Leto IV. V Celji, dne 15. septembra 1. 1894, Štev. 26. Izhaja 5., 15 in 25. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu'm sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za inaerate se plačui« vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Valja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 50 kr Naročnina naj se pošilja Upravništvo ,.Domovine" v Celji Celje in Kočevje. Celje je zadnje mesece postalo sloveče. Malo je manjkalo, da se zaradi Celja niso majali ministerski stoli. Velik del avstrijske politike se je sukal okrog Celja, skoro bi rekli, da je v Celji ključ koalicije, ali vsaj po pisavi liberalnih in nemškonarodnih glasil, bi tako sodili. Ne le nemški, temveč tudi poljski listi so se mnogo pečali z našim mestom. Marsikak čitatelj je tako izvedel za „nemško" Celje, ko se mu poprej o našem mestu niti sanjalo ni. Vsled zahteve „pre-drznih" Slovencev, da se osnuje v Celji slovenska gimnazija, oziroma slovenske paralelke na sedanji gimnaziji, je po trditvi Nemcev, prišlo celjsko nemštvo, v resno nevarnost. Pač res nežna cvetlica mora biti to nemštvo, da že samo s slovensko gimnazijo, pride v tako nevarnost. Pač težko ga bode še obvarovati, da ga slana ne umori. Da je slovenska gimnazija oribtitia slovenske paralelke na sedau; : v Celju potrebne, to jb ž« bilo jasno dokazano, da pač- o tem več govoriti ni, potreba,'Tistemu, ki potrebe še ne vidi, bi bilo'pač vse daIje"c!okazo vanj e zastonj. Poljski list „Brzeglav" se je zadnji čas oglasil proti celjski gimnaziji z bojaznijo, da bi služila poslovanjevanju. Nam se je zdela ta bojazen smešna. Nobeden ne bode silil nikogar v slovensko gimnazijo. Celjski Nemci bodo lahko svoje sinove izgajali za Nemce, kakor so jih sedaj. Preprečilo se bode le ponemčevanje kmet-skih sinov. Seveda celjskim Nemcem tudi to ni po volji, ker potrebujejo vedno novih močij izmed Slovencev, kajti, drugače se ne obdrže. Sami namreč niso dovolj kulturno trdni, da bi se dolgo obdržali. Tista njih nemška kultura je navidezna. Naloga državnih šol pa ne more biti potujčevanje slovenskih sinov' ter podpiranje umetnega južnoštajerskega nemštva Posebno se pa nam čudilo zdi, da se Poljaki postavljajo na to stališče. V Galiciji je tudi bilo več nemških srednjih šol in mesta so imela tudi precej nemško lice, dokler ni bilo tu šole. To pa ni oviralo popoljčenja srednjih šol, kar je pripomoglo, da je izginilo umetno zarejeno nemštvo. Poljaki so šli še dalje, nego nahtevamo Slovenci. Ondi so šole kar popoljčili, v Celju pa hočemo Slovenci Nemcem gimnazijo pustiti, dokler bodo imeli koga vanjo pošiljati. Če se pa Nemci v našem mestu ne morejo obdržati, imajoči vsa sredstva za obraževanje, potem pa pač ni vredno, da bi se nanje toliko gledalo. Zaradi celjskega nemštva pa na tisoče Slovencev pač ne sme ostati brez srednje šole, naj so tudi ti Nemci zadnji čas poljski zavrnili. Slovenski poslanci bodo pa pač morali izvajati iz tega posledice, ako bodo poljaki v tem vprašanji delali ovire. Prišel bode že še čas, ko bodo Poljaki še potrebovali slovenskih glasov. Nemškoliberalna stranka pa se vzlkt Poljski nodnori tre bode ob- MftiMttfc i*t. ki pridejo /m. ujo,.pa. najbrž ne bodo posebno navdušeni za Poljake. Zarad tega se pa nadejamo, da se bodo Nemec ni za tako delo, temveč le za trgovino. Kazati se je pa jela potreba slovenske šole za otroke slovenskih premogokopov. Deželni šolski svet je začel preiskave. Hitro se stvar ne vrši, ker gre za Slovence, ali vendar smo prepričani, da Kočevje dobi slovensko šolo. Razmere so tedaj ravno take, kakor v mnogih nemških krajih na Češkem, kjer so se zaradi čeških manjšin in delavskega stanu morale osnovati češke šole. Zato se pa tudi v Kočevju ne bode dala prezirati opravičena želja Slovencev. Liberalni listi se že boje za nemški značaj kočevskega mesta in kličejo somišljenikom, da naj bodo pozorni. Strah v nemškem taboru je nam veselje. Ni še dolgo tega, ko so še sanjali o nemškem mostu do Jadranskega morja, Maribor, Celje, Kočevje i. t. d. bi morali biti koli na katere bi bolj podprli ta most. Sedaj se pa začenjajo ti koli majati in s tem se prepreči njih velik namen. Tukaj ne gre le za celjsko gimnazijo in za ljudsko šolo v Kočevji, temveč sploh za nemški vpliv na jugu Avstrijo, Če propsdg maetoo nemštvo po mestih na Slovenskem, potem Nemci nimajo kam* opirati svoje kulturna mreže. Radi ali neradi se bodo morali zadovoljiti s svojim sedanjim mejam. Dolgo se je nemštvo že pomikalo na škodo Slovencev na jug, ali sedaj se je pa Slovenec toliko okrepil, da se je ustavil temu pomikanju. Zato je tak krik v nemškem taboru, ker spoznavajo, da se ne uresniči njih želja, da bi se nemštvo košatilo ob obrežji Adrije. Okrajna učiteljska konferenca za celjski in laški okraj. Dne 25. vel. srpana 1.1. se je vršila okrajna učiteljska konferenca za celjski in laški okraj, pod vodstvom novega c. kr. okrajnega nadzor- mišhli, predno bodo Nemcem pomagali preprečiti slovensko gimnazijo v Celji. Sicer pa tudi vsa poljska pomoč ne bode preprečila celjske gimnazije. Slovenske težnje se opirajo na statistične razmere, katerim se bode moralo zadovoljiti prej ali slej. Sedanje razmere tudi ne bodo tako dolgo trpele, kakor se gori omenjeni poljski list nadeja, kajti volilci bodo prekrižali marsikak nemško-poljski račun. Zadnji čas je pa prišel v nevarnost še nemški značaj kočevskega mesta. Slovenski živelj se je nakrat oživel v mestu kočevske vojvodine, kočevsko nemštvo je pa vsekako trdneje, nego je celjsko, kar je naravno, ali vendar se Nemci že boje zanj. V Kočevji začel se je premogovnik in prišlo je na stotino slovenskih delavcev, ker i nika g. Pavla Leitgeba, v slovenskej ljudskej LISTEK. Kopališki listi. v. Glavna zgradba kopališčina je ogromno, pravokotno, v dve nadstropji zidano, razsežno poslopje, ki broji 132, z vsem komfortom opremljenih sob za goste. S kritimi hodniki je zvezana z drugim, poleg stoječim poslopjem, ki je istotako velečastna palača, okoli katere vodi široko krita terasa. Dočim se v prvem poslopji, razven