i glasilo : i šoc^isticne delovnega ljudstva leto xxviii. št. 50 ptuj, 25. decembra 1975 cena 2 din NOVOLETNE ZORA VICE v vsej svoji zgodovini od časa, / Z LJUDSTVOM IN ZA LJUDSTVO Na svečani akademiji, ki je bila v nedeljo zvečer v ormoški kino- dvorani, so prebivalci občine Or- mož slovesno proslavili 22. de- cember — dan JLA. Pred nabito polno dvorano obiskovalcev je o pomenu praznika in naše ljudske vojske govoril rezervni kapetan prvega razreda Silvo Bedrač. Orisal je revolucionarno pot naše ljudske armade, ki je od ustanovitve pred 34 leti najprej po štirih letih narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije izšla kot ena naj- zmagovitejših armad sploh ter sedaj že trideset let v svobodi pomaga graditi našo domovino. Njeno delo in prizadevanja so bila zmeraj uspešna, ker je vedno živela in delala z kljudstvom in za ljud- stvom iz katerega je izšla. Sledilo je podeljevanje raznih priznanj, odlikovanj in čitanje napredovanj rezervnih vojaških starešin. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je podelil malo plaketo JLA Mirku Novaku, predsedniku sveta za ljudsko obrambo pri or- moški občinski skupščini. Pismena priznanja zveznega sekretariata pa so prejeli: Krajevna skupnost Središče ob Dravi, Anton Luskovič (KS Kog) in Radko Aleksič, pred- stojnik oddelka za NO SO Ormož. Predsednik občinske organizacije ZRVS Ormož Edvard Pajek je nato podelil srebrne plakete ZRVS in pi- smena priznanja ZRVS za dosežene uspehe nekaterim članom te Orga- nizacije. V kulturnem delu sporeda je so- deloval moški pevski zbor, godba na pihala in recitatorji DPD Svo- boda Ormož. jr Svečanost v Titovem domu Dijaki ptujskih srednjih in poklic- nih šol so prispevali svoj delež k sve- čanemu obeležju praznika 22. de- cembra — dneva JLA s proslavo, ki so jo pripravili v Titovem domu v Ptuju 19. decembra. Proslave so se poleg dijakov in učencev udeležili še predsednik sveta za LO, delegacija gamizije, oddelka za LO, predstav- niki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki borčevske organizacije, ZRVS, TO in drugi. Ob tej prilož- nosti je o pomenu dneva JLA, nje- govem vsebinskem obeležju nekdaj in danes spregovoril Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj. Med drugim je povedal, da je moč naše vojne teh- nike danes dokaz ustvarjalne moči našega delovnega človeka, njegovega dela v samoupravnem družbenem sistemu. Dolgoletni vzgojitelj na področju obrambne vzgoje mladih Herbert So- rec je bil z ukazom zveznega sekre- tarja za LO povišan v majorja; ukaz je na proslavi prebral Cveto Pantar. Čestitamo! Na proslavi smo izvedeli med dru- gim tudi za sklep obrambnega dne, ki ga je šest ptujskih srednjih in po- klicnih šol izvedlo 6. decembra. Eki- pe teh šol so se pomerile v šestih disci- plinah. Srebrno plaketo ZRVS je osvojila ekipa gimnazije Dušana Kve- dra, ki je tako pridobila še prehodni pokal obrambnega dne in pokal za doseženo prvo mesto. Drugo mesto si je pridobila ekipa poklicne trgovske šole in tretje mesto ekipa ekonomske srednje šole. Upravni organ za LO SO Ptuj pa je pripravil knjižne na- grade in praktične pripomočke za ka- binet pouka obrambe in zaščite naj- boljšim iz posameznih disciplin tek- movanja obrambnega dne. Knjižne nagrade in javne pohvale m prizadevnost pri pouku obrambe in zaščite je prejelo večje število di- jakov in učencev. Proslavo so sklenili s kulturnim programom. Recital z naslovom „Še pomnite, tovariši" je pripravila dramska skupina srednjih šol skupaj z vojaki gamizije Dušana Kvedra. Nastopil je še pevski zbor srednje ekonomske šole in folklorna skupina iz Cirkovc. V zaključku proslave so si še ogle- dali jugoslovanski film ,,V gori raste zelen bor". MG TEDNIK - ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1975 5. stran PRIZNANJA IN ODLIČJA OB DNEVU JLA V SLOVENSKI BISTRICI v občini Slov. Bistrica pomeni 22. december velik dogodek, ne samo za pripadnike garnizije JLA »Pohorski bataljon", ampak tudi za vse občane, posebno pa za pripadnike enot SLO, člane ZRVS in druge, ki so tako ali drugače vključeni v oblike družbene samozaščite. Da je ta dan praznik vseh občanov, potrjujejo številne prire- ditve in svečanosti, katerim so že mnogo pred 22. decembrom prisostvoval številni prebivalci po- sebno v tistih krajevnih skupnostih, kjer delujejo osnovne organizacije ZRVS. Teh pa je v občini trenutno 12. Letos so v občini s praznovanji dneva JLA pričeli že zelo zgodaj. Že prve dni decembra so starešine JLA bistriške garnizije »Pohorski bata- ljon" pričeli z obiskovanjem osnovnih šol. Pionirjem so ob tej priložnosti prikazovali filme iz življenja JLA, seznanjali so jih z zgodovino in razvojem naše armade od prvih začetkov, ob tej priložnosti pa so jim osvetlili tudi, kakšen je delovni dan vojaka. Pionirji iz obeh občin so ta srečanja sprejeli zelo toplo in ob tem izražali željo, da bi bila večkrat. Letošnje svečanosti v okviru praznovanj 22. decembra so potekale v organizaciji OK SZDL Slov. Bistrica in garnizije »Pohorski bataljon", tesno ob tem pa so delovaU tudi člani OK ZSMS ter aktivov mladih na terenu, člani ZRVS ter drugih organizacij. Med njimi tudi delovna organizacija IMPOL iz Slov. Bistrice, ki je prikazala vojakom svoje proizvodne prostore, pripravila pa je tudi osrednjo občinsko proslavo, ki je bila v soboto, 20. decembra dopoldne v hali nove valjarne. Te svečanosti seje udeležilo okoh 1000 občanov in pripadnikov JLA. Osrednji dogodek je bil prav gotovo razvitje prapora občinske organi- zacije ZRVS Slov. Bistrica pod pokroviteljstvom skupščine občine Slov. Bistrica. V uvodnem govoru na svečanosti je predsednik OK SZDL Slov. Bistrica poudaril predvsem pomen praznika ter vlogo krepitve naših obrambnih sposobnosti. V nadaljevanju je predsednik SO Slov. Bistrica Alojz Kores razdelil priznanja RSLO za dosežene uspehe na področju narodno obrambnih aktivnosti: Krajevni skupnosti Oplotnica in PragerskOj Osnovni šoli Poljčane ter Marjanu Cretniku in Petru Stefaniču. Posebna priznanja je nato razdehl še 31 prebivalcem občine, 38 občanov pa je sprejelo za prizadevno delo na področju SLO in družbene samozaščite knjižne nagra- de. Dvanajstim občanom pa so bile podeljene posebne pohvale. Načelnik občinskega štaba teri- torialne obrambe Boris Plošinjak je nato podelil pohvale komandanta vrhovnega štaba S RS, komandanta štaba štajerske cone in komandanta občinskega štaba teritorialnih enot Sekretar občinskega odbora ZRVS Ivan Kukolja pa je v nadaljevanju izročil priznanja občin- skega odbora ZRVS Slov. Bistrica. V okviru praznovanj 22. decem- bra so bila v občini tudi številna športna srečanja med člani ZRVS, i^adino in pripadniki JLA, prav tako pa so se v šahu, namiznem tenisu, streljanju in košarki pomerile medsebojno tudi enote JLA v garniziji »Pohorski bataljon". Na letošnjem srečanju mladine občin Slov. Bistrica, Slov. Konjice in garnizije JLA, ki je letos potekalo pod pokroviteljstvom Lesno indu- strijskega podjetja LIP Slov. Konjice, so imeli največ uspeha tekmovalci iz Slov. Konjic. V ta praznovanja se je uspešno vključila tudi Matična knjižnica iz Slov. Bistrice, ki je ob prazniku pripravila posebno razstavo iz življenja JLA. Razstavo orožja in življenja v raznih rodovih vojske pa so pripravili tudi v klubu garnizije JLA v Slov. Bistrici. Mladi iz bistriške občine so skupno s pripadniki JLA svoj praznik proslavili v petek popoldne, ko so se udeležili v Domu kulture uspešno izvedenega kviza ekip, sestavljenih iz vrst mladih in pripadnikov JLA. V nedeljo, 21. decembra pa je bilo v organizaciji občinske strelske zveze Slov. Bistrica tradicionalno tekmovanje ekip strelskih družin. Pomerili so se na okoli 2000 m dolgi stezi, kjer so jih čakale razne prepreke, ob tem pa so ocenili tudi metanje bomb in streljanje z zračno puško. Najuspeš- nejša je bila ekipa IMPOL iz Slov. Bistrice pred ekipo SD Leskovec. V ponedeljek, 22. decembra je bilo najbolj živahno in tudi svečano v garniziji, kjer so se že v zgodnjih jutranjih urah zbrali pionirji, ki so se udeležili sprejema pri komandantu garnizije. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja posamezni- kom ter enotam v okviru športnih tekmovanj. Osrednje svečanosti v garniziji se je udeležilo tudi večje število družbeno pohtičnih delavcev in gospodarstvenikov. V. H. Razvitje prapora občinske oiganizacije ZRVS Slov. Bistrica Osrednja svečanost ob 22. dec. v valjami IMPOL Slov. Bistrica Na startu tekmovanja strelskih družin Letošnja zadnja seja SO Slovenska Bistrica v petek, 26. decembra dopoldne se bodo v Slov. Bistrici zbrali na letošnji zadnji skupni seji vsi zbori skupščine občine Slov. Bistrica. Ob tej pri- ložnosti bodo posvetili posebno po- zornost obravnavi predloga družbe- nega dogovora o financiranju krajev- nih skupnosti, osnutku družbenega dogovora o družbeni samozaščiti ter se seznanili s predlogom odloka o pogrebnih svečanostih v občini. Na seji zborov bodo tudi obrav- navali osnutek odloka o reji malih živali na območju občine, dopolnilno finančno poročilo o delu komunalne- ga sklada za leto 1974/75, predlog sklepov o nadaljnjem razvoju kme- tijstva in odobritvi kredita KS Slov. Bistrica. Delegati bodo seznanjeni tudi z informacijo o dosedanjem delu pri izdelavi družbenega dogovora o srednjeročnem planu razvoja občine za 1976—80. Med predlogi, ki bodo na tej seji obravnavani, bodo predvsem predlog za spremembo odloka o določitvi šte- vila delegatskih mest pp dejavnostih za zbor združenega dela in določitvi števila delegatskih mest po krajevnih skupnostih za zbor krajevnih skup- nosti skupščine, predlog odloka o za- časnem financiranju proračunskih potreb za čas od I. januarja 76 do 31. marca 76. Pregledali bodo tudi poro- čilo komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja. Tudi tokrat je pričakovati bogato razpravo v tistem delu seje, ko bodo delegati obravnavali problematiko okolja, v katerem živijo in ki jih je delegiralo v enega od zborov skupšči- ne. VH Stran 6 TEDNIK - ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1975 tednik - Četrtek, 25. decembra 1975 7. stran Stran 8 tednik - Četrtek, 25. decembra 1975 Gradnja turistično gostinskega centra v Ptuju Prvo leto graditve Turistično fastinsk^a centra v Ptuju gre h oncu. Zato se naj vsem, ki so s svojimi finančnimi sredstvi, ali kakor koli drugače omogočili to 'ladnjo, iskreno zahvalimo. Vse- kakor brez razumevanja delavcev organizacij združenega dela ptujske občine, občanov krajevne skupnosti Ptuj, KB Maribor - podružnice Ptuj, delegatov skupščine občine Ptuj in njenih družbenopolitičnih organizacij ne bi mogli pričeti z CTadnjo tega pomembnega objekta. Ce se danes na kratko sprehodimo po gradbišču TGC bomo videli, da tisti del centra, ki bo zgrajen v I. fazi, t. j. do kopalne sezone v letu 1976 že dobiva svojo končno podobo. Poleg objektov, ki so bili dani v uporabo letos avgusta (rekreacijski in otroški bazen, bazenska tehnika, trafopostaja, garderobe in sanitarije), so v glavnem dokončana gradbena dela na velikem plavalnem bazenu (olimpijski bazen), letni točilni mizi, rezervoarju za gorivo in delno na ureditvi okolice, obrtniško montažna dela na bazenski tehniki (dezinfekcijske in filtrirne naprave za olimpijski bazen in za zimsko kopališče), na kotlovnici in na črpališču termalne vode. Za dokončanje del (rano spomladi) nam še ostanejo dela na oblaganju olimpijskega bazena s keramiko, dograditvi 29 m visokega dimnika, 3 in 5 m visokega skakalnega stolpa, parkirišča in na ureditvi okolja. Dela na teh objektih bodo končana do 1. maja 1976.^ GRADNJA Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI Za gradnjo objektov Turistično gostinskega centra so združiU denarna sredstva TGA „Boris Kidrič" 3,865.000 din; KK Ptuj 3,824.960 din; Mercator, TOZD Panonija Ptuj 1,000.000 din; Mesokombinat »Perutnina" Ptuj 1,000.000 din; Trgovsko podjetje »Izbira" Ptuj 700.000 din; Labod, Novo mesto, TOZD „Delta" Ptuj 502.000 din; Montažno podjetje EKO, TOZD montaže in storitve 350.540 din; Komunalno podjetje Ptuj 348.600 din; Trgovsko podjetje „Merkur", Ptuj 260.000 din; Slikopleskarsko črkoslikarsko in antikorozijsko podjetje „Pleskar",- Ptuj 250.013 din; Opekarna Žabjak, Ptuj 249,098 din: Podjetje „01ga Meglič", Ptuj 188.840 din; Gradiš Maribor, TOZD »Gradnje", Ptuj 187.950 din; Intes Maribor, živilski kombinat pekarne »Vinko Reš, Ptuj 167.850 din; Ptujska tiskarna, Ptuj 119.110 din; Sigma, podjetje gumi in kovinskih izdelkov, servisi Ptuj 115.800 din; montažno podjetje Hektrokovinar, TOZD Elektro- proizvodi 114.210 din; Projektivni biro Ptuj 74.050 din; Stanovanjsko podjetje Ptuj 62.640 din; Služba družbenega knjigovodstva, podruž- nica Ptuj 58.000 din; Dimnikarsko podjetje Ptuj 41.300 din; Veterinar- ska postaja Ptuj 35.190 din; Krajevna skupnost Ptuj (dotacija iz samoprispevka) 2,0()0.000 din; Skupščina občine Ptuj 2,268.286 din; prispevek republike 3,786.710 din; Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj (kredit) 16,129.289,00 din. Od obrtnikov pa so do danes prispevali Feliks Cvetko, ul. Lackove četa 1, Ptuj 15.000 din; Marjan 2upec, Budina 10/a 15.000 din; Valentin Zamuda, Peršonova, Ptuj 10.000 din; Franc Muzek, Vespazianova, Ptuj 6.000 din; Metod Sen čar. Obrtniška 9 Ptuj, 6.000 din; Igor Kramberger, Arnuševa 2, Ptuj 5.000 din in Stanko Kosi, Remčeva 6, Ptuj 4.000 din. Na področju negospodarstva t. j. na področju šolstva, socialnega skrbstva, v zdravstvu, upravnih in državnih organih ter dislociranih obratih OZD pa se pravkar zaključuje akcija za združevanje denarnih sredstev, podobno kot je bilo to opravljeno na področju gospodarstva. NADALJEVANJE GRADNJE TGC Z dokončanjem del na objektih I. faze bomo naše želje in prav gotovo želje večine občanov ptujske občine le delno izpolnili. Ugotovljeno dejstvo, da je po balneoloških raziskavah na& termalna voda ena izmed zelo redkih alkalnih voda v Evrop (je natrijev hidrogen karbo- nata terma), nas praktično obvezu- je, da to investicijo izpeljemo v celoti. Zato je koordinacijski odbor za giadnjo TGC pod vodstvom ing. Franja Gnilšeka, predsednika Izvršneta sveta SOb Ptuj na svoji seji v oktobru sklenil, da se z gradnjo objektov II. faze prične takoj po dokončanju I. faze, za kar je že izdelana vsa potrebna investicijsko tehnična dokumentacija. To po- meni, da bomo v primeru, če zagotovimo potrebna investicijska sredstva že v letu 1976 lahko uporabljali zimsko termalno kopališ- če ali kot ga naši občani po domače imenujejo »ptujske toplice". V prepričanju, da bomo z združenimi močmi to uspeli, želimo vsem delavcem organizacij z^užene- ga dela, vsem občanom ptujske občine, članom družbenopolitičnih organizacij in delegatom v organih Skupščine občine Ptuj mnogo poslovnih uspehov, zdravja in osebne sreče v letu 1976. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Turistično društvo Ptuj je nastalo kot nadaljevanje bivšega olepševal- nega društva. Občni zbor, ki je bil 18. decembra, so pozdravili pred- stavniki turističnega društva z Gomile, Polenšaka, Ptujske gore, številnih drugih društev (esperant- skega društva, TVD Partizan Markovci, ribiške družine), OK SZDL, pionirji osnovne šole Toneta Žnidariča in drugi. Občni zbor je pregledal preteklo delo turističnega društva in sprejel program dela za prihodnje obdobje. V svoj program dela je zapisalo, da bo za kvalitetnejšo turistično ponudbo našega kraja potrebno v prihodnje uresničiti naslednje nalo- ge: organizacije kurentovanje in pustnega karnevala, organiziranje seminarja za vodiče po Ptuju, izdajo mestnega načrta, organiziranje tu- rističnega podmladka, turistične vzgoje prebivalstva, organiziranje izletov, skrb za razvoj rekreacijskega turizma v občini, povezovanje z ostalimi turističnimi društvi, krepiti sodelovanje z drugimi dejavniki v občini pri pospeševanju turizma in podobno. Zbor je še sprejel nova pravila turističnega društva, potrdil predra- čun dohodkov in izdatkov za leto 1976, sklep o združitvi turističnega društva Ptuj v občinsko turistično zvezo in Mariborsko turistično zvezo in sklep o prenosu pristojnosti glede prevzemanja finančnih obvez- nosti v zvezi z nabavo in razpolaganjem z osnovnimi sredstvi ter najemanjem posojil na upravni odbor. Volil pa je tudi predsednika, tajnika in ostale člane upravnega ter nadzornega odbora. Turistično društvo bo tudi v prihodnje vodil Anton Purg. V zaključku zbora so si udeleženci zbora ogledali barvna filma o fantovščini in kurentovanju. MG TEDNIK - ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1975 9. stran Razvoj turizma na območju občine Slov. Bistrica že vsa leta nazaj beleži rezultate, ki so mnogo nižji od pričakovanih pa tudi od možnosti, ki v občini obstajajo. Ob tem je potrebno poudariti številne kulturne zgodovinske spomenike kakor tudi obeležje iz NOB. Tako počasen razvoj turizma v občini pojasnjujejo predvsem s pomanjkanjem strokovnih kadrov ter s skromnimi finančnimi sredstvi, s katerimi v občini v ta namen razpolagajo. Med pomembnejšimi vzroki za počasen razvoj turizma, kot pomembne gospodarske panoge v občini omenjajo tudi slabo organizacijsko sestavo na področju turizma, saj trenutno v celotni občini deluje le turistično društvo Slov. Bistrica, kar pa je odločno premalo, da bi pokrivalo vse dejavnosti in jo še širilo na nova področja, med katerimi zavzema posebno mesto kmečki turizem. Celotni program dela je tako ostal na ramenih peščice vodilnih v Turističnem društvu Slov. Bistrica, ki pa kljub veliki volji in zavzetosti niso uspeh uresničiti vseh nalog. Pomanjkanje potrebnih finančnih sredstev je bilo pri tem osnovna ovira, saj je društvo v letošnjem letu razpolagalo za svojo dejavnost z naj skromnejšim i sredstvi, ki so bila komaj dovolj za kritje rednega poslovanja biroja v Slov. Bistrici, nekaj sredstev pa so uporabili za ureditev okolja. Dejavnost so opravili v okviru možnosti ter v tesnem povezovanju s krajevnimi skupnostmi ter naročniki storitev. Razsiijali so jo tudi na področje turističnih storitev v okviru ,Agent Kompasa". Turistični delavci bistri- ške občine so prepričani, da so storili za razvoj te panoge, kolikor je bilo v njihovih močeh, ob tem pa je bilo še vedno občutiti pomanjkanje sodelovanja društev in organizacij pri izvajanju določenih akcij iz programa. O svojem delu in težavah so turistični delavci spregovorili tudi na nedavnem občnem zboru, kjer so se zavzemali predvsem za boljšo organiziranost in povezanost te dejavnosti v celotni občini, za povečanje števila članstva, zagoto- vitev večjih finančnih sredstev, za intenzivnejše urejanje okolja naselij, kulturno zgodovinskih spomenikov in obeležij. Da bi kar najbolj razširili področja svoje dejavnosti so se dogovorili, da bodo v največjih krajih bistriške občine ustanoviU posebne podod- bore Turističnega društva Slov. Bistrica, kar bi približalo to dejavnost občanom v krajevnih skupnostih in okoljih, kjer so še neizkoriščene možnosti turističnega delovanja. Med kraji, kjer turizem še ni dobil potrebne veljave, so prav gotovo Poljčane, Pragersko, Oplot- nica in Šmartno na Pohorju. S posebno pozornostjo pa se bodo turistični delavci bistriške občine posvetili nadaljnjemu razvoju turi- stično rekreativnega centra pri Treh kraljih na Pohoqu, družbenega gostinstva, graditvi novega hotela v Slov. Bistrici ter ureditve gradu Štatenberg. Prizadevali si bodo za razvoj kmečkega turizma, ki je prav vsled pomanjkanja finančnih sredstev v bistriški občini že več let samo v povoj ili. Tudi nadaljnja ureditev bistriškega gradu v • muzej bo eden od pomembnih dosežkov v razvoju turizma v samem občinskem središču. Akcijski program društva pa prav gotovo ne bo uresničen, če ga ne bodo pomagale uresničevati kra- jevne skupnosti kakor tudi organi- zacije in društva, katerih dejavnost je tesno povezana z razvojem turizma v občini. Samo združeno delo in tudi sredstva bodo omogočili hitrejši razvoj danes še za gospodarstvo bistriške občine malo pomembne panoge. Da bi občane, družbene ter zasebne gostince kar najbolj zainteresirali za kar najlepše urejeno okolje in tudi kvaliteto gostinskih storitev, je Turistično društvo Slov. Bistrica izvedlo tekmovanje za najlepše okolje v letu 1975. Na občnem zboru pred nedavnim pa so podelili najuspešnejšim posamezni- kom in organ izac ija m posebna priznanja. V družbenem sektorju so takšna priznanja sprejeli planinski dom ,Anton Štuhec" pri Treh kraljih. Hotel „Planina" Slov. Bistrica ter grad Štatenberg. Za ureditev okolja pa so nagradili še delovni kolektiv IMPOL, gamizijo »Pohorski bataljon" in TOZD „Planika" vsi iz Slov. Bistrice. Med zasebniki pa so bili najuspešnejši gostišče , Pranja Trček", Vrhole; Dominik Golob, Zg. Polskava in Franc Pozne, Oplotnica. S podob- nim tekmovanjem bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Nameravajo pa ga razširiti na območje celotne občine Slov. Bistrica, kar bo v veliki meri vplivalo na večja prizadevanja društev'kakor tudi posameznikov na področju urejanja okolja. Stran 10 tednik - Četrtek, 25. decembra 1975 V nedeljo odločitev v Kungoti Zadnjič smo že na kratko poročali o referendumu, ki bo v nedeljo 28.' -12. 1975 v Kungoti, na katerem se bo- do vaščani odločili o nadaljnjem ure- janju njihove vasi. Omenili smo tudi, da bodo v naslednjem letu opravili le tiste naloge, za katere bodo imeli do- volj denarja ali bolje rečeno, odpadlo bo tisto, za kar ne bodo imeli kritja. Iz programa za leto 1976 in ovredno- tenja planskih nalog KO Kungota se bodo dela izvajala takole: — polaganje druge plasti asfalta, gradnja avtobusnega postajališča, vzdrževanje javne razsvetljave in po- raba el. energije ter vzdrževanje otro- škega igrišča, za gradnjo vodovodne- ga omrežja pa bi naj v roku enega meseca naredili predračun. Vrednost del bi znašala: druga plast asfalta 800 m X 5 -I- 4000 kv. m po 31,- din oziro- ma skupaj 124.000,- din, gradnja av- tobusnega postajališča (gradbena de- la in železna konstrukcija ter prekri- tje) 35.000,- din, cestna razsvetljava in vzdrževanje cca 7.000,- din, ureja- nje in vzdrževanje otroškega igrišča 20,000,- din ter predvidene podraži- tve 10 % 18.600,- din oziroma vse skupaj 204.600,- dinarjev. Z KS Ki- dričevo pa še vedno velja dogovor iz prejšnjih let, da se prenese avtobusno postajališče iz Kidričevega v Kungo- to, čim se prične v Kidričevem graditi avtobusna postaja. Sredstva, ki bi se zbrala s krajev- nim samoprispevkom za obdobje 5 let, v višini 1 'l/o, kot je bilo sprejeto že na skupnem sestanku 7. 11. 