TEDNIK ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Ptuj, 15. julija 1971 Leto XXIV., št. 28 Cena 0,70 din akcijski program občinskega sveta zveze sindikatov ptuj za uresničevanje resolucij kongresa samoupravualcev ugoslavije Kongres samoupravi] avcev Jugoslavije se je sestal v ča- ju velikih družbenih spre- memb. 17. seja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavi- je, katere sklepi in duh pre- revajo vsebino kongresnih esolucij; pa tudi 20. seja CK K Slovenije, predstavljajo emeljno usmeritev pri za- Bovi akcijskega programa za iresničevanje sklepov in ci- jev drugega kongresa samo- ipravljavcev. Enako politič- i cilji in naloge sindikatov, prejeti na II. in III. konfe- enci Zveze sindikatov Slo- enije v ničemer ne odstopa- li od kongresnih resolucij in o podlaga naše prihodnje iktivnosti. Sklepi, izraženi v resoluci- jah II. kongresa samouprav- Ijavcev, predstavljajo temelj ia delo in obnašanje vseh in sekogar v naši občini. Izre- ien pomen vsebine resolucij aja nov polet v učinkovito- ri delovanja vseh družbeno- »litičnih organizacij, ki ga »mo lahko zagotovili le s kno koordinacijo v načrto- ftnju in uresničevanju — z ■^solucijami dogovorjene po- mične aktivnosti. Ob tem ii.a veliko in odgovorno vlo- i" poleg Zveze komunistov •udi zveza sindikatov in stro- hni sindikati, ki jo bomo ^hko uresničili le bolje organizirani in kadrovsko okrepljeni. Stališča kongresnih resolu- cij moramo pričeti v sindi- katih uresničevati takoj! Ve- čina stališč resolucij je takš- nega značaja, da jih bo mož- no uresničiti le z večjo ak- tivnostjo osnovnih organiza- cij sindikatov v delovnih or- ganizacijah, ki jo bomo usklajevali in usmerjali v ob- činskih in medobčinskih od- borih sindikatov ter v občin- skem svetu Zveze sindikatov Ptuj — z namenom, da posa- mezne akcije spodbudimo in jih organizacijsko ter stro- kovno podpremo. Pri tem je potrebna poostrena medse- bojna odgovornost, dosled- nost pri uresničevanju v pro- gramu sprejetih nalog in kontrola nad izvrševanjem nalog. Predsedstvo občinskega sve- ta Zveze sindikatov Ptuj in posebna delovna skupina sta v skladu z osnutkom akcij- skega programa republiške- ga sveta Zveze sindikatov Slovenije in sklepov XI. obč- nega zbora Zveze sindikatov občine Ptuj izbrala in opre- delila osrednje politične na- loge Zveze sindikatov ptujske občine. (Nadaljevanje prihodnjič) VREME do nedelje, 25. julija 1971 Zadnji krajec bo v če- trtek, 15. julija, ob 6.47. Napoved: Zaradi viso- kega zračnega pritiska, se zadržuje nad pre- težnim delom Evrope, se n&vihtna fronta zelo po- ^si pomika iz severo- vzhoda in bo zaradi tega dospela nad naše kraje že močno oslabela. Zato lahko pričakujemo v na- slednjih dneh nekoliko Povečano oblačnost in Manjše krajevne plohe, ^hladilo se bo na okrog stopinj Celzija. Pihali bodo severni vetrovi. Alojz Cestnik danes na seji so slovenska bistrica Na devetnajsti skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti SO Slo- venska Bistrica so pripravili naslednji dnevni red: 1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti. 2. Izvolitev dveh overova- teljev zapisnika. 3. Potrditev zapisnika 18. skupne seje obeh zbo- rov. 4. Poročilo o delu postaje milice Slovenska Bistri- ca za leto 1970. 5. Poročilo o delu komisije za vloge in pritožbe v letu 1970. 6. Zaključni račun skladov občine Slovenska Bistri- ca za leto 1970 in finanč- ni načrti za leto 1971. 7. Poročilo sveta za pro- sveto, kulturo in telesno vzgojo. 8. Poročilo komisije za vo- litve in imenovanja. 9. Vprašanja odbornikov. Slovenska Bistrica TE hmmu POSVETU Neuspeli poskus udara v Maroku Skupina častnikov maroške armade je v soboto poskušala izvršiti državni udar. Vodil jih je general Mezbah, ki je bil po vesteh tujih agencij, ubit. Sprva so prihajala poročila, da je prevrat uspel ter da je kralj Hasan ubit. Radio Rabat je nekaj časa tudi oddajal re- volucionarna sporočila, da so ljudske sile prevzele oblast in dokončale fevdalizem. Negoto- vost pa ni trajala dolgo, kajti kralju Hasanu II. privržene sile so upor zadušile in ponov- no vzpostavile red v državi. Zarotniki so se odločili za napad, ko so v kraljevski rezi- denci proslavljali kraljev 42. rojstni dan. Pri napadu je bilo ubitih več visokih osebnosti, med njimi tudi trije generali, predsednik vrhovnega sodišča in belgijski veleposlanik. Kralj Hasan je kasneje na tiskovni konferenci sporočil, da bodo oficirje, ki so odgo- vorni za zaroto, ustrelili. Ne- kateri voditelji, med njimi, jordanski kralj Husein, alžir- ski predsednik Burgiba in španski voditelj Franco, so Hasanu izrekli solidarnost, medtem ko je libijska vlada na strani zarotnikov. Egiptovski zunanji minister Riad pri nas Na povabilo državnega se- kretarja za zunanje zadeve Mirka Tepavca je dopotoval v Jugoslavijo podpredsednik vla- de Egipta in zunanji minister Mahmud Riad. Ob prihodu na beograjsko letališče je izjavil, da prinaša poslanico za pred- sednika Tita, izrazil pa je tudi veliko zadovoljstvo, ker je pri- šel v državo, ki podpira ZAR v boju proti agresiji. Visoki gost je tudi opozoril na veliko vlogo predsednika Tita v pri- zadevanjih za mir na Bližnjem vzhodu. Sladkor iz Kube Iz kubanskih pristanišč je proti Jugoslaviji krenilo pet ladij s tovorom sladkorja, ki smo ga kupili na Kubi. Ladje bodo prepeljale 70.000 ton slad- korja. Jugoslavija in Kuba sta v začetku letošnjega leta pod- pisali protokol, katerega skup- na vrednost znaša 18 milijonov dolarjev. Nova nacionalizacija v Cilu Člani čilskega kongresa so soglasno sprejeli besedilo u- stavne reforme, to pa pomeni, da bodo nacionalizirali rudni- ke bakra. Udeleženci kongresa so ta dogodek sprejeli z veli- kim navdušenjem in s petjem državne himne. Američani, ki imajo največ interesov pri iz- koriščanju bakrove rude, naj- novejših dogodkov v Cilu še niso komentirali. Smrt zaradi pritiska Sovjetska vladna komisija, ki preiskuje vzroke katastrofe »Sojuza lis, je uradno sporoči- la, da so vesoljci Dobrovoljski, Volkov in Pacajev umrli zara- di nagle spremembe pritiska v vesoljski kabini. Komisija je tudi potrdila domnevo, da je iz kabine »ušel zrak«. V spo- ročilu pravijo, da v konstruk- * ciji pristajalnega aparata ni poškodb ter da je tehnična analiza pokazala vrsto možnih vzrokov dehermetizacije. Kako je prišlo do »izpraznitve« zra- ka, stiokovnjaki še vedno pro- učujejo. Slovenci v zvezni konferenci SZDL Danes se je v Beogradu se- stala zvezna konferenca SZDL v novi sestavi. V naslednji mandatni dobi bodo Slovenijo zastcpali: Geza Bačič, Tone Bole, Stane Boštjančič, Jože Božič, Ivan Dolničar, Majda Gaspari, dr. inž. Dragi Kolar, Božo Kovač, Franci Ogrizek, Kristina Plut, Bojan Polak- Stjenka, Zoran Polič, Jože Pratengrazer, Marija Stanič, Vida Tomšič, dr. Jože Vilfan, Janez Vipotnik, Ivanka Vrhov- čak, Beno Zupančič, Zvonka Znidaršič. V nadzorni odbor je bila izvoljena Zora Semrl, čla- ni predsedstva pa so: Jože Bo- žič, Božo Kovač, Zoran Polič, Vida Tomšič in Janez Vipot- nik. Ustanovljena kmečka sekcija 58 delegatov področnih orga- nizacij socialistične zveze je v ponedeljek ustanovilo kmečko sekcijo pri republiški konfe- renci SZDL. Izvolili so pred- sedstvo sekcije, v katerem je kar 13 kmetov. Iz razprave je bilo razbrati, da mora postati kmečka sekcija odločilen poli- tični dejavnik pri uveljavlja- nju kmečkih pravic. Postale naj bi nekakšni kmečki sindi- kati, ki bodo zagovarjali kmeč- ke interese v širši družbi in zagovarjali z ustavo zajamče- ne pnavice. STRAN 2 tednik — Četrtek, i 5. juiija l9t PRED PODPISOM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Člani delovne skupnosti to- varne glinice in aluminija so pred nedavnim dobili skupaj z glasilom delovnega kolekti- va TGA »ALUMINIJ« tudi osnutek samoupravnega spo- razuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohod- kov, katerega je pripravila skupna komisija podpisnikov sporazuma v kateri so bili predstavniki direkcije ZP slovenske železarne, Ljublja- na, železarne Jesenice, žele- zarne Ravne, železarne Sto- re, IMPOL Slovenska Bistri- ca, TGA Kidričevo, cinkarne Celje, tovarne dušika Ruše, mariborske livarne ter meta- lurškega inštituta Ljubljana. Komisija je imela zelo težko delo preden je pripravila osnutek, saj je bilo potrebno uskladiti možnosti ter želje drugih podjetij Z'zelo različ- nimi osebnimi dohodki. Za primer naj navedemo, da je na eni strani bila tovarna glinice in aluminija Kidriče- vo s povprečjem 1700 din na zaposlenega, na drugi strani pa Cinkarna Celje s 1200 di- narji na zaposlenega ter do- mala brez vsake možnosti, da bi lahko te osebne dohodke povečala, saj vemo v kakšni situaciji je omenjeno podjet- je. Vendar pa je pri tem po- trebno omeniti, da je ena te- meljnih zahtev zakona o splošnem družbenem dogo- voru ta, da so lahko osebni dohodki posameznih poklic- nih skupin različni, vendar le v primeru, če so pogojeni z višjo produktivnostjo ter dobrimi rezultati gospodarje- nja v posameznih podjetjih. Vsi zaposleni v TGA Kidriče- vo pa morajo vedeti, da bo sporazum dokončno sprejet ter s tem obvezen za podjet- je, ko ga bodo sprejeli vsi delavski sveti podjetij — podpisnikov in, ko ga bo ve- rificirala komisija, ki bo se- stavljena iz predstavnikov sindikata, izvršnega sveta ter gospodarske zbornice. Tukaj je še več pomembnih pogla- vij, vendar je predvsem važ- no vedeti, da samoupravni sporazum zavira naraščanje osebnih dohodkov samo v takih podjetjih, kjer nikakor ne morejo tega opravičiti z dobrimi proizvodnimi rezul- tati! * M. F. BISTRIŠKA OBČINA V LETOŠNJEM LE^ RAZVOJ m SME NAZAJ Ocenjujejo, da se bo druž- beni proizvod celotnega go- spodarstva občne v pri- merjavi z lotom 1970 po- večal za 14 odstotkov. De- lovne organizacije indu- strije predvidevajo, da bi se naj obseg proizvodnje in storitev povečal za 13°/o. Zlasti močan porast napo- vedujejo v Impolu, in sicer za 14 % ter Opekarna Pra- gersko za 15 °/o. Ostala in- dustrijska podjetja predvi- devajo povečanje ob- sega pod občinskim po- prečjem takole: Oljama in Steklarna po 2 n/o, obrati LIP 3%, Ingman pa 5 Vo. Količinski obseg naj bi se v tem letu v merilu SRS po- večal za okoli 7%. Tudi v kmetijstvu priča- kujejo nadaljnji razvoj. V poljedelstvu, bo zaradi pra- vočasno izvedene jesenske setve