stanovanj za goste, nahaja tudi kopališče, ravnateljstvo, i. t. d., obsega drugo v pritličji veliko blagovališče (restavracijo), kavarno, zdraviliščino dvorano, ki služi muzikališkim produkcijam, plesnim in jednacim zabavam, igralno sobo in dvoje prostranih obednic. Muziku je na razpolago dvoje glasovirov, a v razvedrilo gostom sploh cela kopa domačih in inostranskih novin v raznih jezicih, ter zabavna knjižnica. Prvo nadstropje pa je prirejeno gostom v stanovanja. Poleg te palače stoji takozvani, „Katarinin dvor", v katerem so tudi stanovanja. Vseh sob za goste našteje se 163. Visoke so in suhe, vprem-ljene vdobno, ter zvezane z brzojavom. Vrlo je skrbljeno za šetališča in nasade. Zdravilišče oklepa neposredno bujen, razsežen park s krasnimi košatimi drevoredi, raznovrstnim ljubkim grmičjem in nebrojnim domačim in inozemskim cvetličjem. Po izvestno dva kilometra dolzem „kraljevem drevoredu", ki vodi po vsej širini topličine doline, pride se iz tega parka neposredno v „Adelin gaj", v katerem se nahaja izvrstna gostilna in kavarna. Če se ti zljubi, po-setiš lahko poleg ležečo kopel z mrzlo vodo. V teh dveh gajih svira izvežban vojniški orkester dvakrat po dve uri na dan. Ob Poljakovi hrib naslanja se grič „Župan-šček" s svojim koščatim, krasnim parkom. Na vzhodu Krapinskim toplicam dviga se nekako 300metrov visok hrib, „Magdalenina gora". Precej strm, po kačje zvit ilovnat pot vodi te gori. Na vrhu beli se v senci dveh velikanskih lip, ki ste videle vekove in vekove, cerkvica, a ob njenem zidu opaziš troje grobov. Izvestno je tu pokopan kak velikaš iz okolice s svojci. Cerkvici je prizidana preprosta kapelica. Marmornata ploča na vratih ti pove, da je tu: „Sepulcrum Dui. Gustavi Osegovich de Barlabaševec." V cerkvici sami ne najdeš nikacih znamenitosti, iz-ozemši zelo stare slike sv. Notburge. Ne daleč od tu nahaja se majhen, a pre-kraser mavzolej, monumentalna zgradba renesančnega zloga, počivališče Jakoba Badla, umrlega 1884. 1. Napis pravi, da je bil „fundator et ex-truetor thermarum Krapiniesium". — Tla tu gori na daleč okrog porašča — pelin. Take množine ga še nisem videl nikoli in nikjer. Iznenadil me je divni razgled s hriba. Tam na vzhodu sinji se zagrebško pogorje, pred katerim leže toplice Stubica, a za njim kraljevski Zagreb. Na jugu vije se dično Uskoško gorovje, meja mej Hrvatsko in Kranjsko. Na zapadu zapaziš Boč in Rogaško goro, a na severu vzreš Krapinsko in Ivančica planino. Valovito gričevje pod tabo, okolo in okolo, kamor ti nese oko, pa plemenita vinska loža. Res, to je diven, prekrasen razgled! Haramburaša. V zadnjem listu čitaj pravilno: hrib Jankomir, a ne Jankonia (!!!) šoli v Celju. Ni nam možno opisovati vseh točk konference, ki je trajala od 9. do 2. ure, hočemo se le z njenim značajem in s posameznimi njenimi zadevami, spadajočimi v narodno področje, pečati; kajti naloga »Domovine" je hvaliti, kar koristi narodu našemu, a bičati, kar mu škoduje. Začetkoma je bilo takoj spoznati, da se hoče konferenci dati nemški značaj. 6. c. kr. okrajni šolski nadzornik je pozdravil učiteljstvo le v nemščini ter ga pozval, da zakliče cesarju trikratni „hoch!" a učiteljstvo se je odzvalo po večini s krepkim „živio!" Doslej smo g. nadzorniku pripisovali več taktnosti, misleč, da bode zraven svojega »hoch," za katerega ima itak le peščico privržencev, zaklical v smislu mišljenja učiteljstva, tudi krepki »živio!" a varali smo se. G. nadzornik ni tekom cele konference izprego-voril niti jedne besedice v slovenskem jeziku, bodi si, da ni zmožen pravilne književne slovenščine, bodi si, da je ni hotel govoriti. Oba slučaja moramo odločno zavračati. Slovenski narod ne more dovoliti, da bi se v učiteljskih, duhovskih in drugih zborovanjih, od njihovih predstojnikov slovenski jezik breztaktno preziral. Tudi smo z obžalovanjem izvedeli, da je mnogo referentov, poročalo le v nemškem jeziku. V lepej pravilnej slovenščini sta obravnavala gg. nadučitelj Lopan in učitelj Brezovnik, kako je uporabljati domačo okolico pri naravoznanskem in zemljepisnem poduku. Isto tako je poročal v pravilnej in prijetnej slovenščini poročevalec šolskih vrtov g. Petriček, o stanju šolskih vrtov v celjskem okraju. Poročevalci gg. Kropej, Vodušek, Supanek in Šeligo so govorili le v nemščini, o razdelitvi učne tvarine na šolah, kjer se učenci za poletje od šolskega obiskovanja oproščajo, oziroma o stanju šolskih vrtov v laškem okraju. Konferenco je počastil s svojo pričujočnostjo tudi c. kr. okrajni glavar g. dr. P. Wagner, ki je po-slušavši razprave učiteljstva konečno izrazil j svoje priznanje, rekoč: »Veseli me izvedeti iz vaših razprav, da delujete neumorno za svojo nadaljno izobrazbo in napredek šole, osobito me je veselilo slišati iz ust nekega govornika, da je v šoli sicer treba mladino v posameznih predmetih dobro podkovati, a še bolje potrebno je, jo vzgojevati v dobre in poštene ljudi. To je tudi moje mnenjo. Tudi jaz aem prepričan, da je iz - (Shod zaupnih mož slovenskih) priporoča otrok v prvej vrsti treba vzgojiti ne samo dobre in poštene ljudi, temveč tudi vrle državljane in zveste Avstrijce. Čuvstvo avstrijskega patriotizma mora izpodriniti čuvstvo za posamezna narodova plemena. Polagam vam torej na srce, da vzgojite dobre in zveste Avstrijce ter da či-tate radi knjige pedagogov in da se v svojem vzvišenem poklicu vedno bolje izobražujete!" Tem lepim besedam, katere je učiteljstvo sprejelo skoro z enoglasnim »živio" (le malokdo je klical „hoch"), dodamo mi svojo opombo, da je čuvstvo biti Slovenec ob enem odlično čuvstvo avstrijskega domoljubja. Slovenci se v vseh tudi najburnejših časih, ko so se Madjari, Poljaki in Nemci (na Dunaji) spuntali zoper cesarja, ostali zvesti avstrijskemu patriotizmu in habsburškej hiši. Biti Slovenec se pravi biti zvest Avstrijan; zato se nam zdi stavek glavarjev, da mora čuvstvo avstrijskega domoljubja izpodriniti čuvstvo posameznih narodovih plemen, ne samo neumesten, temveč celd ponesrečen. Mi trdimo: Čuvstvo slovenske zavesti se mora med našim