1975, bi znašala kar 222.000,- din in bi z dokaj racionalnim koriščenjem v Kungoti tudi uspeli realizirati vse za- črtane naloge, ki so si jih zastavili za leto 1976. Priprave na referendum so tekle skupno z občani in so tako la- hko povedali svoje mnenje ter dajali predloge in pripombe, zato bo tudi toliko lažje na referendumu v nede- ljo, katerega se bodo Kungočani brez dvoma polnoštevilno in že v ranih ju- tranjih urah udeležili. KO ter DPO Se enkrat apelirajo na vaščane, da čim- prej opravijo v nedeljo svojo volilno dolžnost in dokažejo svojo pripad- nost kraju, v katerem živijo. F. M. Uspel referendum v KS Hajdina v KS Hajdina je potekal v nedeljo, 21. decembra 1975 referendum za podaljšanje krajevnega samo- prispevka. KS Hajdina šteje 4068 prebivalcev in meri 21,57 kv. km; vključuje pa naslednje vasi, Dra- ženci. Spodnjo Hajdiiio, Zgornjo Hajdino, Skorbo, Hajdoše, Slovenjo vas in Gerečjo vas. Prejšnji samo- prispevek poteče s 1. januarjem 1976, z nedeljskim referendumom pa so se odločali za samoprispevek v naslednjem petletnem obdobju- O pripravah na referendum je spregovoril Jože Segula, predsednik zbora delegatov KS Hajdina in pove- dal sledeče: ,,Samoprispevek za ob- dobje 1976—80 v KS Hajdina mora biti odraz prizadevanj, da se zavestno odločamo za nadaljnji razvoj kra- jevne skupnosti — za pridobitev kul- turnih in gospodarskih objektov, samoupravnih odnosov in razvoja sleherne vasi in KS kot celote. Dose- danji rezultati naše skupne prizadev- nosti nam povedo, da je v enotnosti in solidarnosti odraz hotenj po napredku slehernega občana. Pro- gramske zasnove, ki smo jih postavili ob prvem referendumu, smo v celoti izvršili in presegli načrt. Naredili smo veliko razvojno pot in napredek je vi- den v sleherni vasi krajevne skup- nosti. Osnovni nosilci vlaganj so bili naši občani krajevne skupnosti. De- ležni smo bili tudi širše družbene po- moči, zato je nedeljska odločitev bistvenega pomena za posamezno vas in krajevno skupnost kot celoto." Odločitev na nedeljskem refe- rendumu je bila 65,35 odstotkov, kar pomeni, da je od 2785 glasovalcev za referendum glasovalo 1673; proti se je izreklo 724 glasovalcev, upraviče- no odsotnih je bilo 310. Kurirsko službo med 10 volišči so kvalitetno opravili mladinci. MG ZA ZELENO OKOLJE V KIDRIČEVEM V soboto, 20. 12. so v avli osnovne šole člani Hortikuhurnega društva Kidričevo najprej poslušali poročilo o delu društva v minulem obdobju, nakar so potrdili statut društva, raz- pravljali o programu njegovega dela v naslednjem 1976 letu, o cvetličarni v Kidričevem ter o vzorčnem vrtu (Mini arboretumu) in še o mnogih drugih problemih, ki tarejo društvo. Vsekakor je treba poudariti, da si člani društva zelo prizadevajo, da bi čimbolj uspeli pri svojem delu in prizadevanjih za čimboljšo ureditev kraja, ki bi naj bilo resnično zeleno okolje, če bi seveda delali vsi in ne le nekateri. Brez dvoma je tudi pomoč temu društvu bila doslej mnogo pre- majhna in zato ni bilo moč realizirati vseh načrtov. Temu pa se bo v bodo- če treba izogibati in skoraj prepričani smo, da bo pomoč tudi s strani KS v naslednjem obdobju na tisti višini, ki ga to društvo že po svoji funkciji ter aktivnosti vsekakor zasluži, prav ta- ko pa bodo morali člani, vsaj nekate- ri, bolj odgovorno pristopiti k delu in svojemu društvu pomagati, da pride do prave veljave. p. M. tednik - Četrtek, 25. decembra 1975 11. stran Kaj pričakujemo Cirkovčani v novem letu? z nezadržnimi koraki se bliža obračun letošnjega leta in načrti za naslednje leto. Tudi v KS Cirkovce bodo samoupravni organi polagali obračun svojega dela in sestavljali plan dela za naslednje leto na zboru delegatov dne 27. decembra 1975. V prejšnjih letih je KS Cirkovce opravila ogromno dela. Zgrajeno je celotno vodovodno omrežje, asfalti- rane so skoraj vse krajevne ceste, zgrajenih je več transformatorjev, osemenjevalnic in drugega. V le- tošnjem letu pa so tekle intenzivne priprave za gradnjo doma krajanov. Izglasovali smo samoprispevek, izde- lava načrtov pa je v zaključni fazi. Pripravljenega je že zelo veliko grad- benega materiala in gradbišče za montažo stavbe, v kateri bo velika dvorana, ki bo ob enem služila tudi kot telovadnica za TVD Partizan in osnovno šolo. Oder bo obenem velika sejna soba, v kleti odra pa pritikline za dvorano. To je plan dela za drugo leto, medtem ko bi naj v letu 1977 stekla druga faza gradnje, to je šolska kuhinja in jedilnica. otroški vrtec in stanovanja za šol- nike. Pri dosedanjih akcijah so krajani pokazali veliko zainteresiranost in pripravljenost za pomoč pri gradnji. Darovali in pripeljali so ves les za dvorano, navozili gramoz za betoni- ranje in navoz, opeko, apno, pesek in drug gradbeni material. Vsa dose- danja dela in nabavljeni material je ocenjen na 49 starih milijonov din, vendar je KS izdala za vse samo 15 milijonov, ostalo smo prihranili s prostovoljnim delom in podarjenim materialom. To je vsekakor velik prispevek krajanov za stabilizacijo našega gospodarstva, posebno še, če upoštevamo funkcionalno in večna- membnost prostorov ter s tem tudi zmanjšanje obratovalnih stroškov. Na posvetovanju sekretarjev ZK iz občine Ptuj v Cirkovcah v mesecu decembru so naš koncept ocenili kot edino pravilnega in ga priporočali tu- di ostalim KS pri njihovem načrto- vanju gradnje prostorov. Tudi v de- lovnih organizacijah, ki smo jih do- slej obiskali, so izrazili pripravljenost in nam nekateri že tudi odobrili sredstva za pomoč pri gradnji. Zato opravičeno pričakujemo tudi od samoupravnih interesnih skupnosti njihovo sofinansiranje. Vemo sicer, da so njihovi računi zelo utesnjeni, vendar smo prepričani, da bodo de- lovni ljudje, ki samoupravljajo s sredstvi, ki so jih ustvarili, videli ve- lik prihranek družbenih sredstev in jim ne bo vseeno, koliko se bo s temi sredstvi zgradilo. Krajani-samoupravljalci Cirkovc to vsekakor pričakujemo, saj smo že z dosedanjimi akti poka- zali našo pripravljenost in sposob- nost današnje načrte tudi uresničili. MM Pred volilna konferenco SZDL v Kidričevem so se sestali pred- stavniki DPO ter razpravljali o nekaterih aktualnih problemih v KS, predvsem o kandidatu za novega predsednika sveta KS, (po odstopu dosedanjega predsednika) spregovo- rili pa so tudi o pripravah na volilno konferenco SZDL Kidričevo ter o bližnjem referendumu v Kungoti. Vrsta pomembnih dogodkov v Kidričevem v zadnjem času je vseka- kor našla tako svoje mesto na raz- pravi tudi v forumu, ki je dejansko najbolj odgovoren za politično živ- ljenje v kraju. Potrebna pa bo doslednejša angažiranost članstva v tej organizaciji, kajti probleme je moč reševati le s skupnimi akcijami, zato bo v to delo moral biti vključen sleherni član KS oz. SZDL Kidričevo. F. M. Skupščina ZB NOVinVVI v prostorih sindikalnega doma Franca Krambergerja se je v soboto, 20. decembra sestala skupščina zveze združenj borcev NOV in vojaških vojnih invaUdov. Predsed- nik Janko Vogrinec je pripravil poročilo, v katerem smo zasledili, da so oboji v preteklem obdobju svoje delo tesno prepletali z ostalimi družbenopohtičnimi organizacijami, predvsem pa so se oslanjaH na Socialistično zvezo delovnih ljudi. Se posebej so uspešno razvijah idejnopolitično in akcijsko enotnost vseh družbenopolitičnih organizacij v okviru Sociahstične zveze kot frontne organizacije. V nadaljevanju je še docžl, da predstavlja Zveza združenj borcev močan in aktiven ter homogen del skupne fronte organiziranih sil, ki na svoji samostojnosti ni izgubila ničesar, temveč je tako pred organizacijo postavljena še večja o4 c^ornost na najširši fronti našega družbenega razvoja. V krajevnih skupnostih so postale borčevske organizacije viden politični dejavnik. Povedal je še, da je program ZZB NOV program ZK, ki ga uresničujejo v okviru SZDL. Za večletno uspešno delo v organizaciji ZZB NOV so na skupščini aktivnim članom podeUh priznanja in poslali tovarišu Titu naslednjo brzojavko: „Predsedniku Titu in vrhov- nemu komandantu JLA! Dragi naš Maršal! Borci, zbrani na letni skupščini ZZB NOV in VVI občine Ptuj, ti k prazniku JLA iskreno čestitamo. Obljub- ljamo ti, da bomo tudi v naprej sledili vsemu tistemu, kar smo se dogovorili v Zvezi komuni- stov pod tvojim vodstvom. Trdno bomo stali na braniku naše samoupravne socialistične družbe in naše domovine - Socialistične federativne repu- blike Jugoslavije. Odločno bomo nastopali proti vsakemu poskusu zunanjega ali notra- njega sovražnika, ki bi poskušal rušiti enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Želimo ti mnogo zdravja in da bi nas še dolgo uspešno vodil." Skupščino so zaključili z trdnim prepričanjem, da bo njihovo delo tudi v prihodnje uspešno. MG Tri milijone kreditov za kmete v kmetijski zadrugi Dravsko polje v Lovrencu na Dravskem polju bodo prihodnje leto namenili za pospešeno kmetijsko proizvodnjo kar tri milijo- ne dinarjev, ki jih bodo kmetje dobili v obliki kreditov, zlasti za moderni- zacijo svoje kmetijske proizvodnje, nakup živine za pitanje, nakup semen, zaščitnih sredstev, umetnih gnojil in drugo. Prav tako bodo z lastnimi sredstvi zgradili za svoje potrebe tudi novo sodobnejšo trgovino, kjer bodo pro- dajali kmetijske stroje, zaščitna sred- stva in druge proizvode, ki jih potre- bujejo kmetje za svojo proizvodnjo. V tej trgovini bodo tudi odkupovali kmetijske viške od kmetov, zlasti ko- operantov. Predvidevajo, da bo gradnja prepotrebnega trgovskega lokala veljala blizu 800.000 dinarjev. F. H. Seminar RK Ptuj Občinski odbor Rdečega križa Ptuj je 13. 