dosežen normalen pri- delek, medtem ko naj bi se sadjarski in vinogradniški pridelek gibala najmanj na nivoju lanskega leta. Živi- norejska proizvodnja bo usmerjena za zagotovitev surovin predelovalni indu- striji. Gradbeništvo predvideva povečanje obsega gradenj za 19 9/o s tem, da je pred- zlasti v inozemstvu in v krajih izven bistriške ob- čine. Trgovina bo predvidoma povečala blagovni promet za 19% s tem,, da je pred- videna modernizacija obsto- ječe trgovske mreže, grad- nja novih prodajaln in skla- dišč v Slovenski Bistrici, Pragerskem. Opfotnici in v Smartnem na Pohorju. Količinski promet v go- stinstvu se ne bo bistveno Dovečal. Nekol'ko večji pro- met pričakujejo v družbe- nem sektorju. Malenkost^ povečanje je pričakovati w turistični dejavnosti, ven^ še vedno ne dovolj. Na področju komunal^ dejavnosti bo v letu 19^ dan poudairek vzdrževanj cest in pripravam za gr^ njo novega vodovoda , Dravskega polja. Več bo D0. trebno storiti tudi za izbolj. šanje kanalizacije v večjih naseljih, ureditev večjih \ manjših mostov, razsvetlja. ve ter okolij v večjih ceo. trih. Zazidava gradbenih okolišev prinaša vedno v^ težav in zahtev pri njiho- vem komunalnem urejanj* To breme naj bi nosili vsi občani naselij, ki prostoj koristijo. Na področju "gospodarstva bo potrebno podpreti razvej tistih perspektivnih dejav- nosti, ki nudijo pri relativ- no manjših vlaganjih sred- stev. najugodnejše učinke. V okviru Drizadevani za iz- boljšanje poslovnega sode- lovanja med delovnimi or- ganizacijami je potrebi* proučiti možnost za inte- gracije in s tem združevanj« produkcijskih sil na sorod- nih področjih. Na ta nam bi tudi laže prešli iz kratko- ročne usmerienosti delovnih organizacij na dolgoročno. Ker lastni kapital ne bo zadostoval za realizacijo na- log bodočega gospodarske« razvoja, bo potrebno ustva- riti pogoje za priliv ostale- ga jugoslovanskega, kakor tudi tujega kapitala. Zato bo potrebno banko usposo- biti za večie posege v lokal- no gospodarstvo. Eden od vidikov akumulacije kapita- la za povečanje gospodar- skih naložb na je tudi zbi- ranje sredstev orebivalstva. -d SKLEPI ver. SEJE PLENUMA OBČINSKEGA SVETA ZS PTUJ - DNE 30. JUNIJA 1971 1. Sprejme se akcijski pro- gram občinskega sveta Zve- ze sindikatov za uresničeva- nje resolucij drugega kon- gresa samoupravljavcev Ju- goslavije — s tem, da se za- dolži predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj: a) da akcijski program do- polni z vsemi predlogi in mi- slimi, ki jih je dala raz- prava; b) da z akcijskim progra- mom seznani vse člane sindi- kata in javnost — s tem, da akcijski program v celoti ob- javi v »Glasilu ptujskih sin- dikatov« in v »TEDNIKU«, po možnosti pa tudi v drugih javnih občilih. 2.. Predsedstvo občinskega sveta, komisije pri občinskem svetu Zveze sindikatov, ob- činski in medobčinski odbo- ri strokovnih sindikatov in osnovne organizacije sindi- katov morajo takoj pristopi- ti k doslednemu uresničeva- nju nalog, ki jih pred vse člane sindikata postavlja ak- cijski program. Pri tem se je dosledno držati dogovorjenih rokov. 3. Komisija za tehnično kulturo, ustvarjalnost v teh- niki, proizvodnji in organi- zaciji dela, ki je doslej delo- vala v okviru medobčinskega odbora sindikata delavcev in- dustrije in rudarstva Ptuj — se preimenuje v komisijo pri občinskem svetu Zveze sin- dikatov Ptuj in se naj tudi kadrovsko razširi še s člani iz drugih področij gospodar- ske dejavnosti. 4. Zveza sindikatov občine Ptuj smatra, da naloge po- stavljene v akcijskem pro- gramu, niso samo stvar sin- dikatov, ampak vseh družbe- no-političnih organizacij in skupščine občine Ptuj, zato priporoča, — pri uresničeva- nju zastavljenih nalog naj- tesnejše sodelovanje in enot- nost akcije vseh družbe- no-političnih organizacij in skupščine občme Ptuj, zlasti še zbora delovnih skupnosti. 5. Plenum občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj priča- kujejo predvsem od komuni- stov — članov sindikata, da bodo vodilna idejna sila pri uresničevanju nalog akcij- skega programa, ker bodo na osnovi praktičnega uresniče- vanja deklariranih načel in zastavljenih nalog delavci tudi vrednotili Zvezo komu- nistov. Kako pokriti dolgove? Vas Kungoto in njene pre- bivalce naši brailci že dodo- bra poznajo, saj v zadnjem času poročamo več o njiho- vih prizadevanjih, da konč- no le dobijo novo asfaltno ce^tšče skozi vas. Tokrat bomo skušali pogledati da- lje v njihovo aktivnost in prizadevanja. Kot je znano, ima i o tudi lepo urejen kulr turno prosvetni dom. ki so ga pr^dn? Kungočani posta- vili največ s prostovoljnim delom ^n ie v ponos temu kraiu Mar-ikstera priredi- tev je že bila v tem domu in za ti vsi. ki so razne prire- ditve obiskali, dobro vedo. kakšen ie Marsikater; oa ne ve. da imajo vaščani Ktin- gote tudi skrbi okrog tega doma predvsem zato. ker še imajo nekaj nepokritih ra- čunov, ki so ostali še od gradnje doma pred leti. V ta namen so med drugim pro- sili tudi delovni kolektiv in samoupravne organe tovar- ne glinice in aluminija, da jim dodeli dotacijo v znesku 12 000 din. ki bi jo potrebo- vali predvsem za pokritje zaostalih dolgov gradnje doma. drugo pa bi rabili še za poživitev dela Devskega zbora ter stroške dramske sekcije, za nabavo opreme in za redno vzdrževanje do- ma Zal zaprošene dotacije od strani TGA zaradi že znanih razmer v podjetju niso dobili in jim je torej še naprei ostala skrb. kako po- kriti nep avnane dolgove, kajti od raznih prireditev ne dobijo toliko, da bi to za- dostovalo za kritje dolgov ter še rednega tekočega vzdr- ževanja, ki ie pa prav tako nujno. Vemo, da ie kulturno prosvetno društvo v Kungo- ti izredne marljivo in aktiv- no, zato je res škoda, da sa- moupravni organi v TGA niso odobrili vsaj del zapro- šene vsote, saj bi jih rešili tudi s skromrrm zneskom velikega bremena in skrbi. Tako Da žal ostane še dalje odvisno od njih samih, za kar seveda smo prepričan i, da bodo prebrodli tudi te težave, čenrav jih v tem ča- * i zelo orit;ska breme, ki so ga prevzeli z odločitvijo da si urec jo asfalt. Toda taki vaščani kot so Kungočani, bodo brez dvoma uspeli. M. F. ICAKSMA JE BOOOcNOST PŠENICE? Čeprav je letos posejano s pšenico 6 odstokov več zemljišča kot lani. je polo- žaj zaskrbljujoč. Proizvod- nia pšenice se seli iz tradi- cionalnih žitnih predelov v hribovite. Neposredna po- sledica ie upadanje blagov- ne in naraščanje natural- ne proizvodnje krušnega žita. Najbolj izrazito je pove- čanje, s pšenico posajenih zemljišč. ori privatnih kme- tih v Makedoniji na Koso- vom in v plan:nskih prede- lih Srbije, najbolj izrazito zmanišanje Da beležimo v Vojvodini. Tudi na Hrvat- skem se DŠenica seli iz žito- rodne Slavonije v planin- ske kraie. Vzrok tega poja- va je na dlani. Pridelovanje pšenice na majhnih pose- stvih je predrago. Družbena gospodarstva izkoriščajo ne- ooremlienost zasebnih kme- tov in svoje storitve (pri se- tvi in žetvi) prekomerno za- računavajo. Samo setev pšenice s kom- bajni stane vojvodinske kmete četrtino skupnega dohodka. O konkurenčnosti zasebnih kmetov na tržišču torei ne more biti govora, zato se raje usmerjaio v ren* tabilnejšo proizvodnjo. Se- veda pridelovanje pšen ce tudi v hribovitih predelih n; rentabilno, vendar je za planinske kmete še vedno ce- nejši domač kot pa kupljeni kruh. Dejstva so vs;kakor za- skrbljujoča, saj bomo morali uvažati pšenico poslej tudi za tiste, ki so jo doslej pri* delovali! V 1 ■ a vas list piiiK — Četrtek, 15. juMja 1971 STRAN 3 fRANJO GRUNFELD ^ četrtek, 8. julija, zjutraj . v kolektivu tovarne gl»- in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem bo!e- odjeknila vest, da je v pjgjski bolnišnici nenadoma jBirl njihov direktor — rtiNJO GRUNFELD, dipl. inŽ, kemije. Tudi v Ptuju se novica bliskovito razširi- li, Ljudje enostavno niso mogli verjeti, saj je bil v ne- b še dobro razpoložen na proslavi dneva borca v jjestju, saj je bi! še včeraj „3 delovnem mestu... Že jti let se je zdravil za slad. korno boleznijo, zadnji čas mu je slabelo tudi srce, uda nihče ni slutii, da se mn bo tako nenadoma, sre- di dela in načrtov za razvoj Isvarne, pretrgala nit živ- ljenja. Umrl je zaradi srč- nega infarkta. Franjo Griinfeld je bil ro- jm 18. avgusta 1909 v Ljub- Ijant, kjer se je tudi šolal Ib diplomiral na tehnični fakulteti. Prvo zaposlitev je nastopil 1. julija 1934 v to- varni kranjskega lanenega iirneža in olja. Tu je ostal do osvoboditve. Čeprav se Pred vojno javno in politič- nj udejstvoval, so pri našli pogosto zatočišče •»kateri vodilni komunisti. 1941 se je takoj vklju- ® v OF in sodeloval v teh- tnem oddelku vse do osvo- Mitve. Takoj po osvobodit. v' s0 ga nokfirali v ministr- ovo industrije in rudarstva ^S. kjer je bil nekaj časa odde'ka z? kemijo, nato načelnik plana za kani- 'alno izgradnjo slovenske iadustrije. V začetku maia 1947 je l^vič nrišel v Kidričevo r,a ^hnienesra direk se zapletli z zakoncema Prijetni pogovor v kate- sta v naglici obudila ,v°je pol stoletja stare ža- lske spomine. Med drugim sta nam po- vedala, da zakonski križ ni tako težak, če ga oba zakon- ca složno prenašata vsak na svojem koncu. Včasih je tež- ji včasih lažji, z medom na- mazan pa spet trnjev .. takšen pač kot je življenje z vsemi svojimi vijugastimi potmi. Nevesta nam je z nasme- hom povedala, da je takrat, ko je stala prvič pred mati- čarjem — jokala. Ko smo jo povprašali zakaj solze ob ta- ko svečanem dogodku, nam je povedala, da sta bila temu vzrok sreča in bojazen pred zakonskim življenjem hkra- ti. V soboto na njenih licih seveda ni bilo solza pač pa veder nasmeh, ki nam je go- voril, da je bila takratna bo- jazen pred zakonskim križem — odveč. Zlati ženin Jože nam je obudil nekaj spominov na vojne čase, ko se je boril v avstrijski vojski. Bil je tudi Maistrov borec. ^toporočenca s sinom Jožetom, hčerko Marijo in zetom Norbertom To, kar boste prebrali, sicer ni pravilo, je pa pogost pojav. Naše plavo morje Cas dopustov je. Jeza, da poletje nikakor noče priti, je minila. Še., kako posebno je pritisnilo zadnje dni. Od- pravljamo se proti morju, nekateri za dlje časa, drugi le na »obisk«. Morda boste prav vi jutri med tistimi, ki bodo odrinili proti Puli. Seveda nimate avtomobila in ste odvisni od Jugoslo- vanskih železnic. Na