NOVI
GLAS
NASTAL
ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
ČETRTEK 23. DECEMBR 1999
CENA 1500 LIR/0,77 €
LETO IV. ŠT. 49 (194)/TRST, GORICA ČETRTEK, 23. DECEMBRA 199
NOVI
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
Andrej Bratuž / intervju NADŠKOF DINO DE ANTONI
PRED SVETIM LETOM
Janez Povše
ZAGOTOVLJENA NAM JE BILA REŠITEV
SEVERJEVI NACRADI STANDREZCEMA
m Neva Zaghet
DVOJNI OBRAZ VESOLJNEGA ZLA
!*,' SJ Drago Legiša
jj-ra ITALIJA V VRTINCU POLITIČNIH KRIZ
Alojz Tul
PROBLEM ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE
. OBVESTILO
Prihodnja številka našega lista bo izšla v četrtek, 13- januarja 2000.
UREDNIŠTVO
ZAČETNA POSTAJA BETLEHEM
■ Tudi letos se je ponovilo.
Spet sem že na pragu decembra prejel prvo božično voščilnico, prepoznavno po značilni praznični kuverti. Se preden sem pogledal znamko in pisavo, sem že vedel, kdo mi piše in od kod: stari prijatelj iz daljne dežele, ki mi vošči vse lepo in se spominja prijetnih srečanj iz preteklosti.
Kako sem uganil, da je prav on? Izdal ga je ČAS. Izdala ga je njegova znana skrb, da pridejo voščila ne le pravočasno, ampak še prej, saj mi je hotel voščiti tudi PRIPRAVO na božično razpoloženje in doživetje. Ta skrb za druge je avtomatično dokazovala, da se je bil že sam zgodaj pripravljali na Dogodek. T o sta mu narekovala modrost in spoštovan je J ki sta mu vsako leto prinesla tudi - sicer neiskano - darilo:! ves Advent se mu je spremenil v božično simfonijo, lepol in dolgo, od prvih komaj naznačenih melodij pa preko ble-| stečih variacij do sproščenega in osrečujočega finala.
Vsaj za Božič bi si ljudje morali vzeti tak potreben čas.j Ne kar butniti vanj, uničeni od norega vrtiljaka nakupov, prometnega stresa, prerivanja in petard. Tako ni čudno, da se dogaja žalosten absurd, ko se marsikdo Božiča skoraj bolj boji, kot pa veseli.
Božična skrivnost
S trpnost, sožitje.
R adodarnost, dobrota.
E dinost, modrost.
Č lovečanske pravice.
E nakost, svoboda.
N aletavajo v božični večer.
B esede naletavajo v tople domove.
0 troske oči
Ž arijo od sreče, miru.
1 skriva svetloba namenov prežarja srce.
Č udež božične noči!
In uspešno novo leto 2000.
Da bi v duhu božjega miru in svetoletnega upanja srečno vstopili v novo tisočletje, želi vsem rojakom doma in po svetu NOVI GLAS
Staška Cvelbar
MLADI V DANAŠNJI DRUŽBI
m
m
Majda Artač Sturman ZLATO JABOLKO
Andrej Maver
NOVO DRUŠTVO: ROJANSKI KRPAN
Milan Gregorič
POTI IN STRANPOTI ČEZMEJNEGA...
Jože Horvat / intervju IVO HVALICA
Prijateljev preudarni in harmonično izpeljani čas pričakovanja mi je obudil spomin na otroštvo, ko sem nekoč prvič obogatil domače jaslice z "Jezuščkovim travnikom". Saj to marsikdo pozna: obrnjen pokrov primerne škatle delno j napolniš s prstjo, na gosto potreseš pšenična zrna in nanjo naneseš še eno plast. Malo zaliješ, odneseš v miren kot in! čakaš. Čakaš na nepozaben dan, ko ta tvoja drobna njivica zaživi in se prikažejo nežnozeleni kalčki. In spet malo zaliješ, kalčki odganjajo v še bolj živi barvi, pred Svetim večerom bodo visoki centimeter in čez. Kako imeniten bo potem ta travniček v bližini hlevčka, sredi mahu, skal, palm in drugega okrasja!
Travnik bo počasi še kar naprej odganjal. Živ bo, edina živa stvar sredi negibnih figuric in umetne pokrajine miniaturnega Betlehema. Ko se bo jaslični čas nazadnje iztekel, se bo v rumenju in venenju poslovil še on. stran 6
SAŠA MARTELANC
franko Žerjal, sveta družina. 1999
ČETRTEK !3. DECEMBRA 1999
OBČNI ZBOR SSO
ITALIJA V VRTINCU POLITIČNIH KRIZ
DRAGO LEGISA
Vlada ministrskega predsednika Massima DAlemeje trajala natančno 423 dni. Nastala je predvsem po zaslugi bivšega predsednika republike, senatorja Cossige, in nekaterih njegovih političnih prijateljev, ki so se razšli z Berlusconijem, taisti Cossiga pa je zdaj poskrbel, da je D'Alema odstopil, s čimer je bilo tudi konec njegove vlade. Ko bodo naši bralci dobili to številko Novega glasa, bo, kot pravijo, že jasno, kako se je ali se bo kriza vlade končala. Ne glede na to, menimo, daje prav, če opozorimo na glavne vzroke tako pogostih vladnih kriz, kar je ena temeljnih značilnosti v političnem življenju italijanske republike.
Pred padcem berlinskega zidu in razkrojem Sovjetske zveze je Italija imela najmočnejšo komunistično partijo v vsem zahodnem svetu, tako daje na državnozborskih volitvah leta 1975 že resno ogrožala prozahodno politično večino na oblasti in je na evropskih volitvah postala celo prva politična sila v državi. Zaradi te polarizacije se je v Italiji govorilo o "blokirani" demokraciji, kar pomeni, da je posamezne politične sile, ki so bile na vladi, družil predvsem strah pred komunizmom, zaradi česar med temi silami ni moglo priti do rednega menjavanja vlog, kar je v resnični demokraciji utrjena stalnica. Vsi vemo, kaj se je v Italiji zgodi-
lo	po razkroju sovjetskega imperija, s čimer je bilo tudi konec straha pred komunizmom. Krščanskode-mokrat-ska stranka je razpadla, enako usodo pa je doživela tudi socialistična stranka, obe stranki pa sta vsaj zadnji dve desetletji bili steber vladne večine. Mogočno KPI je razvoj dogodkov tako rekoč le oplazil, dvakrat je zamenjala ime in spravila na podstrešje rdečo zastavo s peterokrako zvezdo ter končno dosegla, da so jo sprejeli v evropsko socialdemokratsko zvezo. Le nekaj odstotkov njenih volivcev je
ostalo zvestih srpu in kladivu, a še ti so leta 1996 na volitvah podprli levosredinsko "oljko", ki je pod vodstvom Romana Prodija (ki je prihajal iz krščan-skodemokratskih vrst) prevzela oblast v državi. Glavna zasluga te vlade je, daje Italijo dokončno "pripeljala" v Evropo, s čimer mislimo seveda na skupno valuto "evro".
Zgodilo pa seje, daje prav senator Cossiga iz razlogov, ki jih dejansko nihče docela ne pozna, začel rušiti Prodija. Kot naročena je prišla kriza v odnosih med Prodijem in komunistom Bertinottijem, ki je naposled privedla do Prodijevega odstopa. Cossiga je tedaj podprl predlog, naj novi ministrski predsednik postane Massimo DAlema, voditelj Levih demokratov, češ da so slednji najmočnejša politična sila, ki ima s tem tudi priložnost, da se politično "legitimira", da se torej dejansko izkaže kot redna demokratična stranka, ki sprejema "pravila demokratične igre". Na svojo stran je Cossiga dobil skupino parlamentarcev, ki so se bili razšli z Berlusconijem in tako lahko nadomestili "izgubo" Bertinottijevih pristašev. Tako je torej DAlema postal predsednik vlade.
Zakaj je zdaj spet Cossiga tisti, ki še najbolj ruši DAle-mo, ni prav jasno. Vsekakor je na svojo stran dobil predvsem socialista Bosellija, ki je odkrito zahteval DAlemov odstop, češ da levosredinska koalicija pod njegovim vodstvom ne bo mogla zmagati na prihodnjih državnozborskih volitev. Volivci, ki politično pripadajo sredini in so baje odločilni, ne bodo gotovo podprli levosredinske koalicije, če bo na njenem čelu bivši komunist DAlema. Je to zares glavni vzrok zadnjih zapletov okrog rimske vlade? Prvi odgovor bo dalo glasovanje o zaupnici novi DAle-movi vladi, če bo njen dosedanji predsednik prejel od predsednika republike mandat za njeno sestavo. Če zaupnice ne bo, pa bodo predčasne volitve neizogibne.
Medtem moramo bralce opozoriti, daje predsednik republike končno podpisal zakon o zaščiti manjših jezikovnih skupnosti, med katere sodijo tudi sosedje Furlani. Usoda našega zaščitnega zakona pa je seveda odvisna predvsem od rednega poteka zakonodajne dobe ali legislature.
ZAMEJSKI SLOVENCI V LJUBLJANI
V Ljubljani je bilo 17. t.m. že tradicionalno prednovoletno srečanje predstavnikov slovenske narodnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem ter zastopnikov slovenske države. Udeležencem sta spregovorila tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik parlamenta Janez Podobnik. Predstavniki slovenskih oblasti so kot dosežek v iztekajočem se letu poudarili predvsem sodelovanje in skupen nastop Slovencev v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Slovencem v zamejstvu so tudi zagotovili nadaljnjo gmotno podporo. Zamejci pa so menili, da bi problematika Slovencev v zamejstvu morala postati prednost slovenske politike. Srečanje je vodil predsednik Komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marjan Schiffrer; poseg je imela tudi državna sekretarka Mihaela Logar. Za slovenske organizacije v Italiji sta spregovorila predsednik SSO Sergij Pahor, ki je poudaril, da položaj slovenske manjšine narekuje skupno nastopanje ob upoštevanju pluralnosti in različnosti znotraj manjšine same, in predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je podčrtal nujnost iskanja skupne akcije za čim-prejšen sprejem zakona za zaščito Slovencev v Italiji. V diskusiji so se oglasili deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Berdon, predsednik SSG Filibert Beneditič, pa tudi državni poslanec Ivo Hvalica.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL nov i g I as(a;tmedia. i t
341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 77541 9 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŽA
IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIIA 70.000,
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
KLJUB SODELOVANJU NEKATERA VPRAŠANJA OSTAJAJO ODPRTA
IVAN ŽERJAL
Redni občni zbor Sveta slovenskih organizacij, ki je potekal v četrtek, 16. t.m., v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah, je bil - lahko rečemo - v znamenju potrditve in nagraditve triletnega dela dosedanjega vodstva. Drugače tudi ni moglo biti, saj se je v zadnjem triletju ta krovna organizacija Slovencev v Italiji po besedah njenega predsednika Sergija Pahorja nedvomno utrdila in postala resen sogovornik tako italijanskih kot slovenskih oblasti, pa tudi druge krovne organizacije, Slovenske kulturno-gospo-darske zveze. Z le-to poteka že dalj časa sodelovanje, ki je po Pahorjevih besedah nekaj naravnega. Organizaciji sta stopili na to pot, meneč, da je v tem trenutku potrebno se zediniti vsaj okoli tistih interesov, ki so skupni, in začasno pustiti stvari, ki razdvajajo, na stranskem tiru. V tem duhu je potekalo tudi nedavno srečanje deželnih svetov SSO in SKGZ v Devinu in to politiko je na občnem zboru SSO pozdravila tudi večina gostov in razpravljalcev.
Sicer ne gre za nobeno prisilno objemanje, je dejal Pahor. Da razlike obstajajo, je bilo razvidno iz kritične ocene, ki jo je predsednikSSO namenil zakonskemu osnutku za zaščito slovenske manjšine, ki je po mnenju te krovne organizacije premalo konkreten (ocena SKGZ je precej bolj pozitivna) in vprašanje je tudi, ali bo manjšina konec koncev imela dovolj moči, da se bo zavzemala za njegovo izvajanje, saj smo priče vedno večji razdrobljenosti naše narodnostne skupnosti tako v politiki kot tudi - žal - v pojmovanju narodne identitete. K temu je treba prišteti tudi neprijazen odnos nekaterih krajevnih uprav, npr. dežele, ki zamuja s prispevki za slovenske ustanove in hkrati jemlje SSO-ju in SKGZ-ju del njunih sredstev, da bi jih podelila t.i. "tretji krovni organizaciji", Slovenski gospodar-sko-prosvetni skupnosti. Na račun reprezentativnosti te organizacije je bilo slišati marsikaj in, kot je izšlo iz posegov na občnem zboru, ni verjeti, da obsega preko 2 70 društev z nad 10.000 aktivnimi člani, ki delujejo v sklopu SSO in SKGZ. Razlika je bila tudi v oceni vprašanja Primorskega dnevnika, saj so okoliščine, v katerih je potekal prvi občni zbor zadruge, bile po Pahorjevem mnenju izgubljena priložnost. Kljub dobrim odnosom s Slovenijo na institucionalni ravni pa gre žal beležiti nezanimanje za manjšino s strani slovenskih medijev in javnosti.
Fahko rečemo, da je bilo sodelovanje med SSO in SKGZ leitmotiv posegov gostov in marsikaterega razpravljalca. Tako se je razprava, ki jo lah-
ko ocenimo za precej razvodenelo, le bežno dotaknila nekaterih vprašanj, ki so bila sicer postavljena na stranski tir, a ki utegnejo kaj kmalu postati zopet aktual na i n tudi razdvajajoča. Kot je med razpravo dejal IvoJevnikar, mora SSO vnašati v zamejsko družbo določene vrednote, kot npr. spoštovanje življenja, narodno zavest in težnjo, da postane manjšina tudi politični subjekt. O teh vprašanjih še vedno obstajajo velike razlike v pogledih, ki jih je treba vedno imeti pred očmi in ki se bodo pojavile ne samo, ko bo govor o zaščitnem zakonu, ampak tudi ob drugih priložnostih: npr. ko bo govor o šoli (problemu, ki je danes še kako aktualen), o javnih občilih idr.. Gre torej za stvari, o katerih bi se lahko reklo, da "tlijo pod pepelom" in lahko vsak trenutek izbruhnejo na dan. No, izbrani izrazi so morda premočni in vzbujajo nepotrebno zaskrbljenost, vendar si naša skupnost lahko najmanj pričakuje ravno od neke poplitvitve, medtem ko iskreno in pošteno krešenje mnenj, ki ni nujno ostra polemika, lahko prispeva k boljšim dogovorom in sporazumom.
RESOLUCIJA SSO
Udeleženci rednega občnega zbora Sveta slovenskih organizacij so sprejeli resolucijo, ki zadeva zaščitni zakon za slovensko manjšino in stanje na slovenskem oddelku sedeža RAI v Trstu.
Občni zbor izraža potrebo po čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona, ki naj ustreza dejanskim potrebam : slovenske manjšine v Furla-niji-Julijski krajini, in naj zadosti moralnim obveznostim, ki jih je italijanska država sprejela z demokratično ustavo, meddržavnimi pogodbami in s podpisom mednarodnih dokumentov. Predlog zakona, o katerem teče postopek pred poslansko zbornico, naj bo zato že pred nadaljevanjem razprave dopolnjen s popravki, po katerih bo slovenska manjšina deležna konkretnih pravic na celotnem manjšinskem teritoriju. Samo tako bomo Slovenci v Italiji dobili na razpolago tista sredstva, ki so potrebna za naše preživetje in za naš razvoj.
Občni zbor je tudi obravnaval nevzdržno stanje na slovenskem oddelku tržaškega sedeža RAI. Zbor obsoja splošno varčevalno politiko, ki gre na škodo slovenskih radijskih in televizijskih programov. S tem se ne zmanjšujejo samo materialna sredstva, ki so nujno potrebna za opravljanje informativne službe in za kritje govorjenih in glasbenih sporedov, pač pa se zmanjšuje tudi njihova avtonomija tako pri upravljanju materialnih sredstev kot pri načrtovanju projektov. Ob-j čni zbor zato poziva podjetje RAI, naj izpolni naloge, ki mu
jih nalaga dogovor z državo, in naj poskrbi za izpolnitev nekritih delovnih mest in za izpopolnitev tistih, ki so potrebna za izvajanje sprejetih obveznosti.
NOVI ODBOR SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Na rednem občnem zboru v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah so delegati tudi izvolili nove vodstvene organe, se pravi odbor, nadzorni odbor in razsodišče.
Odbor sestavljajo: Miha Koren, Giorgio Banchig, Ric-cardo Ruttar, Anka Cernic, Marko Terčič, Franka Žgavec, David Grinovero, Damjan Paulin, Sergij Pahor, Marij Maver, Aleksander De Fui-sa, Jelka Cvelbar in Aleksander Furlan.
Nadzorni odbor sestavljajo: Loretta Primosig, Fivij Valenčič in Karlo Mučič.
Razsodišče sestavljajo: Giuseppe Qualizza, Ivan Cernic in Mitja Bitežnik.
POPLAVE IN OBUP V VENEZUELI
Venezuela je na tleh. Katastrofalne poplave so jo popolnoma razdejale, njeni prebivalci pa so pod zemljo ali brez ničesar več: nimajo več ne domov ne sorodnikov ne optimizma v srcu, saj je bil udarec prehud. Scenarij, ki se kaže s helikopterjev z reševalci, ki letijo nad nepregledno vodno gladino, spominja na strašne posnetke iz filma Titanic z razliko, da je tokrat slika veliko srhljivejša. Na stotine trupel še plava na morskem površju, telesa so iznakazili morski psi, povsod ranjenci in stokanje. Država se bo le z velikimi težavami spet postavila na noge. Pred meseci je vlada izdelala poseben naselitveni načrt za skoraj neobljudena področja v državi. Tragedija ob izteku tisočletja je žal pospešila postopek, tako da si bodo preživeli skušali urediti življenje na teh predelih. Predsednik Hugo Chavez govori o novih krajih na varnih področjih. Žal pa se vedno znova postavlja vprašanje, kje so popolnoma "varna področja".
Tragedije so tragedije in neumno bi jih bilo razvrščati v manj ali bolj grozne. Kakorkoli pa predstavljajo poplave takih dimenzij, kot so prizadele Venezuelo, veliko hujše zlo kot še tako močan potres. Epidemije se širijo kot nikoli prej, obnova razdejanega področja je veliko težja. In če so porušene hiše večkrat tudi sad nemoralnih gradbenih načrtov, takih razlik naraščajoča voda ne zazna. Zato je tragedija obupna.
VIDA VALENČIČ
AKTUALNO
INTERVJU / NADŠKOF DINO DE ANTONI
KOT MOJZES NA GORI
ANDREJ BRATUŽ	....	.	v
V tej številki prinašamo božični intervju z goriskim
nadškofom. Msgr. Dino De Antoni nam tu odgovarja
na aktualna vprašanja naše škofije in celotne skupnosti
na pragu tretjega tisočletja.
Zato je prav, da sem se - napro-šen - udeležil romanja v Rim, kjer smo svetemu očetu predstavili in podarili knjigo Beril,
1 prevedenih v furlanščino. Na ta način smo ! lahko opozorili ne samo na furlansko prisotnost v tej deželi, ki je sicer več kot znana, ampak tudi na kulturni prostor furlanskega prebivalstva. Prav gotovo sem bil tudi posrednik za predstavitev furlanske Biblije predsedniku republike med vlju-; dnostnim obiskom, ki sem
Po prvem intervjuju, ki smo ga imeli z Vami takoj po Vašem imenovanju na goriški nadškofijski in metropolitski sedež, bi radi slišali od Vas - po nekaj mesecih vodenja goriške nadškofije - Vaše prve vtise o neposrednem stiku z Gorico.
Morda bi najprej podčrtal, da sem v Gorici šele malo več kot dva meseca. Zaradi tega so lahko vtisi le komaj nakazani. Zato sem že ugotovil, da se počutim v tem času kot Mojzes na gori, ko se znajde pred grmom. Tisti, ki se pomika bosonog, ker je zemlja, po kateri hodi, sveta in je zato prisiljen hoditi zelo previdno. Brez sandal je hoja nujno počasna.
Prvi meseci, ki ste jih preživeli v Gorici, že odražajo neko prvo oceno Vašega duhovnega vodenja goriške nadškofije.
Kaj lahko poveste o tem? Kakšna se Vam zdi goriška stvarnost v svojih različnih narodnostnih, kulturnih in verskih komponentah?
V	tem obdobju je vprašanje nedvomno zelo obvezujoče in mi je zato težko dati primeren odgovor. Tudi kulturna stvarnost je zame povsem nova in sem se šele začel zavedati njene teže.
Brali smo, da je na nedavnem romanju v Rim prišla do izraza furlanska identiteta. Ob obisku pri državnem poglavarju ste mu podarili Biblijo v furlanščini, kar je bilo vsekakor primemo, ter nekatere tekste v nekem afriškem jeziku kot izraz misijonske dejavnosti Gorice. Gospod nadškof ali se Vam ne zdi, da bi bilo umestno predstaviti tudi kako publikacijo v slovenskem jeziku? Dejstvo je, da predstavlja furlanski del večino prebivalstva škofije.
Po padcu berlinskega zidu oz. realnega komunizma v Srednji in Vzhodni Evropi in sami Sovjetski zvezi pred desetimi leti se je postavilo strateško vprašanje vzpostavitve novih političnih in družbe-no-gospodarskih ravnovesij na celotni evropski celini. V središču privlačnosti se je tako znašla Evropska unija kot že preizkušena zveza petnajstih zahodnih evropskih držav predvsem v gospodarskem pogledu, a deloma tudi v političnem smislu. Ta Zveza, ki je nastala že leta 1955 in jo je v prvem začetnem obdobju sestavljalo šest demokratičnih zahodnoevropskih držav (Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Holandska in Luksemburg), se je nato postopno širila s pridružitvijo še drugih držav, med temi tudi same Velike Britanije. Tako danes govorimo o evropski petnajsterici (poleg prvotnih šestih držav so danes v njej še Velika Britanija, Špani-
ga opravil (kot je bilo primerno za nekega novega italijanskega škofa) v začetku pastirske prisotnosti v škofiji.
Ce lahko rečem, sem imel s predsednikom republike dolg pogovor, ki je precej presegal običajni vljudnostni obisk in možnost poglobitve ne le verskega, ampak tudi kulturnega in političnega položaja te ob-! mejne škofije. Eden izmed temeljnih tem je bila prav slovenska pri-! sotnost in odprtost škofije najprej do obmejnih dežel, a tudi občutlji-
I ja, Portugalska, Irska, Avstrija, Grčija, Danska, Švedska in Finska).
Za pristop k Evropski uniji se danes potegujejo skoro vse države Srednje in Vzhodne Evrope (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Romunija, Bolgarija) in Pribaltika (Estonija, Litva in Leton-| ska). Tem moramo dodati še Ciper in Turčijo. Če bi vse te države bile sprejete v EU, bi le-ta štela kakih 25 držav članic. To je po splošnem mnenju največ, kar bi si Unija lahko pri-voščila, če želi ohraniti svoje bistvene značilnosti. Zato je pričakovati, da bo proces pridruževanja potekal previdno in postopno ter sorazmerno s pripravljenostjo kandidatk na eni strani ter prilagoditvijo Unije o-ziroma njenih pravil odločanja v okviru vodstvenih organov.
PROBLEMI V ZVEZI S ŠIRITVIJO
Ze iz dosedaj povedanega je razvidno, da vprašanje širitve Zveze ni zgolj mehanično pridruževa-
vost za različna pričakovanja tretjega sveta (Slonokoščena obala, goriški misijon) v vseh njenih vsebinah, pomenu, dejavnostih itd. ter v verski inkulturaciji.
Smo že pred jubilejnim letom 2000. Tudi naša nadškofija bo imela v tem okviru kar pomembno vlogo. Oglej je in ostaja zgodovinski simbol, kar kaže na njegovo ne samo zgodovinsko, ampak tudi aktualno vlogo. Kakšno bo poslanstvo naših krajev v tem smislu?
nje novih članic, temveč odpira no-[ ve probleme v zvezi s politično perspektivo evropske celine na vseh področjih od gospodarstva do politične ureditve in varnosti. Sedanje i članice si niso še povsem na jasnem
o	bodočih razvojnih možnostih U-nije. Prvi in glavni problem, ki ga sedanje članice morajo razrešiti v razmeroma kratkem času, je sistem odločanja v vodstvenih organih (mi-! nistrski svet, izvršne komisije, parlament). V teh skupnih telesih se sedaj glavne odločitve sprejemajo soglasno ali s široko večino glasov. Posebej to velja za ministrski svet in izvršno komisijo (vlado). Že ob sedanjem številu članic je potrebnih mnogo naporov, da se doseže soglasje. Zato je nujno, da se že pred pristopom več novih držav določijo nova pravila o načinu sprejemanja sklepov v smislu, da se bo soglasje zahtevalo samo v omejenem številu primerov.
Tesno povezano s tem problemom je vprašanje, v kakšni meri so glavne članice Unije pripravljene se odreči lastni državni suverenosti v korist skupne Zveze. Sprejemanje sklepov z navadno ali kvalificirano večino pomeni omejevanje suverenosti posameznih članic.
V	svojem posegu v slavnostni dvorani Lateranske univerze dne 26. novembra sem spomnil na to, da bo imela naša škofija zelo po-| membno vlogo v svetem letu. Prav iz Ogleja je krščanska vera šla sosedom naproti. Zato se je treba ne samo idealno vrniti v Oglej za ponovno odkritje tistih "vrat", ki so v začetku krščanstva pripomogla k temu, da se oznanja evangelij.
Zato ima prav goriška nadškofija nalogo, da ostane most za zbližanje med vzhodom in zahodom.
Obisk, ki so ga goriški in videmski Furlani nedavno opravili v Rimu pri papežu, je tudi znak zadovoljstva zaradi uradnega priznanja s strani države oz. zaščite narodnih in jezikovnih manjšin. Slovenska manjšina pa še čaka svoje priznanje s posebnim zakonom, ki je sedaj v razpravi v poslanski zbornici. Kakšno je stališče krajevne Cerkve o tem?
Ne da bi se spuščal v podrobnosti, ki jih še ne morem poznati, je gotovo moja želja, da brez nadaljnjih odlogov pride do rešitve oz. častnega kompromisa, ki ne bi ra-izočaral pravičnega pričakovanja j slovenske skupnosti, ki je tu prisotna. Pri tem soglašam s podporo (in jo osvajam) deželnih škofov konkretno Gorice, Vidma in Trsta iz leta 1991 (ali 1992), če se ne motim, ki se je oblikovala v načelni izjavi za podporo primernemu zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino v de-želi Furlaniji-Julijski krajini.
Goriška Cerkev v letu 2000
-	to je gotovo kar se da privlačna tema in to ne le v retoričnem pomenu, ki jo je treba obravnavati. Kako se to danes predstavlja, kakšne programe (vsaj načelno) bo lahko izvedla in to v okviru obmejne dežele s skorajšnjim vstopom republike Slovenije v Evropo in v povezavi z drugimi problemi, ki bodo ob tem nastali? Povem vam, da vprašanje predpostavlja poznavanje ozemeljskih problemov, kar pa mi še manjka. Upam, da bom lahko zbral vse zadevne elemente, ki jih še nimam, in vam zagotavljam, da se v tem smislu obračam na vse tiste, ki mi lahko pri tem pomagajo. Mislim, da bom moral še razmišljati o zadevi, in to ne malo.
Imigracija je vedno bolj živ problem tudi v Gorici. Vedno večja je prisotnost beguncev, a tudi ljudi s stalnim delovnim mestom, ki pripadajo najrazličnejšim narodnostim (zlasti afriškega ali azijskega izvora).
Kako gledate, monsinjor, na možnost pozitivne
integracije teh oseb v okviru naše družbe?
Tudi to je zadeva, za katero se zanimam preko škofijske Karitas in drugih škofijskih ustanov. Iz tega, kar mi poročajo, ne bi bila nemogoča neka pozitivna in konstruktivna integracija teh ljudi v okviru naše družbe. Vsekakor pa razumem težave tega vprašanja, ki ni lahko rešljivo. Sv. oče nas vabi, naj bomo pozorni do "tujcev", in to, kot uči božja beseda. Na vsak način pa je to problem, ki zahteva - poleg dobrodelnosti - tudi politične rešitve.
Prešla sta le dobra dva meseca od Vašega prihoda v Gorico. V tem ste imeli tudi vrsto srečanj, pastirskih iti uradnih obiskov.
Tako ste lahko že spoznali vse raznolike stvarnosti, ki sestavljajo našo nadškofijo. Kakšni so Vaši vtisi o teh prvih stikih (kot znano zelo uspeli) s slovensko skupnostjo? Zahvaljujem se vam za to, da o-menjate mojo prisotnost v Gorici, datirano že nekaj mesecev. To po-; meni, da me imate že za domačega.
| Dejansko sem tu skoraj tri mesece. Res je tudi, da je bil v teh tednih ritem zelo intenziven, toda skupnosti, ki sem jih obiskal, so samo en del raznolike slovenske prisotnosti v škofiji. Zato so vtisi še začetni in rekel bi pozitivni. Upam, da bom vse to lahko poglobljeno spoznal, preko posameznikov kot preko skupnosti.
