zgra- di tudi internat za defektne otroke iz okolice in se tako ustanovi center za rehabilitacijo duševno defektne mladi- ne z oddelki za slabovidne, naglušne ter otroke z govornimi motnjami. Otro- ci in defektna mladina iz Celja bi sta- novala in se hranila pri svojih družinah oziroma starših in bi bila v zavodu deležna samo vzgoje, izobrazbe ter re- habilitacije, mladina iz okolice pa bi stanovala v internatu. Ker bi ustanovitev takšnega centra zahtevala velika denarna sredstva, je komisija predlagala, da naj se izgrad- nja izvrši po etapah v petih do osmih letih. Pri OLO Celje naj se ustanovi poseben fond, v katerega naj bi pri- spevali letne prispevke OLO Celje, občina Celje ter Svet za kulturo in prosveto LRS. Ker bi izgradnja takšne- ga centra trajala precej časa, a potrebe po rehabilitaciji defektnih otrok so ta- ko kričeče, da zahtevajo takojšno re- ševanje tega problema, je komisija predlagala, da naj bi Prehodni dom v Dobrni začasno usposobili za rehabili- tacijo defektne mladine, po dokončni izgradnji centra v Celju pa naj bi Pre- hodni dom v Dobrni služil za vzgojno zanemarjeno in psihopatsko mladino, katerega v celjskem okraju tudi po- trebujemo. J. R. OBČNI ZBOR PREŠERNOVE DRUŽBE bo v nedeljo, 19. februarja ob 9,30 t Klab« ljudskih poslancev, Ljubljana, PuharjeTa ul. it. Dnevni red: 1. Porodilo 2. Razprava 3. Sprememba pravil 4. Volitve. Kdor želi, da bi občni zbor razpravljal • kakem posebnem |)redlof;u ali vprašanju, aa} pošlje predlog tajništvu najkasneje do 11. feb. Vabimo vse člane glavnega iii nadzornega odbora, da se občnega zbora zanesljivo udele' že, okrajne in občinske odbore Prešernove družbe pa da čimprej prijavijo svojega dele- gata na občnem zbora. Tajništve Zavarovanci Zavedajte se, da so sredstva socialnega zavarovanja sestavni del vaših plač, da ie borba za pravilno razpolaganje s temi sredstvi borba za dvig življenjske ravni! Stev. 6 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 10. februarja 1956 Iz Celja... člani RK I. četrti v Celju so opravili mnogo koristnega dela Ko so člani RK I. četrti pretekli te- den na svojem letnem občnem zboru kritično presojali svoje delo, je bilo iz vestnih poročil in razprave spoznati, da je bilo na tej četrti v preteklem letu opravljenega mnogo drobnega, korist- nega dela. Člani RK so točno in vestno izpolnjevali vse naloge, ki so si jih bo- disi sami zadali, ali pa jim jih je na- ložil Mestni odbor RK. Higienska ekipa je na zadnji seji upravnega odbora po- ročala, da so se zdravstvene razmere na I. četrti v preteklem letu bistveno Izboljšale in da so se nedostatki, na katere je bila opozorjena sanitarna in- špekcija povečini odpravil. Organi- zacija RK I. četrti je tudi vselej sku- šala vskladiti svoje delo z delom ostalih množičnih organizacij. Dejstvo je, da so na tem terenu v organizaciji RK požrtvovalno delovali predvsem starejši člani, medtem ko so mlajši člani več ali manj stali ob strani. Zato je zastopnik Mestnega odbora RK tov. Jagodič naglasil potrebo, da bi v bodoče vključili v delo RK tudi mlajši kader. Tudi v krvodajalski akciji so sodelovali