mari- borski železniški postaji ste že pred tedni uredili pro- bleme z vozovnicami in ugo- tovili, da v času, ko želite potovati, pelje proti Puli en sam vagon drugega razreda. Niste vajeni razkošja, toda potovati morate z majhnimi otroci in noč bi radi presta- li v spalniku. Tega seveda ne boste dobili, kajti proti Puli vozi en sam vagon dru- gega razreda. Zavrteli bo- ste telefonsko številko in v Ljubljani izvedeli, da tudi pri njih ni nič bolje. Malce znejevoljni boste odšli na pot... Prepustimo vam nad3lj- no skrb in upamo, da boste dopust dobro preživeli Od- pravimo se še malce dlje po jadranski obali. Denimo v Split. Kulturno Se boste lah- ko pripeljali tudi po jugo- slovanski železnici. Nedavno sem izvedel, da v mestu, kjer pravijo »nema Splita do Splita«, ne boste imeli problemov s prenočevanji, kajti turistov ni. vsaj toli- ko 'ne kot prejšnja leta. To- rej s hoteli ne bo preveli- kih težav. Vi pa ste se od- ločili, da boste letovali izven mestnega trušča, torej dva ali več kilometrov iz sredi- šča. Morda vas bodo poslali v katerega izmed številnih domov, ki prek leta služijo učencem in študentom. Naj vas ne moti, če bo okolica prekopana, kajti tudi tam- kaj imajo navado, da so sre- di del prav ob vrhuncih se- zone. Toda trušč v okolici vas ne bo premotil, kajti od- ločili ste se, da boste dne- ve preživljali ob našem le- pem morju. Podali se boste proti oba- li in morda naleteli, recimo na avtocamp Trstenik, Av- tomobila seveda nimate, po- vedali pa so vam, da je pla- ža dobra. Krepko ste se zmotili, če mislite, da vas bodo brez avta pustili skozi vhod. »Majstori-f vam bodo tudi povedali, da je to rav- no tako. kot če bi oni hoteli v vaše privatno stanovanje. Nekaj časa boste trmoglavi- li, potem pa vas bodo s ko- pico kletvic in tem rečem podobnim izrazom odpravi- li. Pričeli boste razmišljati, kako je torej s tem jugoslo- vanskim morjem Ali imate pravico do njega ali ne. Ce boste to poskušali komu do- povedati, vam bo krepko od- govoril. da na slovenskem morju lahko počnete, kaj hočete, tu pa bo tako. kot oni rečejo. Malce osramoče- ni boste obrnil; pete in se no stranskih poteh dokopali do morja, našega lepega in mo- drega morja. Medtem pa bodo skozi glavni vhod pri- hajali Nemci, Italijan:, An- gleži, kdo bi našteval vse tiste, ki imajo zeleno luč. Spet boste razmišljali o tem, kako vsel.iudska dobrina je morje Na plaži boste spoznali ljudi in kaj kmalu ugoto- vili, da niste edini. Povedali vam bodo. da t; prekleti »stranci« zagrajujejo cele dele naše obale in postavijo celo napise, da je prehod prepovedan, kajti to je pri- vatno. To va« ne bo toliko motilo, kajti za take stvari so pristojni višji, bolj se bo- ste hudovali, da vas vaši ljudje niso pustil- do morja, ki je vseljudska dobrina Predali se boste soncu in razmišljali. Ja. naše plavo morje je zares edinstveno. D Utenkar Esperanto po svetu Od maja do oktobra tega le- ta so oz. bodo v 47 mestih raz- nih dežel Evrope esperantska srečanja, seminarji, počitniški tedni, letne univerze in kon- gresi. Najvažnejši izmed teh je bil Kongres železničarjev esoerantistov v Mariboru. V prihodnje pa svetovna espe- rantska kongresa SAT in UEA v Londonu in Parizu Kongres italijanskih esperantistov bo od 4. do 10. septembra v mestu Marina di Grosseto, blizu Fi- renz in srečanje esperantistov iz treh dežel, ki bo v začetku oktobra v LjubljanL -o- STRAN 8 tednik — Četrtek, 15. juiija 1(h Prometna varnost na ormoških cestah in statistika PM. Le malo prekrškov lahko pripišemo objektivnim okoliščinam. Povečan promet in izboljšanje varnosti Med najpomembnejšimi na- logami, ki jih opravlja po- staja Milice Ormož, je ureja- nje in nadzorovanje prometa na javnih cestah. Znano je, da promet nenehno narašča, kar dokazuje tudi število na novo registriranih motornih vozil. Samo v ormoški občini je registriranih 1534 motor- nih vozil. Od tega 489 oseb- nih avtomobilov, 46 tovornih avtomobilov, 5 specialnih av- tomobilov, 820 motornih ko- les in mopedov, 87 traktorjev in ravno toliko tudi traktor- skih prikolic. Po cestah or- moške občine pa vozi tudi mnogo neregistriranih trak- torjev. Ormož postaja eno zelo prometnih križišč, s posebno močno razvitim tranzitnim in tujskim prometom, zlasti Se v turistični sezoni. Z dograditvijo ceste Ormož —Obrež—Središče in naprejj proti hrvaški ter ceste Or- mož—Vratno pa se bo promet še znatno povečal. Delavcem postaje Milice v Ormožu vse to nalaga vedno večjo anga- žiranost, da bi zagotovili čim boljšo varnost na cestah in s tem zmanjšali število pro- metnih nesreč, ki so še vedno zelo pogoste. Vzrok za takš- no stanje je iskati predvsem v naraščajočem prometu in kljub prizadevanjem in iz- boljšavam še vedno slabemu stanju na posameznih cest- nih odsekih. Vse to je krivo, da prihaja do pogostih pro- metnih nesreč, h katerim pa pripomore tudi nedisciplina samih voznikov, oziroma ko- ristnikov cestnih površin, ki često ne upoštevajo promet- nih predpisov in razmer na cestah. < Leta 1970 je bilo na cestah ormoškega območja 161 pro- metnih nesreč. Od tega je bilo 63 kaznivih dejanj, 68 prekrškov in 30 dogodkov brez krivde. Posledice, ki so nastale pri teh prometnih ne- srečah pa lahko razvrstimo takole: smrtni primeri so bili 3, telesnih poškodb 86 in po- škodb na vozilu brez telesnih poškodb 72. Skupna mate- rialna škoda pa znaša 370.348 din. Vzrok večine prometnih nesreč je v hudi kršitvi pro- metnih predpisov in le malo od teh lahko pripišemo ob- jektivnim okoliščinam. Naj- več prometnih nesreč se je pripetilo zaradi neprimerne hitrosti, izsiljevanja predno- sti in zaradi vinjenosti, zlasti kolesarjev in mopedistov. Kljub vsemu navedenemu pa se prometna varnost na ormoških cestah le zboljšuje. Upravičeno lahko trdimo, da je k temu pripomogla tudi večja angažiranost in aktiv- nost delavcev postaje Milice, ki so s svojo navzočnostjo, z opozarjanjem in izvajanjem raznih ukrepov vplivali na koristnike cestnih površin. Vse to dokazujejo statistični podatki, o preventivnih in represivnih ukrepih, ki so jih izvajali miličniki. Sodniku za prekrške so prijavili 352 kr- šilcev, mandatno so kazno- vali 430 oseb. Zabeležili so še 33 odvzemov registrskih ta- blic zaradi neizpravnosti vo- zila, 102 opozorili z zabelež- bo, 36 preizkusov z alkote- stom, 31 odvzemov krvi za analizo alkohola, 12 prepre- čitev voženj vinjenim in 16 odvzemov vozniških dovo- ljenj zaradi vinjenosti. Za mandatne kazni so mandatno kaznovani plačali skupno 12.380 din. Med prijavljenimi kršitelji prometnih predpisov je bilo 71 avtomobilistov, 228 moto- ristov in mopedistov, 28 trak- toristov, 15 kolesarjev in 10 ostalih kršiteljev. Statistični podatki nam tu-1 di povedo, da so vozniki, ki uporabljajo vozila ne da bi imeli ustrezen izpit, povzro- čili največ cestno prometnih prekrškov. Pri tem izstopajo predvsem mopedisti. Na dru- gem mestu je tehnična neiz- pravnost motornih in drugih vozil. Največkrat je to po- manjkljiva ali manjkajoča razsvetljava in slabo delova- nje zavor. Zelo pogoste so tu- di vožnje v vinjenem stanju med katerimi je zopet naj- več mopedistov. Posebni problem v zvezi z varnostjo prometa predstav- lja mesto Ormož. Parkirni prostor na Mestnem trgu je premali. Vozniki svoja vozi- la čestokrat parkirajo na Ptujski cesti, po kateri teče v glavnem ves promet in je to močna ovira za normalno razvijanje prometa. Se pred kratkim je bil eden najbolj kritičnih (črnih) točk glede prometnih nesreč in promet- ne varnosti železniški prehod na cesti 1/3 pri Veliki Nede- lji. Ta prelaz je od decembra lanskega leta opremljen s se- maforji in od takrat tudi ni- so zabeležili nobene promet- ne nesreče. Znano je, da so prej na tem mestu polomili zapornice tudi po dvakrat na teden. Ta primer nam pove, da železniški prelazi oprem- ljeni s svetlobnimi signalni- mi napravami zmanjšuje ali celo popolnoma odpravi pro. metne nesreče in s tem za. varujejo človeška življenja in veliko materialno škodo, Zadnji čas pa so se nesreče »preselile« na železniško- cestno križišče v Pavlovcili, ki je postalo nova tako ime- novana »črna točka«. Cesta ' Ormož-Ljutomer je drugače zelo lepo urejena, razen ome- njenega prelaza v Pavlovcih, kjer se stojala zapornic zelo globoko zajedajo v cestno površino. Povrhu vsega je še tu oster zavoj in prometne nesreče so zaradi tega vedno pogostejše. Cestne podjetje bi moralo stvari urediti, pa verjetno nihče tega ne zahte- va! Tudi svetlobna signaliza- cija ni urejena. Temu proble- mu je potrebno posvetiti vs« pozornost in prav bi bilo, d« bi tudi občinska skupščin« temu problemu posvetila vei pozornosti. V zadnjem času so uredili tudi cestno-železniško križi- šče pri železniški postaji v Ormožu, ki je bilo prej zelo ozko in nemogoče. Sedaj je opremljeno s sodobno signa- lizacijo in je širok skoraj 13 metrov. Tako se stanje poča- si normalizira. Od štirih cest, ki peljejo * Ormož ima vsaka na področ- ju občine vsaj en zavarovar prelaz in nekaj nezavarova- nih. Važno je tudi opozorit vse tiste, ki sedijo v svojil železnih konjih, da odprt« zapornice še ne pomenijo, d< vlak ne prihaja. Praksa je b mnogokrat pokazala nasprot no. Torej, hiteti je treba po časi, varnost to zahteva. JR V Ormožu so opremili prelaz kar z dvojnimi zapornicami, da je prehod širši iPrelaz pri Veliki Nedelji je od decembra lanskega leta varen Na prehodu v Pušencih zaradi preglednosti in rdeče luči ne pomnijo nesreče Cestno železniško križišče v Pavlovcih še vedno črna točka prometne varnosti Neprimerna hitrost V torek, 6. julija 1971 ob 8.45 je iz smeri Središča proti Ormožu vozil z nepri- merno hitrostjo voznik oseb- nega avtomobila Jože Za- dravec iz Šalovec 19. Na ce- sti II. reda v Pavlovcih pred stanovanjsko hišo št. 1 zara- di tega ni mogel obvladati vozila in ga je v blagem des- nem ovinku začelo zanašati na levo polovico ceste, na- kar ga je zaneslo izven vo- zišča v vrtno ograjo pred Breznikovo domačijo. Pri nesreči se je avtomobil v zraku obrnil, bočno drsel po nasipu, zadel v ograj0 in nazadnje obležal na strehi Voznika Zadravca je vrgl° iz avtomobila, 16-letna so- potnica Erika Zidarič iz Pa' vlovec pa je ostala v avto* mobilu lažje poškodovana im jo je iz njega rešil Lud; vik Hernje iz Pavlovec, & je prišel na kraj nesreč®; Poleg