Goriška Cerkev je že vrsto let v vsem uresničila dvojezičnost, in to kot izraz različnih jezikovnih stvarnosti, tako tudi znotraj nadškofijskega ordinariata. To je dobro znamenje v zadevi javnih odnosov tudi za druga področja.
Ali se Vam ne zdi, gospod nadškof, da bi se lahko tudi v posameznih mestnih cerkvah na primeren način ovrednotilo to načelo?
V	Gorici je Slovenski pastoralni center, ki ga označuje skoraj status personalne župnije, ustanovljene leta 1972 s pravico osebne izbire ver-| nikov. Obstaja pa tudi možnost u-porabe raznih mestnih cerkva (Sv. Ignacij, Placuta). Mislim, daje vaša želja v mejah preudarnosti že uresničena. Na Slovencih pa je, da se tega poslužijo.
Božični prazniki nas vabijo k razmišljanju in meditaciji o skrivnostih vere. Kaj bi želeli ob tej priložnosti povedati našim bralcem in slovenskim vernikom nasploh?
Rad bi vam dejal, da pošiljam naj-prisrčnejša božična voščila. Letos sovpada spomin na Kristusovo rojstvo v Betlehemu z odprtjem svetih vrat v cerkvi sv. Petra v Rimu za začetek jubilejnega leta. Odveč bi : bilo podčrtati pomen tega dogodka za kristjane, pa tudi za vse človeštvo. Zaključujemo zelo težko stoletje, v katerem smo večkrat opozorili na pomen Kristusovega prihoda. S svojim učlovečenjem je Sin bo-: žji hotel dati "znamenje" (kot piše Luka v svojem evangeliju).
Otrok pomeni namreč preprost začetek, šibkost, revščino, a še posebno bodočnost. Človekovo bistvo se kaže v gledanju naprej - je namreč veliko več to, kar še ni, kot tisto, kar je že bilo ali je že. Gledati moramo naprej, nenehno napredovati na poti k vrednotam, ki jih je on dal.
Prekoračiti moramo meje novega tisočletja s skupno potjo v preprostem zgledu Marije, Jožefa, pastirjev in Treh kraljev. Če bomo skupno našli Kristusa, bomo našli sami sebe in pot, ki pelje do resnice, v resnici pa je mogoče zgraditi jutrišnji dan polnosti in miru. Vesel Božič!
Gospod nadškof, ob koncu se Vam lepo zahvaljujemo za ta zanimivi pogovor in Vam izrekamo topla voščila za božične praznike in Novo leto.
PO HELSINŠKEM VRHU
PROBLEM ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE
ALOJZ TUL
3
ČETRTEK 23. DECEMBI 1999
4
ČETRTEK !3. DECEMBRA 1999
NOVI GLAS / ST. 49 1999
KRISTJANI IN DRUŽBA
SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH
V	LITURGIČNEM LETU B________________________
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE,
I NEDELJO ZA NEDELJO
BOŽIČ, SV. DRUŽINA, NOVO LETO 2000, "DAN MIRU ", SV. TRIJE KRALJI
Za Božič obhaja Cerkev tri maše: polnočno, zorno in dnevno. V tem bogoslužnem - B-letu so vsa prva be^ rila vzeta iz "evangelista Stare zaveze", to je iz preroka Izaija; drugo berilo sta dve pismi Titu in zadnje Hebrejcem; prvi in drugi evangelij sta po zdravniku Luku, tretji pa po apostolu Janezu. Pri premišljevanju lahko vzamemo v roke psalme, odpeve in vrstice z Alelujo. Omejimo se lahko na eno samo misel o Odrešeniku.
Vsekakor nam Cerkev nudi bogato obloženo mizo Božje besede. Veren človek se tega veseli, posebno tam, kjer je do nedavnega bila Božja beseda preganjana in prepovedana. Marsikak vernik je takrat žrtvoval vso svojo revno mesečno plačo za izvod Svetega pisma. Drugi so si pomagali s tipkano ali ciklostilirano Božjo besedo. Brali so jo po družinah in naskrivaj po manjših skupinah. Po Stalinovi smrti so v taborišču pri Bajkalskem jezeru v Sibiriji, ki je bilo napolnjeno s skoraj samimi morilci, tja mednje so stlačili tudi dva madžarska duhovnika, ki sta prebila tam v nedopovedljivem trpljenju skoraj sedem let, prvič dobili tudi nekaj sladkorja. Poveljnik in stražarji so se prav tako prvič po sedmih letih začeli pogovarjati s tema duhovnikoma in prosili, naj bi jim govorila o Bogu. To je bilo slajše od sladkorja. Prosili so celo, naj jim povesta kaj o maši. Preskrbeli so kruh in vino. Duhovnika sta tako prvič maševala: molila sta na pamet, v latinščini, saj nista imela ne misala ne brevirja. Obleka je bila seveda kaznjenska. In, glej, čudo: vsi zaporniki so se zbrali k sveti maši in so strmeli v tisti kruh, v tisto vino ter v razlago dogajanja. Če bi imela še tiskana berila, bi bila tista maša zares "razkošna". Zakaj? Ker sta mašnika pripovedovala o Jezusu in delala pred tistimi človeškimi izvržki to, kar je Jezus ukazal delati v spomin nase, obsojenca na smrt, ki je moral umreti zunaj šotorišča, zunaj vrat, da bi ljudstvo posvetil s svojo krvjo. Jezus je isti danes, za Božič, včeraj in na veke (gl. Heb 13). Zato vedno privlači, še posebej pri obhajanju evharistije. Vendar se večina ljudi zanj ne briga. Tudi za njegovo besedo ne. Nedavno mi je mož vrgel v obraz: "Kaj tiste vaše »pravce«!" Najverjetneje zato, ker se človeku zdi nekaj neverjetnega in neresničnega, da je Bog prišel med nas kot človek. Kdo bi mogel soditi človeka, ko niti ne vemo, kaj je v nas? Samo Jezus ve, kaj je v človeku (gl. Jn 2,25). Morda bo naredil božični čudež pri starem očetu, ki samo enkrat na leto skupaj z vnučki zabrunda pesem o Božjem Detetu v domačih jaslicah, dasi vanj ne veruje. Osel in vol sta spoznala Stvarnika, človek z razumom pa ne. In vendar vsak človek, izjeme ni, lahko spozna Boga (gl. Rim
1,	18-23). Ce pa ga ne časti in ne moli, je v smrtni senci, je neopravičljiv. Zdi se, da je živ, pa je mrtev (prim. Raz 3,1). Zakaj ga pravzaprav ne priznava, bo ostalo skrivnost; verjetno po zgledu prevzetnih angelov, ki naj bi jim bilo razodeto češčenje Božjega Sina kot človeka. Toda le po nebogljenem Detetu bo klonila "človeška (in angelova) ošabnost" (Iz 2,1 1).
Ze pri preroku Arnosu beremo: "Glejte, pridejo dnevi, govori Gospod Bog, ko bom poslal v deželo lakoto, ne lakote po kruhu in ne žeje po vodi, temveč po poslušanju Gospodove besede" (Am 8,11).
Ker hočemo živeti, bomo radi prisluhnili Božji besedi, zlasti pri božičnih mašah. Bog se razodeva po angelih pastirjem, ne pa Herodu. Ne razodeva se človeku, ki ga zavestno odklanja ali celo preklinja. Nič mi ne koristi, če verujem v Boga, a ga ne priznavam: "Tudi demoni verujejo, a trepetajo" (Jak 2,19).
Toda, ko smo slišali besedo rešenja, se moramo odpraviti na pot iskanja, tveganja, posmeha nevere in javnega mnenja kakor pastirji, kakot Trije kralji. Našli bomo Boga v Jezusu, v ubogem, pomoči potrebnem sočloveku. Tu je njegov evangelij, njegovo veselo oznanilo, blagovest, ki je vedno prisotna v obhajanju evharistije, je en sam Božič, ko strmimo nad skrivnostno silo ljubezni, ki se nam razodeva v človeškem rojstvu Sina.
POSLANICA JANEZA PAVLA II. OB SVETOVNEM DNEVU MIRU
Mir ljudem na zemlji, ki jih Bog ljubi, je prvenstvena tema poslanice sv. očeta Janeza Pavla II. ob Svetovnem dnevu miru, ki ga ves svet praznuje na dan Novega leta.
''»Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« To je oznanilo angelov, ki je pred 2000 leti pospremilo rojstvo Jezusa Kristusa (Lk 2,14) in ga bomo spet slišali z veseljem v srcu v sveti božični noči, ko bomo svečano odprli jubilejno leto 2000. Prav to sporočilo, ki je polno upanja in prihaja iz betlehemske votline, hočemo spet ponuditi danes, na pragu novega tisočletja: Bog ljubi vse ljudi na zemlji in jim daje upanje novega časa, dobe miru. Njegova ljubezen, ki seje v polnosti izrazila v Sinu, ki je meso postal, je temelj vesoljnega miru. Ta ljubezen, ki jo sprejmemo v intimo srca, spravlja vsakogar z Bogom in s samim seboj, obnavlja odnose med ljudmi in povzroča tisto žejo po bratstvu, ki je sposobna oddaljiti od sebe vsako skušnjavo po nasilju in vojni. Veliki jubilej, jubilejno leto 2000, je nezlomljivo povezan s tem sporočilom ljubezni in sprave, ki pooseblja najbolj pristne želje človeštva v sedanjem času.
V	luči tako pomembnega leta želim vsem iz srca obilo miru.
Vsem pravim, da je mir možen. Mir si moramo izprositi kot Božji dar, a tudi graditi ga moramo z Njegovo pomočjo dan za dnem, in to z
"MIR LJUDEM NA ZEMLJI, KI JIH BOG LJUBI"
PRED SVETIM
dejanji pravičnosti in ljubezni. Gotovo so velike in zapletene težave, ki delajo pot do miru težavno in večkrat ma-lodušno, toda mir je potreba, globoko zakoreninjena v srcu vsakega človeka. Zato ne
smemo nikdar obupati, koga iščemo. Na dnu iskanja miru mora biti zavest, da je človeštvo od Boga poklicano, da izoblikuje enotno družino, pa naj bo samo še tako zaznamovano z grehom, s sovraš-
tvom in z nasiljem. Ta Božji načrt moramo spoznati in se po njem tudi ravnati, tako da se zavzemamo za harmonične odnose med ljudmi in narodi, v kulturi, ki si jo med seboj delimo in je odprta Transcendentalnosti in se zavzema za človeka in za varstvo o-kolja."
Tako je zapisal Janez Pavel
II.	na začetku poslanice ob Svetovnem dnevu miru, ki ga bomo obhajali 1. januarja 2000. Nekateri boste poslanico poslušali med mašo med prazniki, drugi pa jo boste v celoti prebrali v večjih časopisih. Radi pa bi vam vseeno posredovali še nekaj osrednjh točk iz lepe, Bogu in sočloveku zavezane poslanice, ki odraža tako miselnost svetega očeta kot tudi zavezanost e-vangeliju in Bogu. Nekaj osrednjih misli iz papeževe poslanice bi lahko strnili takole:
Z vojno izgublja vse človeštvo: "Samo v miru in z mirom se lahko zagotovi spoštovanje dostojanstva vsakega človeka in njegovih neodtujljivih pravic!"
Poklicanost k temu, da bi vsi postali ena sama družina: 'Zahtevno vodilo: mir bo samo v primeru, če bo vse človeštvo uspelo odkriti svojo prvenstveno poklicanost, ki je v tem, da postane ena sama družina."
Zločini proti človeštvu ne morejo biti notranja zadeva države: "Izjemno važen korak v tem smislu je bil narejen z ustanovitvijo Mednarodne-
BOŽIČNO PISMO S SLONOKOŠČENE OBALE
V RITMU BOŽJE LJUBEZNI
IVAN BAJEC
Spet so pred nami božični prazniki, ki tudi tako zanikrnega pisca pisem, kot sem jaz, prisilijo k pisanju. Poskušal vam bom na kratko opisati vzdušje in položaj v okolju, v katerem živimo in delamo.
Pravijo, da so ena od značilnosti naše dobe velike spremembe. Teh tudi pri nas ne manjka. Lani v tem času smo lahko gledali prihodnost Slonokoščene obale z zmernim optimizmom. \/ deželi je vladal mir. Kakav in kava, glavna vira dohodka v deželi, sta imela razmeroma visoko ceno. Povsod je kazalo, da se stvari le premikajo na boljše. Vendar to ni trajalo dolgo. Cena kakava je kmalu začela padati in trenutno je več kot polovico nižja od lanske.
V	šolskem sistemu se je nabiralo vedno več problemov. Bilo je veliko stavk in manifestacij. Akademsko leto je bilo, razen za nekaj fakultet, razveljavljeno. V mnogih srednjih šolah dijaki po velikonočnih počitnicah niso več hcxJili v šo-
lo.	S težavo so odgovorni na-
redili toliko reda, da so uspeli organizirati končne izpite. Na kakšni ravni se je vse dogajalo, je seveda drugo vprašanje. Tako sta se letos pred vrati univerze znašla kar dva letnika maturantov. Menda je na univerzi prostora le za četrtino od njih. Ostale šole bolj ali manj redno delujejo.
Poleg gospodarskega in socialnega se vedno bolj krha tudi politični položaj. Prihodnje leto bodo tu predsedniške in parlamentarne volitve. Predsedniški kandidati se že naznanjajo. Kar precej zapleten, nejasen in nepredvidljiv predvolilni boj se je že začel med vladajočo in glavno opozicijsko stranko, ki jo vodi prebrisan, a krepko nesramen muslimanski kandidat. Brez dvoma ga podpirajo muslimanske države, ki bi gotovo rade Slonokoščeno obalo destabilizirale in zapeljale v islamsko puščavo. Kdor količkaj pozna Afriko, ve, da je gospodarska in politična stabilnost Zahodne Afrike v veliki meri odvisna prav od stabilnosti Slonokoščene obale. Velika večina ljudi v tem delu Afrike si gotovo
želi, da bi tako ostalo še naprej, nekateri pa bi jo na vsak način radi zrušili. (...)
Veliko težav imajo tu ljudje z zdravljenjem. Vedno težje kupujejo vedno dražja zdravila. Poseben problem je aids. Veliko ljudi je bolnih in okuženih. Zdravniki pravijo, da se ta bolezen zastrašujoče hitro širi. Pred nedavnim je prišla v javnost novica, da umrejo na Slonokoščeni obali za aidsom vsak teden štirje osnovnošolski učitelji in dva profesorja.
V	tem ne ravno preveč optimističnem vzdušju poskušamo opravljati svoje misijonsko poslanstvo. Krščanstvo je tu še vedno v manjšini. Govori se, da naj bi bilo tu nekaj nad 12% katoličanov, nekateri pravijo, da jih je precej več. Čeprav vedno več ljudi, tudi otrok, prihaja v cerkev, je to le malo. Tudi kvaliteta njihovega verskega življenja je marsikdaj vprašljiva. Vraževerski in čarovniški duh je navzoč vsepovsod in se javlja na različne načine. Velikokrat si nadaja tudi krščansko ime. Številne sekte, ki tukaj rastejo kot gobe po dežju, s svojimi izredno lepi-
mi obljubami za srečno življenje na tem svetu marsikdaj zbegajo tudi kristjane, ki bi radi resno vzeli svoje krščansko življenje. (...)
Na srečo srečujemo tudi primere lepega krščanskega življenja. Upamo, da jih je več, kot jih poznamo.
Poleg pastoralnega dela se moramo zaenkrat bolj ali manj ukvarjati tudi z gradnjami. Letos smo s prispevki tukajšnjih kristjanov in po zaslugi vaših velikodušnih darov uspeli zgraditi zvonik, v katerem že veselo zvonita dva nekdanja podnanoška zvonova v ponos in spodbudo vsej krščanski skupnosti v mestu. (...)
U začetku januarja bomo praznovali deseto obletnico ustanovitve naše župnije. (...) Še prej pa bomo zadnjič v tem tisočletju praznovali Božič. Spominjali se bomo, da je Bog sam postal človek in s tem pokazal, da lahko tudi človekovo srce bije v ritmu Božje ljubezni. Iskreno vam želim, da bi se v božičnih praznikih tudi vaša srca ujela v ritmu Božje ljubezni in da bi v tem ritmu prestopili prag novega tisočletja za življenje v sreči in veselju, ki prihajata od Boga.
Hvala za vse, kar ste letos napravili za misijone.
LETOM s
ga kazenskega sodišča, ki je poklicano, da sodi o zločinih proti človeštvu, pa naj se zgodijo kjerkoli na svetu."
Pravica do človekoljubne pomoči: "Legitimacija, tako moralna kot politična, do take pravice je v načelu, ki govori o tem, daje človek pred vsako drugo stvarjo in presega vsako človeško institucijo."
Mir v solidarnosti: "Enakost, resnica, pravica in solidarnost!"
Svetovno gospodarstvo je potrebno postaviti na nove temelje: "Nujen je nov in času primeren razmislek v tem smislu!"
Kakšne naj bodo nove oblike napredka? "Nova kultura solidarnosti!"
Jezus je dar miru: "Sveti zakrament ali: znak in orodje miru v svetu in za svet."
Zahteva po nenehnem zavzemanju za mir, kajti mir "je zgradba v nenehni gradnji."
SVEČANO ODPRTJE SVETEGA, JUBILEJNEGA LETA 2000
Papež Janez Pavel II. bo na sveto noč, 24. t.m., ob 23. uri v baziliki sv. Petra v Rimu svečano odprl Sveta vrata jubilejnega leta 2000, in to tik pred polnočno mašo, med katero se kristjani spominjamo Kristusovega rojstva. Sv. oče je v poseben dokument, ki so ga objavili v Vatikanu, zapisal, da morajo biti sveta vrata za Sveto leto 2000 simbolično večja od tistih, ki so jih odpirali doslej, saj "človeštvo stopa v novo tisočletje in
pušča za seboj ne samo stoletje, ampak tisočletje." Papež Woj-tyla bo tudi prvi papež, ki bo osebno odprl vsa štiri vrata v štirih rimskih bazilikah. Prvi papež, kije razglasil sv. leto, je bil Martin V., ki je 1.1423 svečano odprl sv. vrata v lateranski baziliki sv. Janeza. Takrat so se sveta leta obhaja-	#
la vsakih 33 let. V baziliki sv. Petra pa so sv. vrata prvič odprli na Božič 1499. Takratni papež Aleksander VI. je tudi določil, da so se vrata odpirala v cerkvi sv. Janeza, lateranski baziliki, v bazilikah Marije Snežne, sv. Petra in sv. Pavla izven rimskih zidov. Obred svečanega odprtja svetih vrat se je skozi stoletja spreminjal, še vedno pa veljajo nekatera pravila, ki se jih je tudi sv. oče držal, ko je odpravil t.i. "recognitio", pripravo na svečano odprtje vrat: papež je šel z visokim spremstvom kardinalov do svetih vrat in se tam najprej pomudil v tihi molitvi pred zidom, s katerim so bila vrata zazidana. Nato I je vzel iz zidu posebno kaseto, ki je bila zazidana ob prejšnjem svetem letu, nakar so zid podrli in odstranili zidake. Sveti oče seje nato napotil do "oltarja sv. spovedi", kjer je molil. V kaseti-zabojčku, ki so ga bili shranili v zid svetih vrat, so bili dokumenti, kate- ; re je sveti oče prebral in njihovo vsebino so zapisali v za-krestiji v poseben register. Sv.
oče bo odprl sveta vrata v baziliki sv. Petra na sveto noč, v lateranski baziliki na dan Božiča, prvega januarja, na praznik Matere Božje, v baziliki Marije Snežne in 18. januarja v baziliki sv. Pavla.
Svečanosti odprtja svetih vrat seveda niso vsakdanji obred in zato privabijo tudi številne vernike z vseh koncev sveta. V bistvu pa je sedanji obred zelo poenostavljen, saj sv. oče na čelu procesije samo odpre sveta vrata, moli pred odprtjem in po njem in vsem zbranim pokaže povzdignjeni evangelij, nakar sledi nagovor, v katerem sporoči, daje sveto leto svečano odprto. Vrata bodo okrašena s cvetjem; papež je v dokument Bolla Incarnationis Myste-rium zapisal, da sveta vrata "predstavljajo prehod, h kateremu je poklican prav vsak kristjan, ki mora prehoditi pot od greha do milosti." —— JUP
KAKŠEN BOŽIČ?
Je človeštvo v 2000 letih kdaj doživelo pravi Božič, praznik, ki govori o miru, spravi, veselju, tišini, solidarnosti? Ko pomislimo na Božič, vidimo lučke, darila, obložene mize, beli teden... Bolj se zatekamo v videz, bolj smo daleč od resnice. Božič ne potrebuje blišča ali novosti, da bi spregovoril človeku. Novost je vedno ista: Bog je postal človek. Odtlej je Božič tišina, želja po miru in čistosti kljub zlu, ki je
v	nas. V času razkošja solze revnih kričijo še glasneje. Zato se vsaj na zadnji Božič tisočletja ozrimo v tiho temo jasli in se potrudimo, da bi bili zahtevnejši sami do sebe, da bi znali živeti Božič ne le med 25. decembrom in 1. januarjem, ampak od Novega leta do Božiča.
PREDBOŽIČNI ČAS NAJ NAS ZDRAMI
KRISTJANOVA DOBRODELNOST
V	adventu smo, v začetku novega cerkvenega leta. To je čas priprave na Božič, na rojstvo Božjega Deteta. Vabi nas k razmišljanju, k pogledu nazaj v preteklo leto. Pregledati moramo, ali smo kot kristjani živeli in delovali po evangeljskem nauku.
Eno izmed področij kristjanovega delovanja je dobrodelnost, karitas. Cerkev in z njo mi vsi njeni udje smo namreč poklicani, da služimo revnim, ubogim, zatiranim in je to skoraj prvenstvena dejavnost Cerkve. V Sv. pismu je na več mestih govor o ubogih, o uboštvu duha. Uboštvo ni samo revščina v pravem pomenu besede; Bog ne daje le kruha lačnim, ampak pomaga zatiranim (prim. Ps 146). Že prva Cerkev si je vzela za svojo nalogo božje sporočilo o uboštvu. To nalogo je vedno izpolnjevala, vabila kristjana-laika k prostovoljnemu delu za revne, socialno šibke, ga pozivala k dejavni ljubezni do bližnjega. Ustanavljale so se dobrodelne organizacije.
Lani oktobra so se v Kaunasu v Litvi zbrali zastopniki 46 dobrodelnih organizacij iz
vzhodne, srednje in zahodne Evrope, združeni v Karitas Evrope. Navedli so temeljne vrednote in načela in kot prvo postavili: "Karitas najde svoj navdih in razlog za obstoj v evangeliju in živem izročilu družbenega nauka Cerkve". Med drugimi načeli so še poudarili, da "sprejemajo načelo prednostne izbire za uboge in socialno zapostavljene..." Danes so zvrsti uboštva in ubogih raznovrstne. Širita se duhovna in moralna revščina, ki je mnogokrat in posredno vzrok tudi gmotne revščine. Če je služenje uboštvu med prvenstvenimi nalogami Cerkve, se mora katoliški laik, če hoče biti njen živi ud, vključiti v to služenje.
Na tiskovni konferenci Sv. sedeža v Rimu novembra letos je predsednik odbora za praznovanje sv. leta 2000 kard. Etchegaray sporočil, da bo Cerkev vjubilejnem letu posvetila posebno pozornost dobrodelnosti, pomoči ubogim. Dobrodelnost naj bo torej izraz žive Cerkve, dokaz ljubezni do bližnjega v stiski, izvajanje socialnega nauka Cerkve (primerjaj najnovejšo knjigo Egi-dija \/rša]a Jubilej 2000, ki jo
je izdalo Ognjišče in v kateri obravnava avtor krščansko socialo zadnjih sto let in prikazuje vsebino papeških socialnih okrožnic). Katoliški laik, član Cerkve v našem času in na naših tleh, se mora zaveda-i ti, da "je vera brez del mrtva" in daje karitativna dejavnost za uboge, bolne, trpeče, osam-[ Ijene izraz žive Cerkve. Ko gre za sočloveka, mora čutiti in ljubiti po evangeljskem na-j ročilu ljubezni.
Laiki smo vključeni v cerkveno občestvo, v župnijsko skupnost. V tej skupnosti, v župnijskem pastoralnem svetu, mora vjubilejnem letu priti do karitativne dejavnosti ali do povečanja le-te. Karitativno delo ne more biti omejeno samo na svoj ozki okoliš; presegati mora domače razme-j re, videti mora tudi potrebe drugih, neznanih, ki trpijo za lakoto in uboštvom, živijo v pomanjkanju in trpljenju. Potrebna je solidarnost z vsemi, ki potrebujejo pomoč in člo-j veško bližino. Obstajajo že organizacije, tudi pri nas, ki delujejo na karitativnem podro-' čju in usklajujejoter povezujejo delo na njem (npr. Vincen-
cijeve konference, Karitas, prostovoljno delo). Nekateri iz naše skupnosti že delajo v teh organizacijah. V slovenski Vincencijevi konferenci se u-dejstvujejo večinoma starejši, manjkajo pa, žal, mladi. Prav te je treba zai nteresirati, vzgojiti za sodelovanje, spodbujati k dejavnosti. Žrtvovali bi npr. nekaj ur enkrat ali dvakrat tedensko za obiske in postrežbo bolnih osamelih v bolnišnicah, osamelih ostarelih na njihovem domu ali po domovih za ostarele. Takim osamelim prav obisk in dobra prijazna beseda prineseta nekaj sonca in veselja v njihovo zapuščenost.
Advent naj nam bo torej spodbuda za premišljevanje
o	Kristusovem rojstvu, o evangeljskem nauku, o poslanstvu in nalogah Cerkve, med katerimi je med prvimi karitativno delovanje. Adventni čas naj nas zdrami, da "postrgamo stari kvas", dodamo novega, ki bo prekvasil naše mišljenje in nam dal potrebnega zagona za de-
lo,	ki ga kot katoliški laiki moramo opravljati pri izpolnjevanju nalog Kristusove Cerkve.
■	MK
SVETNIK TEDNA
27. DECEMBER
SILVESTER ČUK I JANEZ EVANGELIST, AP.
V	zboru Jezusovih apostolov je bil Janez najmlajši. V apostolsko službo je bil poklican, ko je z bratom Jakobom in očetom Zebedejem, ribičem po poklicu, popravljal mreže: mimo je prišel Jezus in na njegov klic sta brata takoj pustila vse ter šla za njim. O tem poroča evangelist Matej. Janez pa na začetku svojega evangelija pripoveduje o svojem prvem srečanju z Jezusom. Bil je učenec Janeza Krstnika, ki je nekega dne pokazal na mladega moža:"Poglejte božje Jagnje, ki odjemi j e greh sveta." Janez in še neki drug Krstnikov učenec sta to slišala, šla za Jezusom in ga vprašala, kje stanuje. "Pridita in bosta videla," jima je rekel. Janezu se je to srečanje vtisnilo tako globoko v srce, da se je še na stara leta spominjal časa: "Bilo je okrog desete ure." Srečanje z Gospodom ga je vsega prevzelo, vendar še ni spremenilo njegovega vzkipljivega značaja, zaradi katerega je Jezus njega in njegovega brata Jakoba imenoval "sinova groma". Sicer pa je bil Janez med vsemi apostoli najbolj učljiv in je bil Gospodu vedno najbližji. Z bratom Jakobom in Petrom je bil priča Gospodovega poveličanja m gori Talx>r in obujenja Jairove hčerke. Ko so Jezusa prijeli, je edini od apostolov v Jezusovi bližini v njegovih najtežjih urah - tudi pod križem na Kalvariji. Tam mu je umirajoči Gospod zaupal najdragocenejše, kar je imel na tem svetu, svojo Mater. Na velikonočno jutro, ko je Marija Magdalena apostolom sporočila, da je Jezusov grob prazen, je s Petrom odhitel tja. Ko se je vstali Kristus prikazal apostolom, ko so lovili ribe, ga je Janez prvi prepoznal in je Petru dejal: "Gospod je!" Po Jezusovem vnebohodu je imel Janez v apostolskem zboru veliko veljavo -najbrž tudi zato, ker je bil varuh Jezusove matere Marije. Kmalu je šel oznanjat evangelij v Efez in z njim je šla tudi Marija. Tam je Janez doživljal razne preskušnje. Legenda ve povedati, da mu je nekoč poganski duhovnik ponudil kelih zastrupljene pijače in mu rekel: "Če to izpiješ in ne umrješ, bom tudi jaz sprejel vero v tvojega boga." Apostol je vzel kelih, ga z znamenjem križa blagoslovil in tedaj je iz posode planila kača. Ta prizor pogosto vidimo na njegovih upodobitvah. Ko je odklonil češčenje poganskih bogov, so ga odpeljali v Rim in ga vrgli v kotel vrelega olja, iz katerega je bil čudežno rešen. Bil je izgnan na otoček Patmos v Egejskem morju, kjer je napisal Razodetje ali Apokalipso - preroško knjigo nove zaveze in zadnjo knjigo Sv. pisma, ki govori o Jezusovem drugem prihodu in dogodkih, ki pripravljajo nanj. Po smrti cesarja Domicijana (l. 96) se je smel vrniti v Efez, kjer je vodil krščansko občino in napisal evangelij, v katerem je poletel v višave duha, zato je njegov simbol orel. V Efezu je napisal tudi troje pisem, v katerih poudarja Jezusovo glavno zapoved: ljubezen. Dočakal je visoko starost: umrl je okoli 1.100 in j e daleč preživel vse apostole.