največ starejši ljudje. Ker pa bi se morali vsi člani RK zavedati važnosti te človekoljubne akcije, bi bilo prav, da bi letos v tem pogledu po- kazali več dobre volje in dosegli boljše uspehe. Tov. Jagodič je tudi poudaril, da bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti pobijanju alkoholizma. Treba bo vpli- vati na gostinski kader, da že vinienim ljudem ne bo dajal več alkoholnih pi- jač. Prav bi bilo, da bi v Celju odprli Se eno brezalkoholno gostilno. Člani RK bodo stopili v stik s Tovarno sad- nih sokov, ki bo nemara imela interes odpreti tako poslovalnico v Celju. Člani RK I. četrti so po plodni raz- pravi izvedli še volitve in sprejeli na- črt dela za letošnje leto. Upravni in nadzorni odbor so pomladili z novimi člani, predsedniško mesto pa je prevzel tov. Leskovšek. Ob tej priliki so se čla- ni, kakor tudi zastopnik Mestnega od- bora RK iskreno zahvalili dosedanjemu predsedniku tov. ravnatelju Mravljaku, ki je tri leta požrtvovalno in uspešno vodil organizacijo RK I. četrti. umrla je ana 'zupancic, . ravnateljica bivše meščanske sole v celju Dne 30. januarja je umrla v Ljubljani Ana Zupančič, ravnateljica meščanske šole v pokoju. Leta 1919 se je pokojnica odzvala klicu domovine in se preselila iz Bruka ob Muri v Celje, kjer je pol- nih 17 let delovala kot predmetna uči- teljica, pozneje pa kot ravnateljica na bivši dekliški meščanski šoli. Vse svoje sile je posvetila mladini. Kot ravna- teljica je na omenjeni šoli ustanovila dijaško kuhinjo, v kateri se je dnevno hranilo nad 200 dijakov in dijakinj. Pomagala je pri nakupu in ureditvi Celjskega doma na Bakarcu, kjer se je vsako leto zdravilo in krepčalo na sto- tine otrok. Kolonije je tudi sama vo- dila. Njena ljubezen in skrb za mla- dino je bila neusahljiva. Pred dobrim letom se je iz Celja preselila v Ljublja- no, kjer jo je tudi zatekla smrt. Zaslužno kulturno delavko bo Celje ohranilo v najlepšem spominu. 1000 UR 15 minut ni veliko. Zamudiš lahko vlak, avtobus, delo. Pred dnevi ob 6 zjutraj pa je zamudilo delo kar okoli štiri sto ljudi. Ne po svoji krivdi. Na Mariborsiki cesti pri železniškem prela- zu so čakali, ker jim je čakajoči vlak zaprl pot — 15 minut. Prav bi bilo, če bi v takem primeru čakal vlak nekaj metrov p^ed prelazom in ne le toliko na p-^Lazu, da zapre ves promet. Z nekai dobre vol^e lahko ta- ke zadeve uredi prometnik in 100 iz- gubljenih delovnih ur, nepnjetnega ča- kanja in godrnjanja bi ne bilo. J. K. IZ 0STR07NEGA Prostovolino oa^^ilsko dn)§'vo na Os^rožnem ie ime'o ^e c'ni ?voi 10. reH- ni občni 7bor že v prostorih PGD Ostrožno. Dri)š'vo si je v 'eh leMh na lastno iniciaMvo in s požr'vovalnim de- lom, ob pomoči ljudskega odbora in množičnih organizacij na terenu posta- vilo svoj dom. Ta dom bodo uporablja- le tudi množične organizacije. 5rez dvoma zaslužijo požrtvovalni gasilci, ki so pripomogli k dograditvi, vso pohva- lo in priznanje, saj 14.000 prostovoljnih ur v vrednosti 700.000 din ni malenkost. Občni zbor so pozdravili zastopniki SZDL, ZK, PAZ, predstavnik občinske gasilske zveze po je podelil druJtvu zo uspeino pomoč ob priliki poplave »Pri- znanje za delo HI. stopnje«, ki ga ie podelila RGZ. Članstvo je na občnem zboru spreje- lo več sMepov za bodoče delo. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 14 (18—20), čebula — (60), Cesenj — (100—150), fižol, vis. — (70 do 80), fižol, niz. — (50), solata — (80), ohrovt 18 (20), peteršilj — (100), z61ena 46 (60),zelje, gl. 14 (20), repa, sv. — (20), zelje, rib. 35 (40—50), repa, rib. — (30), koren j ček — (20—50), hren — (150), por 40 (60), jabolka — (22—30), jajca — (14—16), mleko — (35), smetana — (200), skuta — (140), maslo — (450—520), vino — (130), žganje — (350), koruza — (45 do 50), kokoši — (400—500), ječmenova kaša 80 (80). v času od 28. I. do 4. II. 1956 Je bilo rojenih 21 defkoT in 19 deklic. Poročili so se: Anton Krajnc, delavec iz Panpaca in Ivan« Logar, bolniška strežnica iz Celja. Josip Sve- čak. dimnikarksi pomočnik in Irmengard, Ana, Marija Janžek, nameščenka, oba z Celja. Anton Teržan, šofer, pomočnik in Ivana Veber, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Ernest Ver- bošek, avtomehanik in Martina Stramiak, pro- dajalka sadja, oba iz Celja. Anton, Avgust Molej, poljedelec iz Celja in Antonija Jager, delavka iz Trnovelj. Vasilij Sajovic, delavec iz Zg. Zreč in Štefanija, Helena Sturbej, po- Ijedelka iz Celja. Franc Ocvirk, poljedelec in Ivana Vrečer, poljedelka, oba iz Celja. Mar- tin Cokah, delavec iz Studenc in Ljudmila Pesjak, delavka iz Medlega p. Celju. Edvard Grilec, ključavničar in Silvestra Kresnik, ke- mična laborantka, oba iz Celja. Umrli so: Jože Sajtl, otrok iz Tevč, star 1 dan. Jožef Sekirnik, otrok iz Kamene, star 3 dni. Roman Perschenonigg, otrok iz Slov. Konjic, star t mesec. Pavla Lojen, otrok iz Konjskega vrha, stara 2 leti. Cecilija Cinglak, posestnica iz Celja, stara 71 let. Amalija Meterc, upokojen- ka iz Trbovelj, stara 7i let. Ivan Pertot, upo- kojenec iz Pongraca. star M let. Ivan Urh, upokojenece iz Vranskega, star 52 let. V Železarni v Storah je na nepoja- snjen način zašla voda v plinski gene- rator. Pritisk v generatorju je bil za- radi tega močnejši in je dvignil za- klopko, skozi katero je švignil pla- men. V bližini sta delala iplesikarja Cvetko Erjavec in Jože Lubej, ki sta dobila opekline in so ju morali pre- peljati v bolnico. Lesene dele v bli- žini je zajel ogenj. Razširjenje ognja so preprečili delavci in obratni ga- silci. V Cerovcu pri Rogaški Slatini se je te dni p-ipetila nesreča, ki bi Lahko bila postala usodna. V odsotnosti sta- rišev Avgusta Kura j in njegove žene, je pazila na 6 letno Anico in 16 mese- cev staro Albino Kurajeva svakinja, 17 letna Ivanka. Proti večeru je Ivan- ka hotela zakuriti v peči. Ker ni hotelo goreti, je trske polila z bencinom. Mo- čan plamen je udaril iz peči, vnela se je tudi steklenica z bencinom. V stra- hu jo je Ivanka odvrgla. Bencin se je razlil ,po podu, nastal je sobni požar. Ivanka je zbežala iz sobe, da bi po- klicala na pomoč sosede. V sobi je ostala 16 mesecev stara Albina. Og^ j« zaj€l že njeno posteljo. 