12. 1975 v dogovoru s Skupnostjo socialnega skrbstva Ptuj organiziral enodnevni seminar o sosedski pomoči. Seminarja so se udeležili zastop- niki krajevnih organizacij Rdečega križa, mentorji mladih članov RK osnovnih šol, zastopniki krajevnih skupnosti, negovalke laične nege bolnika KS Ptuj, za Gimnazijo „Dušana Kvedra Ptuj pa se je seminarja udeležila dijakinja Ne- vcnka Korpar. Seminarju so prisostvovale Justina K)zel, višja medicinska sestra in vodja patronažne službe Zdrav- stvenega doma Ptuj in Irma Šprah, referent za varstvo odraslih pri Skupnosti socialnega skrbstva Ptuj. Seminar je vodila Mirjam Belič, predavatelj republiškega odbora Rdečega križa Slovenije, ki je uvodoma opisala razvoj skrbi za starejše ljudi v republiškem merilu, nato pa posredovala napotke za organiziranje sosedske pomoči in vsebino dela na našem območju. Opozorila je na duševne in telesne spremenibe pri starejših ljudeh in govorila o principih socialnega dela z ljudmi. Irma Šprah je poročala o problematiki in delu s starejšimi, socialno ogroženimi ljudmi v občini. Med ^ugim je obravnavala vprašanja ostarelih prevžitkarjev, obrazložila, kakšni so ki" sriji za dodelitev stalne ali začasne denarne pomoči in nakazala težave pri sprejemanju ostareUh ljudi v domsko varstvo vsled prenizkih posteljnih kapacitet. Povedala je tudi, da pri krajevni skupnosti Ptuj deluje že 13 let laična nega starostnikov, da trenutno 8 negovalk oskrbuje 24 nege potrebnih ljudi ter poudarila, da je treba stremeti za tem, da se ta dejavnost razširi in organizira tudi pri ostalih krajevnih skupnostih. Skupnost socialnega skrbstva Ptuj v celoti ali delno vzdržuje v raznih domovih 250 oseb. Za te oskrbovance je bilo do konca oktobra 1975 izplačanUi 4.314,761 din. V novembru beležijo 674 ostalih stalnih oblik denarne pomoči (višina mes. pomoči od 200 do 650 din), v dvanajstih mesecih znaša skupni znesek 3.472.260 din. V zimskih mesecih priznavajo 60 občanom začasne denarne ponx)či. Ob koncu seminarja so udeleženci sprejeli sklep, da se v januarju 1976 na območjih posameznih krajevnih skupnosti sestanejo z vsemi ostalimi krajevnimi dejavniki, razpravljajo o organizaciji sosedske pomoči in sprejmejo sklepe za bodoče delo. Stran 12 TEDNIK - ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1975 Kako je z gradnjo POŠ v Ormožu Prejšnji teden v soboto se je v Ormožu sestali člani društva za po- moč duševno nezadostno razvitim osebam občine Ormož. Po poročilo predsednika izvršnega odbora Feli- ksa Ritonja, v katerem je nanizal opravljeno delo ter nakazal smerni- ce za'naprej, se je razvila razprava. Prisotni so menili, da je prva nalo- ga društva prizadevanje za čimprej- šnji pričetek gradnje posebne os- novne šole v Ormožu, ki sedaj dela v zelo težkih razmerah. Novograd- nja POS Ormož bi se morala začeti že lansko jesen, to je pred več kot enim letom. Glede na hitro rast cen, so razpravljala menili, da zbi- ranje denarja — doslej približno 3 milijone — ne bo nikoli doseglo po- dražitev, zato bi bilo nujno iskati drugačne rešitve, za le-te pa — kot so poudarili v razpravi — ni preveč zanimanja. Pred časom je bil usta- novljen tudi posebni odbor za gra- dnjo POS v Ormožu, a se ni še no- benkrat sestal. Člani društva, kate- rega osnovni namen je skrbeti za duševno nezadostno razvite osebe in to učenci POS gotovo so, so skle- nili glede gradnje nove posebne os- novne šole v Ormožu obiskati ob- činski izvršni svet ter izobraževalno skupnost ter se zanimati, kakšno je dejansko stanje stvari. Dejavnost tega društva pa seveda še zdaleč ne zajema samo otrok v POŠ, temveč sega tudi na teren, kjer skrbijo za vključevanje priza- detih oseb v njihovo okolje, pri- pravljajo srečanja z invalidnimi osebami, zbirajo finančna sredstva za letovanje prizadetih otrok in po- dobno. Prav zaradi teh humanih nalog, ki jih opravlja to 106-član- sko društvo, pa čutijo premajhno povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami (na občnem zboru kljub povabilu ni bilo nobenega predstavnika!) in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Boljšo po- vezanost bodo morali iskati tudi s krajevnimi skupnostmi in humani- tarnimi društvi v občini in izven nje. V nadaljevanju so Se sprejeli no- va pravila društva, ki se je preime- novalo v Društvo za pomoč dušev- no prizadetim osebam, plan dela in finančni načrt za prihodnje leto. Ob koncu pa so izvolili Se nov izvr- šilni in nadzorni odbor. jr KEMIČNA ČISTILNICA, SLOVENSKI TRG 9, PTUJ želi vesel skok v novo leto, ki naj bo polno sreče In zadovoljstva. Zaupajte skrb za čistočo vaših oblek in drugih tkanin naši čistilnici. Svoje storitve opravljamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Se priporočamol Letna skupščina ^ ^ ^ ZRVS KS Gorišnica V tem mesecu so na redni letni skupščini analizirali delo RVS Kra- jevne skupnosti Gorišnica. V tekočem letu so RVS imeli lepo število strokovnih predavanj, takti- čno-orientacijski pohod, v katerega so vključili tudi precej mladih iz os- novne šole Gorišnica, ki so tekmovali v streljanju z zračno puško. Prav to sodelovanje med mladimi in RVS odpira mnogo možnosti za širše akci- je v prihodnjem letu. Na skupščini so bile tudi kritične pripombe, da nekateri člani RVS še vse premalo sodelujejo v organizaci- jah KS Gorišnica. Rezervni vojaški starešina naj bo tudi poleg strokovnih veščin na čelu v splošnem političnem dogajanju. Dosedanji predsednik UO Ivo Obran je v poročilu poudaril, da je organizacija ZRVS Gorišnica ena iz- med boljših tovrstnih organizacij v ptujski občini. Skupščine so se udeležili predstav- niki obč. odb. ZRVS Ptuj, SZDL in predstavnik KS Gorišnica tov. Do- naj. Lojze Zupec tednik - Četrtek, 25. decembra 1975 13. stran Kungota sodi brez dvoma med tiste napredne vasi, kjer vaščani znajo ceniti kulturno prosvetno dejavnost in zato tudi ni le zgolj slučaj, da so pred leti zgradili kulturno prosvetno dvorano, da so v minulih letih dosegli izredne uspehe v dramski sekciji, kot tudi s pevskih zborov. Mnogo bi lahko govorili o vseh tistih, ki se zavedajo, kaj pomeni kulturna dejavnost v kraju in ki so žrtvovah mnogo dragocenih ur prostega časa zato, da bi bili rezultati dela na tem področju čimbolj uspešni in vidni. Dokazali so, da se da z dobro voljo marsikaj napraviti in da je za kulturno življenje v vasi treba imeti poleg sredstev tudi mnogo dobre volje in posluha za potrebe v kr^u. Povsem razumljivo pa je, da so za delo poleg dobre volje tudi potrebna sredstva, katerih ni nikoli dovolj, zato tudi samo dobra volja le ne more nadomestiti tudi pomanjkanje le-teh. S tem v zvezi sta v prejšnjem mesecu obiskala Kungoto ter se pogovarjala s predstavniki družbe- nega in kulturnega življenja Dušan Kožar, tajnik ZKPO občine Ptuj ter predsednik dramske komisije ZKPO 'tuj. Presedali so rezultate dela odbora in sekcij v minulem obdobju, predvsem pa je tekel pogovor predvsem o bodočem delu in sredstvih, brez katerih kulturno prosvetno društvo ne bo zmoglo vseh nalog. Program dela bo moral vsekakor zajeti široko aktivnost v sekcijah, v katerih vaščani resnično sodelujejo. Sekcije, ki delujejo v okviru tega