Sveti Janez ali po ljudsko Šentjanž, je pri nas in po svetu zelo češčen svetnik. Mnogi naši ljudje so pri krstu dobili ime po njem ingodujejo 2 7. decembra, ko obhajamo njegov praznik. V vinorodnih krajih na njegov god blagoslavljajo vino, ki mu pravijo šentjanževec in služi za razne izredne priložnosti. Sveti Janez Evangelist je zavetnik pisateljev, tiskarjev, kiparjev, steklarjev in viničarjev.
Ne bojte se!
Odprite vrata Kristusu!
Ne bo ti svetne krone vzel, saj kraljestvo božje daje nam!
H
Oznanja nam današnji dan, da iz nebes si prišel k nam; Bog Oče te je sam poslal, da pot odpreš nam do neba.
OD 25. T.M. DO 6. JANUARJA 2000 BO V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI TRADICIONALNA
božična ra z# la o a
Odprta bo v popoldanskih in večernih urah. Obsega različne božične motive, vrsto jaslic iz domačih in tujih krajev ter krasne akvarele znanega goriškega slikarja Andreja Kosiča; 6. januarja pa bodo v cerkvi ob 76. uri božični koncert zbora z Opčin, nagrade za jaslice ter svetoletna pobožnost z blagoslovom. Vabljeni!
5
ČETRTEK
23. DECEMBR/
1999
6
ČETRTEK I. DECEMBRA 1999
BOŽIČNO
RAZMIŠLJANJE
DAVID BANDELLI
"Kristus se bliža, Kristus prihaja...", tako je pela cerkvena pesem v nedeljo pri maši. Kakšna pričakovanjska vnema! Taka, da je ni bilo za vse vernike, ki smo bili takrat zbrani med cerkvenimi ladjami.
Se mar zavedamo, kaj nam pomeni Prihod?
V adventnem času naj bi se pripravljali na praznovanje tega pomena. A se še spominjamo, kaj Božič sploh naznanja ?
V tem letu bo papež na božični večer odprl sveta vrata v baziliki sv. Petra. Skozi ta vrata bo v jubilejnem letu dvatisoč šlo na desettisoče vernih. So mar ta vrata namenjena njim?
Ne. Namenjena so prikazu tega neznanskega simbola prihoda Boga, ki se uteleša, dan na dan, da bi svoje ljudstvo popeljal čim bolj varno do Obljubljene dežele, ki ne nosi (več) imena Kanaan, marveč Večnost. In se je pred več kot dvatisoč leti tako ponižal, da je svojo podobo poosebil v človeškem mladiču, tem najbolj ubogem bitju narave, kije tako nebogljeno, da bi brez pomoči odraslih umrlo takoj, ko bi prišlo iz materinega telesa.
Vsak mladič vsakršne živali je močnejši od človeškega. A Bog, kije človeka ustvaril po svoji podobi, dokler ni slednji Boga v raju zavrgel, se je hotel utelesiti v najbolj nebogljenem bitju. Ta pa je s svojo nebogljenostjo lahko kos vsem človeškim stvorom zgodovine, ki so se zvrstili, da bi vpeljali novo dobo, v kateri bi splahnele vrednote, ki jih je tisti Človek, v svojih borih triintridesetih letih življenja tako trdno postavil, da še zdaj stojijo na neuklonljivih temeljih. In mi, ubogi človeški izvržki, smo v
teh stvorih videli celo Antikrista. V Hitlerju na primer. Kje se lahko veličina Kristusa, tudi kot deteta, lahko sploh primerja s Hitlerjevo ničevostjo?
Antikrist. Ne, ni bil Hitler. Sovražnik Kristusov, ergo Božji, mora zagotovo biti kaj hujšega kot ta neuki vojaček. Dete nam bo rojeno. In mi bomo temu detetu v čast hodili po trgovinah, nakupovali vsemogoče stvari brez vsebine po načelu: "Saj je Božič, vsi smo bolj dobri11 ter kot svoje največje delo usmiljenja verjetno voščili vesel Božič osebi, ki nam tako rekoč "stoji na jetrih" ter, ko bo odšla, jo bomo za vogalom spet zaničevali kot doslej.
Človeška majhnost pred kraljem v podobi Deteta...
Nismo še prišli do prepričanja, da je vsak Božič bližji pravemu Kristusovemu prihodu. Ta se bo z zadnjim letom tega tisočletja, letom dvatisoč, zdel še bližji, vsaj po kabalistični magičnosti številk. A človek se tega ne bo zavedel. Saj se ne zaveda, da je na neprestani poti, primerljivi izraelskemu Eksodusu iz Egipta po pu-ščavi. Izraelci so tarnali. Ljudje moderne dobe smo Kristusa - Mojzesa celo že odpisali z zastonjsko sodbo Bog je mrtev.
Da, toda po treh dneh je 'i vstal...
In moramo igrati tudi nehvaležno vlogo izvoljenega ljudstva; ko ne poznamo niti tistega, ki nas je izvolil.
Morda pa bo le ta Božič za vsakega od nas bolj doživet, da bomo lahko zaklicali slavni razodevajoči Maranatha, Pridi, Gospod. Da bi Prihajajoči vzbudil v vseh nas čuječnost, odprtost in milost i/ese-lega pričakovanja!
Ko stopamo v leto 2000, si želimo, da bi nam res prineslo pravičen zaščitni zakon in novo o-zračje enakopravnosti, sodelovanja in prijateljstva tako znotraj naše narodne skupnosti kot v stikih z večinskim narodom ter med Slovenci v zamejstvu, matici in po svetu.
Vesel Božič in srečno novo leto!
SLOVENSKA SKUPNOST
BOŽIČNO BRANJE
r
0 BOŽIČNIH PRAZNIKIH
JURIJ PALJK
...,o Božiču torej in vsem, kar prinaša s seboj.
Pred časom je sveti oče Janez Pavel II. v nekem svojem javnem nagovoru dejal, da kristjani gledamo v preteklost zato, da bi bolje razumeli sedanjost in bi zato še bolje danes gradili in zrli v prihodnost.
In ko se danes oziramo nazaj in mislimo na Božič, ki ga, vsaj takega, kakršnega smo doživljali kot otroci, več ni, si ne moremo kaj, da se ne bi včasih s toplino v srcu spomnili božičnih večerov, ko je v primorski kuhinji, "hiši", bilo toplo, dišalo po v krušni peči na drva spečenem maslenem in belem kruhu, potici in čaju, kuhanem vinu; pred očmi imamo gotovo tudi očeta, kako se sklanja nad jaslice in skuša popraviti lučke, tiste božične lučke, ki so bile takrat zelo drage in tudi zato dragocene in so se vedno "prežgale" prav ob Božiču. Spomin nam prinese tudi pred oči dolge vrste pred spovednicami v domači cerkvi in takrat smo otroci v vrsti zagledali tudi svojega o-četa in očete vrstnikov, ljudi, ki jih običajno pred spovednico ni bilo, ker so po stari navadi šli k spovedi za Božič in Veliko noč. Polmrak, skorajda tema v cerkvi ob polnoči, ko je cerkev pri nas čudovito dišala po brinu in boru, ki sta obvezno stala ob velikih jaslicah, tiha zbranost in končno prepolna cerkev, ki je najprej polglasno, nato pa iz vsega srca zapela Gruberjevo Sveto noč, so del našega doživljanja Božiča, dejansko so del naše podzavesti.
Jasno, da so danes božični prazniki drugačni, ker so kot vsi prazniki izgubili zunanji čar praznikov. Navidez absurdna trditev, da so danes prazniki ob Božiču izgubili zunanji čar in blišč, bo postala jasna vsakomur, če povemo, da smo pred mnogo leti otroci z veliko večjim veseljem pričakovali božične praznike, kot
jih pa danes, in to predvsem zaradi "zunanjih stvari", kot bi lahko poimenovali vse tiste vidne in oprijemljive stvari, ki nek praznik naredijo praznik, pa naj je šlo za par mandarinov, morda pomarančo, nove lučke, boljše kosilo, svečano obleko, razkošno razsvetljeno cerkev v vasi in še kaj. Vse tiste stvari torej, ki danes ne pomenijo nič več, ker so postale del vsakdanjika, ki ga nosi s seboj blagostanje.
Mislim, da je danes v naši družbi, ki živi v takem blagostanju, kakršnega človeštvo v vsej zgodovini ni poznalo, e-na od posledic blagostanja prav"neprazničnost", ko smo vsi pomalem in nekateri popolnoma izgubili občutek za praznik, pa naj gre za Božič ali Veliko noč, Novo leto. Vsak dan imamo namreč na mizi praznik, vsak dan smo lahko in največkrat tudi smo praznično oblečeni, vsak dan imamo praznično toplo v domači hiši, a nas v srcu ob praznikih vseeno prevečkrat zebe, smo ob praznikih največkrat globoko v sebi zelo osamljeni. Ko se sprehajamo po naših vaseh in mestih pred Božičem, lahko vidimo toliko luči, toliko svetlih božičnih lučk in bogato, razkošno okrašenih božičnih dreves, kot jih nismo še nikdar v življenju, a jih vendar največkrat niti ne vidimo več. Le pretirana božična vsiljivost trgovcev z ameriško božično glasbo in "coca-cola božički" nas včasih opominja, da smo izgubili občutek za Božič, za praznik rojstva Gospodovega. Lastne otroke smo navadili, da dobijo darila za sv. Miklavža, ob Božiču in še po njem, ob Novem letu in na koncu, da je absurd še večji, jih prinese, vsaj v Sloveniji, še dedek Mraz. V tej "praznični poplavi", tako medijski kot drugi, se ne znajdemo več in izgubili smo prvinski občutek za Božič in pomalem za vse praznike. Zaradi blaginje in preobilja, neumestne zunanje kričavosti in "praznovanja za vsako ceno" je praznik Kristusovega
rojstva izgubil tisti zunanji čar, ki ga je tudi imel pred leti, ko je pomaranča še pomenila priboljšek, ko je bil košček "man-dorlata" še dragocena stvar, ko je bila potica še potica in ne samo pecivo, ki ga lahko kadarkoli v pekarni kupiš, ko je bil konec koncev Božič še Božič in se je to tudi na zunaj poznalo.
Spomin prinese pred oči tudi tiho zbranost na Sveti večer, ko se je po družinah še molilo in niso kričavi televizijski napovedovalci z vseprisotnimi nagicami, ki se sicer danes imenujejo "balerine", še motili naše predbožične zbranosti, spomin nam prinaša še večere, ko sta radio in televizijski sprejemnik ostala na božično, Sveto noč redno in vedno zaprta.
Tu je seveda še spomin, da smo nekoč bili veliko bolj solidarni kot pa danes, pa čeprav se to sliši nemogoče. Ko še nismo imeli toliko stvari, smo še imeli posluh za bližnjega. Zato se bomo spomnili, kako je takrat ob naših prazničnih mizah bil vedno prostor še za enega človeka, pa naj je šlo za reveža ali ostarelega soseda, ki je sam čakal rojstvo Jezusa Kristusa in smo ga zato povabili medse. Spominjamo se tudi tega, da je mama vedno spekla potico in kruh za ostarelo sosedo, ki je zaradi onemoglosti ni mogla več peči, da smo ob prazniku vedno hodili obiskovat bolnega sorodnika in soseda, da smo ob praznikih z velikim spoštovanjem postavljali ostarele ljudi na najbolj ugledna mesta pri praznični mizi, da smo ob praznikih še pogledali v oči človeku, kateremu smo s stiskom roke voščili: "Vesel Božič!".
In ko danes stopamo po presvetlih in prehrupnih ulicah, praznično oblečeni in vsega siti, si ne moremo kaj, da se ne bi z zdravo nostalgijo spomnili božičnih praznikov, ki jih več ni in to ne zato, ker so se prazniki spremenili, ampak zato, ker smo se sami spremenili. Ni namreč res, da se je Božič spremenil, ampak mi, družba, v kateri živimo, smo se spremenili.
Jezus se bo namreč tudi letos med ubogimi rodil in vprašanje je, če bi mi danes še odprli vrata sv. Jožefu, če bi leta potrkal na naša vrata in poprosil za toplo zavetišče. Najbrž ima prav prijatelj, ki pravi, da se danes zagotovo Jezus med nami ne bi rodil, če pa bi se, bi se rodil v kaki neuporabni garaži.
S 1. STRANI
ZAČETNA
POSTAJA
BETLEHEM
Jezuščkov travnik ni nastal kar čez noč, v nobeni trgovini ni bil naprodaj. Dovolj zgodaj si ga moral pripraviti, skušal si biti spreten in potrpežljiv; nehote si se navajal na časovne zakonitosti narave, na njen umirjeno skrivnostni ritem, po katerem so se vedno zgledovali ljudje ter si uravnavali svoja opravila in svoje življenje. Počasi, kot je počasi rasla tista nežna travica, so se skozi adventne tedne mirno in vsak dan bolj veselili bližajočega se Praznika. Nevede so, prav kot drobna stebelca, navznoter rasli tudi sami. Zato za Božič niso bili ne živčni in ne prazni. V njihovih umirjenih srcih je bil odsev Svetlobe, na ustih so imeli nezamo-tane besede, naravne in že malo podobne molitvi.
Tako govorjenje je seveda staromodno. Nestvarno se o-zira v idiliko minulih časov. Pa vendar je tudi čez prepad, ki ločuje našo dobo od nekdanje, še razpeta kaka rahla brv. Se vedno - čeravno v zelo oteženih pogojih - seje moč prijeti za roko s sestro Spokojnostjo in si izboriti kotiček in trenutek miru.
Ni še vse izgubljeno, dokler prihajajo v nabiralnike namerno prezgodnje voščilnice in dokler se še najde dlan, ki poseje prgišče pšenice za Jezuščkov travnik tudi v dobi interneta.
Pa je še tisoč in milijon majhnih in velikih stvari, ki nam zagotavljajo, da bo tudi po najhujših zametih kdo plužil pot do vere, upanja in ljubezni. In če bo za koga ta trojna pot prenaporna, si bo še vedno lahko utrl sicer daljšo in o-žjo gaz, imenovano hrepenenje. Pripeljala ga bo do istega cilja, saj gre samo za varianto, ki nakazuje misel, da je zamračenost le ena od stopenj do svetlobe.
Ko se bomo nagledali interneta, bomo v kaki srečni sekundi presenečeno ugotovili, da imamo še veliko popolnejše naprave v globinah nas samih. Ne bodimo malodu-šni, če opazimo, da z njimi ne znamo pravilno ravnati. Za to so servisne postaje, ki niti v najbolj sivih časih niso nikoli popolnoma odpovedale.
Jamstvo prihaja iz začetne postaje Betlehem.
Celotni manjšinski javnosti želimo vesel Božič, srečno novo leto 2000 in čimveč vsestranskega medsebojnega sodelovanja, s katerim se bomo na najlepši način približali itovemu tisočletju.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACI
Dragi Slovenci po svetu!
V	veselem pričakovanju mislimo na vas in vam želimo blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2000!
IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, duhovno bogat praznik Gospodovega rojstva in božji blagoslov v novem letu 2000.
BOŽIČNI STIHI
Vladimir Kos
NAJLEPŠI SVET VEČER JE KAKOR VZOREC
Še zmeraj sanjam o Večeru v snegu, pod zvezdami, ki vse božično tle, o zvonu cerkvice, sloneče k bregu, o mahu jaslic, kjer darovi spe.
Še zmeraj čutim mamino toplino, očetov manj s skrbmi pokrit obraz. Da, sedem nas bilo je za družino, potem je vojna našla tudi nas.
Naj lepši Svet večer je kakor vzorec, ki ga obljublja Bogec v jaslicah. Pri Njem je vse še zmeraj kot nekoč.
Na svet prihaja. Čuj, kako se joče, dotlej da Mama ziblje Ga v rokah. Naš Jožef čuva ogenj tja do zore.
O, Svet večer, zemlje nebeška vez, naj večno te vezujemo, Ljubezen!
Ivan Štanta SVETA NOČ
Tista noč,
ki za Heroda in Avgusta je minila kot vse druge, za nekaj zapostavljenih pri stajah ovac je zacvetela v ognjemetu prerodb.
Tisto noč nebo je potrkalo na zemeljska vrata.
Zbori večnega templja so zapeli "uverturo" odrešujoče blagovesti.
Tisto noč
pričakujoči so dobili obisk, obupani upanje, žalostni tolažbo, vsi Odrešenika.
Tisto noč
božji sijaj je prodrl v naše temine, osvetlil nova obzorja in prižgal kres večne ljubezni na ledeniku sveta...
"ZA NAJŽLAHTNEJŠE IGRALSKE DOSEŽKE V MINULEM OBDOBJU"
SEVERJEVI NAGRADI MAJDI ZAVADLAV IN BOŽU TABAJU
Zares lepa novica prihaja iz Škofje Loke, kjer so 19. t.m., podelili "Severjeve nagrade za najžlahtnejše igralske dosežke v minulem obdobju." Med nagrajenimi sta bila v dvorani Loškega odra tudi igralca dramske skupine Prosvetnega društva Štan-drež Majda Zavadlav in Božidar Tabaj (na sliki), ki sta pri štandreški dramski skupini do sedaj odigrala že več deset vlog, med katerimi vrsto komedij, po katerih se ju občinstvo tudi najraje spominja. Nagrajenca sta poznana ljubiteljska dramska igralca in obema v imenu slovenskih ljudi in v imenu uprave in uredništva Novega glasa tudi iz srca iskreno čestitamo za visoko slovensko priznanje.
Severjeva nagrada je poimenovana po slovitem in nepozabnem slovenskem dramskem igralcu Stanetu Severju in so jo letos podelili že devetindvajsetič. Velja za eno najbolj prestižnih nagrad na področju gledaliških umetnosti na Slovenskem. Letošnjo Severjevo nagrado za vrhunske igralske dosežke v slovenskih poklicnih gledališčih sta prejela Aleš Valič, član ansambla SNG Drame, in Marko Simčič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, medtem ko sta bila edina nagrajenca na področju ljubiteljskega gledališča naša rojaka, Branko Jordan in Gaber Kristjan Trse-glav pa sta prejemnika nagrade iz Sklada Staneta Severja kot najobetavnejša študenta dramske igre na ljubljanski AGRTF. Za nagrajence je škofjeloški župan Igor Draksler pripravil sprejem in družabnost in jim med svojim nagovorom čestital.
ZAGOTOVLJENA NAM JE BILA REŠITEV
ZIBELKA ŽIVLJENJA, ZADNJI ROMAN BORISA PAHORJA
DVOJNI OBRAZ VESOLJNEGA ZLA
JANEZ POVŠE
Tako rekoč nemogoče je primerno opisati pomen tistega, kar se je pred dvema tisočletjema zgodilo z božjim rojstvom na zemlji, namreč dejstvo, da nam je bila tedaj zagotovljena rešitev. Rešitev, ki je dokazala, da je ljubezen najvišji in s tem tudi najmočnejši zakon življenja, ki bo na koncu prevladal nad vsem. Zagotovljena nam je bila rešitev, ki je dokazala, da je s tem, ko je Bog udejanjil spravo s človekom, uresničljiva tudi sprava med vsemi ljudmi. Rešitev, ki je dokazala, da obstaja večno življenje in da je smrt premagana ter zato vsak strah izruvan s svojimi koreninami. Rešitev, ki je dokazala, da je človek svoboden, kar pomeni, da mu je izkazano zaupanje, da se bo odločal prav in to sebi ter vsem soljudem v dobro. In ne nazadnje rešitev, ki je dokazala, da človek lahko z božjo pomočjo preobrazi svet v nebeško kraljestvo in da je takšna preobrazba e-dini namen, ki daje človeku smisel ter s tem spokojnost in trajni notranji mir.
Zagotovljena nam je bila rešitev, kot je bila napovedana in obljubljena, saj je jasno, da bi bil sicer človek prešibak v boju s svetom in navezanostjo na lastno sebičnost. Svet namreč ni božje kraljestvo, v svetu se je za življenje in preživetje nujno boriti, v svetu posameznik ni sam, mora ga deliti z drugimi, v svetu niso samo prijatelji, so tudi sovražniki, v svetu ni samo sreča, sta tudi nesreča in trpljenje. Svet s svojimi pravili kar vabi človeka, da bi se boril le zase in ne mislil na druge ter da bi bil neusmiljen do tistih, ki jih je proglasil za so-
vražnike. Svet nadalje zapeljivo pri-šepetava, naj bi človek iskal svoja zadoščenja le v nadvladi nad drugimi, v boju zob za zob, v vračanju bolečine za bolečino. Svet torej želi poveličati našo sebičnost do najvišje možne mere, rezultat so nasilje in vojne, sovraštvo, podrejanje drugega in prezir do ponižanega.
Pred dvema tisočletjema pa nam je bila zagotovljena rešitev. Dokončno so bila potrjena in učvrščena pravila ljubezni, ki so močnejša od pravil sveta, potrjena in učvrščena je bila ljubezen, ki prihaja do človeka od zgoraj, vendar tako, da raste v njego-
vi	notranjosti in se želi razliti čez vse. Dokazana je bila moč ljubezni, ki se točno zaveda, da je svet z njegovimi pravili mogoče premagati, saj v bistvu izhaja iz človeka in njegovega srca. Kakršen človek, takšen svet, in ko bo v človeku več ljubezni, bo svet lepši, in ko bo v človeku dosti več ljubezni, bo svet dosti lepši in v njem še več prostora za božja pravila. Ljubezen točno ve, da svet raste iz nas, zato nas želi prepojiti s svojimi nagibi, ki so povsem nasprotni sebičnosti in zato lahko naredijo svet lepši.
Pred dvema tisočletjema nam je bila zagotovljena rešitev. Ker rešitev je lahko samo ljubezen, čista in iskrena, ne tista zgolj v besedah. Pred dvema tisočletjema nam je bila torej podarjena rešitev, ki je v resnični ljubezni. V resnični ljubezni, ki nagrajuje darovalca z milostjo in blaženostjo, v primeri s katerima so zadoščenja, ki jih s svojimi pravili tako vabljivo ponuja svet, obsojena na nenasitnost, daleč stran od umirjene srečnosti.
NEVA ZAGHET
Groza koncentracijskih taborišč in temačni svet nasilja v družini. Obe tematiki se prepletata v Zibelki sveta, najnovejšem romanu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja: knjigo je letos izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Na dobrih dvestotih straneh se avtor vrača k strahotni izkušnji nacističnega taborišča, ki je trajno zaznamovala deportiranca, vendar se tokrat pred bralcem razgrne širša dimenzija zla: zlo taborišča in zlo nasilja nad otroki postaneta dve plati istega pojma. V obeh primerih gre namreč za izničenje človekovega dostojanstva, za negacijo drugega, ki se u-resničuje v ponižanem telesu žrtve.
Dogajanje je postavljeno v leto 1972. V ospredju je lik tržaškega Slovenca Igorja Sevkena, 65-letnega pisatelja, ki je doživel izkušnjo fašističnega nasilja in nemškega taborišča: v svojih spisih zato opozarja na kulturno in narodnostno nasilje, ki ga je doživel na svoji koži. Francoski prevod enega izmed njegovih esejev spodbudi tridesetletno Lucie, da se mu javi s pismom in mu nekoliko izzivalno ponudi primerjavo med trpljenjem v taborišču in muko posameznika izven njega: Lucie je namreč psihologinja in raziskuje predvsem primere nasilja v družini. Ob prvem srečanju v Parizu se med obema ustvari vez, ki je obenem miselna in čustvena: v teku pripovedi je bralcu in Sev-kenu jasno, da je Lucie k psihologiji spodbudila lastna izkušnja, saj jo je oče posiljeval od njenega sedmega leta starosti dalje. V gorskem okolju, v katerem je zrasla, ni našla opore niti v materi, tudi žrtvi moževe samo-
volje in lastne nezmožnosti, da bi kakorkoli ukrepala: po begu v Pariz pa je Lucie odkrila, da temačna stran družinskih odnosov se ne omejuje le na gorske zaselke, temveč se pojavlja tudi vt.i. boljši družbi.
Na začetku se Sevken otepa misli, da bi po Lucijinem zgledu vzporejal taboriščno izkušnjo z mračnim tolmunom obupa, v katerem se utaplja žrtev drugačnega zla: "Njegov prvi nagib je bil, da bi se uprl in spregovoril o nesorazmerju primerjave e-ne ali, če je že potrebno, nekaterih ali celo številnih usod s človeško kataklizmo, z vesoljno smrtjo." (str. 71) K različnemu mišljenju ga spodbudijo bodisi vedno globlje Lucijine izpovedi kot tudi srečanje z nekdanjim deportirancem. Na tega človeka ga veže ista izkušnja, vendar med njima vladata le zadrega in mučen molk: taboriščna izkušnja je razdiralna sila, ki je ni mogoče opisati, kaj šele, da bi se o njej pogovorili s človekom, ki ga je ravno tako zaznamovala: "In vsakdo je od časa do časa nekako v zadregi pogledal na drugo stran, ne da bi kaj pripomnil (...) In sem se v resnici tudi oddahnil, ko seje metro prikazal na njegovi strani (...) On je zamahnil z roko v pozdrav, jaz pa sem mu sekundiral (...) Dva nekdanja taboriščnika. Brez komentarja." (str. 81)
Kaj pa nasilje nad sedemletno Lucie? Sevken pride do spoznanja, da ga nanjo veže sorodna izkušnja: sicer se incest in taborišče ne uresničujeta na istem nivoju - eno je usoda posameznika, drugo pa množična tragedija -, vendar gre za dve obliki istega nasilja, istega vseobjema-jočega zla in iste divje zagrizene sle
po izničenju drugega, po zlomu njegovega notranjega ravnovesja, po skrunitvi njegovega telesa: "Nisi sicer vdihavala dima iz krematorija, a te je zastrupljalo, žal, jetniško ozračje ob moralnem in fizičnem posiljevanju." (str. 93)
Spomin na preteklo nasilje je pustilo v Sevkenu globoko sled, ki se odraža predvsem v njegovem izrednem čutu za telesnost: telo je zibelka življenja, a med vojno je izginjalo v krematorijskem oblaku; telo so lasje žena in deklet, ki so polnile blazine v taborišču. Čustvo ali sentiment, kot mu pravi avtor, ne more mimo upoštevanja in spoštovanja telesnosti drugega: "Jaz sem zvest iluziji, da bi se mu (zlu) v veliki meri izognil, ko bi cepili človeku vero v vrednost telesa." (str. 170)
V	Pahorjevem romanu se torej srečujeta dve obliki trpljenja: avtor pre-mošča običajno pregrado med eno in drugo s tem, da v središče obeh postavi telo; na tak način se odpre do trpljenja drugega in izpostavi idejno povezanost med ljudmi, srčno bližino z vsakim "ponižanim in razžaljenim", čeprav tega ponižanja ni pri vseh zakrivilo taborišče. Ravno ta širša in obenem globlja perspektiva pritegne bralčevo pozornost in mu pre-doči širšo povezanost v trpljenju, onkraj časa in prostora: ni naključje, da je Pahor kot spremni citat romanu izbral misel Umberta Eca, ki poudarja potrebo po spoštovanju telesnosti drugih, saj v tem primeru "ne bi bilo sploh nedolžnih otrok ne šentjernej-ske noči ne uničevalskih taborišč ne posilstev v Bosni".
7
ČETRTEK 23. DECEMBR 1099
8
ČETRTEK 23. DECEMBRA 1999
MLADI
V	DANAŠNJI DRUŽBI
KULTURA
SOČNO, VABLJIVO, OKUSNO, SLAJŠE ALI BOLJ KISLO, CELO TRPKO...
Kdo ve, zakaj je jabolko, ta
ZLATO JABOLKO
naših krajih tako razširjeni in priljubljeni sadež, sicer zlato v ljudskih pravljicah, v splošni ljudski zavesti pa povezano z negativno pojavnostjo?	Jj
Iz Biblije seje skota-prepovedan sad, ki je premamil in za mikal Evo. Iz antične mitologije je znano jabolko p spora, povezano Parisovo razsodbo o najlepši krasotici med boginjami. A če zapustimo svet nadnaravnega, poganskega in krščanskega, in pobrskamo v zakladnico ljudske modrosti, bomo spet morali ugrizniti v kislo jabolko in priznati, da tudi na tem področju ni nič boljše. Nedozoreli sadež razkriva globoko življenjsko modrost, da se pač moraš sprijazniti s stvarnostjo, ker drugače ne gre, in požreti marsikatero grenkobo.