6 letna Ani- ca je bila ta das v kuhinji. Stekla j« v sobo in rešila iz goreče postelj« Al- bino, ki je utrpela že opekline po obra- «1 in rokah. Celjski reševalci so jo prepeljali v bolniSmco. Ogenj so so- sedje poieasili, da ni napravil ve6j« Ikode. Nai neiposipanem, sipokkem hodniku v Itazlašovi ulici je padla in si težko prelbmila nogo upokojenka Majer Ma- rija iz Celja. (Ob tej nesreči moramo poudariti, da so v Celju hodniki v zad- njih zimskih dneh zelo malomarno, v največ primerih pa sploh ne posipani. Vse malomarne hišne lastnike pa tudi hišnike, ki se za predpise ne zmenijo, bi morali klicati na odgovornost.) Jazbec Ana iz Šentjurja si je pri padcu zlomila nogo. Hrbtenico si je poškodovala pri pad- cu Uranjek Cirila iz Megojnic. Gobec Antonija iz Tratnega pri Sliv- nici si je pri p>^cu zlomila nogo. V Skofji vasi sta na cesti pred go- stilno trčila dva osebna avtomobila. Poškodovan ni bil nihče, nastala pa je precejšnja materialna škoda. Vinko Mikek iz Šoštanja je padel s kolesom. Utrpel je poškodbo na glavi in pretres možganov. Pri padcu je utrpela poškodbe na gla- vi in pretres možganov Pavlenšek Ro- ža iz Socke pri St^-mcu. Avtomobil Ljudske tehnike Tovarne emajlirane posode je vozil po cesti pra- vilno po desni strani med Prekopo in Brodmi proti Celju. V obratni smeri je po levi strani vozil nasproti neki kolesar. Zaradi hitrega zaviranja na spolzki cesti ie avtomobil zaneslo ob cestni jarek. Pri nesreči sta bili lažje poškodovani PovčiČ Ida in Kode-man Marija. Na avtomobilu je nastala večja materialna škoda. Kolesar je po nesre- či zbežal. Pri padcu si je zlomil nogo Kovač Mihael iz Podvina pri Polzeli. Pri delu v Cinkarni si je težje po- škodoval levo nogo Guceic Slavko iz Celja. prasice je kupoval in prodajal 46 letni Leopold 2agar iz St-aške gorce p^i Virštanju se ie bavil z ne- dovolieno trgovino. Kupoval je mlade prašičke in jih prodajal z dobičkom na sejmu v Celju. Plačal bo 8000 din. dva plodna obcna zbora Zadnjo nedeljo dopoldne so se zbrali v Smartnem ob Paki člani Zveze bor- cev, da so na društvenem občnem zbo- ru pregledali delo v preteklem letu in določili smernice za bodočo poslovno dobo. Organizacija šteje 140 članov. Zal je še vedno izven organizacije še en- krat toliko ljudi, ki so sodelovali v NOB, zato bo ena glavnih nalog bo- dočega odbora, da pritegne tudi te ljudi k aktivnemu sodelovanju. Odbor je v minulem letu posvetil največ skrbi otrokom padlih borcev. Vsi otroci prejemajo štipendije, ki zna- šajo od 1500 do 4000 din mesečno na otroka. Večina teh otrok je bila med počitnicami na letovanju na otoku Pa- gu. Ob priliki odkritja spomenika pe- tim neznanim borcem v Paski vasi so otroci prejeli hranilne knjižice z vlo- gami od dva do tri tisoč dinarjev. Po- hvaljen je bil tudi delovni kolektiv Go- renje, ki je prispeval v delu in ma- terialu vrednost 40.000 dinarjev. Zgodovinska sekcija pripravlja gra- divo za domačo kroniko. V kraju sto- jita dva spomenika, to leto pa bodo od- krili na zgodovinsko važnih krajih več spominskih plošč. Posebno skrb so čla- ni posvetili tudi vzgoji partizanskih otrok in bo to tudi ena važnih točk v progarmu bodočega dela organizacije Zveze