učiteljstvom in narodom povzdigniti še do višje stopnje; čim jača je namreč slovenska zavest, tem veča bode tudi zavest avstrijskega domoljubja. V živih primerih.vidimo namreč povsod, da škilijo naši odpadniki in renegati tje čez avstrijsko mejo, proslavljajoč nemško kulturo in poljedelstvo, obožavajoč Bismarka in nemškega cesarja; zato imajo radi njune podobe v svojih sobah i. t. d. za posojila se zahteva 6%- — č. g. Franc Pignar, župnik pri Mariji Snežni, načelnik, Anton R a u š 1, kaplan, nač. namestnik, Avguštin Pes t i ček knjigovodja, Jurij Zver, denarničar, Rajmund Sfiligoj, računski pregledovalec, Karol Krisper, njegov namestnik. Namen tega narodnega denarnega zavoda na nemški meji je, edino v prid slovenskega naroda delovati; zatorej Slovenci pridno ga podpirajte po geslu: »Svoji k svojim!" (Potrjenje). Načelnik okrajnega zastopa v Slovenjem Gradci, g. J. Rogina, in njegov namestnik, g. J. Bar t, sta kot taka od presvetlega cesarja potrjena. Druge slovenske novice. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 15. julija do 15. avgusta t. 1. darovali: SI. družba sv. Mohorja v Celovci zelo velik zaboj raznih svojih kujig, vč. g. Fran Tavčar, kurat pri sv. Joštu nad Kranjem, veliko zbirko knjig družbe sv. Moborja, Matice in drugih; g. župan v Kaplji Vasi, Andrej Mejač, tako mnogoštevilno zbirko, kot dosedaj še nobeden pošiljatelj. Hvaležno smo prejeli od domoljubnih slovenskih in hrvatskih gg. abiturijentov 292 kron, kot čisti prebitek ljubljanske njihove veselice. Vedno gibična »Šentjakobska trnovska naša ženska podružnica nam je v poslavljenje naše IX. velike skupščine v Novomestu donesla 100 gld. »sv. Ciril-Metodovega daru". Pokojno gospo Marijo Murnikovo pa je vpisal z darom 100 gld. soprog c. kr. svetnik ob veliki skupščini v Novem mestu med družbine pokrovitelje. Mir njeni veliki bogo- in rodoljubni duši! Istotako so povodom velike skupščine v Novem mestu postali pokrovitelji s prispevkom 100 gld.: g. Ivana Vodnikova, soproga hišnega posestnika in kamenoseka v Ljubljani in g. Elija Predovič, veletržec v Ljubljani. Dalje so družbi darovali vrli čč. gg. mariborski bogoslovci po č. g. Martinu Pirtovšku 63 gld. 7 kr., kot podporo družbi za 1. 1894.; I. Belokranjska ženska podružnica v Černomlji po blagajničarici, g. Olgi Haring-ovi 65 gld. 66 kr., kot čisti dohodek naši družbi v korist prirejene veselice; podružnica za Mokronog in okolico 36 gld. 25 kr. večinoma ve-seličnih dohodkov; č. g. Josip Vodošek, bogoslo vec pri sv. Lovrenci na Vranskem polji, 16 gld., nabranih na primiciji č. g. L. Šlambergerja na Hajdini; rajni g. Ivan Kukovič, posestnik v Št. Jurji na Štajerskem v oporoki voljenih 10 gld.; g. Vekoslav Ranikar 7 gld. 33 kr., ki so jih nabrale narodne dame v Cerknem ob petindvajset-letnici tamošnje čitalnice; ženitvanjski svatje pri darovanji za družbo sv. Cirila in Metoda o priliki narodne poroke 3 gld. 75 kr.; g. Dragotin Pavlinec 3 gld. 10 kr., ki so jih darovali slovenski porotniki v Lemeževi gostilni v Celji; g. Andrej Rakušček v Koseči 3 gld , nabrane o priliki novoizvoljenega slovenskega občinskega odbora v Drežnici pri Kobaridu in vč. g. Alojzij Kummer, župnik v Retečah, 1 gld. — Vsako leto one mesece po veliki skupščini dohaja razmerno največ darov. Tudi letos se tega nadejamo. Zato zahvaljujoč se današnjim požrtvovalnim darovalcem kličemo: Živeli nasledniki! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Na ljubljansko učiteljišče) pride za ravnatelja g. J. Hubad, gimn profesor v Gradci in pisatelj slovenski (zadnji čas prideljen nauč-nemu ministerstvu). Glavnima učiteljema sta pa imenovana gg. B e ž e k (do zdaj v Gorici) in Funtek, obrtni učitelj v Ljubljani, (Imenovanja). Računski revident Viktor Col-loretto v Ljubljani, je imenovan računskim svetnikom pri računskem oddelku dež. vlade v Celovci. Suplent na gimnaziji v Mariboru Oton Toisel je imenovan provizoričnim učiteljem na realki v Solnogradu. Deželne sodnije svčtnik Jakok Hren v Celovci, bivši slovenski poslanec, dobil je povodom svojega vpokojenja naslov višjega deželnosodnega svčtnika. v (Železnica iz Ljubljane v Gorico). V kupčijskem ministerstvu so opustili misel, da bi se zidala železnica čez visoke Ture, ki ločijo Koroško od Salcburškega. Prišli so na to, da kaže izpeljati novo železnico iz Ljubljane v Gorico. Dobra misel! Kod bo šla, po vipavski dolini, ali pa po idrijski in soški dolini, ne vemo še. (Ali je Valvazor res v Krškem umrl?) Znani kranjski zgodovinar pl. Radič, ki je največ o Valvazorju preiskoval in pisal, je lani in letos, o 2001etnici njegove smrti, tudi marsikaj zanimivega o njem priobčil. Naštel je po raznih časnikih posestva, katera je Valvazor imel, razne graščine in hiše v Ljubljani. In kakor je g. Radič v prejšnjih letih trdil, tako tudi letos še jgri tem ostane, da je bil 5. februarja 1. 1693. v Krškem kupil hišo (zdaj št. 85) od nekega Vodnika; in pravi, da je v tej hiši 19. sept. 1693, umrl. Kje pa so počivali V. telesni ostanki, o tem pa ne ve R. ničesar povedati; vendar sluti, da je bil morda tudi zgodovinar Valvazor položen v rodbinsko rakev v Mediji (nad Zagorjem). — Kaj je pa neki Valvazorja mikalo, da je v Krškem hišo kupil? V bližini Krškega je bilo posestvo »Zečkergilt". To posestvo so pa utegnili imeti najbližnji sorodniki (tast, svak) druge Valva-zorjeve soproge, ki je bila rojena baronica »Zetschker". (Cena goveje živine) je bila zadnje čase — tako se nam od Krke poroča — še vedno visoka, nekoliko radi tega, ker so Nemci k nam prihajali, živino kupovati. Zdaj na jesen in zimo se bode pa marsikateri kmetič hotel svoje živine znebiti, zato bode cena zopet padla. Tudi je meja ob hrvatski strani zopet svobodna. (Amerikanske trte iz državne trtnice v Kostanjevici) bode oddajalo c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem, pod sledečimi pogoji: Trte se bodo dajale po razmeri nahajajoče se zaloge in sicer samo takim naročnikom, kateri imajo vinograde v krajih, kjer je trtna uš vinograde uničila, po sledečih cenah: a) rezniki