Tudi ljudski pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, ki je bil še kako uporaben in prikladen za naturalistično usmerjenega Govekarja, izraža trpko spoznanje, da se otroci tako ali drugače v svojih izbirah ali nagnjenjih ne oddaljujejo od staršev. Rek je največkrat slišati kot opravičilo ali tolažbo, češ, saj ni nič čudnega, če je sin tak, ko pa tudi oče ni nič boljši.
Italijanski pregovor "Una mela al giorno toglie il medico di torno" (Vsakodnevno uživanje jabolka odganja zdravnika) pa je vsekakor naravnan bolj vedro in optimistično. V tem duhu že kako leto z navdušenjem podpiram novembrsko akcijo združenja za boj proti multipli sklerozi, ko se na italijanskih trgih za deset tisoč lir simbolično prodajajo dvokilske vrečke jabolk, izkupiček pa je namenjen raziskavam na področju sklerotičnih obolenj.
Kako bi lahko porabili jabolka, ni noben problem! Sočna, vabljiva, o-kusna, slajša ali bolj kisla, celo trpka, še ne popolnoma dozorela, drobna, malo večja od oreha, ali večja, v velikosti dojenčkove glavice, gladka ali
zgrban-čena, živo zelena ali rumena, rdeča (joj, tudi mačeha je skušala ugonobiti Sneguljčico s takšnim vabljivim jabolkom!): čejih ne poješ in ti ostajajo v košu za sadje, pa že začenjajo gniti, jih najbolje porabiš za slaščico.
Kje so tisti časi, ko so otroci jabolko utrgali kar z drevesa (tudi sosedovega, kar sicer ni bilo prav, vendar je vaško otročad zelo veselilo)? Tak užitek lahko okusi le srečnež, ki ima sadovnjak, pa še zvrhano mero veselja in prostega časa, da skrbi za sadna drevesa in se obenem sprosti ter je jeseni bogato poplačan. Jabolka, ki jih ne prizadenejo vremenske ne-prilike in ne segnijejo pod drevesi, napolnijo shrambo z nepopisno svežim vonjem. Tega naravi odtujenim meščanom nikakor ne morejo pričarati niti dišeča mila in šamponi" z jabolčnim okusom", zelo cenjeni zlasti pri mladih gospodičnah, ki bi rade dehtele po opojni naravni svežini sadja.
Dišeča jab'kica me spominjajo na otroštvo, na sadovnjak stare mame, na sladke krhlje, ki sem jih tako rada jedla kot otrok, na obiske pri sorodnikih, obiske, ki jih še gojim zaradi globoke navezanosti na družinske korenine, ki se razpredajo prek Goriške do Ljubljane. Tudi zadnjič, o vseh svetih, mi je bratrančeva žena postregla s "štrudlom" oziroma s slastnim štrukljem, v katerem seje kar bohotil mešani jabolčno-skutni nadev. Čudovito okusen, enkraten, žal pa je recept ostal kuharičina skrivnost. Nič zato, saj je na desetine in desetine nezapisanih receptov, kijih pridnego-
MAJDA ARTAČ STURMAN
spodinje udejanjajo v svojih kuhinjah, nekakšnih ustvarjalnih delavnicah, katerih dosežki razveseljujejo usta malih in velikih. Vsaka ima svoj izvirni recept, ki ga spreminja, prilagaja, izpopolnjuje. Včasih manj masla ali maščobe, da se bodo lahko posladkali tudi tisti, ki jih ogroža visoki holesterol, drugič manj sladkorja za vitkost in iz previdnosti, spet tretjič več jabolk, ki so itak tako zelo zdrava.
Če si o Božiču ne upate zamesiti potice, ki zahteva že kar veščo roko, precej časa in potrpljenja, zlasti pa veselja do kuhe in peke, lahko poskusite pripraviti preprosto, a okusno jabolčno slaščico. Pripravite jo lahko s tem ali onim dodatkom: od cimeta, drobtin, do limonine lupinice in rozin ali orehov. Jabolka kar kličejo po teh okusih.
JABOLČNA MASLENKA
Sestavine: kilogram in pol olupljenih narezanih jabolk, 6 žlic sladkorja, ščepec cimeta, 5 dag masla, 5 žlic moke, 4 dag zmletih mandljev.
Na delo torej!
V pekač srednje velikosti naložimo s 3 žlicami sladkorja in cimetom premešana jabolka. Medtem se je maslo že omehčalo pri sobni temperaturi, zato ga lahko pregnetemo najprej z moko, nato s sladkorjem in zmletimi mandlji, da nastanejo nekakšni svaljki. Z njimi prekrijemo jabolka in pečemo pri 175 stopinjah približno eno uro. Po polurnem pečenju nekoliko potlačimo jabolka z vilicami.
Ko boste videli, da so se jabolka zmehčala in da seje na vrhu masleno svaljkanje lepo zapeklo, lahko potegnete maslenko iz pečice. Morda ne bodo vaši sladkosnedi niti utegnili počakati, da se shladi, pa je že ne bo več. In prav je tako, saj jo je treba jesti še toplo.
V kuhinji pa bo ostal le še prijetno domač vonj po zapečenih jabolkih.
Ko pomislim na idole in ideale mlade generacije, se takoj zavem, kako je to tesno povezano z vprašanjem sedanje družbe. Čim bolj o tem razglabljam, tem bolj se mi vsiljuje misel, da mi mladi še posebej občutimo vse napake družbe, v kateri živimo. Včasih je ta občutek že prav moreč in vesti, ki jih dnevno asimiliramo, ga prav nič ne omilijo: od povsod informacije o nasilju, boleznih, mamilih, žalostnih zgodbah ali neperspektivnosti.
Občutek se začne kot nekakšno nepopisljivo nelagodje na ravni podzavesti, s časom in z leti pa dobiva čedalje bolj konkretno obliko: v družbi, v kateri živimo, se počutimo slabo. Mladi reagiramo na to dejstvo na različne načine: nekateri družbo, v kateri so rasli in se razvijajo, odklanjajo, drugi pa iščejo način, kako bi se družbenim napakam postavili po robu na pozitiven način. To doživljanje mladih se odvija v obliki dolgotrajnega procesa. Največkrat se poskusi nas mladih, kako se odzivati na dogajanje družbe, začnejo že v družini. Velikokrat pa tudi samo družino identificiramo z družbo in ji, mogoče celo po krivici, očitamo marsikaj, ker ji pripisujemo same negativne lastnosti in nimamo časa, kot tudi osta-
li,	prezaposleni njeni člani, da bi sami sebe analizirali. Sedaj, ko lahko že pogledam nazaj na leta svojega razvoja, ugotavljam, da ni vsega kriva družina, pač pa dejstvo, da je tudi družina postavljena v neko specifično družbo, kiji vsiljuje tudi take zakonitosti, katerim bi se sama rada u-prla. Sam človekov razvoj pa od mladih terja, da težijo po osamosvojitvi, da kljub nasvetom in ljubezni staršev, želijo izkusiti marsikaj sami.
In že smo pri idolih in idealih. Ti so lahko pozitivni ali pa tudi ne. Idoli so lahko prazne komercialne figure iz risank, modnega sveta, televizijskega spektakla in praznih iluzij, lahko pa so tudi trdne osebnosti, zanimivi misleci, pozitivni junaki iz zgodb in romanov ali že umrla nona, mlajši sorodnik in srčni prijatelj. Negativnih plati idolov je danes vse več, saj je vsem vse pri roki. Pomembno pa je, da se zavestno odločamo, za kaj smo: ali sta nam dovolj trenutni užitek in takojšnje ugodje, kaj bo jutri, nas ne zanima, ali pa znamo potrpeti, se zadržati in si privoščiti užitek, ki ni le puhlica za en dan, temveč trajnejša in globlja oblika človeškega uresničevanja želja in ambicij.
Mnogi idoli in ideali današnje mladine silijo v pasivnost, v nedejavno doživljanje iluzij. Takih idolov in idealov pa drugi mladi ne marajo. Ti želijo biti dejavni, postavljati se po robu negativnim pojavom v družbi, solidarnostno stati ob strani sovrstnikom, ki so zašli na čudna ali kriva pota. Zato se združujejo v društvih športne, kulturne ali druge narave, drugi pa poglabljajo svojo vero ali svoje razumevanje človeka in njegovih potreb... Ne iščejo samo zunanjega blišča, ampak si želijo vsebine. V iskanju idolov in idealov smo mladi zelo ranljivi: naša neizkušenost lahko povzroči, da postanemo žrtve brezvestnih izkoriščevalcev. Nič koliko takih primerov je bilo na področju mamil.
Mislim, da bi morala tudi današnja družba vsekakor težiti k temu, da bi se mladi lahko bolje vključili vanjo: morda tako, da bi ne bil več le denar najbolj oboževana dobrina, temveč da bi dali vse več prostora v tej družbi idealom in vrednotam, kakršne so prijateljstvo, zaupanje, solidarnost ali ljubezen...
STAŠKA CVELBAR
DIJAKINJA 3.B RAZREDA
ZNANSTVENEGA LICEJA
FRANCE PREŠEREN, TRST
SLOVESNOST V ZGONIKU
PRENOVLJENE ORGLE
V nedeljo, 19. t.m., je bila v župnijski cerkvi sv. Mihaela nadangela v Zgoniku pomembna slovesnost. Pred nedeljsko sv. mašo je domači župnik g. Jože Markuža blagoslovil prenovljene orgle. Nekdo je zapisal, da so orgle kraljica glasbil, ki pojejo v božjo slavo, v veselje ljudi in spodbudo, da s petjem sodelujemo pri bogoslužju.
Zgoniške orgle je leta 1870 postavil orglar Giovanni Tonoli iz Brescie kot svoje 144. delo. Orgle imajo skupno 22 registrovz 884 piščali, od teh je 38 lesenih in 846 kovinskih. Orgle so enomanualnez 58 tipkami in pedalom z 18 tipkami. Vse je spravljeno v orgelski omari. Zapis na lesni pregradi pove, da je orglar Ivan Lipuščik s Pečin pri Tolminu popravil orgle leta 1909. Pozneje so orgle obnavljali tudi drugi, toda šlo je za manjša popravila, ki so v resnici obubožala orgle, ker so piščali odstavljali ali pa zamašili registre. Sedanjo temeljito prenovo z nadomestitvijo novih piščali, obnovo starih in izpopolnitev manjkajočih registrov je opravil orglar Sandro Nor-bedo iz Milj. Prenovo orgel smo lahko izvedli s pomočjo deželnega prispevka za kulturne dobrine, nekaterih župljanov in dobrotnikov.
V pričakovanju na Božič in na novo tisočletje bodo zgoniške orgle spet zadonele v svoji prvotni melodiozni lepoti.
KNJIGE ZA LETO 2000
JADRANSKI KOLEDAR IN NOVOSTI PRIZTT
Založništvo tržaškega tiska je v prejšnjem tednu predstavilo nekaj svojih najnovejših izdaj ob koncu iztekajočega se leta. Gre predvsem za vsakoletni Jadranski koledar in njegovo zbirko, ki soju predstavili v sredo, 15. t.m., v Tržaški knjigarni v Trstu. pa tudi za dvojezični izbor poezije Miroslava Košute z naslovomMe-moria delcorpo assente (Spomin odsotnega telesa), ki je izšel v sozaložbi ZTT in Kulturnega konzorcija s Tržiš-kega. Predstavili so ga v petek, 17. t.m., v kavarni San Marco v Trstu.
Jadranski koledar za leto 2000 je uredil Ace Mermolja, med avtorji prispevkov pa je večje število mladih in doslej manj znanih imen. V koledarju so objavljeni trije intervjuji: z astro-nominjo Margherito Hack, s filozofom Slavojem Žižkom in z beneško-slovenskim duhovnikom msgr. Pas-kvalom Gujonom. Dalje je v Jadranskem koledarju mogoče zaslediti vrsto poljudoznanstvenih, zgodovinskih in drugih člankov.
V	letošnji zbirki Jadranskega koledarja je izšla tudi knjiga Bojana Brezigarja Knjige v samokolnici. Knjiga je nekakšne vrste potovanje skozi evropske narodne manjšine. Gre za 21 celot - ki jih avtor imenuje kar zgodbe v katerih je prikazan predvsem
stik posameznika z ljudmi in njihovim okoljem. Osrednja misel knjige
-	je še dejal na predstavitvi v Tržaški knjigarni Marko Kravos - je ta, da je dragoceno biti manjšinec, ker je to posebna vrednost. Knjigo označuje privzdignjena pisava, ki pa je istočasno zelo berljiva in prijetna. Sam avtor pa je dejal, da z njo ni hotel dati nobenih lekcij, je pa nakazal nekaj idej, iz katerih se lahko črpa. V knjigo je dal nekaj več živih dogodkov, nekaj več življenja ljudi in življenja posameznikov, ki se dan za dnem trudijo, da bi položaj manjšin izboljšali, in če seje v Evropi v zvezi z manjšinami nekaj spremenilo, je to ravno po zaslugi takih ljudi. S to knjigo je Brezigar po lastnih besedah hotel potegniti tako tudi črto pod neko obdobje, ki se je zaključilo in je bilo zaznamovano z negativnim odnosom do manjšin.
Knjiga Memoria del corpo assente pa je v bistvu antologija pesniškega dela Miroslava Košute. Košutove pesmi je prevedla Daria Betocchi (ki je za svoje prevajanje Košutove poezije leta 1995 prejela Kosovelovo nagrado tržiškega kulturnega konzorcija). Uvodno besedo je prispeval prof. Elvio Guagnini, ki poučuje italijansko književnost na tržaški univerzi, kritični esej pa napisala prof. Marija Pirjevec, ki poučuje slovensko književnost na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu. Antologijo je z ilustracijami opremil Klavdij Palčič.
ZTT torej prehaja v leto 2000 s tremi svežimi knjigami, ki bodo gotovo v veselje širšemu krogu bralcev. -------------IŽ
BOŽIČNI STIHI
ADVENTNA PESEM
Razdejanje vetra na obrobju gmajne.
Sneg v kotanjah se izteka
v čas pričakovanja.
Gazim gmajno, gazim travo, ki ožgana od poletja trudna lega v zavetje leta.
Na obzorju Novo se poraja.
Tiho, voljno v brezvetrju sameva moja kraška gmajna.
Bruna Pertot
VENITE, ADOREMUS
Prav tiho se zemlja obrača, se gosto mrači, in kot da so dana
nam krila, hitimo na pot vsi,
ki nas žene srce:
milijoni in tisoči
z lučjo v rokah zdaj romamo tja, kjer se v tej noči
nebo nam odpre.
Ob grmu gorečem, ki ne izgori, srce bomo greli, zamaknjeni v zvezdo in pesem nebes, bomo z angeli peli.
In o polnoči, ko dopolni se čas,
stopila bo Mati nebeška med nas, sijoča in zrela in svetel, žareč
bo Njen kozmični sad.
"Naj vas ne bo strah,
poglejte zdaj k meni, kaj nosim na svojih deviških rokah.
Postavljen je v znamenje vsem,"
poreče
Marija.
"Je komajda rojen, in že izteguje se k vam v objem moj mali Mesija.
Prišel je, sveti, sveti, trikrat sveti, le v Njem vam je obstati
in preživeti." -------------
RAZSTAVA GRAFIK GORIŠKEGA UMETNIKA V TREVISU
FRANCO DUGO, NOSTALGIJA
PO LEPEM
JURIJ PALJK
Pred kratkim so v lepo obnovljeni palači Casa dei Carraresi vTre-visu odprli razstavo grafičnih del goriškega umetnika Franca Duga, ki v lepih prostorih, kjer je do 6. januarja prihodnjega leta na ogled tudi odmevna razstava Od Cezan-na do Mondriana, razstavlja grafične liste, ki so nastali med leti 1989 in 1999. Ob razstavi je izšel pri založbi Linea d'ombra Libri iz Coneglia-na razkošen katalog, v katerem so zbrane vse reprodukcije razstavljenih grafik, medtem ko je zapis razstavi na pot napisal znani italijanski izobraženec in esejist Enzo Sici-liano, ki goriškega umetnika uvršča med velike ustvarjalce Srednje Evrope in o njem trdi, da je izrazit predstavnik "človeka-umetnika, ki prihaja z Vzhoda". Likovni kritik Mar-co Goldin pa je v katalog napisal zapis o pretresljivi Dugovi grafiki večjih dimenzij Snemanje s križa, zapis, v katerem tudi pozdravlja Dugo-vo vrnitev k jedkanicam, suhim iglam, akvatinti in nasploh grafičnemu listu, risbi po večletnem obdobju, v katerem je ustvarjal predvsem s pasteli.
Franco Dugo predstavlja vTrevisu izbor grafik, ki so nastale v njegovem ateljeju pri Rdeči hiši v zadnjem desetletju in so odraz vrhunske ustvarjalne tehnike in dobrega tiska, za katerega je umetnik poskrbel s pomočjo Corrada Albicocca v znani tiskarski delavnici v Vidmu. Tako nam umetnik ponuja na ogled nekaj svojih že tipičnih motivov, med katerimi moramo omeniti portret vsaj enega od njegovih učiteljev: Rembrandta, na čigar delo se slikar in grafik zavestno in podzavestno navezuje pri svojem likovnem ustvarjanju. Sicer pa nas Dugo tokrat preseneča z nizom odličnih Križanih in s Snemanjem s križa ter presenetljivo Križano ženo. Predvsem Snemanje s križa je pretresljivo že zaradi velikih dimenzij, saj gre za zares velik, pokončen grafični list, tako da sta dva grafična lista s podobo Križanega, ki merita meter v višino in 70 centimetrov v širino, kar nebogljena grafična lista v primerjavi z osrednjim umetniškim delom.
Upamo si namreč zapisati, da je Snemanje s križa osrednja grafika, ki nam jo Dugo daje v pogled in gotovo zadnje večje umetniško delo, ki ga je umetnik napravil z njemu lastno zavezanostjo risbi, detajlu in dovršeni tehniki, pa naj gre za jedkanico, suho iglo ali akvatinto. Kot da bi se s svojimi dosedanjimi odličnimi grafičnimi deli, na katerih je Dugo od vedno upodabljal človeško telo, umetnik samo pripravljal na upodobitev enega temeljnih motivov zahodne u-
KRIŽANI, SUHA IGLA, 1999
metnosti in človeštva nasploh. Njegova Križani in Snemanje s križa sta namreč pretresljivi umetniški upodobitvi večnega motiva človeškega trpljenja in obenem metafora o minljivosti človeškega, ki kar kliče po preseganju vsega umrljivega, kar kliče po Božjem in Večnem.
Prav o teh stvareh pa govorijo tudi druge Dugove grafike, na katerih u-metnik gledalcu ponuja svoje ciprese, svoja drevesa in svoje "duhovne pokrajine", če lahko tako poimenujemo njegove krajinske vedute, kjer boleče deluje vseprisotna odsotnost člo-
veškega in človeka, kateremu pa so namenjene. Francu Dugu uspe s svojimi grafikami pričarati pred človeka tako pokrajino, kjer je prisotna predvsem globlja melanholija, nostalgija po Večnem in Lepem, a je še kako prisotna zavezanost življenju in lepemu v njem. Umetnikova vraščenost v našo stvarnost se kaže v njegovem lahkotnem u-prizarjanju pokrajine v burji, kjer je burja uprizorjena z odločnimi in nemotečimi črtami, ki bičajo pokrajino. Poglavje zase pa je umetnikova grafika Človek kostanjev, kjer je Dugo upodobil človeka, ki s palico v roki odhaja v gozd, nepomemben, a vseeno del narave, ki jo najlepše upodabljajo goste veje kostanjev. Na drugem grafičnem listu pa je zopet taisti Človek kostanjev zazrt v kostanjeve veje, kot da bi bil presenečen nad njihovo pojavnostjo, kot da bi se šele na stara leta zavedel življenja, ki je v njih.
Franco Dugo je eden tistih sodobnih grafikov, ki so globoko in korenito zavezani risbi in formalnemu načinu upodabljanja lastnih pogledov na svet. Vsako njegovo delo je dragoceno tudi zaradi velikanskega dela, ki je za njim, saj je umetnik ure in ure ob matrici, da nam potem na grafičnem listu lahko zažari krošnja ali pokrajina v vsej svoji lepoti. Razstava grafičnih del v Trevisu pa nam govori tudi o tem, da na umetniškem področju Franco Dugo ni povedal še vsega, kar nosi v sebi.
ZADNJA KNJIGA PRIMORCA MARJANA TOMŠIČA
PRAH VESOLJA
KLARA KRAPEŽ
V	času, ko se zdi, da se dogodki hitreje odvijajo, da imamo vse premalo časa drug za drugega, kaj šele za branje, je tiskanje in izdajanje knjig svojevrstno doživetje. Morda je položaj nekoliko drugačen v prazničnih dneh, ko vendarle iščemo primerna darila za bližnje in se tako spomnimo tudi knjige, ki je lahko primerno darilo. Ena takšnih je lahko tudi nova izdaja Cankarjeve založbe iz Ljubljane, ki je primorskemu pisatelju Marjanu Tomšiču izdala kratke zgodbe, naslovljene Prah vesolja.
Zgodbe iz labirinta, kot nosi knjiga naslov, so po besedah urednika Zdravka Duše na neki način morda
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA želi prijateljem dobre knjige blagoslovljen Božič.
Blagoslovljen Božič vam želi
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
posebne iz čisto preprostega razloga. Izšle so namreč ob 60-letnici pisatelja in naj je naključje hotelo ali ne, zbranih jih je ravno 60.
Motivika zgodb, ki so lahko tudi nekakšne pravljice za odrasle, ne preseneča. Bralcu prinaša izročilo svetopisemskih prilik, nekaj exuperyjeve-ga duha malega princa, tu pa tam pa se zdi, kot da so vsaj nekatere stvari bile zapisane tudi že v Tomšičevem Norčku. Čeprav pisatelj sam trdi, da so zbrane pravljice sad njegovega iskanja v življenju in odzivanja na vsakdanje dogodke, se vendarle zdi, da katera izmed zgodb ne prinaša dovolj. Je že res, da čarobnega recepta na življenjske odgovore ni mogoče najti, so pa Tomšičeve zgodbe morda drugačne od drugih ponujenih izdaj na trgu, ker prav tega ne želijo ponujati. Čeprav o nekih presenečenjih ne moremo govoriti, pa je pisatelj med drugim večkrat poudaril, da zgodbe iz labirinta ne spadajo v new age literaturo, ki skuša prevečkrat ponujati zgolj neke navidezne rešitve na odgovore posameznika.
Predbožični čas je tisto obdobje, ko se skušamo umiriti in zazreti vase. Iskanje globljega pomena in smisla
v	vsakdanjih doživetjih je tisti magnet, ki nas vedno znova privlači. Knjiga Marjana Tomšiča Prah vesolja, zgodbe iz labirinta, je tako lahko drobna vzpodbuda, da tu pa tam izberemo katero izmed zgodb in jo preberemo. Zbrane pravljice se namreč ne ponujajo kot napisan roman, temveč kot posamezen zapis pisanega mozaika vsakdanjega življenja, ki ga je potrebno zajemati po majhnih požirkih. Likovna oprema, ki jo je zasnoval u-metnik Peter Abram, ponujene zgodbe lepo dopolnjuje.
GORIŠKI MUZEJ IN PQG
V	TEŽAVAH
Tako bi lahko najenostavneje povedali novico, ki je do nas prišla preko slovenske televizije. Minuli teden sta namreč ravnatelja obeh uglednih novogoriških inštitutov priredila v No-
vi	Gorici tiskovno konferenco, na kateri sta obrazložila, zakaj grozi Primorskemu dramskemu gledališču iz Nove Gorice in Goriškemu muzeju pomanjkanje denarnih sredstev za naslednje leto. Mag. Slavica Plahuta, ravnateljica Goriškega muzeja, in Sergij Pelhan, direktor Primorskega dramskega gledališča, sta na javnem mestu povedala, da grozi obema u-glednima slovenskima zavodoma v prihodnjem letu pomanjkanje denarnih sredstev za osnovno delovanje, in to predvsem zaradi nove slovenske zakonodaje, po kateri se večina finančnega bremena z dosedanjih obveznosti osrednje slovenske vlade prenese na občino Nova Gorica, ki pa je medtem postala veliko manjša, kot je bila pred leti in tako velikih denarnih obveznosti do omenjenih kulturnih ustanov sama ne zmore.
Ker se zavedamo, kako strateško pomembni sta za Slovenijo, in za Slovence v Italiji tudi!, obe kulturni ustanovi, smo mnenja, da bi morala slovenska vlada ugodno in v najkrajšem času rešiti njune finančne težave.
Bodimo jasni in odločno povejmo, da si Slovenija, ki je na pragu vstopa v Evropsko unijo, ne more privoščiti, da bi v Novi Gorici ošibila slovenski ustanovi, ki že sedaj igrata vidno vlogo z narodnostnega in državotvornega vidika, popolnoma drugo in veliko važnejšo vlogo pa bosta ustanovi imeli v trenutku, ko bo na Goriškem nastala nova evropska regija in bo takrat še kako odločilno imeti na lastnem narodnostnem teritoriju močne in utečene, strokovno usposobljene in svetu odprte državne ustanove. Tako Primorsko dramsko gledališče kot Goriški muzej sta namreč dva izjemno pomembna dejavnika utrjevanja slovenske identitete na Goriškem, kot tudi pomembna kulturna dejavnika na najbolj zahodni slovenski meji. Groza nas obhaja ob samem dejstvu, da bi iz utrjenega in tudi pri nas cenjenega in uveljavljenega Goriškega muzeja lahko dobili nekak novogoriški mestni muzej, ki se ne bi mogel niti zdaleč primerjati s sorodnimi muzeji v Gorici in na Goriškem v Italiji. Menimo, da je tudi za nas, Slovence v Italiji, izjemno pomembno, da se najde rešitev za nemoteno delovanje obeh javnih ustanov, tudi zaradi nas in našega obstoja v Italiji, saj je znano, da tako PDG kot Goriški muzej z veliko naklonjenostjo gledata na naše delo in nam rada priskočita na pomoč pri vsakodnevnem ohranjanju slovenstva v Italiji!
———— JUP
VSEM SVOJIM
PRIJATELJEM VOŠČITA
SKLAD MITJA CUK
IN VZS MITJA CUK
VESEL BOŽIC IN SREČNO LETO 2000!
NA KROMBERKU
ODPRTJE RETROSPEKTIVE SLIKARJA RUDIJA PERGARJA
V	soboto, 18. t.m., so na gradu Kromberk pri Novi Gorici slovesno odprli retrospektivno razstavo goriškega slikarja Rudija Pergarja, rojenega leta 1936 na predmeji in živečega na Trnovem. Na ogled je skupno 139 del, med katerimi prevladujejo oljne in akrilne slike, razstavljene pa so tudi grafike, akvareli, tempere in risbe. Razstava je zasedla kar devet prostorov in dvoran kromberškega gradu, ki je tako za daljši čas zelo spremenil notranjo podobo. Ob tej slovesnosti so se zaključila tudi druga pomembna dela v gradu in ob njem. Grajski kompleks je dobil še novo, večje parkirišče, v notranjosti stavbe pa so začeli delovati novi sistemi za osvetlitev, ogravanje in hlajenje. Grad Kromberk je opremljen tudi s sodobnimi protivlomnimi in protipožarnimi napravami v skladu z evropskimi predpisi. Retrospektivna razstava Rudija Pergarja je odprta po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure (za najavljene skupine tudi izven urnika).    ' ■ v.
V	TRSTU
JANUARJA FILMSKI FESTIVAL ALPE ADRIA
Od 15. do 22. januarja 2000 bo v Trstu potekala enajsta izvedba filmskega festivala Alpe Adria Cinema v sodelovanju s predsedstvom italijanske vlade, z deželo Furlanijo-Julijsko krajino, občino Trst, vladnim komi-sarjatom za F-Jk in pokrajino Trst. Festival Alpe Adria Cinema je že od svojega nastanka posvečen filmski produkciji iz Srednje in Vzhodne Evrope in želi prikazati različnost in izvirnost umetniških poti in teženj avtorjev s tega področja. V okviru letošnje izvedbe festivala bodo vsi dolgome-tražni filmi, ki so nastali v dveletju 1998/99 in ki jih bodo vrteli na letošnjem festivalu, tekmovali za Nagrado Trst (Premio Trieste) v znesku 10 milijonov lir. Enako velja za kratko-metražne filme, ki pa bodo tekmovali za nagrado Sredozemski laboratorij (Laboratorio Mediterraneo) v znesku treh milijonov lir.
Enajsti festival Alpe Adria Cinema bo sestavljalo šest sklopov: v prvem sklopu bo predstavljenih šest filmov, ki so bili proizvedeni v letu 1999 v državah bivšega vzhodnega bloka in bivše Jugoslavije; drugi sklop bo obsegal ravno tako šest filmov, posvečenih filmski proizvodnji na športnem področju v času režimov bivšega vzhodnega bloka s posebnim ozirom na nogomet; tretji sklop bo predstavljal dobrodošlico letu 2000 s poklonom madžarski režiserki lldiko Enyedi (vrteli bodo njen filmS/mon Magus) in tadžiškemu režiserju Bakhtjaru Khudojnazarovu, čigar film LunaPa-pa bo tudi odprl festival; v četrtem sklopu se bodo spomnili petdesete obletnice Akademije za umetnost, film in gledališče iz Budimpešte; peti sklop bo obsegal večje število krat-kometražnih filmov, dokumentarcev idr. v znamenju mlade in samostojne produkcije; šesti in zadnji sklop pa bo posvečen retrospektivi zlasti makedonskega filma, pri tem pa bodo začeli pregled romunske, grške in bolgarske filmske produkcije in predstavili nekaj najnovejših proizvodov jugoslovanskega, hrvaškega, albanskega in turškega filma. Ta sklop, ki so mu dali naslov Verige.