društva, sestavjajo jedro vsega naprednega, vendar je tudi tukaj vrsta težav, s katerimi se morajo spoprijemati organizatoiji kulturnega življenja v vasi. Resje, da je problemov veliko, toda če bodo vsaj tisti dejavniki v Kungoti, ki so že dosedaj pokazah polno razume- vanja za kulturno prosvetne dejavnosti, ki so delali že doslej, potem nas ni treba skrbeti za bogato prihodnost! F. M. V Narodnem domu v Ptuju se je v petek, 19. decembra zbral občni zbor DPD „Svoboda" Ptuj. Občni zbor so s svojo navzočnostjo obogatili Franc Gabriel, dolgoletni član in sodelavec, ki je vodil društvo pred drugo svetovno vojno v najtežjih dneh, zato mu je zbor podelil naziv častnega člana DPD ,,Svoboda" Ptuj; moški pevski zbor DPD Svo- boda iz Liboj, predstavniki DPD ,,Svoboda" Kidričevo, predstavnika slovenskega kulturno umetniškega društva iz Koroške, Jože in Anita Hudi in drugi. Andrej Fekonja, predsednik DPD ,,Svoboda" Ptuj je v svojem izčrpnem poročilu nanizal tudi nekaj iz zgodovine DPD ,,Svoboda", ki je nadaljevanje ptujske čitalnice iz leta 1864; pod tem nazivom poznamo društvo od leta 1919. Društvo po svoji razsežnosti in množičnosti spada med večja društva v sloven- skem prostoru. Vključuje 13 sekcij z 218 člani; mnogo je tudi podpornih članov. Zanimivo je, da je velika večina članov iz vrst delavcev in mla- dine. V nadaljevanju svojega poro- čila je še spregovoril in prikazal delo posameznih sekcij ter njihove proble- me. Društvo je v preteklosti navezalo stike z društvi v domovini in v tujini. Želel je tudi, da bi se delo posamez- nih sekcij in društva kot celote še uspešneje prepletalo z delovnimi ljudmi kot se je to doslej. Dušan Kožar, tajnik ZKPO občinski svet Ptuj, se je pohvalno izrazil o delu društva ter priporočal, da bi v prihodnjem letu organizirali srečanje tamburaških ansamblov občine, ker se je njihovo delo v zadnjem času močno razmahnilo. Srečanje bi naj bilo v Apačah. Potrebno je omeniti še to, da skupine na terenu kažejo velik kvaliteten napredek. V nadaljevanju je zbor sprejel še društvena pravila ter izvolil novi izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Po opravlje- nem uradnem delu, so posamezne sekcije nastopile še s svojim pro- gramom. MG F.B. Vojna in zločini (Odlomki iz spominov Ptujčana) (100) Moj sopotnik se je hitro znašel in pomagal: „Gospod je bil že podrobno preverjen v Zemunu po nemškem policijskem nadzorstvu, v katerem sta sodelovala tudi vaša dva inšpektorja. Sporazumno so odločili, da zaradi izjemnih prilik sme opraviti potovanje z dokumentom, ki ga je potrdila tudi nemška vojaška komanda." Sopotnik je ostal na vlaku, ker je nadaljeval potovanje z brzovlakom prek Zidanega mostu. Zahvalil sem se mu za razumevanje in pomoč. Ko smo odhajali že po peronu, sta agenta hotela, da bi stopil z njima v pisarno, kakor sta se izrazila, kjer da bomo lažje opravili potrebno. To povabilo mi ni bilo všeč, pa sem porosil, da bi se poprej še podrobneje pomenili s policijskim spremstvom našega brzovlaka, kije na srečo imel nekaj daljši postanek. Eden je bil mnenja, da to ni potrebno, drugi pa je končno odločil, da bo res prav, če opravimo poprej tudi še to. Zopet je poslužila sreča. Že pri prvem vagonu, kjer smo hoteli povprašati, sta izstopila ista policista, ki sta preverjala potna dovoljenja v Zemunu. Strumno so se pozdravili z običajnim heilhitlerskim pozdravom. Preden je kdo kaj spregovoril sem pohitel in prosil vodilnega, da naj mi pomaga in da nai pojasni ustašema, da sem že bil preverjen in da je prav on odredil, da izjemoma lahko nadaljujem potovanje do določenega cilja. Pripomnil sem še, da se bojim, da bi sicer prišlo do kakih zapletov, kar bi mi lahko vzelo mnogo dragocenega časa. „Vse je dovoljno preverjeno. Odredil sem, da gospod izjemoma nemoteno lahko nadaljuje potovanje do Ljubljane, kjer bo naknadno za povratek itak moral izpolniti vse sedaj veljavne formalnosti" je pojasnil vodilni. Lepo sem se zahvalil Fritz-u št 2, da je nevede in nehote deloma popravil greh, ki so ga zakrivih v Ptuju Fritz-i št. L Tlesk pet ustaških škornjev in stegnjene roke so zaključili kratko razpravo. Nemca sta zavila v postajno restavracijo - morda je tudi njuna žeja kaj pripomogla, da smo zadevo hitro končali - mene pa sta pospremila do vlaka za Karlovac, ki je stal onstran brzovlaka na sosednjem tiru. Ko sem z občutkom olajšanja pogledal skozi okno, sem opazil, da odhaja samo eden. Drugi je ostal ob vlaku in se počasi sprehajal ob vagonu. Najbrž je imel nalogo ostati na straži, da jim tiček ne bi pobegnil in se pomešal med množico velikega mesta, češ med vožnjo bo že zopet prišel v nove kremplje. Odredba nemške poUoijejim ni bila pogodu... Ustaši so tokrat imeli boljši nos kot Nemci. Morda pa je policijskemu parveniju zgolj prijala vloga odrejanja. Karlovški vlak je bil mnogo skromnejši. Starinski, že razklopotani vagoni, oguljene klopi in majhna okna. Vsi vlaki so že odsopihali, preden se je naš z hudim truščem leno premaknil naprej. Še enkrat sem pogledal za ustašem, bal sem se namreč, da bi se tudi on naložil. Pa je vendar odkorakal nazaj na peron. Vagon je imel samo en večji oddelek. Bil je napolnjen z delavci in mnogimi kmečkimi ljudmi. Pomešal sem se na sredo mednje. Bilo je prijetno poslušati preprosto, vendar zelo duhovito in.pretehtano pogovarjanje. Tudi tam sem videl, da marsikateri nešolan človek svoje misli odlično izraža in duhovito izbira besede in jih postavlja na pravo mesto. Dalje prihodnjič Stran 14 TEDNIK - ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1975 Dr. Fran Brumen Steklina zopet na pohodu (2. nadaljevanje) Da pa ne bi bilo potrebno te vrste divjadi preveč razredčiti ali celo uničiti, so v Zahodni Nemčiji začeli s poskusnim preventivnim ceplje- njem Usic, da bi jih napravili nedovzetne - imune proti stekUni. Odsekane glave perutnine so načrtno okužili s posebno obde- lanim virusom stekline in jih nudih kot hrano ulovljenim lisicam v kletkah. Ko so ugotovili, daje tako cepljenje uspelo, so uvedli enako akcijo v naravi. V hesenski pokrajini so akcijo preverili in ugotovih, da nekako 70 % lisic pobira nastavljene okužene glave. Toda obenem so opažih, da uporabljeni virus sicer smotrno deluje na lisičji zarod, toda škodljivo na ježe in sive podgane. Zato so se odločili za pripravo novega, drugače prepariranega stek- linskega virusa, ki ne bi bil Vodljiv. Ali bo uspelo, ali ne, bodo pokazala nadaljnja raziskovanja. Pri tem problemu je še največja težava v neobstojnosti prikladnega virusa. Kjgti bolezenska kal bi morala biti obdelana tako, da bi izgubila polno virulenco stekline, vendar pa bi obdržala tisto komponento celične vsebine, ki je potrebna za imunizacijsko delo- vanje. Težko je vcepiti v mrhovino viruse tako, da bi ostali dovolj dolgo polnovredno aktivni. Vsem vrstam virusov je namreč, posebno še v svetlem in toplejšem okolju, odmeijena le kratka življenjska doba. Vzporedno je še v načrtu uloviti čim večje število živih lisic, jili z normalnim preventivnim cepljenjem po stari že preiskušeni metodi imunizirati in jih potem zopet izpustiti v naravo. Tako bi nastal nekakšen ,cordon sanitair', nekakš- na sanitetna bariera, ki bi ovirala medsebojno okuževanje med lisica- mi in bi tako sčasoma preostal le zdrav Lisičji rod. Epidemija stekline med lisicami bi počasi zamrla in bi usalinil rezervoar te za človeka tako zelo nevarne kužne bolezni. Ce celotni problem kritično ocenimo in upoštevamo, da v Zahodni Nemčiji umre za steklino v enem letu na cca 18,000.000 prebivalcev povprečno le po en človek in primerjamo število smrtno ponesrečenih n. pr. v prometnih nesrečah, je steklina pravzaprav majhno zlo in v humani medicini v tem oziru ne pomeni mnogo. Preventivna cepljenja ljudi proti steklini, katerih število znaša cca 3,000 na 18,000.000 pa so pomembna obremenitev