tega je pri nesreč1 bilo ogroženo življenje letnega . Hernjevega sin3 Slavka, ki je po naključju bil na kraju nesreče. Voz' nik Zadravec je težje poškO' dovan bil prepeljan ptujsko bolnišnico, kjer r na zdravljenju. Material*1® škode je za približno 10.00" dinarjev. -FK- -rt__ČETRTEK, 15. julija 1971 njtflt-- STRAN 9 •c delo na polju končano se oglasita brhka glaso va lober glas seže v deveto vas hnlotničani in okolicam F poznajo Leskovarjevi r[eti iz Gorice. Lojzka in fjr a sta namreč že veliko- st poskrbeli za njihovo za- U ko sta, ob zvokih kita- orepevali domače in za- '■L viže. Nedavno smo ju tudi tokrat je imela L' kitaro v rokah, nju- prepevanje pa številne po- lice, ter spregovorili o ilinem konjičku, 'polgo je že tega, ko sta Ali prepevati v duetu, jprej zase in za domače, [tem Pa tudi v šoli in najrazličnejših priredi- li. Cas, ki je na kmetih ijiOskopo odmerjen, jima ne ela preglavic, kljub šestim ektarjem zemlje, ki se raz- rostirajo okoli njihove do- jčije. Seveda ga je še naj- i po večerih. Pred leti je bilo zanju pra- idoživetje, če sta lahko za- [li na šolski proslavi, danes s, ko je Lojzki dvaindvajset" t in Mileni dve leti manj, jata za sabo že lepo število istopov. Prepevata z doma- n ansamblom Jurija Zdov- i, koncerte pa so imeli že Bistrici ob Sotli, v Kozjem, ovenskih Konjicah, Zrečah, ilotnici in morda še kje. isluhnili so jim tudi radij- iz Šmarja pri Jelšah ter h povabili na javno radij- !0 oddajo, tako da je njun as odmeval tudi iz radijskih jrejemnikov. Ko smo ju vprašali, katere :it najraje prepevata, se ir nista mogli odločiti. Naj- k je seveda domačih, toda ;di zabavnim se ne odrečeta, 'juni najbolj zvesti poslu- ilci ju lahko slišijo tudi na tselicah, kjer skupaj z an- wblom skrbijo za dobro oljo. Domači jima zavoljo petja (delajo preglavic. Oče si je nastopov ogledal in ni pripomb, sicer pa dekle- ; nekaj tudi prislužita in ko ®o ju vprašali, kako potro- šita denar, beseda kar ni šla iz ust. Naposled pa smo le izvedeli, da kupita obleke. Kakopak, dekleta morajo biti kot iz »škatlice«, za to pa je potrebno odšteti kar precej novcev. Kljub temu pa sta si prihranili tudi za električ- no kitaro, ki je njun vse bolj pogosti spremljevalec. Njunih želja in načrtov je še veliko. Radi bi prepevali na kakšni večji prireditvi, vendar fantje iz ansambla oklevajo in se bolj navdušu- | jejo za igranje na veselicah. Možnosti in časa je še ve- liko in morda se bodo želje kmalu izpolnile. Njuna brhka glasova sta že dokazala, da dober glas seže v deveto vas. Ko bo delo na polju konča- no, bodo spet zabrenkale strune, okoli domačije v Go- rici pa bo odmeval Lojzkin in Milenin napev, tisti, ki ga boste morda jutri slišali na koncertu ali veselici. dogajanja, kakor je bila vstaja slovenskega naroda proti fašizmu in za narodno osvoboditev, izpričati tudi danes svojo zvestobo idejam osvobodilnega boja. revolu- cije in samoupravnega soci- alizma. Leskovarjevi dekleti Prednja proslava 30-letnice vstaje lovenskega naroda, 22. julija 1971 Lokvah pri Črnomlju Nadaljevanje s 3. strani) aaiah do vključno 19. juli- 12 1971. ^P in Ljubljana-Trans- organizirata posebne j^obusne vožnje s Trga re- JJcije v Ljubljani z od- °odoim ob 7. uri na . an pro- ave 22. julija. Povratna ™zovnica s popustom velja 0 din. Avtobusi se bodo p^li proti Ljubljani iste- J dne od 17. ure dalje. Vo- dice so v predprodaji tako do 19. julija 1971. cjyPozarjamo vse organiza- jo kolektive in ustanove, ' bodo iz svojih krajev ^anizirale posebne avto- Sne prevoze, da se pravi s prijavijo avtobusnim odj€tjern in njihovim po- slovalnicam v domačih kra- jih, da ne bi zaradi zamu- de ostale brez avtobusov. Prosimo vse organizatorje potovanj v Belo krajino, da javijo do petka, 16. julija 1971. število avtobusov na republiško konferenco SZDL Slovenije v Ljubljani, Ko- menskega 11, tel. 323-967, zaradi zagotovitve uspešne- ga prometnega režima v Čr- nomlju. Odbor je razposlal vsem organizacijam SZDL v Slo- veniji lepake. Prosimo, da jih takoj izobesijo na vidnih krajih ter zainteresirajo čimveč ljudi za udeležbo. Odbor posebnih osebnih va- bil ne bo razpošiljal. Vab- ljeni so prav vsi. ki žele ob jubileju tako znamenitega Na 10. tekmovanju za pokal Jadrana je bil Stanko Topolčnik Poražen v polfinalu Več kot sto judoiistov je nastopilo na jubilejnem 10. tekmovanju za pokal Jadra- na v Splitu. Med najboljšimi Jugoslovani so bili to pot tudi tekmovalci iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Madžar- ske in ZR Nemčije. V vrsti A reprezentance Jugoslavije je nastopil tudi Bistričan Stanko Topolčnik, eden največjih favoritov za osvojitev prvega mesta v lahki kategoriji. V prvem kolu se je pomeril z itali- janskim reprezentantom To- massijem, zmagal pa je s tehnično premočjo. Ze po prvem boju smo lahko vi- deli, da mu ne gre najbolje, to pa je potrdil tudi v dru- gem kolu, ko se je pomeril s Francozom Sastoiajem. Topolčnik je sicer zmagal, tistega, kar smo pričakovali, pa nismo videli. V tretjem kolu je bil njegov nasprot- nik star znanec Čihi iz No- vega Sada, ki je nastopal za C reprezentanco Jugoslavije. Nihče ni dvomil, da Topolč- nik tudi to pot ne bo zma- gal. Res je bil boljši, zma- ga pa je bila izražena le s tehnično premočjo. Kot za- nimivost naj še povemo, da je to bila že deveta Topolč- nikova zmaga nad Čihijem v zadnjih nekaj letih. Več kot tisoč gledalcev splitske dvorane na Gripah je z bučnim navijanjem podprlo Topolčnika v polfi- nalnem srečanju proti Mad- žaru Pulaiju. Naš reprezen- tant je pričel v svojevrstnem stilu in kazalo je, da bo na klonil še en nasprotnik. Sredi boja pa je Topolčniku zmanjkalo moči. Nekaj po- skusov, da bi nasprotnika spravil v parter, je bilo ne- uspešnih. Madžarski repre- zentant je prevzel rahlo po- budo, to pa mu je zadosto- valo za zmago s tehnično premočjo, Topolčnik pa se je moral že drugo leto za- pored posloviti od tekmova- nja v polfinalu. Največje presenečenje na tekmovanju je priprav;l Za- grebčan Zuvela, ki je v pol- težki kategoriji premagal odličnega Nemca Bartha, pe- touvrščenega s svetovne ja- kostne lestvice. Drugi od- lični nemški tekmovalec Glahn, dvakratni vicešampi- on sveta, pa ni imel pravega nasprotnika v težki katego- riji. Nemška reprezentanca je tudi z veliko prednostjo osvojila prehodni pokal. Ob koncu tekmovanja smo se pogovarjali s Stankom Topolčnikom, ki nam je o nastopu na pokalu Jadrana in prihodnjih tekmovanjih povedal: »Za tako močno konku- renco nisem bil dovolj pri- pravljen. V klubu smo s tre. ningi prenehali do avgusta, tako da sem moral poiskati za partnerja mladinca Fi- rerja, le da ta seveda ne zmore ostrega tempa trenin- ga. Letos čaka našo repre- zentanco pomemben nastop na svetovnem prvenstvu. Upam, da se bom lahko do- bro pripravil. Sedaj bom ostal v Splitu na desetdnev- nih pripravah, potem pa od- rinem z judoisti Olimpije na trening v ZR Nemčijo. Po vrnitvi bodo spet skup- ne priprave, tako da bi mo- ralo biti do svetovnega pr- venstva spet v redu.« Zvezni kapetan Jože Škra. ba je po tekmovanju določil tudi reprezentanco Jugosla- vije za tekmovanje na med- narodnem prvenstvu Italije. Topolčnik ne bo odpotoval, ker bo prav v tem času na treningu v Nemčiji. Sicer pa je tekmovanje v Italiji zad- nja priložnost za tiste, kj si še niso zagotovili mesta v reprezentanci za svetovno prvenstvo. Uvrstitve 10. pokala Jad- rana: lahka kategorija: 1. Fisher (ZRN), 2. Pulai. 3.-4. Topolčnik in Castoia (Fran- cija); polsrednja: 1. Wissma- ra (Italija); srednja: 1. Oba- dov (JU); poltežka: 1. Zuve- la (Dalmacija); težka: 1. Glahn (ZRN). Ekipna uvrsti- tev: 1. ZRN 12 točk, 2. Fran- cija 6, 3. Jugoslavija B 5. 4. Italija 5, 5. Jugoslavija A 4, 6. Dalmacija 4. D. Utenkar Vinjen voznik v kolesarki V torek, 6. julija, se je v Moškanjcih na cesti I. reda pred hišo št. 22 pripetila pro- metna nesreča, pri kateri sta bila soudeležena 59-letna kole- sarka Marija Lazar iz Male vasi 42 pri Gorišnici in voznik osebnega avtomobila Franc Cančala iz Maribora. Nesreča se je pripetila, ko se je kolesarka peljala iz sme- ri Ptuja proti Ormožu po skrajni desni strani ceste. Za njo je pripeljal Čaneala. ki je bil vinjen in Lazarjevo zadel od zadaj s sprednjim delom avtomobila Kolesarko ie zbil v obcestni jarek, kier je ob- ležala v nezavesti Brezvestni in vinjeni voznik na kraju ne- sreče ni počakal, da bi poško- dovanki pomagal, ampak je odpeljal napre-, proti Gorišni- ci in tam stavil pred gostilno. Tam so ga pozneje izsledili delavci PM Gorišnice in je bil pridržan do iztreznitve. Mate- rialna škoda na kolesu znaša okrog 300 dinarjev. Zadevo obravnava OJ1' Ptuj. -FK- OTROCI ZANETILI POŽAR V soboto. 10. julija, ob 12.30 je izbruhnil požar na gospo- darskem poslopju Franca Be- ra v Kočicah 38 pri 2etalah. Lastnik in njegova žena sta v času izbruha požara bila na polju, doma pa so bili štirje nedoletni otroci od 3 do 9 let starosti. Požar je izbruhnil v skednju, kjer so se otroci po vsej verjetnosti igrali z vži- galicami in tako zanetili po- žar. Skedenj, goveji hlevi in svinjaki so bili lesene kon- strukcije. vse pa je bilo po- krito s slamo. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. v njem pa nekaj živali, kmetij- skega orodja in strojev Skup- na škoda znaša okrog 30.000 dinarjev Poslopje je bilo za- varovano pri Zavarovalnici Maribor za 20.000 dinarjev. -FK- STRAN t TEDNIK — ČETRTEK, 15. julija } 13. JULIJ-DAN ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Letos je bila osrednja pro- slava Dneva šoferjev in av- tomehanikov v Žužemberku. V tem kraju je bila 13. juli- ja 1943 ustanovljena prva partizanska motorizirana e- nota, ki je s svojimi akci- jami pripomogla k osvobo- ditvi Žužemberka, zato se v Sloveniji od leta 1953 praz- nuje Dan šoferjev in avto- mehaniikov 13. julija. Ptujski šoferji in avtome- haniki so se po svojih pred- stavnikih udeležili osrednje proslave, zraven tega pa so tekmovali v poznavanju cestno-prometnih predpisov in pri odkrivanju skritih napak na vozilih fiat 750 in poznavanju diesel motorjev. Skupina tekmovalcev, ki so jo sestavljali mladi strokov- njaki iz Sigme in Tehnoser- visa, je dosegla v republiš- kem merilu drugo mesto. Torej za mlade strokovnja- ke iz Ptuja lep uspeh. Združenje šoferjev in av- tomehanikov iz Ptuja letos ob 13. juliiju ni imelo več- je slavnosti, ker se priprav- lja na proslavo 20-letnice obstoja, ki bo letos meseca oktobra. E. K. Skupina udeležencev iz Ptuja 40-LETNFCA GASILSKEGA DRUŠTVA GEREČJA VAS V nedeljo, 4. julija je sla- vilo gasilsko društvo Gereč- ja vas 40-lebnioo delovanja. Društveno kroniko je preči tati predsednik društva Mirko Zupanič. Kratek po- vzetek nam pove, da je bilo ustanovljeno leta 1931. Od 15 članov ustanoviteljev jih živi še 9. S podporo vašča- nov so si zgradili prostoren gasilski dom, ki služi vsem organizacijam za sestanke, prireditve itd. Društvo ima gasilsko orodje in avtomo- bil. Številčno močno članstvo omogoča sodelovanje na tek- movanjih z več desetinami. S oonosom dodajajo, da je bila leta 1962 moška deseti- na republiški prvak. V pro- gramu proslave so izvedli praktično vajo s sodelova- njem 9. društev. Ob tej priložnosti je za- stopnik občinske gasilske zveze Ptuj podelil 79. članom značke in diplome za dolgo- letno delo v gasilski službi. Devet ustanoviteljev je pre- jelo značke za 40-letno ak- tivno delo. Številčno močna udeležba gasilskih društev desnega brega Drave, občinske gasil- ske zveze in nekaterih dru- štev iz občinske gasilske zveze Maribor je dala z nad 400 domačimi in okoliškimi prebivalci prireditvi prizna- nje, da si je društvo s svo- jim delom in sodelovanjem pri raznih akcijah pridobilo širši krog simpatizerjev. Do- sedanje opravljeno delo in številčnost članstva nam je porok, da bo društvo delo- valo in napredovalo po za- črtani poti. Društvu in vsemu član- stvu za dosežene uspehe če- stitamo! Občinska gasilska zveza Ptuj Zopet požar v zoreči pšenici V sredo, 7. julija, je okrog poldneva začela goreti v bli- žini železniške proge v Dor- navi še nepožeta pšenica, ki je lasf Kmetijskega kombina- ta Ptuj. Mnenja so, da je po- žar zanetila iskra iz lokomo- tive mimo vozečega vlaka. Občanom in gasilcem ie uspe- lo požar hitro pogasiti, da ni nastala še večja škoda. To je v ptujski občini že drugi to- vrstni požar. Ne dolgo tega smo v našem listu poročali o požaru, ki je izbruhnil na Haj- dini, ki ga je prav tako zane- tila iskra iz lokomotive. Ne- varnost tovrstnih požarov je letos tem večja, ker po krat- kotrajnem (dežju spet nastopa sušno in vroče vreme. Zato ne kurite ničesar v bližini goz- dov. Tako namreč nastopa po- leg njivskih, zaradi suše, še nevarnost gozdnih požarov. -FK- Republiški gasilski prapor v Gorišnici Po dolgoletnih sodelova- njih na vseh gasilskih tek- movanjih, manifestacijah in prireditvah, velikih želja in hrepenenjih ter vloženem trudu se je GD Gorišnica uvrstilo med tista društva, ki s svojo dejavnostjo presegajo ozke okvire domače vasi in občine. Pionirska desetina je na letošnjem republiškem tekmovanju zasedla I. mesto in si priborila visoko prizna- nje — republiški pionirski prapor. Ko ga je sprejela v prehodno varstvo, se je uvr- stila med najuspešnejše tek- movalce, ki bodo zastopali slovenske gasilske pionirje na zveznem tekmovanju v Kralj evu septembra letos. Vsi člani društva se tega velikega uspeha in časti v polni meri zavedajo, saj bo- do morali s svojo dejavnost- jo in pripravljenostjo še mnogo žrtvovati, da delo ne bo zastalo. Delo društva pa je seveda povezano z velikimi časovnimi in tudi finančnimi žrtvami. Društvo pridno na- bavlja gasilsko opremo (av- tomobil, motorka, oprema, uniforme). S svojim pionir- jem mora tudi finančno omo- gočiti sodelovanje na zvez- nem tekmovanju. Znajo se boriti s požari, po- vodnjami; znajo tekmovati; znajo se pa tudi po veseliti. Znane so naše tradicionalne veselice in prireditve, ki se jih radi udeležujejo in tuji gostje. Tako domačo goriš,,', veselico pripravljamo letos v nedeljo, 18. J ves dan, ko nas bo s svo^ veselimi domačimi razveseljeval ansambel ta Kmetca. Za višek ženja in obilico smeha pjj/ do poskrbeli naši znani l moristi iz Maribora PRLEŠKI FRANCEK i„ J NA. S svojo posebno tj bodo nastopili ob 18. urj! veseličnem prostoru prj silskem domu v Gorišnici, Zagotavljamo tudi, da vs, ostalih veseličnih dobrin i bo manjkalo. V nedeljo, 18. julija, , pozabite torej na prij^ nedeljsko popoldne in več v Gorišnici, kjer se bos lahko prepričali, da bo ve» lja, smeha in zabave za ^ stare in mlade dovolj! Vabijo gorišniški gasilci OSEBNA KRONIKA Rodile so: Radomira Kar- neža, Naraplje 20 — dečka; Danica Habjanič, Žerovinci 13 — Stanislavo; Marta Lah, Mihalovci 90 — dečka; Ma- rija Trbuc, Gibina 5 — de- klico; Angela Tašner, Tibolci 24 — Zlatka; Alenka Kolarič, Kettejeva 3 — Dina; Terezi- ja Mlakar, Podvinci 127 — deklico; Marija Draksler, Crmlja 13 — deklico; Marija Valenko. Gorišnica 122 — de- klico: Ana Majhen, Korenjak goznica 50 — deklico; Gizela Kukovec, Bodkovci 27 — de- klico; Ana Mjahen, Korenjak 29 — Maksa; Marija Hren, Prešernova 37 — dečka; Jo- žefa Krajnc, Potrčeva 25 — Anico, Milica Zinko, Rožna 33, Ljubljana — Bojana; Vi- da Košič, Središče 133 — de- klico; Ivanka Predikaka, Ple- terje 37 — dečka; Ana Hren- ko, Rabeljčja vas 26 — Me- lito; Marija Kostevc, Goriš- nica 46 — dečka; Ivaal Bonfič. Dobrava 10 — Veric in Marijo; Štefanija Pogača Ptujska gora 28 — Bojani Marija Kramberger, Brstje — Simono; Rozalija Krapi Krčevina 1 — Metko; Štefk Mlinarič. Zasavci 20 — Fran ca; Marjana Predikaka. Li vrenc 80 — dečka; Slavk Zajšek, Hajdoše n. h. — (k klico; Neža Artenjak, Kidr čevo 13 — Jožico. piiiK — Četrtek, 15. juMja 1971 STRAN 11 }T ^pOZABNI SPOMINI NOVOPECENIH ^ONOMSKIH TEHNIKOV maturantski izlet no italiji »jaturantd ekonomske šole , p^ja smo bili na sedem- '^nem maturantskem iz- po Italiji. 23. junija se nekaj pred 12.30 ^ali na ptujski postaji, čakajoč vlak, ki nas je peljal v Ljubljano in po Scem postanku naprej do Ljg. Vsi smo bili razpolo- vi, saj se je potovanje ko- Lj začelo. po Rakeka nas je grelo ^plo sonce, potem pa nas je -ozdravil dež. Vendar to ve- jglja ni skalilo, saj se je iz ^pejev slišala pesem. V Se- ob pregledu potnih lis- jpv, smo se zavedli, da bo- jio zdaj zdaj zapustili Slo- nijo in zadihali italijanski jrak. V Villi Oficini smo se srečali z Italijani — cariniki. Ob spoznanju, da smo sku- ipsa dijakov, so nas hitro ilipustih in vlak je odpeljal , pr&ti Trstu. Vožnja ob obali je bila zares prijetna, saj je | feJe še ravno toliko svetlo, ■ ja smo opazili morje in že \ bko temno, da smo opazo- ! vali bleščain je lučk na obali. . Vlaka oziroma vagonov z _ kžakviki v smeri Rima še ni ' lilo na peronu, ker je bilo 1 le prezgodaj. Zato smo ■ mesni čas posvetili ogledu i postaje z bližnjo okolico. Okrog polnoči smo se name- stili v vagone z ležalniki in iskali, da nas vlak popelje v Rim. Večina je utrujena zaspala in se zjutraj okoli osme ure zdramila blizu Ri- ma. Takoj po prihodu smo odložili prtljago v hotelu, zajtrkovali in se odpravili na avtobusni ogled mesta. Že po nekaj metrih vožnje smo lahko občutili gostoto italijanskega prometa. Avto- bus, čeprav majhen, se nika- kor ni mogel preriniti skozi reke avtomobilov, ki so dr- veli v vse smeri. Avtobusni ogled .je bil pravzaprav na- menjen ogledu naslednjih rimskih znamenitosti: Piazza Venezia, Kapitol, Formi Ko- loseum, Villa Borgese, Pin- cio, Piazza Navona, Španske stopnice in Fontana trevi. Povsod so nas spremljali ve- liki in mali vodometi, palme, zgodovinsko ozadje nastanka teh spomenikov in njihova današnja neprecenljiva vrednost. Zelo utrujeni smo kosili in si še proti večeru ogledala cerkev Marije Snež- ne. Zvečer smo legli k po- čitku, a noč je bila prekrat- ka, da bi se naspali. V petek smo se takoj po zajtrku pe- ljali s podzemno železnico in delno z avtobusom do Kalis- kovih katakomb. To je nek- danje pokopališče Rimljanov — poganov in pozneje kri- stjanov. Sprehajali smo se 25 metrov pod zemljo, po hodnikih med nekdanjimi grobovi. Ta svet je bil za- sut z lavo, zato še danes kopljejo in odkrivajo grobo- ve z napisi i,n slikami. Po vrnitvi v mesto smo kosili; popoldne pa namenili spre- hodu po mestu in nakupova- nju po trgovinah. Četrti dan je bila sobota, zadnja sobota v mesecu, kar pomeni prost vstop v Vati- kan in ogled vatikanskih muzejev ter trga Sv. Petra. Vatikanski muzej-i so prava zakladnica kipov, fresk, mo- zaikov in slik, iz katerih smo lahko razbrali zgodovino kr- ščanske vere, videli smo na- stajajoči in propadajoči rim- ski imperij, doprsne kipe papežev, ki so storili to ali ono za obstoj kristjanov, itd. Gledano z druge strani, pa so tu tudi nekatera največja dela Michelangela Bounaro- tija in Leonarda de Vincija. Trg in cerkev Sv. Petra sta prav tako veličastna kot im- nerij. Cerkev je ena izmed največjih na svetu. Sestav- ljena je iz petih stranskih ladij, prav tako poslikanih in okrašenih s kipi. Je o- gromna stvaritev, saj je na- stajala 70 let. Ob pogledu na umetnine se nam je nehote vsiljevalo vprašanje: »Kako je sploh to mogoče, da se je iz prvih stoletij našega štet- ja — do nastanka tega bo- gastva do danes — ohranilo toliko lepega in zanimivega ter ohranjeno na tak način, kot da bi bilo ustvarjeno morda šele pred nekaj leti?