9
ČETRTEK
23.DECEMBR/
1999
10
ČETRTEK 5. DECEMBRA 1999
DANEV
praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih kanalov z vodnim pritiskom, vzdrževanje in popravila čistilnih naprav
OPČINE - Narodna ul. 46/2 Tel. 040 211336 - 213592 Fax 040 214802
Saraoc —
^	UUlj	božične
praznike in srečno
PREČNIK 1/B, tel. 040 200871 Novo leto 2000
GOSTILNA
ar d o C
YymmaUe
želi svojim cenjenim strankam vesel Božič in srečno Novo leto
JAZBEC
Pekama - slaščicama NABREŽINA 98, tel. 040 2001 74
SCaščičarna
'Parfait, mousse in Hladne torte, čokoladni izderi vseh vrst, nepremagljive skušnjave v vseh letnih časih
ZAPRTO OB NEDELJAH POPOLDNE IN PONEDELJKIH OPČINE -Proseška ul. 2, tel. 040 213055
Bar-Buffet-Pizzeria
»RIN0«
Korošec M. & Kuzmič D.
OPČINE - Narodna ul. 65, tel. 040 213821
Slaščičarna in pekarna
JERIAN
želi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto 2000
TRST - Istrska ul. 16, tel. 040 638446
TRŽAŠKA KRONIKA
TISKOVNA KONFERENCA TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV
TRŽAČANI OPTIMISTIČNO GLEDAJO NA PRIHODNOST
Nedavna raziskava specializirane družbe SWG je pokazala, da sta optimizem in odprtost pri Tržačanih prisotna v večji meri kot pri ostalih italijanskih državljanih. V gospodarstvu gre beležiti rahlo izboljšanje
Rezultate raziskave so predstavili na tiskovni konferenci tržaškega združenja industrijcev ob koncu leta, ki je bila 18. decembra na sedežu združenja. Družba SWG, ki je na področju raziskovanja in anketiranja precej znana in ugledna, je v dneh od 3. do 5. t.m. opravila anketo, ki je zaobjela 800 prebivalcev Trsta, starih od 18. leta naprej. Krepka, v nekaterih primerih celo
velika večina anketirancev je pokazala precejšnjo naklonjenost do širitve Evropske zveze na države Srednje in Vzhodne Evrope. V prvi vrsti je mišljena tu Slovenija, katere vstop v EZ bi za 50% vprašanih predstavljal korist za Trst, za 40% pa ne. Večina vprašanih se je tudi pozitivno izrekla o investicijah, ki bi jih v Trstu naredila druga italijanska in tudi tuja podjetja. Večina je
tudi naklonjena mobilnosti delovne sile in je tudi pripravljena na podjetniško tveganje. Kar se tiče institucij, Tržačani veliko bolj zaupajo krajevnim upravam in ustanovam kot pa deželi in državi; z zaupanjem gledajo na Evropo in so pripravljeni na velikev stvari, na velike investicije. Če upoštevamo te rezultate, je bilo slišati na tiskovni konferenci, na kateri sta spregovorila predsednik tržaških industrij-
NACRTI DRUŽBE B. PACORINI
Družba B. Pacorini d.d. iz Trsta je prvi logistični operater na področju kave v Italiji in na svetu in zaobjema približno polovico blagovnega prometa v tržaškem pristanišču ter je prisotna na italijanskem in svetovnem tržišču.
V prejšnjem tednu je družba predstavila nekaj načrtov in dosežkov, do katerih je prišlo pred kratkim. Gre zlasti za načrt o preureditvi skladišč št. 69 in 71 v novem delu tržaškega pristanišča. Tam
naj bi nastala nova struktura za praznjenje kontejnerjev s kavo, ki bi bila opremljena z najsodobnejšo tehnologijo. V celoten projekt namerava družba investirati 3 oz. 4 milijarde lir. V načrtu je tudi izgradnja novega sedeža družbe, katerega del bi bil namenjen izključno formaciji.
Sicer je družba Pacorini tudi vstopila v grupo Clerici Logistic Group z nakupom 40% njenih delnic. Grupa Clerici je liderska družba na
področju logističnega urejanja na področju trgovine s sadjem, zelenjavo in drugimi kvarljivimi proizvodi. Družba Pacorini bo prisotna tudi v pristanišču v Genovi, medtem ko je že prisotna v pristanišču Vado Ligure z investicijo v genovsko družbo Multiterminal. V letu 2000 namerava družba odpreti nov sedež v severni Evropi (verjetno na Nizozemskem). Za družbo je tudi važno, da je prisotna v črnogorskem pristanišču Bar, predvsem v luči načrtov za obnovo Balkana. ----------i ž
cev Federico Pacorini in predstavnik družbe SWG dr. Ver-de, potem gre za dokaz, da se rušijo določeni stereotipi v zvezi z domnevno zaprtostjo in pesimizmom Tržačanov. Ta tržaška "posebnost" postopoma ugaša in se vedno bolj utrjuje ozračje strpnosti in sprave med raznimi tržaškimi komponentami.
Tudi na gospodarskem področju je bilo v letu 1999 zabeleženo rahlo izboljšanje. Ob koncu novembra je bilo v seznamih oseb, ki iščejo zaposlitev, vpisanih 10.400 ljudi, se pravi manj kot lani. V letošnjem letu je število zaposlenih naraslo za 660 oseb (vseh zaposlenih na Tržaškem je 88.281). Tudi industrijski sektorje beležil rahel porast zaposlenih (trenutno je v industriji zaposlenih 16.500 oseb). Tržaška industrija šteje 358 v glavnem malih in srednjih podjetij, v prihodnjem letu pa se bo posvetila intenzivni promociji. Gre torej za sicer rahlo izboljšanje, a po toliko letih nazadovanja tržaškega gospodarstva je to vendarle zelo dober znak. Trst ima po besedah predsednika industrijcev Pacorinija velik gospodarski potencial v različnih sektorjih, ki pa se morajo nujno povezati v mrežo. Eno od področij, ki so ga začeli koristiti v večji meri kot doslej, je na primer področje turizma.
IZ
PUBLIKACIJA SKUPINE 85
POGLEDI NA TRST V TRETJEM TISOČLETJU
Protanoni - U Trieste del terzo mJlennk) Popka! na Trat v	feoCte$u
GRUPPO 85 SKUPINA
Skupina 85 pripravlja vsako leto publikacijo, ki je na razpolago njenim članom. Tokrat so se pri skupini odločili, da bodo publikacijo razširili v javnosti, tako da bo na voljo tudi v knjigarnah. Posvečena je viziji, kakšen naj bi bil lahko Trst v prihajajočem tisočletju. Tako je pri založbi Hammerle izšla dvojezična knjižica z naslovom Proiezioni - La Trieste
del terzo millennio oz. Pogledi na Trst v tretjem tisočletju. Publikacijo so predstavili 17. t.m. v prostorih tržaškega županstva, o njej pa so spregovorili predsednica Skupine 85 Pa-trizia Vascotto in tržaški župan Riccardo llly pa tudi nekateri avtorji prispevkov, in sicer Ivan Verč, Marko Kravos, Pavle Merku, Roberto Dede-naro in Paolo Privitera.
	1 1	
	pm fm	
	* <		
		
		
Avtorji so, poleg predsednice, ki je napisala uvodne misli, župan llly, podžupan Da-miani, škof msgr. Ravignani in vrsta uglednih osebnosti iz
sveta kulture, znanosti in časnikarstva: poleg že omenjenih še CristinaBenussi, Bojan Brezigar, Manlio Cecovini, Pavel Fonda, Margherita Hack, Predrag Matvejevič, Boris Pahor, Mario Quaia in Fabio Nie-der. Gre za različna, tudi kritična, razmišljanja o perspektivah Trsta v novem tisočletju, ki pa bodo po mnenju pobudnikov prispevali k skupni gradnji perspektive sožitja med Italijani in Slovenci. Gre torej za različna gledanja, ki imajo skupen cilj. S tem pa je Trst postal, vsaj kar se razmišljanja tiče, moderno mesto.
SLOVESNOST PRI NOVEM SV. ANTONU
SPREJEM BETLEHEMSKE LUČI
Luč miru, ki jo v božičnem času iz Betlehema ponesejo po celem svetu, je prispela tudi na Tržaško. S slovesno in občuteno versko svečanostjo so jo verniki, med njimi številni mladi, pričakali v soboto, 18. decembra, v cerkvi Novega sv. Antona. Tam je stekel slovesni
obred, ki ga je vodil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani ob prisotnosti številnih predstavnikov slovenskih in italijanskih tržaških skavtov in skavtinj. Ti bodo ponesli betlehemsko luč miru na domove, v ustanove, podjetja, potrebnim ljudem idr.
OTTICAOPTIKA
želi vesele božične praznike in srečno Novo leto 2000
OPČINE- Narodna ul. 47, tel. 040 21 3957
ŽELEZNINA
TERČON
NABREŽINA 124, tel. 040 200122
Cvetličarna	želi	vsem
odjemalcem II r	|	veselja	polne
hofi javi ne
novoletne
praznike
TRST - Istrska 8/b, tel. 040 763856
ODKRITJE SPOMENIKA
V	MATICI IN ZAMEJSTVU JE TIGROVSTVO ŠE VEDNO PREMALO OVREDNOTENO
IVAN ŽERJAL
Dne 3. novembra 1929 so se v jami pod pečino v gozdu Salcer blizu Padrič sestali voditelji TIGR-a, načelniki srenj, celic, med njimi znana imena kot npr. Danilo Zelen, Tone Černač, Ferdo Bidovec, Franjo Marušič in drugi. Do sestanka je prišlo kmalu po ustrelitvi Vladimira Gortana v Pulju; takratna odločitev, da se nadaljujejo borba oz. gverilske akcije, pa je imela daljnosežne posledice. Kot je v nagovoru dejal tajnik društva TIGR Karlo Kocjančič, je sestanek leta 1929 v gozdu Salcer pomenil za tržaške tigrovce tisto, kar je za pomenil zgodovinski sestanek leta 1927 na Nanosu. V spomin na tisti dogodek so se prireditelji nedeljske slovesnosti odločili, da na začetku steze, ki vodi do pečine, kjer je bil sestanek, postavijo trajno o-beležje, ki bo spominjalo mimoidoče na tiste težke čase. Spomenik je delo obrtnika Verginelle s Proseka, kamen in zemljišče pa je dala na razpolago Gozdna zadruga s Padrič. Odkritja spomenika - to je bila prva tovrstna slovesnost v spomin na tigrovce v zamejstvu - se je kljub kislemu vremenu udeležilo precejšnje število ljudi; prisostvovali so tudi kulturnemu sporedu, ki so ga oblikovali godba na pihala Viktor Parma iz Trebč pod vodstvom Leandra Pega-
V nedeljo, 19. t.m., so v gozdu Salcer pri Padričah odkrili spominsko obeležje ob 70-letnici tamkajšnjega sestanka voditeljev organizacije TIGR. Slovesnost sta priredili Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi in Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske pod pokroviteljstvom SKGZ in SSO.
/
na in združeni zbori Slovan s Padrič, Skala iz Gropade in Lipa iz Bazovice pod vodstvom Sveta Grgiča.
Po besedah slavnostnega govornika prof. Jožeta Pirjevca je z odločitvijo, ki je padla na tistem sestanku pred 70 leti, in sicer da se nadaljuje borba, prišlo do neke cezure v zgodovini ne samo primorskih Slovencev, ampak Slovencev nasploh. Slovenci smo namreč bili stoletja v službi tujih gospodarjev, takrat pa smo prvič vzeli orožje v roke v boju za svojo pravico. S tem smo nakazali razvoj
slovenskega naroda, ki je doživel svoj višek med drugo svetovno vojno. Vendar po mnenju prof. Pirjevca do danes tista borba tigrovcev ni bila še dobro ocenjena. Prejšnji komunistični režim v matični domovini je vlogo tigrovcev zamolčeval oz. tigrovce celo preganjal. Danes zgodba ni drugačna, saj je vloga te primorske narodne revolucionarne organizacije v njenem boju proti fašizmu še vedno marsikdaj zamolčana, tako v Sloveniji kot v zamejstvu. Zato ne bi bilo čudno, če bi tudi v naši sredi kdo gledal na ne-
deljsko slovesnost kot na srečanje nostalgikov in nacionalistov. To pa bi ne bil dober znak za našo skupnost.
Kot že rečeno, je bila nedeljska slovesnost prvo odkritje spomenika tigrovcem v zamejstvu in hkrati tudi zadnja pobuda društva TIGR v letu 1999. Vrsta drugih pobud, s katerimi nameravajo primerno obeležiti in ovrednotiti vlogo TIGR-a, bo stekla prihodnje leto. Med drugim bodo postavili spominsko ploščo dr. Ivanu Mariji Čoku na njegovi rojstni hiši.
MLADINSKA DEJAVNOST V TRSTU
KLUBOVCI IN MOSPOVCI ZAORALI V ZIMSKO SEZONO
BREDA SUSIC
V	novi sezoni poteka delovanje v Slovenskem kulturnem klubu in pri Mladih v odkrivanju skupnih poti po interesnih krožkih, ki so zaživeli meseca oktobra. Obenem pa se vsako soboto zvečer srečujejo mladi v Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti na večerih, ki so večkrat lahkotnejšega značaja, včasih pa -.se tudi poglobijo v kako zahtevnejšo temo. V soboto, 11. t.m., so se klubovci zbrali na
občnem zboru, na katerem so izbrali nove odbornike in določili smernice delovanja v novem letu. Predsednik SKK bo še naprej Rok Oppelt. Prav tako ostajata na svojem mestu tajnik PeterJevnikar in blagajničarka Staška Cvelbar. Jasna Simčič zapušča podpredsedniško mesto, saj je lani maturirala, tako da po pravilniku SKK letos ne sme več opravljati odborniškefunkci-! je. Za reklamo bo še naprej skrbel Iztok Cergol, podobni službi pa seje moral odpove-
dati Edvin Bukavec, ker je tudi on že maturiral. V odbor sta bili sprejeti še dve mlajši članici, in sicer Sara Magliaca-ne in Urška Daneu.
V	ponedeljek, 13. t.m., sta se dva predstavnika SKK Rok Oppelt in Goran Floridan ude-ležila srečanja v Postojni med člani krožkaOZN, ki deluje na tamkajšnji srednji šoli in s katerim ima SKK že dolga leta plodne stike, in slovenskimi dijaki iz Koroške. Na srečanju ! sta predstavljala slovensko mladino s Tržaškega. Zadnjo
, soboto pred božičnimi prazniki so v klubu predvajali Spielbergovo uspešnico Egipčanski princ. Risani film obravnava svetopisemsko zgodbo Mojzesa, in ker ima poduhovljeno tematiko, so ga odborniki kluba izbrali kot pripravo na Božič. Uvodno besedo je podal Matej Susič, poznavalec animiranih filmov.
Tako pri Mospu kot v klubu pa so se mladi že začeli pripravljati na Slovenija party, kulturno-družabno prireditev, s katero bodo 29. januarja v Etotelu Savoia Excelsior proslavili 8. obletnico mednarodnega priznanja samostojne Slovenije, in oljenem pozdravili prihod novega tisočletja.
SKLAD MITJA CUK: ŠKRAT ST. 7-8
OTROCI IN NASI L) E V MEDIJIH
Jesenska dvojna številka Škrata prinaša tudi tokrat vrsto zanimivih prispevkov. V prvi vrsti nadaljuje problematiko vedenja otrok in nasilja -tokrat v medijih. To je razvidno že v uvodnem Dvopičju Jelke Cvelbar; temu sledita še odlomek iz knjige Kar po domače Osipa Šesta in Simona
Preprosta, ki je izšla pri celjski Mohorjevi družbi leta 1994, nato intervju Vide Valenčič z Manco Košir. S to temo je delno povezan tudi prispevek psihologinje Neve Pahor o otrokovem govoru. Otrokov svet je naslov prispevka Jasne Merku o igračah. Če Škrat listamo še dalje, odkrijemo, da
so uredniki hoteli tudi počastiti blaženega Antona Martina Slomška, in sicer z originalnim intervjujem z blaženim, ki gaje prispeval pisatelj Alojz Rebula. Uredniki Škrata so se spomnili tudi dveh nedavno preminulih uglednih šolnikov in književnikov, prof. Nade Pertot (članek je napisala Diomira Fabjan Bajc) in pesnika prof. Vinka Beličiča.
V	Škratu odkrijemo tudi lastnosti in skrivnosti šipka, proti
koncu pa najdemo prispevka Vere Tuta Ban o igricah za boljši jezik in Petre Križman-čič za gibanje v igri za potrebe osnovnošolske športne vzgoje (ilustracije je prispeval Milan Lavrenčič). Čisto na koncu pa Dean Fraga, raziskovalec iz Združenih držav A-merike, piše o Amishih, znani verski ločini, ki zavrača skoraj vse, kar ponuja moderna družba.
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
VOŠČI VSEM PRIJATELJEM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. ZA VAŠA DARILA SMO VAM NA RAZPOLAGO DO 24. T.M. ZVEČER IN DO 31 . T.M. ZVEČER.
TRST - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040 635954, fax 040 635969 E-mail: tklibris@tin.it
potovalna agencija
AURORA
Ulica Milano 20 - 34122 Trst tel. 040 631300 - 040 630261
11
vašo draguljarno
anni
malalan
----- 4^^
Opčine - Narodna ulica, 28 - Tel. 040211465
ČETRTEK
23. DECEMBRA
1999
Zlatarna
* /)rr//c -
želi vsem strankamveselBožič
TRST -Ul. Mazzini 51/a
POHIŠTVO
vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesele božične praznike
TRST - Ul. S. Cilino 38, tel. 040 54390
t-m-t nuova	•
Tecnoutensili
MS
Norma Tretjak & C.
ŽELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA POLJEDELSTVO
OPČINE - Proseška 7, tel. - fax 040 212397
import/export
vošči vsem strankam vesel Božič in srečno Novo leto 2000
TRST - Ul. Cellini 2
TRŽAŠKA KRONIKA
PRI PADRIČAH
TRŽAŠKA KRONIKA
USTANOVITEV S PO RTNO - KU LTU RN EG A DRUŠTVA ROJANSKI KRPAN
12
ČETRTEK 23. DECEMBRA 1999
OBVESTILA
PRI UPRAVI Novega glasa v Trstu, ul. Donizetti 3, četrto nadstropje, tel. 040 365473, so na razpolago programi potovanja v Egipt. Čas za vpis je do 30. decembra letos. Pri vpisu je treba dati na račun
300.000	lir. Vpišite se čim-prej!
MLADINSKI DOM in župnija Boljunec prirejata v soboto, 8. januarja 2000, ob 20. uri v župnijski cerkvi Koncert božičnih pesmi. Nastopili bodo: Mladinska vokalna skupina Vesela pomlad z Opčin, domače cerkvene pevke in tam-buraška skupina Slovenskega kulturnega društva France Prešeren. Božično misel bo podal g. Dušan Jakomin.
DAROVI
ZA NOVI glas: Stanislava Žerjal 30.000 lir.
ZA CERKEV v Bazovici: v spomin na pok. svakinjo Nino Stopar daruje Andrej Stopar
50.000 lir; ob spominu na pok. Nino Stopar Zora Pelan
50.000 lir; Zelka Križmančič
50.000 lir; v spomin na svoje pokojne Marc darujeta družini Križmančič in Micali
50.000 lir; v spomin na svoje pokojne Marc darujejo Marija, Ladko in Cvetka 50.000 lir; Ema Križmančič za cerkev
50.000 lir.
ZA OKNA na župnišču v Mavhinjah so darovali: N.N.
100.000 lir; N.N. 150.000; N.N. 50.000; N.N. 200.000; N.N. 200.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000;
N.N. 100.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000; N.N. 50.000 lir.
ZA CERKEVv Mavhinjah: ob krstu Gabrijela Terčona starši in svojci 400.000 lir.
ZACERKEVvGropadi: druž. Kalc, Gropada 64, 50.000 lir.
ZA CERKEV na Pesku daruje Branka Cervani vd. Fidel
50.000 lir.
V	SPOMIN na Milka Cibica darujeta Marica in Pepko
50.000 lir za ZCPZ.
ZA CERKEV v Nabrežini: namesto cvetja na grob drage ge. Marije Zavadlal daruje Vera Pertot 50.000 lir; Ida
50.000, it. skavti 50.000, N.N.
10.000, Ukmar 10.000, Cia-batti 35.000, Zavadlal 70.000, Jazbec-Pertot 35.000, Kosmi-na 150.000, Breda Gruden
200.000, Sokol 200.000, Stepančič 100.000, Rudež 20.000, Pahor 35.000, Kakeš 100.000, Petelin 70.000, N.N. 10.000, Harej 35.000, Kojanec 35.000.
DEVINSKI ZBORI
vabijo na
TRADICIONALNI KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Nova štivanska cerkev, Štefanovo ob 17. uri.
Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere članke objavili prihodnjič. Bralce prosimo za razumevanje. / ured.
' NOČEMO SE ZADOVOLJITI S TEM, KAR JE ROJAN DANES"
ANDREJ MAVER
Gre za poseben dogodek v kulturnem življenju zamejskih Slovencev, saj si je to pobudo zamislilo in izvedlo pet rojanskih fantov, ki so stari od 14 do 1 7 let in si torej že zaradi svojega poguma in odločnosti zaslužijo velike pohvale. Sklenili so, da ne bodo križem rok gledali, kako drsi kulturno življenje v Rojanu navzdol. Obisk nedeljske prireditve je dokazal, da pobuda ni naletela na gluha ušesa.
Kot je povedal predsednik društva Peter Verri, so do ideje o ustanovitvi novega društva prišli, ker jih je zelo prizadela ukinitev rojanske osnovne šole Bazoviških junakov, saj so vsi njeni nekdanji učenci in so se v njej naučili pisati in brati. Prvi sestanek odbora pobudnikov je bil 1. novembra letos, od takrat pa so imeli že 15 sestankov, pred nedeljsko prireditvijo so se dobivali skoraj vsak dan. Vseh pet fantov se je z navdušenjem lotilo dela in si tako razdelilo funkcije: predsednik Peter Verri, podpredsednik Niko Štokelj, koordinator Rajko Dolhar, blagajnik Luka Peric in tajnik Matej Rebula.
Vezna nit nedeljske prireditve je bila bogata zgodovina slovenske skupnosti v Roja-
V Marijinem domu v Rojanu je bil v nedeljo, 19. t.m., poseben večer. Ustanovili so namreč novo društvo: športno kulturno društvo Rojanski Krpan, katerega glavni cilj je preporod slovenstva v Rojanu.
I
nu. Povezovalec programa Igor Pison jo je obnovil. Začel je pri ustanovitvi rojanske ljudske šole leta 1862 (leto kasneje je šola štela že 500 učencev), kmečke čitalnice, dekliške Marijine družbe in še precej drugih društev. V obdobju fašizma je društveno življenje nekoliko zamrlo, toda tudi Rojan je dal svoj doprinos antifašističnemu u-poru. Po 2. svetovni vojni je Rojan doživel nov razcvet, krivulja pa se je začela spuščati navzdol v 70. letih. E)no
BOŽIČNE MAŠE NA TRŽAŠKEM NA SVETI VEČER
Slovenske božične maše na sveti večer v Trstu in okolici bodo:
- ob 21. uri: v cerkvi Novega sv. Antona;
- ob 22. uri: v Rojanu, pri Sv. Vincenciju in v Skednju;
- ob 22.15: pri Sv. Jakobu;
- ob 24. uri: pri Sv. Ivanu (v stari cerkvici) ter v vseh o-koliških župnijah na Krasu in v Bregu.
Slovenska tržaška radijska postaja Radio Trst A bo letos prenašala polnočnico iz župnijske cerkve sv. Marije Magdalene v Bazovici.
ZAHVALA ZA ZNAMKE IN TELEFONSKE KARTICE
Dragi prijatelji misijonov, iskreno se vam zahvaljujem za vse znamke in telefonske kartice, ki sem jih prejel v tem letu za potrebe ljudi v misijonih. Prav je, da jim priskočimo na pomoč, zato se bo moja akcija še nadaljevala.
Obenem želim vsem blagoslovljene božične praznike in srečen prehod v novo tisočletje!
FRANC SAKSIDA UL. BIASOLETTO 125 34142 TRST
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA SE ZAHVALJUJE
Preden se čas prevesi v novo leto, bi se člani in članice Slovenske Vincencijeve konference v Trstu in Kluba prijateljstva zahvalili vsem, ki so nas podpirali pri našem udejstvovanju, pa naj bo to z darovi ali s predavanji, skiop-tičnimi slikami, filmi, s pojasnili na izletih...
Z denarnimi in drugimi prispevki smo nudili pomoč tukajšnjim potrebnim družinam in posameznikom, ki so včasih v res hudi stiski, pa tudi drugim. Primer: članice bar-
kovljanske konference že dolga leta pomagajo Karitas v Ajdovščini; začele so, ko so prišli tja prvi bosanski begunci. Zdaj pa nosijo razne potrebščine in denar, zlasti za otroke, v zatočišče za begunce s Kosova v Istrski ulici, ki ga oskrbuje tržaška škofijska Karitas.
Vsem iskren: "Bog povrni!"
Dobrotnikom, uredništvu in bralcem želimo blagoslovljen Božič in mnogo sreče v jubilejnem letu 2000!
ZA SVK NM
pa je slovenska rojanska skupnost dosegla letos, ko je bila zaprta osnovna šola, junija 2000 pa bo ista usoda verjetno doletela še rojansko srednjo šolo.
Pripovedovanje rojanske zgodovine so popestrili glasbeni vložki, za katere so poskrbeli harmonikaš Egon Tavčar, violinistki Daša Stanič in Martina Cunja ob spremljavi pianista Stefana Artesija in pevke Andrejke Možina ob spremljavi pianista Marka Sancina.
Rojanski kaplan msgr. Stanko Zorko je nekoliko bolj podrobno prikazal zgodovino Marijine družbe v Rojanu, ki jo je ustanovil Jakob Ukmar in je v začetku stoletja štela 200 članic. Spomnil je tudi, kako je prišlo do zgraditve Marijinega doma, za gradnjo katerega je deset let vsak mesec darovalo svoj prispevek 300 družin, ki so jih obiskovale Marijine družbenice. Dejal je, da kulturno delovanje v Rojanu ni nikoli zamrlo, niti v zadnjih letih. Svoj poseg pa je končal z nekaj številkami, ki niso najbolj spodbudne, saj je bilo v zadnjih letih med slovenskimi verniki v Rojanu 370 pogrebov, 8 porok in 13 krstov. "Tako žal ne bomo mogli obnoviti rojanske šole. Potrebujemo nove družine, ki bi
imele veliko otrok," je končal gospod Zorko, ki je Rojanske-mu Krpanu zaželel vso srečo.
Za njim je spregovoril tudi dolgoletni ravnatelj srednje šole prof. Pino Pečenko. Spomnil je na svoje dolgoletno delovanje v korist slovenske skupnosti v Trstu. Prepričan je, da rojanske šole letos niso ukinili, ampak samo zamrzni-
li	in da bo čez nekaj časa spet zaživela. Poudaril je, da moramo danes Brdavsa, ki nam grozi, premagati predvsem z umom in ne z mesarico, in dodal: "Ne samo mladi, vsi bi se morali danes angažirati, če želimo, da bomo lahko jutri v Trstu še govorili slovensko. Strniti moramo svoje vrste!"
Za mikrofon je nato stopil predsednik Rojanskega Krpana Peter Verri. V svojem posegu je spomnil, kako je do zamisli o društvu prišlo in kateri so njegovi glavni cilji in programi za naprej.
"Šole zdaj ne bomo mogli spet odpreti, saj demografske razmere tega ne dopuščajo. Naš cilj pa je preporod slovenstva v Rojanu. Hočemo se spet povrniti v čas, ko je bil Rojan kulturno središče Slovencev v Italiji. Nočemo se zadovoljiti s tem, kar je Rojan danes," je še dejal Verri.
Pozdrave novemu društvu so prinesli Vera Poljšak za SKD Barkovlje, Katja Volpi za SZSO-TSin Lučka Peterlin Su-sič, zadnja ravnateljica srednje šole Fran Erjavec. Pisne pozdrave pa so poslali SKD Primorec, SKD Grad od Banov, režiser Boris Kobal in znani fotograf Edi Šelhaus. Na koncu je bila na vrsti še slavnostna otvoritev društva. Simbolično je to naredil zadnji učenec šole Bazoviških junakov Kristjan Mezzaroba, tako daje prestrigel trak, ki ga je v rokah držalo vseh pet odbornikov društva.