borcev. Isto nedeljo popoldne pa je bil občni zbor ZVVI. Tudi tu so razpravljali o podobnih problemih svojega članstva. Razprava je bila plodna in živahna. Navzoči so bili z delom odbora zado- voljni, zato so tudi za bodoče leto iz- volili stari odbor z agilnim predsedni- kom Hudoklinom na čelu. z vranskega Pred kratkim so pregledali svoje delo v preteklem letu tudi vranski ga- silci, ki so lani precej dobro delovali. Društvo je s pomočjo občine nabavilo novo električno sireno. Po hribovskih naseljih so organizirali požarne trojke. Skrbeli so tudi za strokovno vzgojo članstva s predavanji in vajami. Problem v društvu pa predstavljata ženska in mladinska desetina, ki ni- kakor ne moreta zaživeti. Tudi lastnega vozila nimajo, vendar upajo, da jim bo pri tem pomagala KZ s svojimi vozili. v času od 28. L do 4. IL 1956 Je bilo rojenih 16 dečkov in 15 deklic. Poročili so se: Anton Kaker, kmečki sin iz Savine in Alojzi- ja Storgelj, kmečka hči iz Sv. Florjana. Anton Selišnik, kmečki sin iz Podveže in Marija Ka- ker, kmečka hči iz Sv. Florjana. Jožef Novak, trf. pomočnik iz Klanca in Marija Weissenbach, pom. natakaric« iz Novega Velenja. Jakob KnnSek, poljedelec ix ZabnkoTj« in Kristina Seniea iz Marijine vasi. Martin Uran, poljede- lec ii Mrzlega polja in JnliJana Zslokar, gozd- na delavka is Lakovgrabna. Viktor Drole, gozd- ■i delaTee iz Ter* i« Apolonija Mavrič, liina BOBOčaica Prinoia. Srečko Krajnc, gozdai ielavec la MMijs Krajnc, kB«€ka delaTka, ob* i< i4Miae. Jolcf Zaleaaik, katt U Savla« ia Stefaaiia temie. k«c«k« Mi ti ladaiirJ«. Itm Teso«aik. kae^i da ia Aat»aija Golob, kiiaa KaM^aica. db« ia Tjera ^ Ljabacai. Joief Pil- , p«lM«lee is TrlM ia JaUfa Crtl. polJ«4i&a ii Ottikarf. Staaitlav Cakl, Hi«- ielec ia Sp. MMtiBja ia Aatoaija Medvrnl, p«. IJedelka H KriataavrU. Avfact Pa«walk. fMi- ai ielaTcc ii Podreie ia Valerija Toler, kaic«- ka kei i> Ra4ake. rraae Olea. kae«ki lia ia Kaiiaa Kae«. kae2ka kii, aka ii PadoUere. Martin Jaibiniek, poljedelec tz Loke ari Fla* aiai- ia Miroslava Jaikiaiek, poljedelka is Pra. B«{aega. Radolf Lokoviek, paljedelec is RaT« aega la Fraačiika Paiaik, poljedelka is Bresja pri Dobja. AIoJs Cajner, kaietoralec is Hoisee Brda in Marija Kelenc, kaiečka delavka is Ho- aiec Brda. Martin Vodeb, tovamiiki delavec is LokariJ ia Aatoaija Maitnak, delavka iz Tmov- ca. Ivan Roiaac, žerjavovodja in Terezija Cmok, poljedelka, oba iz Grobelaega. Ladislav Gobec, poljcdelec iz Šentjanža nad Storami in Ana Soline, poljedelka iz Goričicc. Ivan Ro- mih, pom. ključavničar iz Prožinike vasi ia Marija Pninik, poljedelka iz Jakoba pri Sent- Jnrjn. Stanislav Gobec, skla diščnik iz Laike vasi in Ljudmila Kristan, poljedelka iz Trnov- ca. Silvester Srimf, steklopihalec iz Tržišča in Marija Kidrč, poljedelka z Rogaške Slatine. Maksimilijan Grosek, paljedelee iz Stojnega Sela in Veronika Novak, poljedelka fz Spod- njega Sečovja. Alojz Pintnr, žerjavovodja i« Kompol in Kristina Pušnik, delavka iz Raz- delja pri Strmca. Mihael Sibanc, skladiščni de- lavec in Marija Majcen, poljska delavka, oba iz Trnovelj. Janez Jovan, delavec