« Polni novih vtisov smo se vrnili in preživeli ostali del dneva v hotelskih sobicah ali pa pred prelepimi izlož- bami in stojnicami. Ko sem že pri izložbah naj povem, da smo bili tudi v trgovinah in odštevali lire za to in ono cene pa so bile dokaj visoke. V nedeljo, 27. junija, smo se namenili z vlakom do Ne- aplja. Seveda smo imeli re- zervirane kupeje, a Italijani so se udobno namestili va- nje ne glede na to, da smo jim pojasnjevali naš položaj. Potreben je bil poseg spre- vodnika in celo policije, da smo prišli do naših sedežev. Ker je bil lep dopoldan, smo opazovali mimo nas be- žečo naravo in počasen pre- hod k Sredozemlju. Na neki pcstaji nas je pre- senetilo kričanje »z zastava- mi«. Radovedno smo se spraševali, kaj naj bi to po- menilo. Zvedeli smo, da bo popoldan v Neaplju tekma med dvema moštvoma, ki imata vsekakor veliko na- vijačev. Zato je bil name- njen v Neapelj tudi poseben vlak in iz tega so se slišali omenjeni klici, pravzaprav pravo vpitje in mahanje z rdeče-belimi in rumeno-ze- lenimi zastavami. Po dobrih dveh urah vož- nje smo prispeli v Neapelj in se takoj odpeljali z av- tobusom na izlet v Pompeje. Del poti smo se peljali po avtocesti. Pompeji so bili mesto, ka- tero je zalila lava ob izlivu oz. izbruhu Vezuva. Danes lavo odstranjujejo in pri tem naletijo na temelje mesta z vsemi njegovimi značilnost- mi: trg, mestne hiše, sodna dvorana itd. Po vrnitvi v Neapelj smo si ogledali še panoramo mesta in nekaj znamenitosti. Ob 18. uri smo imeli že vlak proti Rimu. Začelo se je naše vračanje proti domu. V Rimu je sledi- la še večerja in slovo od sa- mega mesta, kajti okrog ene zjutraj smo se odpeljali z ležalniki proti Benetkam. Benetke, zadnje mesto na- šega izleta, so pravo na- sprotje Rimu ali Neaplju. Tu ni repretrgane reke avtomo- bilov in njihovih strupenih plinov, ampak so plovni ka- nali z umazano vodo. Mesto je prav tako bogato kultur- nozgodovinskih spomenikov. Najznamenitejša je cerkev Sv. Marka in sam trg. Seve- da smo se do tja in nazaj peljali z ladjo. Ponudila se nam je zad- nja priložnost, da zapravimo tistih nekaj lir, kolikor nam jih je ostalo iz Rima. zato smo ves popoldan preživeli v mestu. Zvečer smo sedli v brzi vlak, ki nas je opolnoči pripeljal v Ljubljano. Pot od Ljubljane do Ptu- ja je bila. gledano z ene strani, zelo dolga, z druge pa zelo kratka Dolga zato, ker srno vmes presedali še v Zidanem mostu in na Pra- gerskem, kratka pa zato. ker so nam minevale zadnje ure itn minute »skupnega življe- nja« dijakov s profesorji e- konomske šole. Kar nismo mogli verjeti, da se po štirih letih skupnega dela v raz- redu nazadnje moramo raz- iti po svojih poteh — k svo- jim ciljem. Kljub temu pa mislimo, da nam bo ta zlet nepozaben spomin. Marija Uratnik REVEŽI UMIRAJO - KDO BO POMAGAL? Najbrž vsakdo, če bi reve- ii umirali zraven njega, v stanovanju, na cesti, vsepo- tsod. Umirajo pa daleč proč in neopazno. Umiranje je Premalo privlačno, da bi o ijem pisali časopisi ali po- ročale televizijske oddaje — temu ali onemu lahko celo Pokvari tek ... Dr. prof. Erlich pribija v svoji knjigi, da bi najbrž Američane težko pridobil za dražitev goved'ne za 60 <£ntov pri kilogramu, pa če- prav bi s tem omogočil re- 5l,tev milijona življenj v Juž- ni Ameriki. Kakorkoli že, obstajata sa- ^o dve poti. Prva vodi v po- večanje proizvodnje hrane, "ruga pa v omejevanje šte- vila lačnih ust. Morebiti sta samo dva dela iste poti; lajbrž je treba storiti vse za :ecio proizvodnjo in vse za *°ntrolo rojstev. Oboje pa <*itino zahteva denar, mnogo denarja, ki ga v nerazvitih •teželah, v lačnem svetu, ^kdar ni bilo na pretek. De- ?ar je v razvitem, sitem de- sveta. Vprašljivo je le, ali P Je siti svet voljan pora- bi za lačnega. v načrtu IWPAD (Okvirni ^etovn; načrt za kmetijski azvoj pri Organizaciji za ^no in kmetijstvo OZN) piše, da bi morali v obdob- ju 1962 do 1985 investirati v poljedelstvo, živinorejo, ri- bištvo in gozdarstvo neraz- vitih dežel, 112 milijard do- larjev. Od tega bi šlo 42 % za pridobitev novih obdelo- valnih površin in ?a razvoj vodnih virov. Za izobraževa- nje nižjih strokovnjakov bi morali porabiti 3 milijarde dolarjev. Leta 1985 bi morali letno trositi za semena, gno- jila, pesticide in mehaniza- cijo 25 milijard dolarjev, to je trikrat več kot leta 1962. Potrebna je ludi finančna pomoč kmetijstvu v nerazvi- tih deželah. Kratkoročni krediti v ta namen so zna- šali leta 1962 samo 8 mili- jard dolarjev, do leta 1985 bi morali narasti na 40 mi- lijard, ki bi jim bilo treba dodati še 86 milijard za srednjeročne in dolgoročne kredite. Številke so torej znane in tako visoke so, da ob njih izgubimo pravi občutek za to, kaj predstavljajo. Za lažje razumevanje o- menimo nekaj preprostih primerjav. Dandanes je let- ne mednarodne trgovine z orožjem okrog 5 milijard dolarjev; dandanes porabi naš svet za turizem letno okrog 15 milijard dolarjev; dandanes so letni stroški sveta za oboroževanje med 165 in 180 milijardami do- larjev — kar je enako bru- to narodnemu dohodku vseh nerazvitih dežel brez lr Ki- tajske; nerazvite dežele so že leta 1966 porabile za obo- roževanje 17 milijard dolar- jev. So torej sredstva, ki jih za boj proti lakoti terja IWPAD, zares tako visoka? Nerazvitim deželam je treba pomagati — ne z do- važanjem hrane, ki si jo mo- rajo pridelati same — tem- več z znanjem in olajšavami v mednarodni trgovinski iz- menjavi. Dandanes je ta po- moč skromna. FAO je leta 1969/70 potrošil v okviru svetovnega programa hrane pičlih 136,2 milijona dolar- jev. Nerazvite dežele si mo- rajo zaslužiti predvsem več denarja, to pa zaradi neraz- vitosti lahko dosežejo samo z izvozom kmetijskih pri- delkov. Ta izvoz pa bo mo- goč samo, če se bodo znižale carinske pregrade, če bodo razvite dežele opustile pro- tekcionist.ično politiko in če se bo mednarodna trgovina sprostila. Samo tako se bodo zaprle škarje med izvozom in uvozom. Do leta 1985 se bo prebi- valstvo nerazvitil dežel po- večalo za približno 1 m lijar- do ljudi. Od teh se bo vsaj 400 milijonov zaposlilo v kmetijstvu. Ob sedanjih raz- merah — pomanjkanju zem- lje in nezaposlenost — bi to pomenilo samo zmanjševa- nje narodnega dohodka, do- hodka na osebo, padec eko- nomske rasti in socialne probleme. Možna je torej le druga pot: hiter razvoj go- spodarstva nerazvitih de- žel, razvoj domačega trga. ki mora postati gonilo za proizvodnjo, uvedba denar- nega gospodarstva, ki ga mnogo dežel južno od Saha- re sploh še ne pozna. Pot pa vodi predvsem prek znanja in strokovne uspo- sobljenosti. Načrt IWPAD terja, da je treba do leta 1975 usposobiti v nerazvitih deželah še vsaj 70.000 stro- kovnjakov s fakultetno izo- brazbo in 350.000 strokov- njakov s srednjo izobrazbo za delo na terenu. Oboji pa bi predstavljali le 0.25 °/o vse delovne sile. Znanje je vse- kakor prvo. To pa pomeni mnogo novih šol, mnogo pro- fesorjev, predvsem pa jasne načrte, ki jih večina neraz- vitih dežel še nima. Tu brez mednarodne oomoči zagoto- vo ne pojde Drugo področje za medna- rodno pomoč zajema sred- stva za intenzifikacijo kme- tijstva. Tu mislimo predvsem na mednarodne institute, ki bi skrbeli za učinkovite in nestrupene pesticde. za umetna gnojila,_ za najbolj- ša semena, ki bi nudil: inže- niring pri proizvodnji, pre- delavi in skladiščenju ž;vil. Zal je na tem področju le malo storjenega. IWPAD ocenjuje, da bi z izvedbo vseh možnih ukrepov 1 ihko nerazvitim prihranili letno do 15 milijard dolarjev, ki bi sicer šli za uvoz živil. Do- bave hrane nerazvitim deže- lam sicer ne bodo prenehale, vendar bi naj dobave žitaric — razen ob izjemnih prili- kah, kot so naravne nesre- če — zamenjali proteini. zla- sti mlečni izdelki. Večino za- služenega denarja pa bi ne- razvite dežele lahko porabile za poživitev lastnega go- spodarstva, predvsem kme- tijstva in živ^oreje. Načrt IWPAD seveda med vrsticami priznava, da teh priporočil ni tako enostavcio uresničiti. Mnoge nerazvite dežele namreč, žal, sploh ni- majo dovolj razvite notranje organizacije, da bi ustrezne načrte lahko zasnovale in izvedle Predvsem pa je še vedno skrajno dvomljiva pripravljenost razvitih de- žel, da bi jim priskočile nu pomoč. Sita vrana lačni ne verjame, čeorav je dvanaj- sta ura očitno že za nami. STRAN t TEDNIK — ČETRTEK, 15. julija } PREVENTIVNI UKREPI IN NAPOTKI BOLNIKOM S KRČNIMI ŽILAMI Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali strokovno varic. Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in ne gle- de na te osebne lastnosti sle- hernega posameznega člove- ka imajo pri nastajanju krč- nih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golen jih dovodni- cah. Kot smo povedali, med- nje sodijo: stoječi poklic, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni vot- lini zaradi dolgotrajne za- peke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr. Potemtakem vsak član delovnega kolektiva, čigar narava poklica zahteva dalj- šo stojo, ima možnosti [n je potencialni kandidat, da zbo- li zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okonči- nah. Zato je potrebno mis- liti na to možnost in ukre- pati čimprej, posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo in tudi pri tistih, ka- terih starši bolujejo za krč- nimi žilami, ker so te sku- pine najbolj ogrožene. To- rej bistveno je misliti na to bolezen takoj, ko se pojavi- jo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in bolečin v me- čah, čeprav ni nobenih vid- nih znakov. v Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili naslednji: a) zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gi- banju, gojenje športov, pra- vilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo dalj- šo stojo. b) V nosečnosti so meha- nični in hormonski vplivi pomembni vzrok za nastaja- nje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni no- vo nevarnost od krčnih žil. Zato je ravno v nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje. c) Pri vseh poklicih, ki terjajo daljšo stojo, posebej če gre za ženske, je'potreb- no, da se delajo razbremenil- ne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tako zva- na »vožnja s kolesom«). Na delovnem mestu pa je nuj- no potrebno nositi čevlje s srednjo visoko peto. d) V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (ide- alna telesna teža odgovarja številu centimetrov telesne višine nad 100: npr. če je oseba visoka 170 cm, je ide- alna teža 70 kg), potrebno je ukreniti vse, da bi shujšali. Uživati je treba čimveč sad- ja in zelenjave, odpovedati se sladkorju in močnatim je- dem (kruh, testenine) ter maščobam. e) Pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami bodisi stopa- la ali goleni. Razumljivo je, da je takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in posvetovati se je treba z ortopedom. f) Vsaka oseba nad 25. le- tom starosti, ki ima subjek- tivne težave v spodnjih o- končinah, se mora vsaj en- krat letno pregledati pri zdravniku. g) Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drob- no ožilje spodnjih okončin v smislu normaliziranja in utrjevanja žilne stene. Taka zdravila (katera nam pred- piše zdravnik) so potrebna posebej osebam, katere ima- jo začetne težave, kot so ob- čutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah, brez vidnih zna- kov razši ienja ven. Ome- njena zdravila je treba je- mati neprekinjeno vsaj šest tednov v teku enega leta, v nasprotnem ne bomo dosegli zaželenega efekta. Ce gre za razvito bolezen- sko