Riparije sau-vage in selectione, Salonis, Rupestris in York Madeira po tri (3) goldinarje 1000 komadov; b) rezniki Riparije portalis, Pailleres, Percier in Jaquec po šest (6) goldinarjev 1000 komadov; c) vkoreničene trte pa brez razločka vrste po deset (10) goldinarjev 1000 komadov. Brezplačno zamorejo se trte izjemno le takrat oddati, če bi se trtin matičnjak iz kakega občinskega ali društvenega zaklada nameraval napraviti in bi bil obstanek tacega podjetja za najmanje 10 let zagotovljen. Oglase sprejema c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem ustno ali pismeno do 1. oktobra t. 1. (Prašičjo razstavo) priredi 22. oktobra t. 1. v Novem mestu, ondotna kmetijska podružnica. Kdor želi razstaviti svoje prešiče, naj se oglasi vsaj do 1. oktobra. (Slovensko šolstvo). V zvezi z ljudskimi šolami so večkrat obrtni in kmetijski nadaljevalni tečaji za dečke in mladenče ter splošni nadaljevalni tečaji za deklice. Na 1000 šol pride v Avstriji 21 kmetijskih in obrtnih nadaljevalnih tečajev in na 1060 dekliškjh šol 10 dekliških nadaljevalnih tečajev. V tem obziru so pa slovenske dežele zelo na slabem. Tako n. pr. nima Kranjska niti enega kmetijskega in niti enega dekliškega nadaljevalnega tečaja. Pa glede dekliških tečajev ste Štajerska in Koroška na isti stopnji, le gledš obrtnih tečajev in šol je Kranjska precej na dobrem, kajti ima v kranjskem šolskem okraji 3 tečaje z 229 učenci, v kamniškem okraji 1 tečaj z 59 učenci, v Logatci je 1 tečaj s 35 učenci, v Postojini 1 s 33, v Krškem 1 z 31 in v Radoljici 1 s 24 učenci. Pa so še drugod obrtni tečaji n. pr. v Novem mestu, v Ljubljani, Metliki, v Št. Vidu nad Ljubljano, v Kočevji in Ribnici. (Veronauk) učč na nekaterih šolah tudi posvetni učitelji, ako duhovniki ne utegnejo. Tacih šol je v Avstriji 1005, in sicer na Kranjskem 41, na Koroškem 19, na Primorskem 4, na Štajerskem 5. (Ljudskih učiteljev) je na Kranjskem 714, učiteljic 179, na Štajerskem 2258 učiteljev, učiteljic 716, na Koroškem 842 učiteljev, 149 učiteljic, na Primorskem 881 učiteljev in 446 učiteljic. Na Kranjskem ima kranjski okraj največ učiteljstva (105 oseb), 81 učiteljev in 24 učiteljic; najmanj pa črnomaljski, namreč 49 učiteljev in 6 učiteljic. Ljubljana ima več učiteljic (71), kakor učiteljev (69). (Vabilo k besedi,) katero prirede novomeški akademiki, v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Novem mestu, dn6 15. sept. 1894, v prostorih »Narodnega doma". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr.; sedež 50 kr. Sedeži se prodajajo dva dni pred besedo od 11.—12. ure v čitalnici in zvečer pri blagajni. Glede na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo (Belokranjiska železnica) glede nadaljevanja dolenjske železnice v Belokrajino, se je na shodu pri Metliki izjavil g. Pfeifer, da se vrše še tehnične in druge poizvedbe, izdelujejo se računi itd., kako se bo izplačevala, da se določi prinos od strani države, dežele in udeležencev. Ker bodo dotični računi, načrti in druge poizvedbe bržkone dognane do prihodnjega zasedanja deželnega in državnega zbora, treba bode napeti vse sile, da se ta zgradba hitro prične in da bode vlada, poštevaje velike žrtve, katere je prinesla uboga kranjska dežela dosedaj za zgradbo dolenjske železnice, odmerila večji odstotek državnega doneska za to zgradbo. Če potem tudi dežela in udeleženci prihitijo s primernimi doneski, nadejati se je, da bode prepotrebna belokranjska železnica dodelana vsaj do tedaj, ko bodo vrli Belokranjci svoje po trsni uši uničene vinograde zopet prenovili. (Do takrat bode sicer še veliko vode po Kolpi steklo — vendar na delo je treba iti za časa. Ur.) v (Železnica Celovec-Gorica.) Komisar glavnega nadzorstva avstrijskih železnic, Edvard pl. Pichler, bode ta mesec ogledal črto za nameravano železnico od Celovca čez Lesce, Bohinj, Sv. Lucija do Gorice. (Na Vipavskem) se poskusi z ameriškimi trtami do sedaj še niso tako obnesli, kakor drugod, pr. na Francozkem, Ogerskem, Bizeljskem in Dolenjskem. Ondotna tla menda niso za te trte, vsaj ne za nekatere vrste, ugodna. Tudi se premalo strokovnjaško postopa še v tej zadevi po Vipavskem. Nove vinarske zadruge, ki je dobila od vlade 500 gld. podpore, čaka torej tudi v tej zadevi veliko dela. (V Gorici) je bila te dni v zvezi z deželno učiteljsko konferenco učna razstava. (O tržaških društvih) piše vrla »Edinost": V Trstu imamo že celo vrsto pevskih društev, imamo gospodarska in konsumna društva, imamo svoja delavska in podporna društva, imamo svojo čitalnico, imamo svojega »Sokola", svojo hranilnico in posojilnico, svoje podružnice družbe sv. Cirila in Metoda; tu smo v najnovejšem času osnovali prepotrebno »Kmetijsko družbo" in ravno te dni smo naperili svoja prizadevanja v to, da zasnujemo v našem morskem Križu vinarsko zadrugo. Slednjič imamo tu svoje politično društvo »Edinost" in pa »Delavsko izobraževalno in pravo-varstveno društvo." Pevska društva zbirajo pod svoje okrilje našo okoličansko mladino in vrše tako svojo dolžnost, v kolikor jim dopuščajo neugodne razmere. In smelo rečemo, da se je ta del naše organizacije obnesel prav dobro; naj-bolji dokaz temu je, da se ta naša pevska društva vzdržujejo že leta in leta, dočim so nekdanje čitalnice jele hirati. Mi dostavljamo: Naj rastejo, naj se vzdržujejo vsa ta društva, in naj se jim še nova pridružujejo, kajti naše narodno življenje nima zaslombe drugod, kakor v društvih. (V Istri) so se pri okrajnih glavarjih izvršile nekatere premembe, katere ondotnim Slovanom ne utegnejo biti v kvar, kakor je bilo delovanje odstranjenih dveh okrajnih glavarjev. (Umrl) je na Dunaji vpokojeni profesor vseučilišča dr. J. vitez Zhishman (Čišman), velik učenjak,~ rodom slovenski Ljubljančan, bivši učitelj pokojnega cesarjeviča Rudolfa. Ranjki je tudi rad podpiral slovenske dijake. (Odbor fer. društva »Sava") se je na občnem zboru dne 1. sept. sledeče sestavil: Predsednik: Ravnihar Vladimir cand. iur. Podpredsednika: Gorup Filip cand. iur., Kokalj Vekoslav cand. phil. Tajnik: Sušnik Viktor