iz Mnrnega in Justina Deželak, poljska delavka is Radob- l|a. Jožef LJubeJ, železničar iz Ogeč in Stani- slava Bolčina, poljska delavka iz Plazovja. Blaž OjsterSek. tekstilni mešalec iz Ojstrega in Angela Klezin, gospodinja iz Gaberna. Anton Kovač, rudar iz Lahorana in Ana Požin, poljska delavka iz Sela nad Laškim. Vincenc BelaJ, rudar iz Doblatine in Stanislava Sevšek, poljska delavka iz Kanjnc. Alojz Požlep, uslužbenec in Tatjana Simonič, nameščenka, oba iz Laškega. Jožef JurgelJ, poljedelec iz Skofc in Agata Klenovšek. poljedelka iz 2igona. Jožef Ojster- Sek. poljedelec iz Reke in Terezija Ojsteršek, poljedelka iz Ojstrega. Jožef Lapornik. polje- dplec 17. Reke in Frančiška Ulaga, poljedelka iz Svetine. Rudolf Zalokar, stroj, delavec iz Velikih gorele in Ladislav« Planko, poljedelka iz Jelc. Jakob Požin. poljedelec iz Sela in Ana Kokotec, poljedelka iž LažiS. Umrl! so: Helena Bovha. gospodinja iz Amihela, stara M let. Jtirij Vanpotič, upokojenec i/ Laškega, •star "2 let. Marita Kaučič pr«»vžitk«r'rn iz Landeka, stara 81 let. Amalija Flis. rospodinja iz 71«teč. star« 76 l^t. Katarin« Polnfžer, ro- S'-odinj« iz Drevenikn. stara 41 let. ^tarija Kidrič, polfedelkn iz Zg. Sečovja, stara 75 let. Anton A rtič. poljedelec i/ Rog. Slatine, star 54 let. Marija Cene. prevžitkarica iz Krnnjč, stara 87 let. Jožefa Arzenšek. prevžitkarica iz Primoža p. Šentjurju, stara 74 let. Ivan Lok- nar, tovar. delavec iz Podgrada. star let. Terezija Rožanc, prevžitkarica iz Grobelnega, stara 83 let. Apolonija Grajžl. kmetica iz Ce- rovca. stara 72 let. Marija Linovšek. gospodinja iz Skarnic. stara 65 let. Marija Pezdevšek. pre- vžitkarica iz Sp. Mestinja. stara 84 let. Krets-hner. upokojenec z Šmarja pri I *" ih, star 59 let. Franc Grobin. kmet iz Korpul, Star let Ivan f^ndei, rrevžitkar iz Blatnega vrha, star 91 let. Jakob Deželak, prevžitkar iz Ve- ... in zaledja France Kolar - petdesetletnik V času, ko se zbirajo okrog njega mnogi prijatelji in sodelavci in mu iskreno čestitajo k njegovemu jubileju, se pridružujemo tudi mi z enakimi ču- stvi. Prijazne, napredne in gostoljubne Brasiovče imajo v njem naovse agilne- ga gospodarskega, kulturnega in poli- tičnega delavca. Pod njegovim vod- stvom se zbirajo učenci in uči elji ireti sol: osnovne, vajenske in kmetijsko-go- spodarske. France Kolar je bil rojen 7. 2. 1906 v Slovenski Bistrici. Po dovršenem uči e- Ijišču v Mariboru se je podal na svoje prvo službeno mesto Sv. Duti pri Lju- tomeru. Od tod ga je službena pot pri- peljala v Rečico in nato v Ljubno v Gornji Savinjski dolini. V času narod- noosvobodilne borbe se je kot borec priključil XIV. diviziji. Po ležki borbi se je prebil do postojanke Stauce—La- ze, kjer je bil ranjen. V letiti 1948-1951 je služboval na Vajenski šoli v Celju. Kot šolski upravitelj v Braslovčah se je najprej posveMl obnovi šole in jo ure- dil v eno najlepših v Sav. dolini. Se isto jesen so tam odprli Vajensko in KmeMjsko-gospodarsko šolo. Brž ko je bilo urejeno šolstvo, se je lotil najtežjega problema — gradnje Partizanske ceste čez Dobrovlje. V predsedniku Režijskega odbora