Na koncu prijetnega večera je bila na vrsti še zakuska, med katero so odborniki zbirali tudi nove člane društva Rojanski Krpan.
UNIPOL BANCA
Dr. STOJAN PAHOR
Finančni svetovalec
* VARČEVALNI PROGRAMI ZA KOGARKOLI + INVESTICIJSKI SKLADI + POKOJNINSKI SKLADI + ZA VAROVALNIŠKI SKLADI * UPRAVLJANJE PORTFELJEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV + ŽIVLJENJSKA IN VSE DRUGE OBLIKE ZAVAROVANJ
_ _ is 040 371019, <£fci spahor@xnet.it W	TRST	-	Foro	Ulpiano	3
unipol internet: http//www.unipolbanca.it
st-
r
:?Jr
FIORI • CVETLICE
G) ar a
Ul. I. Gruden 48 Bazovica tel. 2265 17
SADJE - ZELENJAVA - BIO HRANA
SELF-SERVICE KATJA
Katja Fabrizi URNIK NON STOP OPČINE - Narodna ulica 46, tel. 040 21 1092
Restavracija-Pizzeria-Hotel ***snc
#\jfe ■
BAZOVICA - ul. Kosovel 3, tel. in fax 040 9220162 / 92201633
Pizzeria-Bar-Gostilna
PEČ NA DRVA »VETO«
NADA DEBENJAK in ERINO EABRIZI sne
zaprto ob torkih OPČINE - Proseška ul. 35, tel. 040 21 1629
GORIŠKA KRONIKA
SSk / VEČER V SOVODNJAH
PRVO SPRIČEVALO ZA UPRAVITELJE
Po šestih mesecih od obnovitve sovodenjskega občinskega sveta je sekcija SSk priredila srečanje, na katerem je ocenila delovanje domače uprave. Občinska sve-tovalcajulijan Ožbot in Peter Černič sta poskrbela za pravcato spričevalo, za katero je odgovorna po demokratičnem sistemu opozicija. Večer so nadalje priredili tudi zaradi pomanjkanja pretoka informacij med aktivisti in somišljeniki stranke, saj je medijsko poročanje o delu občinskega sveta zdaleč revno in nepopolno.
Načelnik svetovalske skupine Ožbot je v daljšem in podrobnem poročilu povzel pomembnejše tematike, o katerih so razpravljali na petih sejah, s tem da je poudaril pogosto nespoštljivo ravnanje odbora do demokratično izvoljenih predstavnikov opozicije. Problematike, ki so jih sprožili naši predstavniki v obliki dnevnih redov ali vprašanj, so bili pogosto edini način, da je lahko prišlo do soočanja o pomembnih resorjih, kakršen je npr. zdravstvo. Zupan in odborniki so se namreč radi vedli arogantno do sveta in delovali centralistično, tako da se je večkrat zgodilo, da so tri osebe sklenile pogodbe,
posojila, imenovale predstavnike v ustanove, ne da pri tem vprašale za mnenje svet.
Svetovalec Peter Černič je v štiri točke povzel glavne i smernice, na katerih gradi opozicija SSk svoje delovanje.
V	prvi vrsti gre za skrb za zdravo okolje: za to bodo vztrajali z interpelacijami o Mal-nišču, dokler ne bo prišlo do pozitivnega razpleta nedopu-| stnega stanja. Drugi temelj delovanja predstavlja skrb za kvalitetni razvoj socialnih storitev (npr. zdravstvo in verti-kalizacija slovenskih šol). V občinskem svetu je nujna potreba po političnem soočanju; na sejah se v glavnem razvija dialog med opozicijo in tremi predstavniki odbora, medtem ko so svetovalci večine v glavnem tihi. Demokratični sistem pa gradimo na jasnih pravilih in izvajanju za-1 konov. V ta namen sta svetovalca SSk zahtevala tudi sestavo pravilnikov komisij, ki so doslej delovale precej samovoljno. Veliko pozornosti i namenja SSk uveljavljanju slovenskega jezika na občini, i kateremu posveča uprava po-[ gosto premalo pozornosti, ko stopa v pogodbe za skupne servise z drugimi neslovenskimi občinami.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE
IZREDNI OBČNI ZBOR
Člani goriškega SSŠ so se 15. t.m. zbrali na izrednem občnem zboru na sedežu sindikata v ulici Malta, da bi v statut organizacije vnesli nekaj po najnovejši italijanski zakonodaji potrebnih dopolnil. Tako je bila formalno opredeljena nepridobitniška narava SSŠ in to, da se v primeru razpusta sindikata imovina porazdeli med nepridobitni-ške organizacije slovenske manjšine. Člani so tudi bolje opredelili pokrajinske in deželne organe za bolj usklajeno delovanje sindikata. Statutarne spremembe je pred
dnevi sprejela tudi tržaška veja organizacije, obe veji pa se bosta zbrali v naslednjih dneh na sestanku, da bi dokončno potrdili popravke in jih posredovali notarju.
Sredino srečanje je bila tudi lepa priložnost za počastitev pomembne življenjske obletnice prof. Albina Sirka, ki jo je bivši ravnatelj in zavzeti šolnik ter dolgoletni predsednik SSŠ praznoval pravna ta na dan. Zbrani člani so mu ob 80-letnici poklonili rože, pripravili torto in mu nazdravili še na mnoga leta. ----------HD
25-LETNICA ZAVODA SV. DRUŽINE
LJUBEZEN DO OTROK IN OSTARELIH
Prav tiho, kot je tiha prisotnost šolskih sester med nami, je šla mimo obletnica uradne otvoritve Zavoda sv. Družine. Dne 15.6.1974je nadškof Co-colin blagoslovil novi zavod,
100 LET ŠTEFANIJE ŠULIGOJ
V	Zavodu sv. Družine v Gorici bo ga. Štefanija Šuligoj na sveti večer praznovala stoti rojstni dan. Rodila se je v Lokovcu nad Čepovanom 24. decembra 1899. V družini je bilo pet deklet, ona je bila četrta. Doma je obiskovala ljudsko šolo in opravila pet razredov. Med prvo vojno so jih izselili in so bili v begunstvu v Gorenji Trebuši. Takoj po vojni, ko je bila stara 19 let, je šla služit v Gorico, kjer se je poročila in imela dve hčerki. Že 24 let je vdova, ker se je mož ponesrečil. Nikoli ni bila toliko bolna, da bi morala v bolnišnico. Še vedno ima bister spomin, opešal ji je sluh. Z naočniki pa še vedno rada bere. Ker je bila cerkvena pevka, tudi sedaj rada poje pesmi, ki soji znane. Ker slabo sliši, veliko moli, posebno rožni venec. Ima tudi molitvenik z velikimi črkami, ki ji ga je zapustila sestra dr. Močnika. Hodi sama, najraje brez palice, ker pravi, daje palica za "ta stare". Zanjo in za druge stare gospe skrbijo slovenske šolske sestre. Štefanija pravi: 'Tukaj sem, dokler me Bog ne pokliče!" Mi ji želimo, da bi še dolgo živela tako dobre volje, da bi še drugi m s svo-jim zgledom vlivala pogum.
JOŽKO KRAGELJ
goriški župan De Simone pa slovesno prerezal trak ob vhodu. Zavod je nastal na zemljišču, ki gaje odbor Sv. Družine daroval šolskim sestram, da bi na njem dobile novo zavodsko poslopje, saj njihov prejšnji zavod, slovensko sirotišče, ni več ustrezal vzgojnim in zdravstvenim potrebam.
Tako so šolske sestre sv. Frančiška lahko nadaljevale svoje poslanstvo ljubezni med nami. Zavod pomeni danes za slovenski živelj eno od temeljnih središč dogajanja v mestu, predvsem kar zadeva izobraževanje otrok, njihovo zdravo krščansko vzgojo, srčno in duhovno rast. Šestre so v veliko oporo zaposleni m staršem in šolskim vzgojiteljem. Ko vodijo otroke iz mešanih zakonov ali italijanskih staršev skozi osnovne težave ! slovenskega jezika, veliko prispevajo k širjenju in utrjevanju slovenskega jezika in slovenstva v mestu. Poleg tega so šolske sestre z letom 1967 prevzele tudi skrb za otroški vrtec v Števerjanu. Otroci so j dobrodošli gostje tudi poleti, ko se lahko v okviru Srečanj nekaj tednov sprostijo in po napornem šolskem letu nai-grajo na travnikih ob zavodu.
Zavodska pravila dopuščajo, da sme vodstvo poleg šolske mladine sprejemati tudi odrasle osebe, če so te v stiski. Tako je prvo nadstropje zavoda postalo Dom počitka za ostarele in bolehne žene. Sestre požrtvovalno skrbijo za njihove verske, zdravstvene in materialne potrebe, hi-| šni duhovnik pa jim nudi duhovno pomoč. Ob večjih praznikih prirejajo srečanja za o-S starele in bolnikez mašo, predstavo in zakusko. Sestre dajo gostoljubno na razpolago prostore tudi za druga srečanja.
Vsi, ki smo vsak dan deležni njihove dobrote in prijaznosti, se jim ob bližnjih praznikih iz srca zahvaljujemo, da opravljajo med nami svoje tiho, a dragoceno poslanstvo.
! Prav tako se s hvaležnosTjo spominjamo tudi sester Čudodelne Svetinje na Korzu. Vsem sestram v mestu voščimo blagoslovljen Božič. -----------HD
Dub/utJušJ] uii J-Ua
MARAŽ -SKARABOT
Gorica, Placuta 13, tel. 0481 531777 *
mni
RIVAPIAZZUTTA
Robertf^piacco Gorica, Placu^R^Ltel. 81 537070
DO
533190
Gorica
PEKARNA - SLAŠČIČARNA
VIATORI
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo, in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja, lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah.
GORICA-Tel. 0481 520905
Maxi
SUPfcRMtRCATO
Specializirana veletrgovina ... odličnimi mesečnimi ponudbami. Pričakujemo vas v Mošu pri Gorici.
N id m
T I S K A k N A
GORICA
JJI. Gregorčič 23 tel. 0481 522907 fax 0481 524447
KATOLIŠKA KNJIGARNA
■ knjige, revije ■ vse za šolo in pisarno ■ razne vrste papirja ■ sakralni predmeti, sveče
■ darila ■ plošče, kasete ■ igrače
GORICA - Travnik 25, tel. 0481 531407
DRAGULJARNA - URARNA - ZLATARNA
VIRGILIO BRATINA s.n.c.
Dolga in kvalitetna prisotnost, označujejo jo resnost, strokovnost, kompetentnost na področju trgovine.
Vesel Božič in srečno Novo leto 2000! TRŽIČ - Corso del Popolo 28, tel. 0481 410674
telet / S Q/
profesionalnost v tradiciji
S
'lirama - zlatarna
GORICA - Ul. Carducci 49, tel. 0481 535657
O
EGBHE
O
GRAFICA GORIZIANA S.N.C.
TISKARNA - OFFSET
GRAFICA GORIZIANA
GORICA - Ul. Gregorčič 18, tel. 0481 22116 - fax 0481 22079
POT
Ul. Raštel 19 tel. 0481 531884
TRGOVINE
OBUTVE
Ul. Raštel 7, tel. 0481 535162
K2 - Ul. Oberdan 7, tel. 0481 535520
OBUTVE ZA OTROKE
Ul. Raštel 8, tel. 0481 33465
GORI4^
SPAR
KOMAULI S.r.l.
VOŠČI VSEM KLIENTOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NO VO LETO 2000
GORICA - Ul. Don Bosco 169, tel. 0481 533093
13
ČETRTEK
23. DECEMBRA
1999
14
ČETRTEK 23. DECEMBRA 1999
GORIŠKA KRONIKA
OSNOVNOŠOLCI "OGRNILI" OSTARELE Z BOŽIČNO TOPLINO
ŠOLARJI, GLASNIKI MIRU IN LJUBEZNI
V sredo, 15. t.m., so se licenci OŠ Zupančič iz Gorice v spremstvu učiteljic napotili v Zavod sv. Družine. V tamkajšnji kapeli so poklonili prisotnim, ostarelim gostom zavoda in starejšim poslušalcem občuten nastop. Pod taktirko učiteljice Ketty Tabaj so z božičnimi motivi obredli “pol sveta". Seveda niso manjkale naše lepe blagozvočne božične melodije. Otroškemu nastopu je prisostvoval tudi starosta goriških duhovnikov, 92-letni msgr. Franc Močnik. V prvi vrsti pa je ganjeno poslušala voščilo in pesem za svoj stoti rojstni dan ga. Štefanija Šuligoj; šolarji soji podarili cvetje in izdelek iz gline, ki so ga sami izoblikovali. Mali koncert se je sklenil z najlepšimi željami za bližnje praznike. Šolarjem in učiteljem se je v imenu poslušalcev zahvalil prof. Martin Kranner.
Ucenci OŠ F. Erjavec iz Štandreža pa so v petek, 17. t.m., v jutranjih urah koledo-vali po domačih ulicah. S pesmijo in z recitacijami ter s prisrčnimi voščili so obiskali o-krog40 najstarejših vaščanov in jim poleg trenutka otroške spontanosti podarili sladki "panettone", rdeč božični cvet in voščilnico, ki so jo sami narisali. Lepo staro navado koledovanja je finančno podprl rajonski svet Štandrež, ki je pobudo vključil v Praznik miru in prijateljstva. Osrednji del le-tega - pri njem so sodelovali OS F. Erjavec, vrtec iz Štandreža, OŠ I. Rob iz Vrtojbe, OŠ G. Ferretti iz Rojc, PD Štandrež, KD O. Župančič, župnija sv. Andreja, športna društva idr. - je potekal 19. t.m. popoldne v župnijski cerkvi. Pred oltarjem so se razvrstili šolarji pod vodstvom Ket-ty Tabaj; s slovenskimi in tujimi božičnimi skladbicami so pričarali skrivnostno božično
vzdušje. Pesem se je prepletala s pripovedovanjem o starih božičnih navadah, ki segajo v staroslovanske čase, in s hudomušno recitacijo o značilnostih dvanajstih mesecev. Za štandreškimi učenci je nastopila OŠ Ivan Rob iz Vrtoj-
be. Predbožično urico je sklenil domači zbor Štandrež z izvedbo adventne pesmi in nekaj božičnih skladb. Številnim poslušalcem je namenil voščilo predsednik rajonskega sveta Štandrež Marjan Breščak. ---------IK
PREDSTAVITEV KNJIGE SLOVENSKI SVETNIKI
SVETNIŠKI ZGLEDI
;
Galerija Ars je poskrbela, daje zadnja knjiga goriškega raziskovalca stare slovenske zgodovine Jožka Šavlija Slovenski svetniki doživela svoj goriški uradni vstop v javnost. Na lepo obiskanem večeru v Katoliški knjigarni 10. t.m. je knjigo s prodornimi mislimi predstavila prof. Mirjam Bratina Pahor ter avtorju postavila vrsto premišljenih vpra-
šanj. Skozi odgovore je Jožko Šavli sam spregovoril o pomembnih in vplivnih, ponavadi prezrtih svetih in blaženih, močno živih v slovenski pobožnosti. Ob prelistavanju knjige se bo bralec zavedel, da je to izvirna in mestoma izredno zanimiva vodnica po naši vse prej kot obelodanjeni preteklosti.
BOŽIČNI KONCERT V RONKAH
V soboto, 18. t.m., je bil v nabito polni cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah božični koncert, ki ga je organiziral zbor Vox Julia iz Ronk. Koncert sta sooblikovala zbora Vox Julia iz Ronk in MePZ Hrast iz Doberdoba. Pod vodstvom Denise Marcuzzi je prvi zapel znamenito Ramirezovo mašo Missa Criola. MePZ Hrast pa je pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča imel enourni koncert. V prvem delu so pevci iz Doberdoba peli skladbe iz romantične polifonije svetovnih avtorjev tega stoletja, drugi del koncerta pa so prepevali božične pesmi iz slovenske in svetovne zakladnice. Zbrane je nagovoril msgr. Virgulin v slovenskem in italijanskem jeziku, Hilarij Lavrenčič pa seje zahvalil zboru Vox Julia prav tako v obeh jezikih.
OBISK PRI NADŠKOFU DR. FRANCU RODETU
Delagacija Zadruge Goriške Mohorjeve, Kulturnega centra Lojze Bratuž in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice je v predbožičnem času obiskala ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta in se z njim zadržala v prijetnem in plodnem razgovoru. Msgr. Rodetu so zastopniki naših organizacij zaželeli vesele božične praznike in srečno Novo leto ter mu tudi predstavili dejavnosti in življenje Slovencev na Goriškem. Nadškofu so poklonili tudi knjižni dar GMD za leto 2000.
PHOTO
LABORATORIO
PHOTO LABORATORIO lastnik: Carlo Sclauzero 34170 Gorica • Ul. Locchi 2 Tel. 0481 535165
PRODAJA IN POPRAVILA KOLES
ELIA ČUK
Cefarin R. & Saksida A.
GORICA - Trg Cavour 9 Tel. 0481 535019
Vesel Božič in srečno novo leto želi
TRGOVINA
TKeni 'Ko&it
Velika izbira torbic, dežnikov in raznovrstnih kvalitetnih izdelkov
GORICA- Raštel 23, tel. 0481 33790
V središču Gorice nasproti Katoliške knjigarne URARNA IN ZLATARNA
Ho šš>crigno
Vam nudi vse po najugodnejših cenah. Na izbiro so Vam ure znamk
SECT©R
ŠPORT VVAICHES
•CITIZEN
z dvoletno garancijo
CASIO
CBOET
RAYM0ND WEIL
GENEVE
SEIKO
Neposredno po tovarniških cenah zlati in srebrni izdelki znamenitih vičentinskih delavnic, lasten laboratorij in tudi takojšnje graviranje
GORICA ul. Arcivescovado 3 in 7, tel. 0481 534633 DEVIN-NABREŽINA (prodajalna in laboratorij) - SESLJAM 45/E, tel. 040 2907016, fax 040 2908057 TRŽIČ (prodajalna) - Trg Cavour 7, tel. in fax 0481 411289
NARDIN VOJKO
ZASTOPNIK
P©RST
ŠTANDREŽ - Ul. S. Michele 324, tel. 0481 21065, fax 0481 522410
laško pivo
SERGIO ROV IS
TEL/FAX 0481 531812 TRAVNIK 10, GORICA
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA IN ALUMINIJA
Tabaj F.llUc.
Miloš in Raimondo Tabaj
GORICA, ul. Gregorčič 24, tel. 0481 21514, fax 0481 21987
SRAR
MARKET S. ANDREA
VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM BOŽIČNEGA VESELJA POLNE PRAZNIKE
ŠTANDREŽ - Ul. S. Michele 184 Maxi ’	v~y-y~;.
Gostilna «FRAIMC»	Pri Francetu Pristna domača kuhinja Zaprto ob nedeljah
SOVODNJE OB SOČI	- Prvomajska 86, tel. 0481 882038
GOSTILNA
KORŠIČ
Zaprto ob torkih in sredah ŠTEVERJAN - Sovenca 7, tel. 0481 884248
" GOSTILNA PAOLA
Sonja Ščukovt
želi vesele božične in novoletne praznike!
ŠTANDREŽ - Ul. Monte Sabotino 20, tel. 0481 523134
RESTAVRACIJA NANUT
Zaprto ob sobotah in nedeljah ŠTANDREŽ - Ul. Trieste 118, tel. 0481 21 168
GOSTILNA
»Pri Mirotu« (Da Miro)
Zaprto ob torkih S0V0DNJE OB SOČI, tel. 0481 882017
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
pri Pavlinu
Zaprto ob petkih GORICA - Drevored 20. septembra 138, tel. 0481 821 17
GOSTILNA SIRK
PRI LOVCU
SUBIDA - PLESIVO, tel. 0481 60531 /■ (
'tratterk^CfKtilM	^ ^
1870 - 1990	^
'j^evetak	č*/#c*
di Devetak Agostino & C. s.n.c.
Zaprto v ponedeljek in torek
VRH SV. MIHAELA 48 (Sovodnje ob Soči), tel. 0481 882005
GORIŠKA KRONIKA
Roman bar
Roman Cotič
vošči vsem blagoslovljene praznike
GORICA - Travnik, vogal ul. Roma in ul. Oberdan
be.no pchfelje
"fileje £oan
ŠTEVERJAN - Dvor 13, tel. 0481 884015
MEHANIČNI PRIBOR
DANIELA PUIA
GORICA - Ul. Terza armata 183/b Tel. in fax 0481 520250
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - OGRAJE
RADISLA V
LEOPOLI
GORICA - Ul. Brigata Pavia 46, tel. 0481 531941
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJEGORICA
Iz srca vam želimo, naj bosta vam in najdražjim prijazen Božič ter srečno in naklonjeno Novo leto 2000
GOS£RVIS d.o.o.-s.r.l.
GORICA - Ul. Roma 20, tel. 0481 537386-537020 - fax 0481 536667
NA DOMAČIJI ANTONA PODVERSICA
DOMAČE JASLICE VABIJO NA OGLED
Že tretje leto krasijo nekdanjo pivnico nekoč znane o-smice pri Podveršičevih - ul. degli Scogli 53 - velike domače jaslice, ki jih je gospodar Anton z nežno ljubeznijo začel postavljati že v novembrskih večerih, dokončal pa jih je v začetku decembra. Letos so še večje od prejšnjih in tudi tokrat se v njih zrcali podoba Steverjana iz davnih dni. Na obširnem prostoru med temno zelenim mahovjem se izpod strme skale, obrasle z bršljanom, vije in žubori potok, ki poganja žago in se zliva v jezerce. Pozvanjanje zvončka v razsvetljeni cerkvi vabi vernike k polnočnici; nekoliko stran, visoko na griču, pa se dviga grad kot spomin na nekdanjo ' gospodo" sončnih Brd. Poleg štalice, v kateri je našla zavetjeSv. Družina, so še druga nadrobno izdelana poslopja: domačija, kova-
UMRL DR. PETER KOMAC V Gorici je v noči med 20. in 21. decembrom po težki bolezni umrl psiholog dr. Peter Komac, sin znanega kulturnega delavca Maksa Komaca in Ja-drige Taljat. Pokojnik se je po opravljeni maturi na slovenskem liceju v Gorici odločil za študij psihologije na univerzi v Padovi. Deloval je potem v glavnem kot psiholog na raznih šolah in v psihiatrični družbi go-riške bolnišnice. Zapušča ženo Emanuelo Salvemini in dve hčerki. Njegova sestra prof. Lučka Komac Bastiani pa je vrsto let poučevala na slovenskih viških srednjih šolah v Gorici.
Vsem svojcem izrekamo ob težki izgubi globoko sožalje.
čija s pravim kovaškim mehom. Cisto nov pa je mlin s stopničkami, vrečami in velikim mlinskim kolesom, na katerega pada slap rečice; mlin je prav tak, kot se ga iz mladosti spominja gospodar Anton, in je stal v Grojni. Med mahovnatimi tlemi nas preseneti vzorno speljan vinograd z natančno obrezanimi trtami. V tem izrezu božične idile so seveda tudi pastirji s čredami, kovači, domače živali itd. Najbolj zanimivi so kipci, ki jih je gospod Podveršič ' izluščil" iz trtnih ali drevesnih korenin. Tudi letos je poleg tradicionalnih jaslic postavil v “culjo" očarljive" lesene podobice, ki jim je že narava sama podarila obliko ljudi, živali... in jih je občutljivo oko doma-;čega umetnika zasledilo v brajdi, ob potoku...
Res škoda, da ne krasijo te lepe jaslice kakšne cerkve, kjer bi si jih lahko ogledalo več ljudi, vendar je moral gospod Anton odkloniti "povabilo" v cerkev predvsem iz tehničnih ovir; pod jaslicami je I namreč skrit zapleten mehanizem, ki zahteva precej dela in veliko večernega prostega časa. Gospod Anton in njegova zgovorna žena Marica vsekakor prijazno vabita, da se znani in neznani sprehajalci po Solkanskem polju oglasijo pri njiju in si ogledajo jaslice. Kdor bo sprejel povabilo, bo mimogrede lahko občudoval tudi imenitne dele pohištva in krožnike z intarzijami oz. pravimi "lesenimi mozaiki", izdelanimi iz različnih vrst lesa; rezljanju se gospod Anton posveča kot obrtni umetnik-samouk že šesto leto. -----------IK
INTERCONTINENTALE
ORGANIZZAZIONE
TURISMO
VIAGGI e TURISMO
Turistična agencija IOT, ki že vrsto let sodeluje z Novim glasom pri organizaciji potovanj, Vam želi
VESELE PRAZNIKE IN DOBER ZAČETEK NOVEGA TISOČLETJA.
Hkrati vas obveščamo, da smo pri agenciji IOT vedno na razpolago za katerokoli željo ali potrebo.
AGENCIJA IOT - GORICA
TURISTIČNI URAD: ul. Oberdan 16, tel. 0481 533838, fax 0481 531780
URAD ZA SKUPINSKA POTOVANJA: Corso Verdi 22, tel. 0481 530900, fax 0481 530169.
OBVESTILA
MAŠE NA sv. večer: pri sv. Ivanu božičnica ob 23.30, maša ob 24. uri; v Zavodu sv. Družine ob 22. uri; v Steverjanu ob 24. uri; na Jazbinah ob 21. uri; v Štan-drežu ob 24. uri; v Sovodnjah ob 24. uri; v Doberdobu ob 24. uri; v Jamljah ob 24. uri; v Dolu ob 20. uri; za vernike iz Rupe, s Peči, iz Gabrij, z Vrha sv. Mihaela v Gabrjah ob 24. uri; v Podgori ob 24. uri; v Pevmi ob 24. uri; v Štmavru ob 22.30 uri.
NA SVETI večer bo na Radiu Trst A po večernih poročilih božični program, med katerim bodo predvajali tudi uro trajajočo odaajo zaokrožene božične misli vseh otrok iz 5. razreda OŠ Josip Abram iz Pevme.
ŽUPNIJA ŠTANDREŽ vabi zadnji dan leta ob 23. uri k zahvalni maši in ob 24. k družabnosti.
ACM GORICA vabi k maši za cerkveno edinost v ponedeljek, 3. januarja 2000, ob 16.30 v Zavodu sv. Družine.
V GALERIJI Kulturnega doma v Gorici razstavlja Bogdan Soban. Razstava bo odprta do 7. januarja 2000.
DAROVI
ZA NOVI glas: prof. Jože Velikonja, ZDA 952.500; N.N.
200.000 lir.
ZA SLOVENSKO Karitas: namesto cvetja na grob pok. Alberta Koren daruje družina Karara, Šte-verjan 150.000 lir.
ZA CERKEV sv. Ivana: namesto cvetja na grob pok. Alberta Korena daruje sestrična Elza
100.000 lir.
V SPOMIN na pok. Alberta Korena darujejo druž. Giorgio Ba-din, druž. Bogdan Ciglič, druž. Julijan Čaudek, druž. Marko Čaudek, druž. Danijel Devetak, druž. Igor Devetak, druž. Wal-ter Klainscek, druž. Agostino Manzato, druž. Matjaž Terčič, Ivo Cotič, Erika Černič, Peter Černič, Massimiliano Glessi, Carmen JimenezAstorga, Silvan Škorjanc, Katja Tommasi, Štefan Tommasi za cerkev sv. Ivana skupno 540.000 lir.
ZA SLOVENSKE misijonarje: M.B. Kosič 250.000 lir.
ZA SLOV. misijonarje na Madagaskarju: N.N. 2.000.000 lir.
ZA MISIJONARJA Danila Lisjaka: M.B. Kosič 300.000 lir.
ZA MISIJON p. Kosa: Srečko Pavletič 50.000; N.N. z Vrha 100.000; N.N. z Vrha 50.000 lir.
ZA ZAVOD za invalidno mladino -Vipava: N.N. 300.000 lir. ZA MePZ Rupa-Peč: N.N.
200.000 lir.
ZA CERKEV v Dolu: v zahvalo blaženemu patru Piju daruje R 50.000; Alda Visintin 100.000; N.N. 80.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: N.N.
50.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: A.F. za cvetje v cerkvi 7.000; druž. Ferfolja v spomin na očeta Franca 200.000; M.M. za cvetje v cerkvi 5.000; Susanna Ožbot
100.000 lir.
ZA CERKEV na Vrhu: Čotovi za cvetje v cerkvi 50.000; N.N. 100.000; Zora Laurenti za cvetje
25.000 in za cerkev 60.000 lir.
Ob prerani izgubi vrstnika ALBERTA izreka občuteno sožalje ženi Marinki, otrokom in ostalim sorodnikom letnik '41.
S prizadeto družino KOREN ob težki izgubi iskreno sočustvujejo učenci, osebje in vodstvo SCCV Emil Komel.
ŽPS Rupa-Peč in Gabrje-Vrh želita faranom in vsem rojakom globoko doživeto 2000-letnico učlovečenja našega Boga ter vso srečo v novem, sv. letu!
Ob lepem življenjskem jubileju iskreno čestita dragocenemu sodelavcu, šolniku in javnemu delavcu PROF. ALBINU SIRKU
SLOVENSKA SKUPNOST.
ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA
blagoslov z zahvalno pesmijo, božični nagovor: Alojz Rebula SODELUJEJO: MePZ Rupa-Peč, Pevska skupina Musicum, MePZ Podgora, MoPZ Mirko Filej, MePZ Lojze Bratuž
Stolna cerkev, 26. decembra 1999, ob 15. uri.
POKRAJINSKI ODBORNIK VALENTINI
V	KULTURNEM CENTRU BRATUŽ
Pokrajinski odbornik za kulturo Giulio Valentini je 15. decembra obiskal Kulturni center Lojze Bratuž in se sestal s predstavniki nekaterih organizacij, ki tam delujejo. Ravnatelj Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel dr. Silvan Kerševan je predstavil delo in vlogo glasbene šole, predsednica Kulturnega centra prof. Franka Žgavec pa mu je orisala delovanje in programe za tekočo kulturno sezono. Predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Damjan Paulin je novega pokrajinskega odbornika seznanil z dejavnostjo Zveze in včlanjenih društev.
Z nekajtedensko zamudo zaradi pomanjkanja prostora objavljamo verze Tomaža Vetriha ob prvi obletnici smrti matere Angele Vetrih. (Ured.)
LETO DNI
Leto dni je minilo, draga mati, odkar si nas zapustila in odšla v večnost.
Vedno v nas živiš, tvoj nežni nasmeh, tvoja čista beseda in tiha molitev so nam zgled in dajejo nam pomoč, saj z nebes nas gledaš in deliš nam blagoslov, da lažja bo pot naprej.
RESTAVRACIJA
Hhcj/Hc
Vošči svojim obiskovalcem v zamejstvu in matični domovini vesel Božič in srečno Novo leto 2000
ŠTEVERJAN Klanec 23 tel. 0481 884095
Zaprto ob torkih in sredah
GOGTILNA
FRANC PODVERŠIČ
GORICA, ul. Brigata Pavia 61, tel. 0481 530518
15
ČETRTEK
23. DECEMBRA
1999
16
ČETRTEK 23. DECEMBRA 1999
NA SLOVENSKI TV
SLOVENIJA
OKROGLI MIZI O PRIHODNOSTI BALKANA
DEVETICA, KAKOR £OTI IN stranpoti NEKOČ	čezmejnega
Že skoraj deset let smo v kleščah Balkana, ki s stopnjujočo se nestrpnostjo in sovraštvom, množičnimi pokoli, etničnim čiščenjem in tragedijo beguncev pogojujejo izbire svetovne politike in gospodarstva, nalagajo dodatne naloge humanitarnim organizacijam in vzbujajo ogorčenje javnega mnenja.
Ob vstopu v novo tisočletje se odpirajo nova vprašanja, ki gredo od prihodnosti Zvezne Jugoslavije pa do morebitne osamosvojitve Črne gore in usode Miloševiča.
V želji, da bi vsaj delno odgovorili na ta vprašanja, je slovensko uredništvo v sodelovanju s programsko strukturo tržaškega sedeža RAI pripravilo dvoje televizijskih okroglih miz, ki si ju bo moč o-gledati po TV Dnevniku okrog 20.50 v nedeljo, 26., in v četrtek, 30. decembra.
Na Štefanovo bodo o prihodnosti Zvezne Jugoslavije razpravljali: beograjski univerzitetni profesor in članSfrafe-gic marketing and media rese-arch institute Srdjan Bogosav-Ijevič, kosovski časnikar, pisatelj in filozof Škeljzen Maligi, časnikar ljubljanskega tednika Mladina Igor Mekina, dolgoletni poročevalec z Balkana televizijskega dnevnika RAI-1 Fulvio Molinari in posebni do-
pisnik milanskega dnevnika Corriere della sera Renzo Cian-fanelli. Slišali pa bomo tudi intervjuje s Tatjano Lenard, ki odgovarja za zunanjo politiko pri Jugoslovanski združeni levici, Ivico Dačičem, glasnikom srbske vladajoče stranke, Drago-slavom Avramovičem, predlaganim mandatarjem opozi-cjie za sestavo nove vlade in Nebojšo Čovičem, voditeljem zmerno usmerjene opozicijske koalicije.
V četrtek, 30. decembra, bo v središču razgovora Črna gora. Pri okrogli mizi bosta sodelovala poleg prof. Srdjana Bogosavljeviča, časnikarjev Igorja Mekine, Renza Cianfa-nellija in Škeljzena Maligija črnogorski diplomat Ljubiša Perovič in profesor ekonomskih ved Anton Žbutega, ki od leta 1991 živi v Rimu. Pogovor za okroglo mizo bodo po-pestrili intervjuji s črnogorskim predsednikom Miletom Djukanovičem, Rankom Krivokapičem, ki je sodeloval pri izdelavi črnogorske platforme, predsednikom črnogorske opozicije Predragom Bu-latovičem in Miodragom Vukovičem.
Voditelj obeh okroglih miz je glavni urednik Saša Rudolf, za režijo pa je poskrbela Ka-terina Citter.
Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 2000 prinese vsem Slovencem doma in po svetu dokončno spravo in zasluženo blagostanje. Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda.
To so moje želje in voščila vsem rojakom - Slovencem!
VINKO LEVSTIK - Gorica
PALAČE HOTEL IN EURO RESTAVRACIJA V GORICI
Palače hotel je v samem središču mesta, približno 1 km od državne meje. Ponaša se z odlično in moderno prenovljeno Euro Restavracijo s 100 pogrinjki; s samopostrežnim zajtrkom, dnevnim barom,"taverno" z 80 pogrinjki, konferenčno dvorano "Cavalieri del Turismo" za 100 oseb in manjšo tv dvorano"Krpan" za 30-40 oseb.
Moderno opremljen, 75 sob ali ca. 150 ležišč. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon, radijski in televizijski sprejemnik. Zavarovan parkirni prostor.
PALAČE
4oc
_/ .L ★ ★ '
EURO
Ristorante
PALAČE HOTEL & EURO RESTAVRACIJA
Korzo Italia 63 - 34170 GORICA, tel. 0481 82166, fax 0481 31658
SODELOVANJA V ISTRI
ERIKA JAZBAR
Leška župnija in domače slovensko društvo Rečan sta tudi letos združila moči in priredila v devetih zaselkih grmi-ške občine priljubljeno predbožično navado z imenom Devetica božična, ki sojo nekoč spoštovali v vseh vaseh Nadiških dolin. Danes jo sicer prirejajo tudi v drugih krajih Nadiških dolin, večinoma pa ne sledijo dosledno originalnemu poteku stare navade, ki pozna točno določene molitve, pesmi in uporabo slovenskega beneškega dialekta.
Z Devetico se verni vaščani spominjajo devetdnevnega potovanja Marije in Jožefa od Nazareta do Betlehema, ko je sveta družina zaman iskala prenočišče; vaščani se zato devet večerov pred božično vigilijo zberejo in nosijo v procesiji podobo svete družine do izbrane hiše. Hišna gospodinja jih sprejme z molitvijo
in pesmijo, vascam ji zaupajo svete podobe, ki "prenočijo" v najlepšem delu njene hiše, na oltarčku. Vaščani se pomudijo v hiši in s starimi pesmimi, rožnim vencem in molitvami preživijo večer v pravem božičnem vzdušju. Obred s procesijo se nato ponavlja večer za večerom do vigi-lije v devetih vaških hišah.
Leška Devetica je stekla 15. in se zaključila 23. decembra. S sodelovanjem zbora Rečan in domačinov so v devetih zaselkih grmiške občine (Hlodič, Grmek, Zverinac, Podlak, Platac, Selce, Peternel, Topolove in Bardo) ponovili prisrčno družinsko liturgijo, ki jo bogatita slovenska beseda in pesem.
Devetica božična predstavlja danes tudi priložnost, da se vaščani srečajo in pomudijo nekaj časa, se pomenijo in s starejšimi obujajo spomine na ljudsko tradicijo.
DOBRI
SOSEDJE
Na Stari Gori pri Čedadu so se prejšnjo soboto dopoldne srečali predstavniki krajevnih uprav obmejnega prostora in na svečanosti podpisali pismo o nameri za čezmejno sodelovanje, ki so ga uskladile krajevne uprave ob slovensko-italijanski meji.
K združenju, ki se prepoznava pod spodbudnim geslom Najboljši sosedi (I mi-gliori vidni) so pristopile občine Čedad, Dreka, Grmek, Prapotno, Podbonesec, So-vodnje, Srednje, Podutana, Špeter in Tavorjana, Gorska skupnost Nadiških dolin in videmska pokrajina, iz Goriške sodelujeta Briška gorska skupnost in občina Dolenje, medtem ko predstavljajo Slovenijo občine Bovec, Tolmin, Kanal, Kobarid in Brda. Gre za prvi korak oz. prehodno stopnjo do nastanka Evrore-gije, o kateri se že dalj časa razpravlja, ki se na tej stopnji uresničuje v obliki družbene in gospodarske povezanosti med omenjenimi upravami. Podpisniki pisma o nameri so soglašali za kandidaturo na razpisih o sofinanciranju načrtov iz evropskih razvojnih skladov, namenjenih čezmejnemu sodelovanju, ki se prepleta v turizmu, ohranjanju kulturnega in naravnega bogastva, v gospodarskih projektih ter zbliževanju med subjekti na teritoriju, ki je doživelo v tem stoletju težko zgodovino. Izbira Stare Gore zato ni bila slučajna, saj nudi krasen razgled na prizadeto območje ob dejstvu, da je že od nekdaj pomenila točko, na kateri so se srečevali in se srečujejo verniki različnih narodnosti.
KOROŠKA
KULTURNI
PRIREDITVI
'EJ
Celovška Krščanska kulturna zveza, ki vsako leto za Marijin praznik 8. decembra pripravi za slovensko govoreče občinstvo na Koroškem posebno poslastico - kulturno prireditev v mestnem gledališču, je za letošnje presenečenje izbrala Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Devet izvrstnih igralcev je številne gledalce navdušilo z Millerjevo igro Vsi moji sinovi pod režijo Zvoneta Šedlbauerja.
Dan kasneje je bila posebna slovesnost v prostorih Slomškovega doma Mohorjeve sredi Celovca, kjer je od letošnjega začetka pouka dijaški dom. Krški škof dr. Egon Kapellari je bo ob navzočnosti številnih vernikov, dijakov, njihovih staršev in raznih predstavni kov krajevni h organizacij namreč blagoslovil to dragoceno ustanovo, ki nadomešča odslej zaprti Mode-stov dom. Le-ta zaradi vsakoletne izgube ni mogel več delovati. Čeprav v Domu lahko biva le 32 dijakov, je njegovo delovanje izredno pomembno. To so jasno poudarili tudi številni govorniki. Sicer pa se je slovesnost pričela z mašo v kapeli (somaševali so domači župnik g. Kutin, rektor tinjskega Doma in predsed nik Mohorjeve g. Kopeinig in ravnatelj Slomškovega doma diakon Kelich), pri kateri je sodeloval tudi mešani pevski zbor Gallus iz Celovca. Sledila je kulturna prireditev v dvorani, na kateri je spodbudne besede izrekel tudi direktor dr. Koren. Pri prireditvi so sodelovali otroci dvojezične ljudske šole in dijaki Doma. Po blagoslovitvi so se ljudje še pomudili pri družabnosti. ---------- RB
MILAN GREGORIČ
Pred kratkim se je obmejni lokalni tisk (zlasti II Piccolo) na široko razpisal, kako je bil na sestanku v Bujah (18.11.1999), ob prisotnosti podpredsednice Istrske županije Loredane Bo-gliun Debeljuh, podpredsednika deželne vlade F-Jk Paolo Cianija, predsednice tržaškega pokrajinskega sveta Marucci Vascon, izolske županje Brede Pečan idr. postavljen temeljni kamen bodoče istrske čezmejne regije. Glede na to, da nam zadnja leta sosedje spet in spet prihajajo ustanavljat neko svojo čezmejno regijo v Slovensko Istro, kjer je stranka s takšnim programom (Istrski demokratski zbor) prejela podporo vsega 3% prebivalstva, sem se odločil, da idejo čezmejne regije oz. naše vpetosti v širši prostor spet resneje in podrobneje razčlenim in problematiziram.
Prvič. Istra, sama po sebi, gospodarsko nikoli ni bila in verjetno tudi ne bo sklenjena celota, kar je eden pomembnih pogojev za oblikovanje regionalnih enot. Njen severozahodni del je namreč vedno gravitiral k Trstu, vzhodni k Reki in južni k Pulju. S postopno odpravo meja se to naravno stanje spet uveljavlja. Zato je treba pričakovati krepitev vloge teh naravnih gravitacijskih središč, zlasti Trsta kot najmočnejšega. Zato bi bila istrska regija, odrezana od njih, umeten konstrukt oz. neke vrste torzo. Sporen je tudi sam vložek s teritorialnega vidika, saj je italijanski delež v tej tvorbi (Milje, Dolina) povsem simboličen ali kar smešen, pa še tega je Claudio Grizon, član tržaškega pokrajinskega in miljskega občinskega sveta (Piccolo, 23.11.1999) postavil pod vprašaj in nam tako med vrsticami dal vedeti, da bi se morala čezmejna regija, ki bi jo soupravljala tudi Italija, ustanoviti predvsem na hrvaškem in slovenskem ozemlju. Glede velikosti istrske regije je celo sam nekdanji predsednik F-Jk Eugenio Ambrosi na seminarju o obmejnem sodelovaju v Br-tonigli (1995) dejal, da se mu zdi v prihodnosti mnogo bolj verjetna širša enota čezmejnega sodelovanja, ki bi vključevala tudi Trst in Reko, kar pa bi bilo po njegovem mnenju uresničljivo kvečjemu v daljni prihodnosti. In ne nazadnje skriti načrtovalci istrske čezmejne regije vključujejo v njen sklop tudi del območja reške županije (Cres in Lošinj), o čemer lahko odloča le slednja. Da ne omenjam neprijetnih asociacij, da se s tem projektom v drugačnem času in na drugačen način spet zaokrožajo in obnavljajo nekdanje rapalske meje, ki so prebivalcem na tem prostoru povzročile ogromno gorje.
Drugič. Čezmejne regije v Evropi so nastajale po dolgotrajnem obdobju vzornega sodelovanja med obmejnimi skupnostmi in sosednimi državami, in to vedno pod pokroviteljstvom prizadetih držav, brez skrivalnic in nikoli proti kateri izmed njih. Mimo dejstva, da Slovenija še ni vzpostavila svojih regionalnih struktur za čezmejno sodelovanje, je treba v
našem primeru tudi upoštevati, da ima sleherna država svoja razvojna obdobja, ki se začnejo z njenim utrjevanjem in šele potem nadaljujejo z drobljenjem ter upoštevanjem različnosti. Teh stopenj ni mogoče preskakovati, še zlasti ne v pogojih, ko se glavnina energij neke države izčrpava v razreševanju temeljnih vprašanj preživetja. Poleg tega so tri sosedne države v sedanjih pogojih politično in družbeno-gospodarsko še zelo inkompatibilne, z mnogimi nerešenimi medsebojnimi problemi. Pri tem ne gre prezreti zlasti pritiskov, ki si jih velika in močna država dovoljuje do majhnih in slabotnih sosed, kar gotovo ne vzpodbuja, ampak prej preprečuje čezmejno sodelovanje. In končno je odprto veliko vprašanje, koliko so obmejne skupnosti, zlasti na slovensko-italijanski meji, že zrele in pripravljene za proces čezmejnega sodelovanja. V bistvu se na oni strani meje soočamo s silami, ki po eni strani še vedno spodkopavajo Osimske sporazume ter niso sposobne niti še normalnega elementarnega dialoga z nami, po drugi strani pa vpadajo v naš svet in nam mahajo z zastavo evro-regije. Zato bi se morali najprej lotiti odstranjevanja ovir, ob katerih bi se razbila, ne pa ustvarila vsakršna regija in ne samo naša. Prof. dr. Zdravko Mlinarje v svojem strokovnem prispevku za konferenco o regionalnem sodelovanju v Mariboru (1995) resno opozoril, da npr. ni mogoče pričakovati razvoja čezmejnega sodelovanja "tam in tedaj, ko prihaja do neparitetnih vlog sodelujočih, saj se slabotnejši partner poizkuša umakniti ali vsaj omejiti stike, ko se znajde v podrejeni vlogi, razen, seveda, če ne pristane na podreditev". Ta nepa-ritetnost vlog je npr. izrazito poudarjena "že pri sami uporabi jezika, kjer vsaj danes ni prav nobenih znakov za enakopraven pristop." Da ne govorimo o razlikah v velikosti in gospodarski moči držav, ki so tolikšne, da bo "skrajno težko doseči čezmejno sodelovanje na podlagi paritetnih vlog sodelujočih partnerjev." Zato se prof. Mlinarju ne zdi realno, da bi lahko v času “dolgoročnih procesov teritorialne dehierarhi-zacije in postopnega preseganja, v preteklosti prevladujoče politike moči v mednarodnih odnosih napredovali v smeri Istra regija v Evropi regij na takšnih preživelih predpostavkah". Tudi predsednik F-Jk Ambrosi je v svojem sklepnem razmišljanju odsvetoval trošenje velikih energij za še neuresničljive projekte ter priporočal, da bi morali trenutno delati predvsem na konkretnih programih sodelovanja, ki jih že ponujajo veliki sistemi, kot so Phare, In-terreg idr. Upravičena pričakovanja po odpravi težav, s katerimi se je Istra srečala z vzpostavitvijo novih meja, pa bodo po njegovem mnenju lahko najprej uresničena v združeni Evropi. Zato naj bi bila v tem trenutku "najbolj pomembna čimprejšnja pridružitev Slovenije in Hrvaške Evropski zvezi".
NTERVJU / IVO HVALICA
SLOVENIJA
SLOVENIJA V EU MED 2004 IN 2006?
JOŽE HORVAT
Bliža se leto 2000 in z njim volitve, verjetno pa malokdo ve, kako bomo sploh volili, in še manj, kaj bo treba v predvolilnih aktivnostih izpostaviti, tj. za katere prioritete se potegovati in kaj boljšega storiti za Slovenijo. Kakšen je vaš pogled na te zadeve?
Moj pogled je specifičen, drugačen, kot je uradno strankarski. Ne zato, ker njenega pogleda ne bi pod-piral, nasprotno. Zaznavam, da zmanjkuje časa. Ker je jasno, da bi zaradi izglasovanega referendumskega izida in odločitve ustavnega sodišča volilni sistem leta 2000 moral biti samo eden, to je dvokrožni večinski, pa se lahko zgodi - kar zadnji sestanek sveta LDS dokazuje -, da do tega ne bo prišlo. Kaj se bo potem zgodilo, ne vem, vsekakor bo nevarno, če ne pridemo do uzakonitve dvokrožnega večinskega sistema, saj se lahko pojavi ustavna kriza, govor pa je bil - na naši strani
-	tudi o bojkotu volitev.
Vendar po nekaterih mnenjih ta sistem ni všeč nobeni stranki, tudi vaši ne? Tudi tu je moje mnenje specifično. V nasprotju od nekaterih, ki trdno verjamejo v ta sistem, ker da bi pomladnim strankam prinesel nekaj več kot polovico glasov, moram u-poštevati okoliščino, daje od takrat, ko smo ta sistem zasnovali in ga na referendumu izglasovali, minilo precej časa, in dopuščam možnost, da naša tedanja ocena razmer pred štirimi leti zdaj ne velja povsem, saj se je marsikaj spremenilo. LDS je predolgo na oblasti, ena od pomladnih strank, ki je zdaj v koaliciji, pa je zapravila del pomladnega volilnega telesa.
Vendar je prav tako slišati, da bi se vse tri pomladne stranke morale povezati v novi Demos, ki daje možen in sposoben zmagati. Tako se je govorilo tudi na obhajanju desete obletnice Demosa?
Novi Demos bi te ljudi privabil nazaj, toda na omenjeni proslavi Demosa v Šiški je vodja SLS temu obrnil hrbet, saj je nakazal možnost, da lahko tudi pomladna stranka v koaliciji z neko drugo, nepomladno stranko, realizira svoj program. O tem jaz rahlo dvomim, saj je bila doslej SLS tista, ki je v koaliciji morala žrtvovati svoja načela in dele programa.
Toda saj naj bi se prej združili ljudska stranka in krščanski demokrati, in kaže, da se bodo?
Ves potek spremljam od zelo blizu; pogovarjam ses SKD, z njihovimi visokimi predstavniki, kolikor je možno, pa tudi s SLS, čeprav na drugačni ravni. In vidim, da bo do združitve prišlo zelo težko. Združitev pa bi bila pogoj za koalicijo treh pomladnih strank in volilno zmago.
Torej dvomite, da bo nastala tako imenovana žlahtna konservativna stranka? Dvoinim, čeprav ena svetla točka še obstaja, to pa je, kar je tudi povedal vodja SLS na omenjeni proslavi, da se je namreč pripravljen odpovedati vodstvu skupne stranke.
A v to težko verjamem, ker je med besedami in dejanji prehuda razlika.
Ivo Hvalica je podpredsednik socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in njen poslanec v državnem zboru. V javnosti velja za najbolj neprijetnega opozicijskega govornika, saj je znan po ostrih, kritičnih replikah in analizah tekoče politike v parlamentu. Doma je v Novi Gorici. V Ljubljani mu teče tretji poslanski mandat.
Kakšno vlogo igrajo vodje strank bodisi pri združevanju ali poznejšem povezovanju strank v koalicijo? Je tako velika, da se zato ne morejo sprostiti vse energije članstva? Ni torej odločilna baza članstva? Predsednik stranke ima velika pooblastila. Poznam strankarsko življenje v Italiji in, kar rečejo bodisi Berlusconi, DAlema, Fini ali kak četrti, je "kot pribito". Moč predsednika stranke je torej obče veljavna praksa, ne pa naš izum. Res pa je, da se zaradi strogo osebnih odločitev ali pogledov predsednika lahko pogoji tudi interes stranke, članstva in ne nazadnje tudi države, odvisno od relacije te stranke do države.
Prej ste omenili, da do volitev zmanjkuje časa, kar verjetno pomeni, da ga bo zmanjkovalo tudi za oblikovanje dovolj argumentiranega in natančno izoblikovanega programa.
V	naši stranki s tem pravzaprav nimamo težav, saj smo imeli letos kongres in konferenco. Poleg programa imamo še več resolucij, ki v glavnem odražajo naš pogled na večino problemov in lahko bi rekel, da je v njih vse zajeto. Problem je v
tem, ker bo zmanjkalo časa za sprejem potrebne zakonodaje, saj bi pri j dvokrožnem večinskem sistemu bi-
lo	treba na novo oblikovati volilne okraje, to pa je točka, kjer bo zelo težko dosegati dvotretjinsko večino.
Ali ni vsa pomladna stran v veliki defenzivi, kar se tiče animiranja volilcev, predstavljanja njenih vprašanj in razvojnih alternativ v javnosti?
Ni zaradi te defenzive pomladna stran še huje kot poprej izgubila nedavnih volitev v Kopru, četudi gre za nekoliko specifičen primer? To je res. Potisnjeni smo v defenzivo. Kajti medijev nimamo, in to je pomembna reč. Kar pa zadeva Koper, rezultata še nismo analizirali, a poraz pomladi je predvsem odraz neudeležbe na volitvah. Vemo, da kontinuiteta poskrbi zadisciplinira-1 no udeležbo na volitvah, saj so znani primeri, da so celo iz doma upokojencev tako rekoč ljudi nosili na volišča. Mi česa podobnega nismo
SPREJETJE LISTINE O PREDNOSTNIH CILJIH
OBVEZNOSTI ZUNANJE POLITIKE
MARJAN DROBEZ
Dne 1 7. t.m. sprejeta deklaracija je že četrti dokument o strateški usmeritvi, težnjah in ciljih slovenske zunanje politike, kar kaže, da to področje še nima jasnih izhodišč. Tudi zunanja politika je pogosto podrejena razprtijam oz. zahtevam strank vladne koalicije. Deklaracija uvršča med prednostne cilje slovenske zunanje politike odnose s sosednjimi državami, polnopravno članstvo v EU in NATO ter poglobljeno sodelovanje v OZN, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in v drugih organizacijah, pa tudi sodelovanje pri umiritvi razmer v jugovzhodni Evropi. Dokument nudi okvir zunanjepolitične strategije, ki je sad soglasja parlamentarnih strank in pomeni napotilo zunanjemu ministru. V uvodu deklaracije je zapisano, "da mora zunanja politika zagotavljati dve temeljni vrednoti, namreč varnost in blaginjo države in njenih državljanov". O odnosih s Hrvaško pa je v dokumentu zapisano, "da bo Slovenija varovala svoje vitalne interese v zvezi z odprtimi vprašanji državne meje v Istri, z vse-
mi pravnimi in političnimi sredstvi, ki jih ima na voljo kot članica mednarodne skupnosti. Pri tem je upoštevati, daje Slovenija strateško zainteresirana za približevanje Hrvaške evroatlantskim povezavam1'. Dodano je, da si bo Slovenija prizadevala za vrnitev manjšinskega statusa Slovencev na Hrvaškem in za sodelovanje z njenimi društvi. V zvezi z Italijo deklaracija ugotavlja, "da odprto vprašanje ureditve zakona zaščite Slovencev v Italiji bremeni sicer dobre odnose med državama. Slovenija bo vztrajala pri sprejetju take zakonske zaščite, ki bo ustrezala potrebam slovenske narodne skupnosti v Italiji in bo po kakovosti in obsegu pravil primerljiva z zaščito italijanske narodne skupnosti v Sloveniji." Kar zadeva Avstrijo, Slovenija “pričakuje, da bo ta država naredila dodatne napore za celovito uresničevanje še neizpolnjenih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe. Kot ena od naslednic bivše Jugoslavije je Slovenija upravičena do nasledstva te pogodbe."
počeli in nimamo niti podobne tradicije, izhajajoče iz partijske prak-j se. Smo daleč od takšne kapilarne | organizacije, čeprav za našo stranko trdim, da se organizacijsko zelo bližamo najbolj organiziranim stran-! kam in smo izmed vseh pomladnih strank pri organizaciji prišli najdlje.
Se vam članstvo povečuje ali se osipa?
\ Ne, se ne osipa, ampak se povečuje, saj smo pred kratkim imeli ak-i cijo za 20 tisoč članov. Doslej smo vedno dosegli volilni rezultat, ki je bil v nadvse zanimivem odnosu do števila članov. Ko smo imeli 3.000 članov, smo leta 1992 dobili 3,5 odstotka glasov, ko smo imeli 14.000 članov, smo na lokalnih volitvah 1994 dosegli 14 odstotkov glasov, ko pa smo imeli 16.000 članov, smo na državnozborskih volitvah pred tremi leti dobili nekaj nad 16 odstotkovglasov (in 16 poslancev). Upam, da se bo povečevanje članstva nadaljevalo, kajti potrebujemo več kot 20 poslancev v parlamentu.
Mislite, da želja stranke, da bi postali člani evropske konservativne stranke, ne bo vodila do zmanjševanja članstva, saj ima EDU neko drugo volilno bazo kot socialdemokrati?
Ta pripomba je pogostna, a ve-i deti je treba, da je SDS nastala na povsem drugih osnovah kot socialdemokracije na zahodu ali marsikje na vzhodu, kjer so se komunistične partije samo preimenovale. Mi smo nastali v opoziciji proti prejšnjemu režimu, dopuščam pa možnost, da je kdo našo stranko imel za - pogojno rečeno - bolj levo, čeprav sedanja razvrstitev strank v Sloveniji sploh ni ustrezna. Ker kam potem uvrstim levičarsko, včasih celo ultralevičarsko liberalno LDS? V tem smislu lahko pride do osipa ali do povečanja.
Toda na račun že obstoječih pomladnih strank? Mislim, da imajo vse tri stranke še precejšnje rezerve, predvsem v kategoriji "ne grem volit, ne bom volil, se še nisem odločil". Tu so možnosti. Realen volilni rezultat je tisti, ki gaje dosegel Demos na volitvah v družbenopolitični zbor prve demokratične skupščine leta 1990, to ; je 53 oz. 54 odstotkov glasov. Razlogov za to, da tega rezultata ne bi ponovili, niti ne vidim.
Omenili ste tudi pomanjkanje medijev, preko katerih bi razširjali svoje vrednote, poglede itd. Zakaj nimate svojih medijev?
Sami veste, kako težko je priti do novega medija. Znano je, kako so propadali razni projekti, in vprašanje je, kako bo v prihodnje celo z Ma-gom, čeprav je menda njegov novi lastnik zagotovil, da ne bo spreminjal dosedanje usmeritve. Sicer pa želimo naš ted n i k Demokracijo preu re-diti, da bi bil privlačnejši, narediti iz njega časopis opozicje v Sloveniji. Nista problema predvsem dva: kako sestaviti dobro ekipo časnikarjev in kako stranke prepričati, da se ne bodo vmešavale v avtonomijo uredništev? Zakaj se politiki ne morejo sprijazniti s tem, da del oblasti morajo odstopiti prav medijem? Primer o preoblikovanju Demokracije, ki je zdaj strankarski časopis, sem navedel kot osnovo za nekaj novega. Strinjam se, daje pri iskanju neodvisnega medija treba po poti, ki ste jo nakazali - brez vsakršnega vmešavanja politike vanj. Mislim, da imamo zato možnosti, saj nam za našo stranko ostane glasilo Naši zapiski. Seveda je preoblikova-
nje Demokracije zgolj želja, za to je I zelo malo časa, a zgoditi se mora kmalu, v treh mesecih, to pomlad.