stud. iur. Blagajnik: Mazi Josip stud. mech. Odborniki: Zwit-ter Davorin cand. iur., Omersa Josip stud. ing., Oražen Ivan cand. med., Gruntar Rudolf cand. iur., Preveč Josip stud. iur., Preveč Valerijan stud. iur., Dev Oskar cand. iur., Bizjak Vekoslav stud. iur., Žilih Josip cand. phil., Vencajz Janko cand. iur. Preglednika: Toporiš Ivan cand. iur., Vovk Fran stud. mont. (Podporno društvo za slovenske visoko šolce na Dunaji). prejelo je v poslednjem času sledeče darove: Volilo po v Ljubljani umrlem hišnem posestniku g. Jožefu Bernardu 100 gld. V Brežicah je tamošnji rodoljub g. Janez Munda, c. kr. živinozdravnik nabral 13 gld., katere so darovali: g. dr. France Firbas, c. kr. notar, 3 gld.; g. dr. Gvidon Srebre, odvetnik, 2 gld.; g. Jožef Šetinc, odvetniški koncipijent, 1 gld.; g. Jožef Agrež, uradnik, 50 kr.; g. Fran Planinec, vodja železniške postaje, 1 gld. 20 kr.; g. Leopold Schvventner, trgovec, 1 gld.; g. Anton Špindler, c. kr. knjigovodja, 1 gld.; g. Janez Munda, c. kr. živinozdravnik, 2 gld. vsi v Brežicah. — G. Anton Fabiani, trgovec v Sevnici, 1 gld.; vč. g. dr. Miha Mogolič, župnik v Still-j friedu na Nižje-Avstrijskem, 3 gld.; g. Jožef Ba-I hovec, uradnik avstro - ogerske državne železnice 3 gld. — Iskrena bodi hvala vsem imenovanim plemenitim dobrotnikom revnih a vrednih slovenskih velikošolcev na Dunaji. Dal Bog, da bi jih mnogi posnemali 1 Daljne podpore sprejema društveni blagajnik vč. g. dr. France Sedej, c. i. kr. dvorni kaplan in ravnatelj v Avguštineju na Dunaji, I. Augustinestrasse 7. Druge avstrijske novice. (Cesar v Levovu). V Levovu so deiilovali pred cesarjem učenci vseh ondotnih ljudskih šol. Bilo jih je okolo 7000. Ta prizor je jako razveselil Njegovo Veličanstvo, ki je rekel smehljaje, da je ta »parada" jedina svoje vrste. Cesar je prisostvoval položenju zaključnega kamna vseučilišča in otvoritvi medicinske fakultete. — Ljudstvo je prirejalo Nj. Veličanstvu prisrčne ovacije. (Delegacije). Ministerski predsednik razglaša, da je sklicana delegacija na 14. t. m. Delegati se sestanejo v Budimpešti. (Veliki vinarski zbor) na Dunaji je bil obiskan od kacih 150 udeležencev, med katerimi je bilo tudi veliko dostojanstvenikov. Od Slovencev sta se udeleževala poslanec Pfeifer in štajerski vinarski nadzornik Balon. Govor je bil največ o novi vinoreji ameriških trt. Izleta v Klosterneuburg se je veliko gospodov udeležilo. Na Ogersko, v kečmetsko okoKbo, kjer ima država velikanske trtnice, je šlo ^e malo zboroval-cev, nekaj več pa menda na Štajersko, v Haloze in Maribor ter na Bizeljsko. • (Na Dolenjem Avstrijskem) imajo v deželnih trtnicah z novo ameriško trto, posebno s cepljenkami kaj lepe vspehe; 3 in 4 leta stari zagrobani, na zeleno cepljeni trsi imajo čez 60 grozdov. (V Brnu) bodo v nemških meščanskih šolah uvedli češčino kot učni predmet mesto francoščine. Kdaj se bodo li že Mariborčani, Celov-čani in Gradčani enako sprijaznili s slovenščino? (Na Hrvatskem) se ne morejo stranke zje-diniti, niti protivladni stranki še niste složni nasprotno silijo še nove stranke na površje. Žalostna majka Slave! (Madjari) so sklenili, napadati ministra cesarske hiše Kalnoki-ja, ker ne trobi vedno v njih rog, če tudi je sam Madjar. Ti ljudje ne pomislijo, da mora mož zastopati skupno monarhijo in ne samo Madjare. Ogled po širnem svetu. (V Srbiji) so kralja in očeta kamnali, ko sta se vozila po železnici iz Niša v Beligrad, toda ranjen ni bil nihče. (V Parizu) je umrl grof Pariški, mož ki je imel prve pravice do francoskega prestola; zapustil je 40 miljonov frankov. (Grof Pariški) prtendent na Franskem prestol, je torej umrl v progranstvu. Monarhistiški proslavljajo pokojnika kot kralja francoskega ter izražajo nado, da pride zopet do monarhije na Francoskem. (V severni Amerik^) je gorelo neizrečeno veliko gozdov, kar je provsročilo neizmerno škodo. Na 1000 ljudi je našlo pri teh požarih smrt. O naših izseljencih ne prihajajo še dobre vesti; veliko časa niso imeli dela; komaj, če ga zdaj imajo. V časih se tudi kdo povrne domu, pre-pričavši se, da je najboljše držati se pregovora: Povsod dobro (?), doma najboljše. (Vojna med Kitajem in Japonsko.) Iz Londona poročajo dne 11. t. m.: Kitajske čete, katerim stojijo nasproti Japonci v severnem delu Koreje, so v jako kritičnem položaju. Generali so popolnoma nezmožni, častniki nesposobni, a moštvo je obnemoglo vsled naporov in lakote. Strašni nalivi poslednjih dni so spremenili ceste v blatna močvirja. V- ^ovi. s strelivom so obtičali tu in tam, a nikakor ne morejo dalje. — Dopis i. Iz Šmarskega okraja. Gospod urednik! Iz našega okraja se Vam za »Domovino" malo dopisuje. Materijala za dopise tudi pri nas ne manjka, pa lenobo radi pasemo! To velja posebno glede onih gospodov, ki imajy potrebno znanje pa tudi z delom niso preobloženi.. Dovoljujem si tedaj jaz danes, akoravno pridem kesno, nekatere dogodjaje za »Domovino" zabeležiti. Imeli smo birmo, obiskali so knezoškof Mihael prvokrat naš trg in večino fara našega okraja. Povsodi so sprejeli knezoškofa dostojno in spoštljivo. Sprejem v trgu Šmarje pa je skvaril dež; škofa pričakoval je pred trgom le občinski odbor, sicer bi bili gotovo prišli tudi vsi uradniki. Čitalnični pevci pod vodstvom g. naduči-telja zapeli so zvečer v farovži pred mil. škofom, nekoliko pesmi in se je čitalnica na ta način poklonila mil. škofu, ker druge prilike ni bilo. Pozneje doživeli smo političen shod, katerega je sklicalo slov. pol. društvo s sedežem v Mariboru. Iz Maribora sicer nismo videli nobenega gospoda pri shodu, temveč pa iz Celja in tudi domačih. Nadejali smo se, da se bodo gospodje govorniki tu pa tam tudi z našimi razmerami pečali, katere bi zaslužile kritike, pa nada ni se nam izpolnila. Pričakovali smo, da se ne bode samo o tem govorilo, da ima c. kr. okr. sodišče vedno še samo nemški napis, edino le nemške pečate, dasi v celem okraji nemarno deset rojenih Nemcev, ampak da se bode kritikovalo tudi uradovanje. Pri nas dobivajo še vedno slovenske stranke v civilnih in kazenskih stvareh nemška