za gradnjo, okrajnem ljuuskem odborniku Lojzetu Marovlu iz Poavrha je dobil najpožrtvovalnejsega sodelavca. Socialistična zveza. Zveza t)orcev. Organizacija rezervnih oficirjev, Gasil- sko druš.vo. Telovadno drušivo Parti- zan in Mladinska organizacija imajo v njem vne.ega sodelavca. Da bi tudi no- vemu Prosvetnemu drušivu v Braslov- čah postavil trdne temelje, mu je ob podpori domačinov, krajevnega in ob- činskega ljudskega odbora uspelo ure- ( i i c^ruš vene prostore z ra/sirjeno knjižnico in čitalnico. Pri/nan je tudi kot f'ol^er pMARULEK IN MATJAZEK« TER KU- RENTI IZ PTUJSKEGA POLJA. NAGRADNO TEKMOVANJE! IGRALA BO GODBA IZ PTUJSKEGA POLJA. VINARSKA ZADRUGA BREŽICE, klet Celje, Dečkova 14, ima na zalogi pristna >BIZELJ- SKA« vina in žganje. Točimo od 5 litrov na- prej. Za obilen obisk se prip^oročamo! PRODAM kozolec v bližini Celi a zelo ugodno. Vse informacije pri Godec, Celje, Polule 20. PRODAM ugodno stavbno parcelo blizu Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM manjše posestvo v bližini Celja. Na- slov v upravi Tista. PRODAM skoraj novo 52-basno harmoniko. Na- slov v upravi lista. PRODAM zelo lep gozd v ravnini pri cesti. Dober hektar, 250 kub. metrov lesu. Orajen- šek Ivan, invalid, Šentilj, Velenje. PRODAM dobro ohranjen salonski gramofon s 46 ploščami. Fajs Ivan, Senovica, Šmarje pri Jelšah. PRODAM čevljarski stroj (celindrca), malo rabljen. Lešnik Zofija, Šempeter v S. d. 72. UGODNO prodam hišico s sadovnjakom ter 55 arov zcnilje na Smohorju. Štefanija Oblak, Smohor nad Laškim. PRODAM lepo pirotsko preprogo (5x3,5). Vpra- šati na upravi lista pod šifro »25 tisoč«. PRODAM gumi voz (prikolica, 3,5 tonska) ▼ dobrem stanju. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista. PROSIM najditelja zapestne ure, naj jo odda proti nagradi na upravo lista. IZOBRAZENA USLUŽBENKA, vesele narave, stara 59 let, želi poznanstva s samskim tova- rišem (lahko upokojenec ali vdovec od 45 do 60 let). Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Žalec«. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 12. II. 1956: dr. Fišer Jože, Celje, Gre- gorčičeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. koncerti Člani zagrebške opere Janja Hanžek (sopran), Drago Bernardič (bariton) in Petar Dumičič (klavir) nastopijo na V. abonmajskem koncertu v Celju v sredo, 15. februarja v Narodnem domu. Nekaj prostih vstopnic je še na razpo- lago v Glasbeni šoli. Abonente naprošamo, da poravnajo III. obrok plačila. Nedelja, 12. februarja 10,00 Od melodije do melodije 10,50 Mladinska oddaja 10,55 Poje mešani pevski zbor »France Prešerenc iz Celja p. v. Jožefa Koresa 10,50 Magnetofonski posnetki iz konfe- re se že sedaj pripravljajo za okrajni nastop, ki bo junija v rudarskem revirju Velenju. NA POLULAH SO USTANOVILI DRUŠTVO PARTIZAN Na Polulah so ustanovili društvo Partizan. 1 zgraditvijo nove šole in telovadnice na Po- lulah so bili dani pogoji za ustanovitev telo- vadnega društva. S tem bo imelo mesto Celje 3 društva in želimo, da bi to novo društva zajelo čim več mladine v Zagradu, Bregu, Pe- čovnikn, PoInUh in KošnicL