sliko vari kožnega sin- droma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obto- ka idr.), je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdravljenja obupajo ne zavedajoč se zelo hudih posledic, ki se lahko razvi- jejo. Posebno je važno pou- dariti, da je potrebno povi- janje goleni z elastični^n kompresijskim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da ne bi z nestro- kovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kom- presijski elastični povoj po- vijemo zjutraj, še predno vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa potem, ko so razširjene dovodnice že spet močno napolnjene s krvjo. Elastične nogavice niso primerne zato, ker se z nji- mi ne more doseči enako- merna kompresija, ker lah- ko nogavica na nekaterih mestih popusti tako, da do- sežemo celo nasproten efekt od zaželenega. In še na kon- cu tega sestavka želim dati nekaj napotkov glede ukre- pov pri zdravljenju golenje razjede. Bolniki . ^ uporabljajo različne če pripravke (arnika, jJJJ lika idr.) za obkladke ^ piranje ter mazila z ra - nimi primesmi, po se večkrat pojavljajo ? gični pojavi. Ravn0 u popolnoma zgrešeno, ^ sto uporabljajo razna J la, ki vsebujejo kortita roide (hormoni nadleg žleze) in ki imajo ven vpliv na zdravljenje lenje razjede. Pogosto® zdravila kupujejo v leta brez recepta in brez p0s, tovanja z zdravnikom. Torej mazila kot so g drocyclin, Hydrocortis Synalar, Locacorteri, uj3 lan idr. negativno vplJ na golenjo razjedo, ker} virajo zaraščanje rane. tako je hudo zgrešeno, j bolnik po lastni ' prJ zdravi golenjo razjedo in ^ puje različna mazila. Mm torej prihajati na ambulat ne kontrole zaradi posve: nadaljnjega predpisovat najprimernejših zdravil vsakokratne obdelave gol nje razjede. Bolnik se 154 -avedati, da golenja razjd na okončini s prizadeto ci kulacijo ni enkraten poja ki ozdravljen ne terja n bene skrbi več. Nasproti cirkulacij sike motnje ostan jo in možnost ponovitve ra jede, tudi ob najmanjši c škodbi, vnetju ali podobre je vedno prisotna. Dr. Ljubo Doren čudodelni prašek Jack Marisson: Stara in ne ravno lepa go- spodična Helen Krenshow je sedela v sobi policijskega ko- misariata in razmišljala. — Pomislite malo, mislim, da bo bolje za vas! ji je rekel inšpektor, ko je zapustil sobo. Smešno, je razmišljala žen- ska. Obtožujejo jo za uboj njene sestre in nečakinje. Takšne neumnosti še ni ni- kdar slišala. Spet ji očitajo nekakšno zvezo s sestrinim možem. Kako neumni so! Ni- koli ni imela rada Henlyja Brooksa. Celo trudila se je, da bi obvladala sovraštvo do tega človeka, ker je bil pač mož njene edine sestre in se je morala izogibati prepirom. V sobo sta prišla inšpektor in pomočnik. — Torej, gospodična Kren- show, ali bomo začeli od kra- ja? jo je vprašal inšpektor. Molčala je. — Sli ste v bolnišnico obi- skat Brooksa? — To je točno. Samo, da ni šlo za pravi obisk. Sestra me je prosila, naj mu nesem pe- civo, ki ga je spekla, pa ga ni mogla sama odnesti. — Pozno zvečer ste nato odšli v Brooksovo hišo. Za- kaj? — To sem vam že pove- dala. Imela sem čuden obču- tek, da preti sestri in njeni mali nekaj hudega. — Gospodična Krenshow, zakaj lažete? Gospa Brooks in njena hčer sta popili čaj, v katerega je nekdo nasul strupa. Ta nekdo ste lahko same vi, ker razen vas v hiši ni bilo nobene tuje osebe. — Znoreli ste, je rekla starka. Inšpektor je iz beležnice potegnil košček papirja. — Ali nočete prepoznati te- ga pisma, ki so ga našli pri vas? — Nočem, je odgovorila zelo odločno. — Prebral /am ga bom še enkrat, morda se boste česa spomnili! — Najdražja Helen, je za- čel brati inšpektor. — Ze sto- tič vam ponavljam, da je na- jina situacija brezizhodna. Ruth je končno odbila loči- tev. Zato predlagam, da se ne dobiva več, čeprav mi bo zelo težko. Vaš Henly. — To pismo je lažno! je re- kla nenadoma starka. — Pisal ga je Brooks. Sam je priznal. — Seveda ga je pisal. Pa- veste s kakšnim namenom? Dragi moj inšpektor, še ved- no ne razumete. Morilec je on! Henly Brooks! — Neumnosti! jo je preki- nil inšpektor. — Brooks je zaradi prometne nesreče že dva tedna privezan na po- steljo. — Da, da, toda ali se vam ne zdi, da bi lahko koga pod- kupil za zastrupitev hčerke in žene? — Razmišljali smo tudi o tem. Sami pa ste rekli, da je bila Brooksova hiša zaklenje- na, ko ste prišli tja, da so bila vsa okna dobro zaprta od znotraj. Ženska ni vedela, kaj naj govori. — Joe, daj mi plašč, je re- kel inšpektor pomočniku. — Kam pa gremo? — Malo na sprehod. Ko so prišli v Brooksovo stanovanje, je inšpektor po- klical enega svojih mož in ga vprašal: — Kje je Mc Geer? — Preiskuje prvo nad- stropje. Sedaj je v otroški sobi. — Ali so ljudje iz laborato- rija končali? — So. V čaju je bila velika doza arzenika. Na čajniku so našli odtise prstov gospe Brooks, njene punčke in tret- je osebe. — Katere osebe? je vpra- šal inšpektor. — Helene Krenshow. — Inšpektor, je za jecljala gospodična Krenshow. To ne pomeni ničesar. Morda sem slučajno prijela to posodo. Pogosto se mi zgodi, da pri pogovoru maham z rokami in prijemljem predmete oko- li sebe. — Kako pa lahko pojasni- te dejstvo, da so na čajniku poleg prstnih odtisov žrtev samo še vaši? Mar skušate to zanikati? — Inšpektor, ni mi vse ja- sno, vem pa, da Henly že od vsega začetka ni prenašal moje sestre, kajti 7. njo se je poročil samo zaradi njenega denarja. Prepričana sem, da je v teh desetih letih zakona najmanj pet let razmišljal o tem, kako bi se je znebil. — Enkrat sem vas že opomnil, da je Henly hudo bolan in privezan na po- steljo. — Vse to vem, je priznala ženska žalostno. — Lahko pa prisežem, da jo je ubil on. Kako, ne vem, gotovo je vse dobro premislil. Inšpektor je živčno korakal po sobi. Imel je neverjeten občutek, da govori Helen Krenshov/ resnico. Na žalost pa so bila vsa dejstva proti njej. Nobenih dokazov ni imel, na osnovi katerih bi lahko osumil Henlyja Broo- ksa. Tedaj je stopil v sobo po- licaj Mc Geer. — Poglejte, kaj sem našel v otroški sobi, je dejal in- špektorju in mu dal majhno beležnico. — Preberite, kaj piše na zadnji strani pod včerajšnjim datumom. Inšpektor je obrnil zadnjo stran in našel vrstice, napi- sane z nespretno otroško 1 savo. — Telefoniral je očka, pisalo. Imel je presenečer zame in za mamo. Rekel naj iz omarice vzamem pr šek in dam v najin čaj. To čudodelno zdravilo, ki na bo osrečilo. — Prav ste imeli, je dej inšpektor starki. — Nadaljujte, inšpektor,i nekaj piše, ga je opozot Mc Geer. Inšpektor je prebral i ostanek: — Ubogala sem očka, vei dar sem tudi njemu priprav la presenečenje. Cudodel prašek sem dala tudi v nj govo pecivo, da bo tudi 1 srečen. Inšpektor je odvrgel bel« nico in stekel k telefonu. 1 je prepozen. Od dežurne zdravnika je zvedel, da Henly Brooks pred nek minutami v največjih muk izdihnil. Odpovedale zavore V četrtek, 8. julija ob 15.10 se je pripetila lažja promet- na nesreča na železniškem prehodu v Strnišču pri Ki- dričevem. Trčila sta osebni vlak številka 6117, ki je vozil iz smeri Pragerskega proti Ptuju in tovorni avtomobil reg. št. MB 347-60, ki ga je upravljal 33-letni Franc Ma- tuš iz Studenice 5 pri Polj- čanah. Matuš je vozil svoj tovorni avtomobil poln gramoza po cesti IV. reda, ki pelje preko železniškega prehoda v SI nišču. Z njegove desne str ni je pripeljal vlak. Matuš pričel zavirati, vendar je P čila cevka za dovod zavorn ga olja na prednja kolesa zavore niso delovale. Žara tega je Matuš trčil v zadt1 vagone vlaka, pri čemer na avtomobilu nastalo okrog 10.000 dinarjev mat rialne škode. Skoda na P škodovanih vagonih do čai ko to poročamo, še ni zo3" Telesih poškodb ni bilo. -FK- ČETRTEK, 15. julija 1971 STRAN 13 tp£LA TEKMOVANJA praznovanju dneva r • sta občinska konfe- r ^]VIS in občinsko zdru- ženje ZB Ptuj priredila tek- movanje v orientaciji, ko- lesarstvu in teku. Vse tri (prireditve so bile odlično organizirane, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Orientacijski pohod: 1. JLA V. 186 točk. 2. JLA III. 154, 3. JLA II. 142, 4. osnov- na šola Franc Osojnik 133, 5. JLA VIL 119 točk. Tek- člani: 1. Zlodej (JLA), 2. Jančič (Lenart), 3. Veršič (Partizan Markovci), 4. Ču- ček (Lenart), 5. Vedenj ak (Lenart); mladinci: 1. Hab- janič (Partizan Ptuj), 2. Ko- zašek (Partizan Markovci), 3. Petrovič (Lenart), 4. Rap (Lenart), 5. Galun (Partizan Markovci); Kolesarstvo: 1. Planec, 2. Petek, 3. Lozin- šek, 4. Zagoršek, 5. Kodela. -d )jdi kolesarji na startu Foto: S. Kosi Hardečani so svečano proslavili 75-letnico svojega gasilskega društva Pripravljeni ob vsakem času V nedeljo, 11. julija, so prebivalci Hardeka pri Or- možu in okolice svečano proslavili visoki jubilej svo- jega gasilskega društva. Na slavnostni tribuni so se med drugim zbrali: Franc Novak, predsednik skupščine občine Ormož, Franček Pučko, predsednik občinske gasil- ske zveze Ormož, Adolf Riž- nar, poveljnik pri OGZ Or- mož, ter številni drugi gostje sosednjih gasilskih zvez in društev. Ivan Pavlinič, predsednik gasilskega društva Hardek, je v svojem nagovoru ori- sal zgodovino društva od njegovega nastanka pa vse do danes. Začeli so pred 75 leti in v nedeljo so ponosno ugotavljali, da je društvo v tem času želo vidne uspehe in priznanja. Franc Novak, predsednik OS Ormož, pa je podčrtal potrebo po pristo- panju inteligence v gasilske vrste, ki je sedaj ni. Iz zgo- dovine društva je namreč videti, da so ga ustanovili skoraj sami takratni inte- lektualci. Prisotne sta pozdravila tu- di Franček Pučko, ki je po- udaril pomen pristopanja mladine, in Janko Znidarič, predsednik občinske gasil- ske zveze Ptuj. Vsi skupaj pa so društvu zaželeli še mnogo let uspešnega dela v službi ljudstva — na pomoč! Na koncu svečanosti so Dodelili še priznanja vsem tistim gasilcem, ki že tride- set ali celo štirideset let ne- umorno delajo v tem druš- tvu. Predstavniki občinske gasilske zveze Ormož pa so društvu in posameznikom zročili posebno priznanje in '.načke. Potem se je pričela znana hardeška tombola, na kate- ro pride vse živo. Zbralo se je približno 3000 ljudi, ki so Dozno v noč pridno sledili žrebanju številk in pozneje ob zvok 'fi ansambla Žibrat rajali, dokler ni napočila zo- ra. jr Predsednik GD Hardek Ivan Pavlinič čestita gasilskim veteranom STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 15. j^ »Lepotica« iz Pušinec Pomlad je. Lepa in topla, odeta v cvetje in v prijazno zelenilo pred dvema letoma. Vse se je te pomladi in pre- bujajočega življenja veselilo, le majhna nebogljena srnica Bambi se je zvijala na praš- nem kolovozu, ki pelje od Tomažičeve domačije v Pu- šencih proti Kravjaku. Go- spodar se je peljal na vozu orat in »sreča« majhno Bam- bi, ki ni bila vesela. Ostala je brez mamice, prepuščena sama sebi. Gospodar zleze z voza, vzame srnico vso majh- no in ljubko in jo odnese domov. To je bilo pred dvema le- toma, a danes? Danes je Bambi velika srna ki s svo- jimi zvedavimi očmi zre v svet, svet, ki je v njeni mla- dosti bil tako krut. Bambi je bila vseskozi Tomažičeva ljubljenka. Svoje gozdno bi- vališče je zamenjala za ve- liko bolj udoben in topel skedenj, še prej pa 2a. njo, pila s pomočjo »? kravje mleko in rasla, Sprehajala se je p0 J* rdečim trakom okrog in bila srečna, kar je izJ na svoj način. Nedavno tega smo j* l'i še za eden dokaj rieJ*j den dogodek: Bambi jj/ stala srečna mamica. nJ teden pred porodom »z doma« in domači ^ slili, da se sploh ne b0' vrnila. Toda Bambi je J la, kje je njen dom in nila. Za ograjo, s katers ograjeno dvorišče Tornaj, ve domačije, je povrglj, mladiča: Piko in Pikico.