vabila ali pozive; s strankami, katere ne razumejo niti nemške besede, pišejo se zapisniki nemški, in sicer se nemški zapisujejo tožbe, prošnje, poravnave i. t. d. Uraduje se pri nas tako, kakor bi mi bili sami Nemci! Ker uraduje c. kr. okr. sodišče nemški, uraduje tudi gospod n >tar nemški. Ali se boji gospoda sodnika, ali sploh ni zmožen uradovati za Slovence slovenski, to je nerešeno vprašanje. Da se take razmere zboljšajo, morali bodemo sami bolj moško postopati in slovensko uradovanje odločno tirjati. Vsak pojedini, pa tudi občine morajo tir jati od c. kr. okr. sodišča, od c. kr. štibernice, od g. odvetnika in notarja, da se njim dopisuje in da se za Slovence uraduje, le slovenski! To pravico imamo od presvitlega cesarja, zakaj bi njo zanemarjali! Se ve, kar tirjamo od tukajšnih uradov, to moramo tirjati tudi od celjdkih, posebno cd c. kr. okrajnega glavarstva. Iz Maribora. — Kar nič se ne čudim, da že tako dolgo niste poročali o Mariboru, ker se tukaj res le malo kaj poročanja vrednega pripeti. Hočem vam toraj nekaj kratkega povedati. Dne 2. t. m. bilo je v Mariboru precej lepo vreme (v Celji seveda drugače) in poiskal sem toraj svoj cilinder, da bi se malo pokazal Mariborčanom in menda celo Lembaharjem, — seveda tudi svojega znanega „rešpetlina" nisem pozabil. Ko sem korakal ponosno po mariborskih ulicah, klanjali so se mojemu cilindru, ter si šepetali na ušesa: ta je nad Edisona, kajti ima tak fin nos, da celo skoz zid ovoha, kaj se kuha. Nos je seveda na to laskanje napravil prijazne nosnice. Pred neko naznanilno tablo stala je tolpa ljudi, ter prebirala mnogovrstna naznanila. Radovednost je tudi mene napotila, da sem postal ter izvlekel svoj rešpetlin. Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru je vabilo k svoji veselici, ki se je imela še tisti dan, zvečer ob 7. uri vršiti, — in ta vabila, prilepljena na naznanilnih tablah, so ljudi tako vlekla k sebi. Jaz sem si pa mislil, z Bogom! Lembah in »rešpetlin" v žep, treba bo iti k veselici! Popravil sem toraj cilinder, ki mi je hotel uhajati čez ušesa, ter ga še nekaj časa zračil po zelenih mariborskih ulicah, potem pa pogumno korakal v gostilno „nadvojvoda Ivan", kjer se j^imela vršiti veselica. Ko sem prišel tje, bile so sobe še skoraj prazne: pa menda ima moj cilinder kako posebno lastnost, kajti nabralo se je kmalo toliko občinstva, da nam je prostora primanjkovalo. Bilo je sicer mnogo inteligence, večina pa je bila delavskega stanu. Krog osme ure stopili so pevci na oder, ter zapeli društveno geslo, ktero je zložil g. J. L. Križan, a vglasil g. dr. Benjamin Ipavec. Pelo se je tukaj prvokrat, — krasna skladba mnogo zasluženega gospoda dr. B. Ipavca je ravnokar očarala občinstvo. Pa tudi pevci storili so svojo dolžnost; peli so to, kakor sploh vse pesmi tisti večer izborno. Kolikor se spomnim, glasita se prvi in četrti granes gesla, tako: „Iz tisoč grl naj za- doni — Bodočnost je Slovanska". Sicer jako navdušujoče besede, mislil sem si, toda če bodo Mariborčani hodili po tem potu, kakor doslej, ne bodo Slovenije rešili! Za tem nastopili so neu-trudljivi tamburaši mariborske čitalnice na oder, ter zasvirali — zopet dr. Ipavčev „Kdo je mar"! — Tišina je nastala po sobah; kajti ravno tarn-buraško sviranje privabilo je največ gostov k veselici. Potem je pel zopet moški zbor, za tem zopet sviral tamburaški zbor i. t. d. Le prezgodaj so nas zapustile vrle gospice, kajti dolgo so se ljudje še popraševali bo-li še se kaj tamburalo? — Vsaka pohvala je pač nepotrebna. Kako so se pevci delavci v tako k^itkem času izvežbali tako, da so prav dobro peli? Rekel bi, ni bila tolika njih, kakor njihovega neutrudljivega po-žvrtvovalnega učitelja gospoda Miroslava Nerata, vstrajnost. Mlad gospod, podučeval je vedno pevce delavskega bralnega ter pevskega društva v petju, čitalnične tamburaše v sviranju ter zraven tega prirejal skladbe za tamburaške zbore. (N. p. V domačem krogu, Biseri i. t. d.) In vse to — brezplačno! — Slava "mlademu možu, treba nam je takšnih, kakor svetlobe očesu! Konečno stopil je predsednik društva gosp. Skerbinšek na oder, ter govord, da imajo ravno i učitelji največ prilike ter so najpripravnejši za gojenje petja, ter prosil gosp. učitelje, delovati med ljudstvom na to, da se ustanovi mnogo pevskih društev i. t. d. Bližal se je „počitka čas in spanja;" iska sem toraj svoj cilinder, ki pa bil je tako zgnel da ga niti na glavo nisem upal djati. Ta prvi koncert delavskega bralnega ter pevskega društva v Mariboru bil je res sijajen — nam zagotovilo, da je društvo v pravih rokah, ter da bo prospevalo, kar mu iz srca želimo. — Temu dodamo le še željo, da nam društvo kmalo zopet pripravi tako veselico. — Samotar iz Slov. Kalvarije. Iz Kostanjevice, 28. avg. 1894. (Izv. dop.) Ko smo poročali pred jednim mesecem o razmerji mej tukajšnjo „Narodno čitalnico" in „Bral. društvom," mislili smo, da bode to za nekaj časa pomagalo. Ali prepričali smo se, da tem ljudem ni nikdar za stvar, ampak, da delajo vse le iz zgol nasprotstva in sovraštva, do tukajšnjih odločno narodnih mož, zato pošiljamo zopet jedno cvetko njih olike in ljubezni (do) mej slovenski svet, da se on preveri, kako težek boj bijemo v našem mestecu. Pred kratkim časom imela je „ Narodna čitalnica" svojo slavnost, h koji so prišli vrli rodoljubi v obilem številu; posebno mnogo jih je pa prišlo iz zelene Štajerske. Tudi brežki tamburaški zbor je sodeloval, in s tem jako mnogo pripomogel, do res lepega vspeha te slavnosti. Vse bilo je radostno ter se divilo čarobnim glasom tamburice, in mili slovenski pesni, kojo so tako krasno pele vrle domače pevke. Ravno tisti dan bil je pa tudi izvoljen županom mož, koji ni prijazen naši strani, in koji bi najraje naše društvo razpustil — seveda ako bi mogel! V proslavo te izvolitve, zbrali so se tedaj županovi pristaši v gostilni, ki popolnoma meji na vrt, kjer se je vršila naša slavnost. No, to ne bi bilo še nič hudega, mogoče bili so žejni radi hudega napora in truda te volitve, in prav iz srca privoščili bi