zdravstvene službe. Toda temu se ne bi mogli v nobenem primeru, neglede na stanje lisičjega rodu izogniti, ker takemu cepljenju zapadajo nujno vsi ljudje, ki so bili obgrizeni od neznanih živali, katerih ni mogoče po predpisih po veterinarski službi opazovati in zato tudi ne izključiti kot možne vire okužbe. Toliko kot uvod in v osvetlitev problema ene najnevarnejših kužnih bolezni in njenega preprečevanja. Ponovimo še enkrat opredelitev bolezni. STEKLINA (Rabies, aU Lyssa, kakor se imenuje z znanstvenim imenom), JE KUŽNO VIRUSNO OBOLENJE centralnega živčnega sestava, ki je, kakor že omenjeno, za človeka vselej smrtno. Sledi 3. nadaljevanje in konec Naša arheološka najdišča LOPERŠICE V gozdovih jugovzhodno pod Humom in severno od raztresenih domačij Loperšic se skrivajo najbolje ohranjeni ostanki rimske ceste Poetovio-Savaria, kar jih premore pokrajina ob Dravi. Sprehod po tej cesti lahko pričnemo pod Humom vzhodno od globeli, kjer se na hišah pojavijo prve hišne številke Loperšic. Tam sprva še ni kaj mnogo videti, saj so ob sedanjem kolovozu ostanki nasipa rimske ceste med domačijami Zadravčevih in Horvatovih že precej poškodovani. Današnji kolovoz zavije nato pri Zadravčevih proti jugu k sedanji središki cesti, rimska cesta pa se obrne prav v nasprotno smer in se poševno po sadovnjaku spusti v eno izmed podhumskih globeli. Tam je v gosti gozdni rasti sprva le bolj malo videti, ker so hudourniške vode v globeli cestni nasip večinoma raznesle. A brž ko se približamo naslednjemu pobočju, se spet pojavi in nato povsem jasno vije ob pobočju proti severovzhodu. Ko prečkamo v naslednji plitvi globeli današnji gozdni kolovoz, je nasip ceste spet precej poškodovan, a se kmalu nato, onkraj jame nekdanjega nemškega bunkerja, pojavi v premočrtnem poteku v sosednjem Zadravčevem gozdu (na sliki). Tu se človeku zdi, kot da hodi po nasipu opuščene zelezniške proge, saj tak vtis naredita dobro ohranjena oblika nasipa in premočrtnost cestne trase. Po dvesto metrih je nato tega konec, cesta v rahlem ovinku zavije iz gozda na travnik ob Libanji, kjer je njen nasip že izravnan. Čeprav se da določiti mesto, kjer je prečkala potok pa tam ni nobenih sledov kakega nekdanjega mostu. Vzhodno od potoka se cesta vzpne na mejni greben k Sp. Šalovcem. Tu na zahodnem pobočju je danes travišče in izrazit usek novejših poti, Ki pa je nastal verjetno že v rimski dobi. Na vrhu grebena rimska cesta zapušča ozemlje Loperšic in je na robu gozda spet dobro vidna. V Zidaričevem gozdu pod Humom je tik severno ob rimski cesti tudi troje nizkih gomil, ki pripadajo grobovom iz rimske dobe. Q)mile so običajne velikosti, 6,5-10 m široke in do 60 cm visoke. Arheologi so eno izmed njih od prh in našU pod gomilo 90 x 100 cm veUko pravokotno kotanjo, v katero so antični pogrebci nasuli pepel in ostanke kosti z grmade. Kotanja je bila na dveh straneh obdana s kamnitimi ploščami iz peščenca, s podobnimi ploščami pa je bil grob tudi pokrit. Ker je bilo med pepelom le nekaj crepinj razbitega lonca, gre tu očitno za pokopališče treh revnejših ljudi. Samo ugibamo lahko, zakaj so jih pokopaU tik ob rimski cesti in ce so bili v zvezi z njo. Lahko bi namreč šlo za pri gradnji ceste umrle ah pa za prebivalce kakšne bližnje domačije. Opis in tloris groba sta bila objavljena v Varstvu spomenikov 9, 1965, 180 ss. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Ta kraj je danes središče južnega Dravskega polja in eno izmed naselij, ki se vrste na obrobju prodne ravnine do Vidma od Šikol in dalje proti severu. Ta pas je bil, podobno kot oni ob Dravi, zlasti v rimski dobi že močno naseljen, zato so skoro vse vasi v njem tudi arheološka najdišča. Tako je tudi v Lovrencu, kjer nekateri zgodovinarji domnevajo tudi rimsko cesto iz Poetovija proti Celeji mimo pujske gore. O prvih najdbah od tod je že leta 1885 poročal zgodovinar Slekovec. Ta je omenjal najdbe žar s pepelom, marmorne sarkofage ter ledino „pri belem lamenu", kjer naj bi bila v ravni črti vrsta belih kamnov, imenovanih od ljudi „niilje". Arheologi se Lovrenca doslej še niso podrobneje lotili, zato o teh starejših najdbah ne vemo nič natančnejšega. V muzeju v Gradcu res hranijo od tod vrsto rimskodobnih predmetov - črepinj loncev in skodel, glinast kipec, bronaste fibule, železen ključ, del oljne svetilke in stekleničke ter rimski denar. Te najdbe izvirajo najbrž za njiv ob cesti proti Ptuju, kjer se od nje odcepi stara cesta skozi vas. Tam so namreč leta 1940 pri gradnji Perkovc hiše naleteli na ostanke zidanih temeljev rimske stavbe s kurilnimi napravami, pristava — villa rustica, ki je imela centralno kurjavo. Ce bi jo raziskaU, bi dobili pomembne pristava - vUla rustika, kije imela centralno kurjavo. Ce bi jo raziskah, bi dobiU pomembne podatke o rimski dobi v Lovrencu, vas pa zanimiv arheološki spomenik. Za izkopavanje te stavbe tudi ni vec mnogo časa, ker se na tem območju že širijo nove stanovanjske hiše in lahko se zgodi, da bodo z novimi gradnjami temelji te rimske stavbe povsem uničeni. Stanko Pahič tednik - Četrtek, 25. decembra 1975 17. stran Ormož je znan po izrednih arheoloških najdbah predvsem iz časa kulture žarnih grobišč, to je 1.000 do 800 pred našim štetjem. Letos nadaljujejo izkopavanja na vrtovih za bivšim sodiščem - sedaj kmetijske trgovina Ormož - in ne brez koristi. Odkrili so sledove naselbine: hiše, ognjišča, ceste, uteži, dele človeške plastike, nekaj barvane keramike in podobno. Med izkopanimi predmeti je tudi redka najdba - otroška ropotuljica, preprosta igračka iz gline. O izkopavanjih v Ormožu na sploh ter pomenu teh najdb smo se pogovarjali z kustosinjo pokrajin- skega muzeja v Ptuju Marjano Tomanič-Jevremov: „Pri izkopavanjih v Ormožu, ki so bila od leta 1955 do 1962 so odkriH del naselbine iz obdobja kulture žarnih ^obišč. Cflkrita naselbina je bila na južni strani naravno utrjena, na severni, vzhodni in zahodni pa z nasipom in okopom, kar je še sedaj vidno (Mestna graba) in je edinstven primer v Evropi. V naselbini je bila najdena »tlakovana cesta", ki je bila speljana med hišami v smeri vzhod-zahod, kar kaže zasnovo tedanje urbanistične ureditve nasel- bine. V hišah in izven njih, v kuriščih in ognjiščih je bila najdena keramika za vsakdanjo uporabo: lonci, velike shrambene posode, sklede, skodelice, pekve, ognjiščni kozli, uteži, vretenca (za tkanje), človeška in živalska plastika, miniaturne posode ter bronasti, kamniti in koščeni predmeti, skupaj nad 28.000 kosov. Po dvanajstih letih smo lansko leto zopet začeli z izkopavanji v Ormožu. V času od 6. aprila do 13. junija smo delali m nekdanjem Škorčičevem vrtu v bližini zdrav- stvenega doma. Po rezultatih prejšnjih izkopavanj je bilo pričako- vati, da bomo nadaljevali z odkrivanjem že ugotovljene nasel- bine. Toda nadvse prijetno smo bili presenečeni, ko smo odkrili del grobišča, ki je kronološko obstajalo sočasno z naselbino in ki smo ga že iskali na drugih mestih. Pomen te najdbe je toliko večji, ker je Ormož z njo postal za zgodovino še bolj pomemben in zanimiv, saj so raziskane naselbine in grobišča iz tega obdobja zelo redek primer v Evropi. Vsega skupaj smo odkrili 24 grobov, sedem kurišč, ognjišče. sledove latenske naselbine in stanovanjsko jamo - zemunico. Odkrita stanovanjska jama - zemunica je doslej najstarejša najdba v Ormožu in je iz eneolitskega obdobja (2.000 do 1.800 pr. n. št.). V njej smo med drugim našli tri kamnite sekire, osem keramičnih zajemalk, posodo na nogi in slikano keramiko. Sočasna najdišča v neposredni bližini Ormoža so znana še v Mihovcih, Hardeku in Pavlovskem vrhu. Odkriti grobovi so bili zelo redki. Sodeč po njihovi globini - 15 do 30 cm - je verjetno, da je nekaj grobov bUo uničenih pri obdelovanju zemljišča. Poudariti pa je treba, da so grobovi izredno bogati. Tako smo razen žar, v