\ diča sta stara sedaj štij> dne in neverjetno ljubki, sem mater in mladiča čai pripravljenim fotoaparat roki, da se vsi trije »p^ vijo« za posnetek, so me: davo ogledovali. No, ajj je šljocnil, kajti »lepotic Pušinec« so ravno ej* najlepšo pozo. -F1 Cene v ptujski »Po vrtnim« Suhe slive 5,30, krom stari 1,20, krompir novi'j čebula stara 3,00, čebula; va 3,50, solata 3,00, ata 3,40, zelje 3,00, star fižol«, česen 8,00, jabolka 5 oranže 5,40., limone 6,00, p sena kaša 3,40, jajčka \ paradižnik 7,50, češnje i jagode 9,00,- hruške ! grah 3.50, rdeči koren 10,00, . luščeni »rehi 3S breskve 5,00, nov fižol 3 Cene v ormoški »Zelenjavi« Suhe slive 6,00, krom stari 1,20, krompir novi 1, čebula stara 3,00, 6A nova 3,50, zelje 2,00, star žol od 4.00 do 6,00, nov SI od 4,50 do 7,00, česen 1*1 jabolka 6.00, oranže 5.69,' mane 6,00, prosena ^ 3,40, jajčka 0,45, parad® 4,50, češnje 4,00, 'hruške S) grah 4,00, rdeči koreni 6.00. luščeni ^rehi 32,00. to skve 6,00. -Fft Umor v Koritnem V torek, 6. julija je 1$ popoldanskem času na motnem kraju v Koritu pri Majšperku zabodena letna Frančiška Jesih Strug 5 pri Makolah. no je videl B. N. usodn dne okrog 16. ure, ko se vračala proti svojemu de Pozneje so jo našli m^ brez obleke, na telesu ?3 imela na več mestih rane od vbodov z no?1 trebušno votlino pa je i® odprto. Bralcu bi radi 3 zamolčali opis telesa, na]1 nega po zločinu, vendar 1 mo takega zločina ni če z zaprtimi očmi. Vsek8' lahko opravičeno domr>fl mo, da je storilec očitno dist. Menda je to eden primerov v ptujski Jasno je tudi. da je ^ storil duševno neuravnov'e' človek. ČETRTEK, 15. julija 1971 STRAN 15 \nmmm ll.LUlH ber den bog daj no bote vliiip lepo pozdrovleni. ■pene pomagajte, da bi ledi' mcntre fcr- pte pesjo vroče dneve ujme vsofei hujdič v ve- fza žen j ki jo meti. Naj- a j« seveda tokih, ki f]6: »Cuješ p je Lujs, Li si kre sebe koso, da ^alo ženjkijan »gor de- ' pravzaprav van moren ^ati, ke toto »gor deva- ceje tak lehka zadeva. ,tsk celi den skosoj mlo- fjiol; sebe, te si pje ve- fista kaput. Za toka ,(jja kmečka dela pa me ^ lidje zlo radi, saj vete [je, fee je na deželi čin j meje takoh, ki bi mot- pa kose za rep cukaR. is« na srečo koso, mot- pj kramp po pokojne« leki poerba. ki so mi rek- iVe§ Lujs, driiga ti nem- »Disati kak toti kmečki i*. Če boš ga veda to sukati, te se ti nikoli meti nede tak huido go- ike se ne bi spločalo ži- iPa še resen je tak. sa- precik trdo je toto kru- I služeje. ; izdaj pa te gremo dale j njimi pomorskimi pusto- jifkiami. ki sen jih do- j ija na dopusti na Hvari. Zodjič smo ostali tan kak sen van opisa, ke se s svojo prlešiko šproho nesen moga z nikon nič pogučati. Gdo sen poja tisti sendvič, ki me je košta devetstu što- rih dinarof, te sen ša nazaj na mojo stanovoje no sen si obleka kopalke. Tak kak sen van že na začetki opisa, sen meja namesto kopalk okoli tistih moških zadev kmečki šurc zamotani. Priden ti ga jas na plažo, svoj lampič sen malo notri potegna, da bi Loj Herkules zgleda. Moren van povedati, da sen ba ta- koj v centri pozornosti. Z mojo prlešiko šproho so me meli fsi za Francoza. Naj- vejkša atrakcija pa je bija seveda moj šurc. Tak kak sen zveda za dvo dni, so me meli za francoskega modne- ga kreatora,_ki je priša delat v Jugoslavijo reklamo za novo modo kopalk. Kmeni je priša en herr iz Nemčije, ki je hteja za vsoko ceno kupiti šurc od mene. Kumer sen mo dopoveda, da ne- man drugih kopalk no, da pač moren meti neke na se- bi. Nazodjo sma se le pogli- hala. Jaz sen da jemi moj kmečki šurc. un pa meni trojne elastične kopalke pa še deset mark poleg. Pre- moj duši to van je bija kšeft. Ce bi zato veda. da na morji tak drogo furtešn- co oda, bi si še Micino kre sebe v žeja. Zaj pa van naj še poven kak sen se v morsk; vodi skoro z Matildo sreča. Jas sen misla, ke je tota vodo ne nič boj globoka kak du- ma v naši mlaki. Kdo blo mi je tak do kolen, sen se vrga na lamp tak ke je fejst štrbunk naredlo. Tak po pesjen sen plava enih 10 metrov, te pa mi je pod no- gami podino sfalilo. Jezus, da bi me vi čtili kak zverin- sko sen zadrja, te pa sen že tak za en krovji požirek morske vode spija. Nič ne bi reka, če bi bila šmarnica, vode pa že od neg: negda ne prenesen v želodci. Pa še kak je tota morska voda so- lena. Jas ali ne ven kejko vreč soli morejo vsoki den v morje vsipati. Lehko je pri nas sol tak droga, če pa trotli nori še morsko vodo solimo. Z zodjimi močmi gdo so mi že hujdičeki pe- klensko polko špilali, me je en gospod viin z vode poteg- na no mi je začeja umetno dihaje dovati. Ze prvi den sen se zakleja, ke se v toti vejki mlaki več nemo kopa. Celi den sen lajža na sunci no gleda kak so drugi v vo- di čofotali. Tak popudne je priša po cesti en šjor Mate, ki je pro- vega živega osla na štriki guna. Ker i ga je hteja jez- diti ali pa se gor na njen slikati je moga pločati ene- ga starega jurja. Pa sen si reka: »Pje, Lujs to bi bija spomin za tebe.« Da sen sto- remi jurja no sen zajaha magarca. Premoj duši je meja toki slak: hrbet, ke me še gnešji den sedalo boli. Mujmo so prišli nekšni but- lesi pa je eden na ves glos reka: »Jau, vidi magere na magarcu«. To bi se po naše povedlo »osel gor na osli«. Jas sen se hitro znajša pa sen mo zabrusa nazaj »Po- glejte majmuna v kopalkah, pa še po dveh nogah hodi.« Smrklavec je ves zeleni grota od jeze, jas pa sen dale svojega osla jezda. Tejko naj bo za ?nes. na si še malo za drugi tj eden pri_ šparajmo. Lepo vas po- zdrovla Lujzek iz Prlekije. Ali ie veste...? — Falkona omenja zgodo- vina kot enega največjih na- sprotnikov Hanibalovih osva- jalnih teženj. Falkon je bil po rodu Španec z plemena Turdentancev, ki so bili naj- bojevitejše ljudstvo v Špani- ji v starem veku. Ko je Ha- nibal vdrl v Hispanijo, da- našnjo Španijo, ki je bila rimska provinca na skrajnem zahodu, in oblegal dobro hra- njeno in še bolje utrjeno trd- njavo Sagunius, se je Falkon s svojimi 200 somišljeniki priključil branilcem Sagun- tuse. Ko je kljub zagrizenim branilcem in obrambi nazad- nje padla trdnjava v roke osvajalcu Hanibalu, se je Falkon s svojimi tovariši re- šil iz nje in pozneje začel na- padati Hanibalovo vojsko in manjše oddelke. Z lahkoto jih je premagal s svojim par- tizanskim načinom bojeva- nja. Bil je vsepovsod, pikal kot osa, toda ko je postalo vroče , se je umaknil. Falko- na zato zgodovina omenja kot prvega partizanskega vodjo in enega največjih Ha- nibalovih nasprotnikov, ki mu je dorasel kot vojni stra- teg. Pozneje je Falkonov partizanski način vojskova- nja povzel poljski knez Jurij Černiecki, ki se je bojeval proti Švedom, ko b_> ti zase- dli poljsko kronsko ozemlje. Partizanski način bojevanja je ostal vse do novejšega ča- sa, saj so ga tudi naši naro- di osvojili v bojevanju proti okupatorju v drugi svetovni vojni. — Nadir šah ali Nadir ku- lija (1736—1797) je bil ozlo- glašeni perzijski razbojnik oziroma poglavar razbojniške tolpe. Vedno je sanjal o Ve- liki Perziji. Ko je izumrl zad- nji potomec dinastije Sefi- dov, so leta 1722 Afgani izko- ristili nezmožnost zadnjih vladarjev. Zavzeli in pusto- šili so Ispahan. Nadir je mo- biliziral perzijski narodi in ga združil v skupnem boju za neodvisnost Perzije. Izgnal je turška in roparska afganska plemena ter postal perzijski šah, ki je obnovil perzijsko državo v nekdanjem obsegu. Vladal je krvoločno in začel podjarmljati sosednje majh- ne državice. Po njegovi smrti je zopet nastala anarhija in vsak je prišel v Perzijo po svoje. Res pa je, da je v no- vejši perzijski zgodovini Na- diršah, ki je bil prej poglavar razbojnikov, eden največjih in najsposobnejših vladarjev. — Cesar Tiberij je bil ve- lik in sposoben rimski cesar, hraber in nikdar premagan vojskovodja ter spreten po- litik. Med ljudstvom je bil zelo priljubljen. Ko pa je ho- tel omejiti oblast senata in ljudstva, si je priljubljenost kar čez noč zapravil. Užaljen se je umaknil na otok Capri m se ni vrnil v Rim celih deset let, vse do svoje smrti. — V collegeu angleškega mesta Harrow je nekega dne leta 1886 razkazoval svoje veščine znan sabljač in zatr- jeval, da lahko preseka ja- bolko na dvoje, ki ga bo dr- žal na temenu učenec. Noben starejši šolar se ni javil k po- skusu. Pred sabljača je hra- bro stopil rdečelas fantiček. Niti z očmi ni trenil, ko mu je sabljaC na glavi razpolo- vil jabolko. Bil je to mali Winston Churchill. — Ko so leta 1271 v Geno- vi pristale ladje z zadnjimi križarji, so radovedneži, ki so izkrcavanju prisostvovali, vi- deli, kako so po vrveh lezle z ladij na kopno neke »čudne živalce«. Mislili so, da je to kaka tuja vrsta krtov in no- sili so jih domov. Zares pa so bile to orientalske podga- ne. ki so v kratkem času razširile kugo po vsej Ev- ropi. -FK- STRAN t TEDNIK — ČETRTEK, 15. julija } TEDNIK Izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik le Anton Baumaa - \ j« vsak četrtek. — TekočI račun orl SDK Ptuj. It 524-3-772. — Tiska Časopisno Dodletle Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica l4