jim bili hladeče pijače. Ali ti ljudje niso samo pili temveč tudi vpili. Komaj pričel se je naš program zvrševati, uže se je začulo z nasprotne strani „petje," in to vselej ravno tedaj, kadar se je pri nas ali pelo ali igralo. Večkrat bilo je to „petje," in divje vpitje tako veliko, da smo komaj čuli sami sebe. No, došli nam gosti, koji so se čudom spogledavali, dobili so lep pojem o vaši oliki in vaših manirah. Čudimo se pri vsem tem le županu, in še jednemu možu, ki je vendar tudi dolgo časa hodil po šolah, in koji zavzema stališče, po katerem bi se moral vse drugače obnašati. Jeli g. župan pozabil vse, kar so mu nekdaj vbijali in vbili v glavo? Vsaj je bil vendar c. kr. nadporočnik. O drugem možu niti ne govorimo, kajti v njegovem srcu zarašeno je tako sovraštvo do nas, da je vsaka beseda zastonj. Opraščamo ga le, ki ne čuti, da je menda samo on kriv tega razpora, in da bi mu pristojalo mnogo bolje, ako ne bi vtikal v vsako reč svoj nos. Seveda se sedaj izgovarjajo, in skušajo olepšati celi škandal; mi vas pa vprašamo, zakaj niste pa tedaj vplivali na ljudi, da bi bili mirovali, in ne nalašč motili lepo slavnost? In taki ljudje, koji povsod, kjer le zamorejo, nasprotujejo narodni stvari, se potem čudijo, ako jih ne smatramo Slovencem. 0 ne čudite se, vsaj sami v svojem srcu dobro veste, da niste! Nekaj pa menda še vendar ne veste, kako namreč mi sodimo vaše celo obnašanje, napram nam; zato bodi vam povedano pred celim slovenskim narodom, da za tako obnašanje, kakor ste ga pokazali na dan veselice, nimamo druge besedice kakor „pfuj" in „sram vas bodi!" Povedali bi vam še več, da ne bi večino vaše stranke sodili bolj milostno radi nje politične nevednosti. H koncu pa vender še en dober svet. Prezirajte nas tako, kakor preziramo mi vas, ako se bodete pa še v nas zaganjali, okrcali vas bodemo z brezovko tako, kakor se okrca nagajive otroke, in kakor se vam spodobi. Književnost. (Izvestij muzejskega društva za Kranjsko) 4. sešitek t. 1. prinaša sledečo zanimivo tva-rino: S. Rut ar: Grobišče pri sv. Luciji blizu Tolmina (dalje), dr. F. Kos: Regesti k domači zgodovini (dalje), M. Slekovec: Pobirki iz dnevnika ljubljanskega škofa Hrena, M. S.: Tabor v šentjurski fari pri Grosupljem (s podobo) in male zapiske. — Člani muzejskega društva plačajo 3 gld. na leto. (Slovenske pesmi za štiri moške glasove) Zložil in si. pev. društvu „Nabrežina" udano poklonil H. Volarič, op. 10. Nadarjeni in marljivi naš domači skladatelj, čegar skladbe so se omilile vsem pevskim zborom po Slovenskem, je zopet obogatil glasbeno slovstvo z lepo zbirko čveterospevov in zborov za moške glasove. Lično natisnena zbirka obseza 13 raznovrstnih skladb. Nekatere izmej njih so tudi jako prikladne za čveterospev. Nahajamo krepke koračnice, zdra-vico, več prav srečno po narodnem načinu zloženih liričnih skladb in konečno šaljiv zbor. Vse skladbe se odlikujejo po prijetni melodiji, in ne težkem slogu, ki jih dela pristopne vsakemu pevskemu društvu. Ne dvomimo, da bodo v kratkem postale priljubljene točke slovenskih pevskih zborov, kakor je jedna izmej njih, ki nam je že znana, to je koračnica „Novinci". Cena 23 strani velike osmine obsezajočemu zvezku je jako nizka 85 novč. s pošto. Naročuje se pri skladatelju: H. Volarič v De vinu (Duino) na Goriškem. Naj bi pevska društva in prijatelji slovenskega petja prav pridno segali po tej zbirki. (IV. Letopis slovenskih posojilnic 1893). Sestavil po naročilu načelstva „Zveze slovenskih posojilnic", Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem. Celje 1894. Izdalo in založilo načelstvo „Zveze slov. posojilnic" v Celji. Tiskal Dragotin Hribar. Strani 76 v četverki. Ta letopis ima sledečo vsebino: predgovor, uvod, število in uredba slovenskih posojilnic, zadružniki, denarni promet, deleži, hranilne vloge, posojila, izposojila, gotovina in naloženi denarji, davek in pristojbine, upravni stroški, čisti dobiček, zadružni zakladi, opravilna poročila in računi slovenskih posojilnic, o zadolžnicah in menicah, o delovanji „Zveze", uzorna pravila, računski zaključek 1. 1893. vseh slovenskih posojilnic, revizije, račun „Zveze" in prošnja do slovenskih posojilnic. (Slovensko-nemški slovar) 13. sešitek, prinaša gradivo od besede plotnica pa do besede ponašati. (Slovanska knjižica) priobčuje v 25 snopiču „Narodne pripovedke v Soških planinah." O 'temu podjetju pač ni treba več priporočilnih besedi, ker delo se samo priporoča. Kdor čita to knjižico le enkrat, postane ji gotovo naklonjen. Zahvala. Moj sin Ivan Jerman v Celji, bil je pri zavarovalnici za življenje „The Grescham" v Londonu, zavarovan na življenji za večjo svoto. Po izkazu potrebnih listin izplačala mi je zavarovalnica takoj zavarovano svoto, za kar ji izrekam svojo zahvalo in jo najtopleje priporočam. Sosebno se pa še zahvaljujem glavnemu zastopniku g. Guido Zeschkotu v Ljubljani, za vsa potrebna pojasnila in navodila. V Črnomlji, 26. avgusta 1894. (140) 1 Janez Jerman, st. Št. 8506. Razpis. (136) 2—2 Na deželni vinarski, sadjarski in polje-deljski šoli na Grmu pri Novem Mestu z dveletnim-poučevanjem in slovenskim učnim jezikom, — izpraznjenih je sedem deželnih ustanov za prihodnje Šolsko leto 1894/95, katero se prične 3. novembra t. 1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadje-rejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi: 1. Plačujoči učenci, kateri plačujejo 30 kr na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr. se imajo do SO. septembra. 1894 izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in polje-deljske šole na Grmu pri Novem Mestu. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je re-vers ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 24. avgusta 1894. Zahvala. Ob sklepu šolskega leta izrekajo podpisani vsem blagim dobrotnikom tukajšne šolske mladine najtoplejšo zahvalo, zlasti vsem onim, ki so z darovi v denarjih in jestvinah omogočili, da so oddaljeni šolarji v zimskem času dobivali toplo kosilo, vsem onim, ki so vrh tega ubožne šolarje podpirali z obleko in hrano, nadalje onim, ki so duševno in gmotno pripomogli, da se je šolska veselica 18. avg. zvršila tako lepo in veličastno in posebej še preblagorodnim gospem v Sevnici in na Blanci, ki so osnovale poseben odbor v ta namen, da se pospešuje pouk v ženskih ročnih delih in podpira revna šolska mladina s potrebno obleko. Vsemogočni povrni Vam obile darove! Ob enem priporoča se šolska mladež še v na-daljno podporo! "V" Sevnici, 5. sept. 1894. L. Smole, kraj. šol. sveta načelnik. M. Starki, J. Mešiček, kraj. šol. ogleda. nadučitelj. Prostor za ključavničarsko obrt se odda takoj. Kje? Pove upravništvo »Domovine". (143) 2—1 DFPKA mo°neŠa 'n zdravega sprejmem v ULUl\/i učenje v valčni mlin. Biti mora star 14—16 let in rrcra imeti dobra šolska spričevala. 11 i i/ (140) i Alojz Kupec, ■posestnik mlina v St. Pavlu v Sav. dolini. Več dijakov se sprejme na hrano in stanovanje, pod ugodnimi pogoji. Kje? Pove upravništvo „Domovine'. (142) 1 I. C. Juvančič posestnik vinogradov na Bizeljskem in vinska zaloga v "v Šiški pr-i Ljiabljani priporoča svojo veliko zalogo mnogovrstnega vina: Črno istrsko .... gld. 13—18 sladko . . „ 20—22 Belo „...... 18—20 „ najbolje . . . . „ 21—22 Stara hrvatska vina . „ 20—26. Poskušnje samo od 56 l više. l^-Za pristno vino se garantira -p* v vsakem obziru. (102) 5—3 Pekovskega učenca (128) 2—2 zdravega in močnega sprejme pekarija I. Achleitner-ja v Celji. 77-i' zdravega in močnega iz dobre hiše, ** ^sprejme v učenje takoj E. F. Vošnjak, pekovski mojster v (128) 2—2 Gospodom prodajalcem in pridelovalcem hmelja! Priporočamo se za posredovanje in komisijonelno prodajo hmelja in zagotovljamo najbolj reelno in solidno postopanje. — Na vsa vprašanja odgovorimo takoj. (130) 5—2 Hugo Eckert & C2: Zatec (Saaz), Češko. Josip Lorberjeva i ^ -v Žalcu pri Oelji izdeluje in popravlja različne, posebno pa kmetijske stroje, vliva iz železa in kovin (vsakatere zmesi) vse predmete za žage, mline in druge potrebe; napravlja cele transmisije po najnovejših zistemih itd. itd. Posebno pa priporoča svoje travniške brane, katere do sedaj v praktični rabljivosti in nizki ceni (mala brana stane samo 26 gld. in velika 32 gld.), še noben izdelek te vrste ni prekosil. (144) 6—1 Gg. posestnikom priporočam izvrstno narejene stroje za pšenico okopat. Stroji so tako prirejeni, da se lahko zrnje suho okoplje in fini gris čisto od otrobov loči in moka čista naleti. Tudi se priporočam za narejanje novih mlinov in vsako popravo istih. (145) 3—1 Blaž Sajko, izdelovalec mlinov v Št. Jurji ob j. žel. Anton Mlinerič v Celji (v Humerjevi hiši) trgovina z manufakturnim blagom priporoča (146) veliko, lepo, novo zalogo vsakovrstnega oblačilnega blaga za možka in ženska oblačila: Sukna, štofa, in tricot, za jopiče in hlače, vatmola, flanela, lodna, tibeta, kasana, porhanta, belega in barvanega; belega platna in Sifona vsake močnosti in širo-kosti; odeje za postelje in za konje, kakor tudi vsakovrstno pripravo za krojaška in šivilna dela. 1 "Vse po prav nizikci ceni 1 Trgovina Dragotina Hribarja v Celji priporoča PRATIK0 ZA LETO 1895 na drobno in debelo ^ Dijaški koledar ^ Cena ©O kr., se dobi tudi tam. Cementne izdelke kakor: ploče za tlak cerkev, hodnikov, podstenj i. d. v raznih oblikah in barvah, stopnice, podboje za duri in okna, korita (kopanje) za hleve, cementne cevi vsake velikosti, predstavke za studence, podstavke za nagrobne križe, mejnike in vse drugo po dani meri in načrtu izdeluje Jos. HVTursa na Krapji pri Ljutomeru in zaradi ugodneje železniške zveze s spod. Štajerjem, tudi v Središči na D. Ceniki zastonj. Prevzame tlakanje, betoniranje, kanaliziranje i. t. d. ceno in z jamstvom za trpežnost. (122) 3—3 svetilnic za gostilne ___ UVCorio 3=?>£UJLctL steklar v Celji, Rotovške ulice priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanskih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih izdelkov. Zalogo vsakovrstnih najfinejših oljnatih barv. Največjo izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih. Posebno pa opozarja slav. občinstvo na veliko zalogo vsakovrstih najnovejših z izredno svetlobno jako-stjo, kakor tudi od pripro-stih do najkrasnejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah. Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in vsprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno. (134) 5—2 Dva dijaka iz boljše hiše vsprejme v hrano in stanovanje narodna obitelj v Celji. — Natančneje izve se pri slav. upravništvu »Domovine". V trgovino z mešanim blagom Norbert Zanier-ja v Št. Pavlu v Sav. dolini sprejme se učenec, kateri je dovršil 14. leto in ljudsko ali meščansko šolo, z dobrim uspehom. (133) 2—2 />ž<. >2**. >ž< Naznanilo in priporočilo. Udano podpisani uljudno naznanjam, da odprem dne 15. septembra t. 1. v Mozirji trgovino špecerijskega in manu-fakturnega blaga. Moje dosedanje skušnje v prvih enakih trgovinah, potrebni kapital in veselje do podjetja, daje mi upanje, da bodem v vsakem oziru zadostoval zahtevam. Priporočam se č. duhovščini, gg. učiteljem in slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk in dajem zagotovilo, da bodem stregel vedno z najboljim blagom in w po nizkih cenah. Z velespoštovanjem Leopold Vukič, S (129) 3—2 trgovec v Mozirji. >3<1l>5< >5< >5«" Jakob Heller posredovalna trgovina za hmelj v Žatcu (Saaz) na Češkem v lastni hiši št. 233—234. (ustanov. 1860.) Ob bližajoči se hmeljevi dobi se priporočam p. n. gospodom pridelovalcem hmelja v Savinjski dolini za posredno prodajo njihovega hmelja na trgu v Žatecu, in smejo biti zagotovljeni najsolidnejše postrežbe. (117) 20—5 MILAN HOČEVAR Zaloga špecerijskega Celje, Glavni trg, 10 Izvrstna zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, riža, finega olja, južnega sadja, masla, svinjske masti, ruma, čaja, vina v butiljkah, sremske slivovke, kranjskega brinovca, itd. itd. Banatska pšenična moka. ! m iHi Radajnska mineralna voda itd. (21) 20-9 Jg! ponajniijili cenah ^Tj^dnejSimi poflojl poSilja pod jamstvom m na POskuSnj« .. .. ■ ■ ti i, iii~ v- » i