Strateški cilj slovenske politike je vstop v Evropsko unijo. Toda po nekaterih anketah sodeč, si že več kot polovica prebivalcev tega ne želi. Kako gledate na položaj Slovenije iz te perspektive? Ne bi rekel, da ne želijo vanjo, a odstotek tistih,ki so se prej opredeljevali zelo na pamet, le iz nekakšne-| ga navdušenja, se znižuje - kar pa je razumljivo. To seje dogajalo tudi v nekaterih drugih državah, ki so bolj < razvite od Slovenije. Glede evropske miselnosti j e potrebna še velika evropska promocija s strani medi-; jev. Sicer pa smo pri nas v procesu približevanja marsikaj zamudili, npr. tu je nedokončana privatizacija oziroma denacionalizacija, pa naše J že znamenite zaostanke v sodstvu itd. Že v času "ministrovanja" Zorana Thalerja je bilo preveč domišljavosti, kajti če bi se že takrat držali bolj višegrajske skupine, bi danes bi-
lo	drugače. Približevanje EU povezujem namreč s približevanjem Natu, zame je to ena zadeva, in morebitna hitrejša vključitev v Nato bi nam bolj pomagala pri vključevanju v EU. Trenutno naši kažejo nekaj več realnosti, a čas je zamujen in na pri-; stop k Uniji lahko računamo nekje med letoma 2004 in 2006.
Kako vrednotite regionalizacijo, npr. zahodnega dela Slovenije, recimo dela Istre z italijanskimi pokrajinami?
Te zadeve poznam, mislim pa, da | jih je treba analizirati, saj v sebi skrivajo marsikaj in niso samo nedolžne | zamisli. Največja napaka pa bi bila, če bi le zamahnili z roko, kot da ne gre za resne reči. Izhajam pač iz predpostavke, da se v politiki nič ne zgodi naključno. Pri tem moramo proučiti vrsto zadev, med njimi to, da ima tržaški II Piccolo že leta posebno stran, kjer dovolj objektivno obravnava vse probleme v Istri in na Primorskem. Mi v nasprotju od tega nimamo nič, nič ne vemo, kaj se dogaja v našem zamejstvu, v kak-j šnih razmerah živijo tamkajšnji Slovenci - celo med svojimi poslanskimi kolegi opažam, da pogosto nimajo predstave, za kaj tam gre, pa je to le streljaj od Ljubljane.
Od kod po vašem mnenju ta neverjetna neskrb Slovenije za velik de! slovenskega etničnega ozemlja?
Bojim se, da je tudi to projekt. To je huda izjava, a bojim se - drugače tega ne morem razumeti. V državnem zboru tako rekoč dve tretjini poslancev nimata predstave o tem, kaj je za mejo. Že v prejšnjem mandatu sem bil kot član odbora za mednarodne odnose član skupine za zamejce, v tem mandatu pa sem član komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu in imel sem za svojo dolžnost, da tudi svojo stranko s tem seznanim - tako smo edina stranka, od katere je na mojo pobudo devet poslancev sredi leta obiskalo Slovence v Italiji. Moji kolegi so se tako prvič lahko seznanili z njihovim življenjem. Sicer pa je neverjetno, kako se ta problem podcenjuje; izhajam iz naše teze, po kateri govorimo o slovenskem enotnem kulturnem prostoru, čeprav ga deli meja (in ga je seveda tudi prej). A ko bo tu EU, bo nenadoma res postal enoten slovenski prostor. Kako pa bo velik, bo odvisno od tega, kako ga danes ohranjamo in skrbimo zanj! Žal je vedenje o tem, tudi po krivdi medijev, zelo šibko, in žal se nič ne spreminja na bolje.
17
ČETRTEK
23. DECEMBRA
1999
18
ČETRTEK 23. DECEMBRA 1999
SLOVENIJA
PRIVOLITEV RUSJANOVIH SORODNIKOV IZ GORICE IN ARGENTINE
EDVARD NAJ POČIVA V DOMAČI ZEMLJI
PREKLIC
IZVOZA
MESA?
Vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo z živinorejo in s pripravljanjem mesa za prodajo v druge države, so z zanimanjem spremljali obisk in preglede, ki jih je veterinarska inšpekcija EU v dneh od 13. do 17. t.m. opravljala v Ljubljani, Novi Gorici in v Šepu-Ijah na Krasu. Trije strokovnjaki so najprej preučili spremembe v veterinarski zakonodaji, ki so bile sprejete zato, da bi zagotovili kakovost mesa in mesnih izdelkov in učinkovite sanitarne ukrepe v klavnicah oz. mesnopredelovalnih obratih. Njihov pregled je bil zelo natančen. Inšpektorji EU so npr. v Mesni industriji Primorske v Kromberku pri Novi Gorici pregledovali kar
12	ur. Pod drobnogledom so se znašle najmanjše podrobnosti, tudi o zdravju, plačah in izobrazbi zaposlenih. Z o-gledom so bili evropski inšpektorji zadovoljni. Dober vtis so dobili tudi v Šepuljah, kjer ima sežansko podjetje Kras pršutarno. Kaže, da bodo inšpektorji stalnemu veterinarskemu odboru EU predlagali, naj prekliče bojkot izvoza rdečega mesa v države članice EU, ki je bil napovedan za 1. februar leta 2000. 	M.
"NEUSTAVNA" OBČINA
DINO PUCER JE NOVI KOPRSKI ŽUPAN
Za novega župana Mestne občine Koper je bil v drugem krogu volitev (balotaži) v nedeljo izvoljen Dino Pucer, kandidat ZLSD. Zanj je glasovalo 6.612 volilcev oz. 56,30 odstotka tistih, ki so se udeležili volitev. Njegov protikandidat iz LDS Vojko Petrič pa je prejel 5.133 oz. 43,70 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila tudi v drugem krogu volitev nizka ter je znašala 32,33 odstotka upravičencev, ki so vpisani v volilne sezname. Novoizvoljeni mestni svet mestne občine Koper se bo na prvo zasedanje sešel v četrtek, 23. decembra, ko bo imenoval tudi dva ali več podžupanov. Za zdaj še ni jasno, koliko časa bo trajal mandat novega župana in mestnih svetnikov. Ustavno sodišče namreč vztraja pri svoji odločbi, da je mestna občina Koper prevelika in zato neustavna. Po mnenju pristojnega ministrstva ter posameznih političnih strank bi morali sedanjo občino razdeliti na tri, štiri ali celo več novih občin. ----------- M.
Svetovalka mestne občine Nova Gorica Darinka Kozinc iz SDS seje na nedavnem zasedanju mestnega sveta spomnila prvega slovenskega pilota Edvarda Rusjana, ki je bil doma iz Gorice. Dejala je, da obletnice njegovega rojstva in smrti častimo na razne načine. "Vem, da je pokopan v Beogradu, kjer se je med o-pravljanjem poizkusnega leta z letalom smrtno ponesrečil,
RAČUNALNIŠKI HROŠČ NA PREŽI
V	Sloveniji so velike ustanove, javna podjetja in družbe že prilagodile informacijske sisteme potrebam leta 2000. Tako vsaj zatrjujejo, čeprav nekateri opozarjajo na možnost t.i. računalniškega hrošča, tehnološke napake, ki bi računalnike ob prehodu v leto 2000 onesposobila. Morda prav zaradi take možnosti v Sloveniji banke in nekatere druge pomembne ustanove ob koledarskem prehodu ne bodo delovale, morebiten izpad e-lektrične energije pa bi nadomestili z agregati, ki jih imajo marsikje že pripravljene. Na najbolj občutljivih področjih bodo v pripravljenosti tudi ekipe strokovnjakov.
nisem pa še zasledila, da bi se o njegovem grobu govorilo. Zanima me, ali je njegov grob oskrbovan in ali bi bilo mogoče, da bi Srbijo zaprosili za vrnitev posmrtnih ostankov tega pomembnega moža na področju letalskih konstrukcij v domači kraj." Na pobudo svetovalke Darinke Kozinc se je odzvala Grazia Rusjan iz Gorice, nečakinja slavnega pionirja. Napisala je,
V	Solkanu, skozi katerega gredo ceste proti Goriškim Brdom, Lokvam oz. Trnovsko banjški planoti in Tolminu oz. Posočju, že več let zahtevajo zgraditev obvoznice, ki bi promet preusmerila mimo naselja. S tem bi razbremenila predvsem cesto IX. korpusa, po kateri vsak dan pelje do 20 tisoč težkih tovornjakov s prikolicami in osebnih vozil.Tresljaji ogrožajo hiše, hrup vznemirja stanovalce, država pa zavlačuje s prispevki za gradnjo obvoznice. Krajevna skupnost je protest prebivalcev Solkana izrazila z zaporo ceste 14. t.m., ki je trajala pol u-
da se sama in njeni sorodniki popolnoma strinjajo s tem predlogom, "saj nas združuje ista misel; Edvard bi se končno vrnil v kraj, kjer je živel." "Posvetovala sem se - je še napisalal - tudi s svojimi sorodniki, ki živijo v Argentini. Uspeh tega projekta bi razveselil vse nas. Tudi v prihodnje sem na razpolago za dodatna pojasnila in obenem bi vam rada čestitala in zaželela popoln uspeh pobude."
Postopek za morebitno vrnitev posmrtnih ostankov Edvarda Rusjana iz Beograda v domačo zemljo bo vodila mestna občina Nova Gorica. ----------M.
re. Med protestniki je bil tudi novogoriški župan Črtomir Špacapan, ki je povedal, da bo občina finančno podprla dela.Za nujnost gradnjeje tudi poslanec ZLSD Borut Pahor, v parlamentu pa se je zanjo zavzel poslanec SDS Ivo Hvalica; med protestniki pa ni bilo ministra za pravosodje Tomaža Marušiča. Po zagotovilih, ki prihajajo iz državnega zbora, naj bi proračun za leto 2000 vendarle določal denarno kritje zazačetek gradnje. Začeli bi naslednje leto, prometnica pa naj bi bila zgrajena do leta 2001. -----------M.
OBUDILI SEMANJE DNEVE
Srednjeveško naselje Vipavski Križ je eden od biserov Vipavske doline in je bil nekoč mesto, kjer so prireja-
li	tudi t.i. semanje dneve. Ta običaj so obnovili 19. t.m. s sejmom domače obrti na kriškem placu. Obiskovalci so si lahko ogledali staro mestno jedro, razstavo o Janezu Sve-tokriškem, znamenitem frančiškanskem patru, ki je velik del svojega življenja preživel v tamkajšnjem samostanu, in druge zanimivosti. Povabljeni so bili tudi na ogled fosilov, najdenih na območju Vipavskega Križa in na razstavo likovnih stvaritev domačih u-metnikov.
V	SOLKANU V NEDELJO BOŽIČNI KONCERT
Krajevna skupnost v Solkanu bo v nedeljo, 26. t.m., ob 19. uri vtamkajšnji cerkvi sv. Štefana priredila tradicionalni božični koncert. Izvaja-
li	ga bodo pevci iz osnovne šole v Solkanu pod vodstvom Jožice Golob in s sodelovanjem solistke Tatjane Mihelj in trobentača Mihe Kovačiča. Nastopili bodo še Goriški oktet Vrtnica pod vodstvom A-leksandre Pertot, Godalni trio Glasbene šole Nova Gorica pod vodstvom Jurija Križniča in glasbeni umetnici na orglah Mirjam Furlan in Anica Furlan. Koncert, ki bo namenjen tudi obeležitvi Dneva samostojnosti, so omogočili razna podjetja in ustanove, Kulturni dom v Novi Gorici in župnijski u-rad v Solkanu.
V LETU 2000 NAJBRŽ ZAČETEK GRADNJE
OBVOZNICA MIMO SOLKANA
Vesel Božič in
n. BANCA	I nova tnatika kreditna banka}
llANTONIANA POPOLARE VENETA bctkb
spehov polno novo leto
2000
ITALIJANSKO PRAVO
REFORMA PORODNIŠKIH DOPUSTOV PRED VRATI
Poleg novosti v zvezi z dru-žinskimi in porodniškimi dokladami, o katerih smo pisali veni izmed prejšnjih decembrskih številk NG in ki so že v celoti zakonsko operativne, se v rimskem parlamentarnem mlinu počasi meljejo še druge zanimive novosti v zvezi s socialnim varstvom materinstva. Pred vrati dokončne obravnave v senatu je sedaj ukrep, ki spreminja pravila o porodniških dopustih. Če bodo zadeve okrog finančnega zakona in vladne krize rešene v kratkem, bo tudi ta novi zakon lahko že v naslednjih dneh zagledal luč sveta. Novosti, ki jih prinaša ta ukrep, je veliko; poglejmo, za kaj gre.
Najprej se uvaja neka elastičnost v razpolaganju z obveznim predporodnim in poporodnim petmesečnim dopustom, ki ga je treba sedaj izkoristiti dva meseca pred porodom in tri mesece po njem. Odslej bo lahko nosečnica izbrala tudi alternativno možnost, in sicer samo en mesec pred porodom in štiri mesece po rojstvu. Doklada bo ostala enaka 80% redne plače.
Največja novost pa je brez dvoma tista, ki uvaja možnost, da oba starša, dokler otrok ne dopolni osmega leta starosti, zaprosita za dodaten dopust, ki skupno ne bo smel presegati desetih mesecev, vsak pa ga bo lahko izkoristil za največ šest mesecev. Osnutek ukrepa podpira očetov dopust tako, da je tistim očetom, ki zaprosijo vsaj za trimesečni dopust, priznan še en mesec "extra“ v obliki bonusa, tako da lahko očetova odsotnost skupno znaša celih sedem mesecev. Doklada bo za ta dopust krila samo 30% redne plače.
V	primeru bolezni otroka, ki še ni dopolnil osmega leta starosti, bo lahko vsak izmed staršev na podlagi zdravniškega potrdila koristil še dodatnih pet delovnih dni dopusta na leto. Vse omenjene pravice pristojajo tudi staršem, ki so otroka posvojili, in staršem, ki so sprejeli otroka v rejništvo. Predvidene so tudi nekatere novosti za samostojne poklice: dopust bo priznan, tudi če drugi od staršev nima istih pravic, samostojne delavke pa bodo imele pravico trimesečnega dopusta v prvem otrokovem letu.
DAMJAN HLEDE
PRIREDITEV NAS ŠPORTNIK 99
NAGRAJENI NAJBOLJŠI PRIMORSKI ŠPORTNIKI
"SLOVENSKA VAS" NA KOSOVU
V	vasi Ura Terezive blizu Djakovice na Kosovu so 16. t.m. izročili 35 družinam oz. 220 kosovskih brezdomcem nove domove. To malo naselje so simbolično poimenovali Slovenska vas. Domove so zgradili s sredstvi, zbranimi v človekoljubni akciji slovenskih javnih občil na pobudo nacionalne TV. Potekala je pod geslom Roka pregnancem - Slovenska vas. Zbrali so okoli 70 milijonov tolarjev.
Na že 16. zaporedni skupni razglasitvi se je v novi športni dvorani v Kanalu ob Soči v četrtek, 16. t.m., zbral cvet primorskega športa z o-beh strani meje.
Kot vselej je bil pravi praznik ob izteku koledarskega leta; na tem so prejeli zaslužena priznanja najboljši primorski športniki, športnice in ekipe z obeh strani meje.
V	zamejskem športnem kraljestvu sta med posamezniki prevladala še rosno mlada kotalkarica in jadralec, lovorika najboljšega moštva pa je pripadla nogometu. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra sta se povzpela Tanja Romano in Jaro Furlani. Kotalkarica openskega Poleta Tanja Romano si je kljub svoji rosni mladosti - stara je komaj 16 let - prislužila priznanje že petič - drugič pa so jo športni časnikarji in publicisti razglasili za najboljšo. Potem ko je postala državna prvakinja v kategoriji "jeunesse", je na svetovnem prvenstvu v Avstraliji osvojila srebro in bron. Drugo mesto je zasedla atletinja Claudia Coslovich, ki je že sedem let italijanska prvakinja v metu kopja. Na tretji stopnički je pristala Mateja Bogateč, rolkarica kriške Mladine, ki je na svetovnih ig-
rah v dresu državne reprezentance osvojila naslov v patruljnem teku in bron v zasledoval nem teku.
V	moški konkurenci se je na vrhu zamejske top lestvice pojavilo novo ime. Najbolj-! ši med najboljšimi je komaj 13-letni Jaro Furlani, član ses-Ijanskega Jadralnega kluba Cupa. Na svetovnem prvenstvu v razredu optimist je bil 15. in tretji v ekipni razvrstitvi. Na italijanskem prvenstvu, ki je bilo na regatnem polju v Sesljanu, pa je bil drugi. Drugo mesto je na izboru Naš športnik zasedel odbojkar Matej Černič, ki je ponovil lanskoletno uvrstitev, potem ko je dvakrat zmagal. Tre-tjeuvrščeni hitrohodec Fabio Ruzzier je na svetovnem prvenstvu za veterane osvojil že svoje deseto zlato odličje.
Za najboljšo zamejsko ekipo je bila razglašena nogometna enajsterica doberdob-ske Mladosti, ki se je po drugem zaporednem napredovanju prebila v prvo amatersko ligo. Druga je ženska namiznoteniška ekipa Kras Generali, tretja pa moška odbojkarska vrsta Sloge Mi me Eu-rospin.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je posebna priznanja podelilo goriš-
kemu odbojkarskemu delavcu Jošku Prinčiču, kotal-karskemu trenerju Mojmirju Kokorovcu in predsedniku Jadralnega kluba Čupa Marinu Košuti. Posebno priznanje za življenjsko delo je prejel primorski jadralni delavec Janko Kosmina.
Prisotne je nagovoril predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jurij Kufersin ob prisotnosti predstavnika Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in letošnjega Bloudkovega nagrajenca Marjana Jemca.
Tekočo in živo zasnovano prireditev Naš športnik so popestrile tudi glasbene točke.
V	čast športnikov in številnih udeležencev sta nekaj uspešnic zapela ansambel Faraoni in Tinkara Kovač, ki je višješolski študij dokončala na liceju Prešeren v Trstu.
Naj za konec navedemo še najboljše športnike na Primorskem. To so slovenski nogometni reprezentant Marinko Galič iz Kopra, novogoriška atletinja Nina Zega, ki je državna prvakinja v skoku ob palici, in moška odbojkarska šesterka Salonit Anhovo, ki je že petič osvojila naslov državnega prvaka.
  1.....1 ALPIN
ŠPORT NA GORIŠKEM V ZADNJEM TEDNU
VAL IMSA OSVOJIL DERBI V GORICI
IGORCOTIC
Največ pozornosti je minuli konec tedna pritegnil derbi med vodilnim Valom Imso in Sočo Unitecno, ki pa tokrat ni uresničil želja in pričakovanj ljubiteljev lepe odbojke. Predvidevanja poznavalcev igre na mreži, ki so postavljala v vlogo favoritov valovce, saj so ti v osmih prvenstvenih nastopih doživeli le poraz, so se izkazala kot resnična. Poraz valovcev proti ekipi Ro-jaleseja, in to prav pred sobotnim dvobojem, je sočanom sicer vlil nekaj upanja, da lahko v telovadnici goriškega Kulturnega doma poskrbijo za podvig, razplet na igrišču pa ni potrdil njihovih skritih upov. Jerončičevi varovanci so namreč že od vsega začetka s preudarno in učinkovito igro z lahkoto nabirali točke, v vseh treh nizih so stalno vodili, tako da njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu. Servisi Florenina in soigralcev so so-vodenjski šesterki povzročali veliko težav pri gradnji igre in tudi napadi Vala so bili vseskozi nerešljiva uganka za obrambo gostov. O premoči valovcev govori tudi podatek, dati niso dovolili nasprotniku
tako v prvem kot v drugem nizu prestopiti meje šestnajstih točk. Pot do uspeha so valovcem olajšali sami soča-ni, ki so naleteli na črn dan in še zdaleč niso prikazali igre, ki so jo sposobni predvajati. Tudi številne menjave in nasveti trenerja Jakopiča, da bi predramil svoje varovance, niso obrodili zaželenih sadov. Da bi sočani nudili večji odpor vodilnemu na lestvici, bi morali manj grešiti in prikazati večjo mero borbenosti. Po zmagi v derbiju so valovci utrdili položaj vodilnega na lestvici in se tako lahko na najboljši način pripravijo na prihodnje nastope, pomembne za prestop v višjo ligo.
Vedno v moški odbojkarski C ligi je Olympia Agraria Terpin na domačih tleh ostala praznih rok (3:0), čeprav je proti zelo dobremu Preveni-reju pokazala določen napredek v igri. V moški D ligi tudi tokrat ekipi Našega praporja ni uspelo osvojiti prvenstvenih točk. Po domačem porazu proti Cordenonsu je položaj Bricev na lestvici nič kaj spodbuden.
Oba naša predstavnika 1 ženske C lige sta si priborila nove prvenstvene točke. Va-
lovke so z gladkim 3:0 premagale tržiško ekipo Adria Volley. Z ostrimi servisi so Sa-fronove varovanke onesposobile napad nasprotnic prek centra, kar jim je odprlo pot do končne zmage. Odbojkarice Olympie Kmečke banke so z zmago na gostovanju pri šesterki II Pozzo dokazale, da je njihova forma v vzponu in da tudi one sodijo proti zgornjemu delu lestvice.
NOGOMET
V prvi amaterski ligi je bil tokrat na sporedu derbi. V Križu sta se spoprijeli enajsterici Vesne in Mladosti, ki sta se kljub dobri igri razšli z neodločenim izidom (0:0). Prava toča golov pa je padlav So-vodnjah, kjer so nogometaši drugouvrščenega Pro Roman-sa kar petkrat zatresli mrežo
i domačinov. Na gostovanju v Marianu sejejuventina v močno okrnjeni postavi morala
l	zadovoljiti le s točko (2:2).
KOŠARKA
V moški D ligi je Dom Mark v gosteh osvojil derbi s Cicibono. Po zelo izenače nem boju so domovci slavili s točkama razlike (79:81) in
1	tako naredili pomemben ko-
1	rak za uvrstitev v "play off'
SMUČANJE
SO ZA POGOSTE POŠKODBE KOLENA RES KRIVE CARVING SMUČI?
Štiri uveljavljene tekmovalke bodo morale zaradi poškodb opustiti del sezone, nekatere pa kar celo.
Mnogi smučarski strokovnjaki opozarjajo, da so vse pogostejše poškodbe kolen pri smučarjih, predvsem pa pri smučarkah, posledica uporabe novih "carving" smuči.
Najbolj tragično seje letošnji svetovni pokal v alpskem smučanju končal za 17-letno Hrvatico Janico Kostelič, ki je na treningu smuka doživela hud padec. Zdravniki so kmalu ugotovili hude poškodbe kolena, podobne tistim, ki jih je med svojo smučarsko kariero imel "večni bolnik" Marc Girardelli. "To ni nobeno naključje. Kolenske vezi preprosto ne prenesejo teže, ki zaradi novo oblikovanih smuči pritiska na kolena. To še posebej velja za ženske, katerih telesna konstrukcija je vseeno manj robustna kot tista od moških," meni dr. Adrian Ufer, zdravnik, ki je po padcu prvi pregledal Kosteličevo. Poleg Kosteličeve so poškodovane še Švicarka Sylviane Berthod, ki si je prj skoku poškodovala koleno. Švedinja Pernilla Wi-berg je obnovila poškodbo kolena, sezona pa se je predčasno končala tudi za Norve-žanko Kristiane Kristiansen.
"Težava ni v mišični masi, kolenske vezi so tiste, ki ne zdržijo več takega pritiska," je o vse pogostejših poškodbah kolen dejal vodja avstrijskih smučarskih reprezentanc Hans Pum. Z njim se strinja tudi Karl Freschner, vodja avstrijske ženske ekipe: "Mednarodno smučarsko zvezo FIS sem že pred časom opozarjal na težave, ki bi jih smučarji lahko imeli zaradi carving smuči. Jasno je, daje naloga izdelovalcev smuči narediti čim hitrejšo smučko; če pa to ogroža zdravje smučar-
ODBOJKA
OLYMPIA AGRARIA TERPIN PORAŽENA
Pred domačim občinstvom so Olympiini igralci Agrarie Terpin izgubili tekmo proti tržaški ekipi Prevenire z gladkim 3-0. Prevenire je namreč zelo močna ekipa, ki letos cilja na napredovanje in je sedaj na drugem mestu, takoj za ekipo Val Imsa. Naši fantje so kljub porazu pokazali dobro in borbeno igro. V vseh treh setih so bili stalno za petami nasprotnikov, tako daje bila igra precej enakomerna. Za nas je prvič v letošnji sezoni stopil na igrišče Cristian Graunar, ki je v celi tekmi zbral kar 14 točk. Zaradi bolezni pa je bil odsoten Damjan Dorni, ki ga je zamenjal Simon Terpin. "Mislim, da smo pokazali dobro igro" je povedal trener Klokočovnik, "igralci so se trudili in borili, kljub temu pa smo tekmo izgubili. Nasprotniki imajo zelo dober sprejem, naš servis pa je bil premalo učinkovit." (M.HIede)
jev, moramo nekaj storiti. Žogica je zdaj na strani FIS."
Na obtožbe proti FIS se je že odzval direktor ženskega svetovnega pokala Kurt Hoch: 'To področje je izven dosega delovanja FIS. Z izdelavo j smučk naj se ukvarjajo tisti, ki so za to usposobljeni. Smučarke so si želele težjih smukov in zdaj jih imajo." Z njim se delno strinja tudi Avstrijka Michaela Dorfmeister, ki vidi razloge za vse pogostejše poškodbe predvsem v težkem umetnem snegu in slabi vidljivosti.
"Nedeljski" smučarji so obveščeni. Kot smučarski učitelj naj vam iz srca svetujem, da se izognete takim ekstremnim smučkam, s kakršnimi tekmujejo v svetovnem pokalu. Pa naj bodo te nove smučke še tako estetsko lepe... ----------ED
KRATKE
ZGODOVINSKI PODVIG SLOVENSKEGA SMUČANJA
Slovensko alpsko smučanje je v ženskem smuku za svetovni pokal v mondenem svičar-skem zimskem športnem središču St. Moritzu v petek, 17. decembra (pa naj še kdo trdi, da je petek, 17., nesrečen dan, op. p.) doseglo nov imeniten uspeh. Spela Bračun je namreč senzacionalno zasedla tretje mesto, kar je največji slovenski dosežek v tej disciplini nasploh. Šfo-fjeločanka je za zmagovalko Ladinko Isolde Kostner zaostala 22 stotink sekunde, za drugouvrščeno Nemko Regino Haeusl pa za vsega 14. Braču-nova je bila edina Slovenka na startu, saj je Mojca Suhadolc zbolela, Anja Kalan pa zaradi bolečin v kolenu ni hotela tvegati nastopa. Za slovensko smučanje je uspeh Bračunove še toliko večji, ker nikjer na Slovenskem ni smukaških prog. Na drugem smuku Bračunova žal ni bila uspešna. (A.)
HUDA POŠKODBA KOSTELIČEVE
Za hrvaško smučarko Janico Kostelič je letošnja sezona svetovnega pokala končana. Na treningu v St. Moritzu je doživela hud padec, pri katerem si je natrgala pogačično vez in križne vezi desnega kolena. Hrvatica je do tedaj vodila v skupnem seštevku svetovnega pokala. Letos je še posebej blestela v slalomih, kjer je dosegla dve prepričlj i vi zmagi. Da pa 17-letna Koste-ličeva ni samo slalomska specialistka, pove podatek, da je uvrstitve v prvo deseterico dosegla tudi v vseh ostalih disciplinah. Janiča Kostelič sicer ni posebno priljubljena smučarka, razen na Hrvaškem, to pa zlasti zaradi svoje arogance in nacionalističnih teženj. Kakorkoli že, v letošnji smučarski sezoni je ne bomo več videli. (A.)
19
ČETRTEK
23. DECEMBR/
1999
>v;M• &lt*l
i ii 2=- «	-
■y	-S* I
S\ IT// K&j.=?«3s-*w£	* ■**	.	\
&?y<ŽCS’	--■	v	—	"y	i	«■*■'	•-	•
/. /	~T".-r-/ / ./ / // ?k ¥*z>— /	^~iw	/	1	-a	x	’	**	r$t'^r'::
iMs. -	/J	Xr\	,	/•-JraSb
\'-yyj* v .ov/i, j
5^VS$p
;Wlft Ml
 —-' V\	J „
•:	k\i
—■'•- ty\ i '•	■	•
I / •'»
ZADRUZNA KRAŠKA BANKA
X	in
ZADRUŽNA BANKA DOBERD&B IN SOVODNJE
'r	N/
Vam želita
Srečen Božič in jtspešno novo leto
V	različnosti je naSa