katerih so navadno bile kosti in pepel pokojnika ter bronasti in železni nakit ter oiožjc, odkrili Se več posod, v katerih je bila hrana in pijača za posmrtno popotnico umrlemu. Tako je n. pr. grob številka 9 imel kot pridatek bronasto sekiro in sulico ter sedem posod. V drugih grobovih smo našli tudi: bronasti enorezen nož, igle, zapestnice, ovratnice, fibule in druge predmete. Iz La-Tene-skega obdobja (300 pr. n. št. do n. št.) katerega nosilci so bili Kelti, smo v bližini grobišča odkrili kurišče in sledove naselbine - hišni lep. Lansko leto smo izkopavali tudi znotraj okopa ormoške prazgodo- vinske naselbine in to od 6. junija do 9. avgusta. Na prostoru, kjer sedaj stoji prvi solidarnostni blok v Poštni uhci smo odkriU sledove dveh hiš ter večjo množino hišnega lepa. Znotraj in zunaj hiš je bilo precej keramičnih izdelkov za vsakdanjo tabo, razen tega pa še nekaj kanuiitih in koSčenih izdelkov. Letos nadaljujemo z izkopavanji za Kmetijsko trgovino, kmalu pa se bomo morali preseliti v Skolibrovo ulico, kjer bodo v kratkem pričeli graditi novi stanovanjski blok. Ker ni denarja za sistematične izkope ne enem mestu, se moramo seliti iz lokacije na lokacijo, kakor pač narekuje trenutna potreba. Arheo- loške raziskave pa morajo biti opravljene, saj je sodeč po najdbah, bil Ormož naseljen že 2.000 let pred našim štetjem. Velik razcvet pa je doživela naselbina v obdobju kulture žarišč. Življenje v naselbini in njeni neposredni bližini je prav tako v latenskem obdobju, to je v času Keltov. Po pregonu Madžarov v 13. stoletju pa se je prav v obsegu stare naselbine razvil srednjeveški Ormož, kar je edinstven primer ne samo v Sloveniji temveč v vsej Evropi." j* Med sedanjimi izkopavanji v Ormožu so odkrili tudi temelje stolpa, ki izvira iz 18. stole^'a. Po neprevegenih podatkih je bil na tem prostoru (za današnjo Kmetijsko trgovino) v srednjem veku viteški tumirski prostor. Ni še zilano, čemu je stolp služil? Lahko je bil sodniški, opazovalni ali obrambni? Nekaj najdb najnovejših izkopavanj v Ormožu. Ropotuljico vidimo spredaj na desni: votla glinasta kroglica (znotraj ima kamenčke; ko jo potresete, rožlja). Drugo so tkaldce uteži, skodelica, bronast enorezni nož ter fragment človeške plastike (pajacu podobna figurica). Foto: J. Rakuša Stran 18 tednik - četrtek, 25. decembra 1975 TEDNIK - ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1975 19. stran Stran 20 tednik - Četrtek, 25. decembra 1975 Dvojni praznik bistriških judoistov Letos • praznuje najuspešnejši športni klub v občini Slov. Bistrica svoj pomembni jubilej 15-obletnico delovanja. Doseženi rezultati na športnem področju delovanja, so doslej največji. Gotovo je k temu primaknil svoj delež tudi delovni kolektiv IMPOL. Boj za najvišji naslov v jugoslovan- skem j udu gotovo ni bil lahek, saj so o tem odločale prav zadnje borbe v Sarajevu in Dubrovniku, kjer so se pomerih favoriti za najvišja mesta. Do tega pa nikakor ni mogoče priti brez velikih naporov, saj je judo v zadnjih letih dosegel veUk napredek tako v kvaUteti kakor tudi v številu tekmovalnih klubov in posamez- nikov. Člani JK IMPOL, ki tudi prejšnja leta niso igrali podrejene vloge v tej športni panogi, saj so bih vseskozi na vrhu jugoslovanskega juda, so letos dosegli svoj doslej največji uspeh. Pred nedavnim so osvojili jugoslovanski pokal, kateremu pa so preteklo nedeljo pridali še naslov državnega prvaka za leto 1975. Gotovo dvojni jubilej in uspeh kluba IMPOL prihaja ob pravem času, 15. obletnice društva in 150. obletnici delovnega kolektiva IMPOL, zato so tako tekmovalci kakor tudi vsi prebivalci občine Slov. Bistrica, ki spremljajo delovanje in tekmov^e uspehe tega kluba, nad uspehom še posebno zadovoljni. O osvojitvi najvišjega naslova, državnega ekipnega prvaka, je gotovo odločala zadnja nedelja in dogodki na blazinah v Sarajevu in Dubrovniku. Prav ti pa so bih polni presenečenj, kar je letošnje prven- stvo naredilo do zadnjega trenutka zanimivo. Domačini, Zeljezničar iz Sarajeva, ki se borijo za obstoj v družbi najboljših, so najprej prema- gah Slavijo in nato še OUmpijo, kije v medsebojnem dvoboju premagala Slavijo iz N. Sada, kar je prav tako presenetilo. Brez presenečenja niso ostali tudi letošnji državni prvaki ekipa JK IMPOL, ki so na turnirju v Dubrovniku, predvsem po zaslugi novosadskega sodnika Stojnkoviča, ki je „spregledav" več tehnik v odločilnem boju med Dragičem iz Impola in Markušem iz Titograda, okusili grenkobo poraza z ekipo Titograda. Izgubih so s 4:6 vendar jih neupravičeni poraz ni stri. Zavedali so se, da mor^o dati vse od sebe tudi v drugem dvoboju. Brez težav so premagali ekipo domačina, in si zagotovih letošnji naslov državnega prvaka. Medtem, ko si je IMPOL že zagotovil naslov državnega prvaka je vrstni red naslednji: 1. Impol - 19 točk, 2. Slavija (N. Sad) - 16 točk, 3. Olimpija (Ljubljana) — 15 točk, 4. ML. Mihcioner (Sremska Mitro- vica) - 14 točk, 5. Titograd - 12 točk, 6. Mladost (Zagreb) - 12 točk, 7. Dubrovnik - 10 točk, 8. Partizan (Beograd) - 8 točk, 9. Bosna- (Sarajevo) - 6 točk, 10. Zeljezničar (Sarajevo) - 6 točk, 11. Partizan (N. Sad) - 2 točki in 12. N. Beograd - 2 točki. Po pričakovanjih bo Olimpija, ki ima še eno zaostalo srečanje z N. Sadom, Bosno- in Željezničarjem osvojila naslov drugouvršečene eki- pe, medtem ko bo prav to srečanje tudi odločilo, kdo bo zapustil hgo najboljših, skupno z N. Beogradom, ki nima več možnosti za obstanek v tej hgj. V. H. ZMAGALO SKP ORMOŽ Sindikalne športne igre v Ormožu se nadaljujejo. Po nogometu je bilo sredi prejšnjega tedna končano tudi tekmovanje v kegljanju. Prvo mesto je zasedla ekipa Stanovanjsko komunalnega podjetja Ormož, ki je podrla 456 kegljev. Sledijo ekipe: Slovin, Jeruzalem Ormož I s 429 podrtimi keglji, SO Ormož — 425, Optyl — 410 in peti Slovin, Jeruza- lem Ormož II s 398 podrtimi keglji. Šesto mesto je zasedla ekipa Kolo- nial, sedmo pa SLOG Središče ob Dravi. V sklopu sindikalnih športnih iger v Ormožu se bodo delavci srečali še v strelskem tekmovanju, namiznem tenisu in šahu. TURNIR SEVEROVZHODNE SLOVENIJE SD „Jože Lacko" in komanda ptujske garnizije sta organizirali ob dnevu JLA in 30-ietnici zmage turnir severovzhodne Slovenije v streljanju z zračno pištolo. Najboljši posameznik je bil član SD „Jože Lacko" Franc Tominšek s 375 kr.; 2. Hinko Bola, 374 kr.; 3. Franjo Žučko, 372 kr.; (oba SD „Mrož) 4. Marjan Dobovičnik, 371 kr. (Celje); 5. Vinko Lavrinc, 370 kr. (Recica). Ekipno: 1. SD „Mrož" Velenje, 1465 kr.; 2. SD Celje, 1464 kr.; 3. SD „Jože Lacko", 1441 kr. Najboljši mladinec je bil Jože. Datelbah, 366 kr. (Velenje); 2. Rajko Srdič, 353 kr.; 3. Franc Trinkaus, 339 kr. (Velenje); 4. Jože Medved, 293 kr.; 5. Janko Petek, 276 kr. (JL). Ekipno: 1. SD „Mrož", Velenje, 1056 kr.; 2. SD „Jože Lacko". O^anizacija tekmovanja je bila .odlična. Najboljši posamezniki so dobili nagrade trg. podjetja IZBIRA Ptuj. IS 10 TKS Ptuj razpravljal o prioriteti Člani izvršnega odbora Telesno- kultume skupnosti Ptuj so pred dnevi razpravljah o prednostni razvrstitvi športnih panog in posameznikov na področju vrhun- skega športa v Socialistični republiki Sloveniji in v naši občini. Razprava je nakazala soglasja glede prve prioritete s popravkom, da bi naj v občini Ptuj dali poleg atletike prednost rokometu; o tem bo odločala še javna razprava. Druga prioriteta pa naj bi zajela košarko ali rokomet in namizni tenis ah nogomet Predlog izvršnega odbora je teme^il na kadrovskih, material- nih in prostorskih zmogljivostih, ki trenutno dajejo prednost rokometu, kot eni izmed najbolj razširjenih športnih panog v občinL V razpravi so se dogovo- rih, da bodo izvedh javno razpravo v posameznih večjih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Prioriteto pa bodo v svojih razpravah zajela tudi posamezna društva in osnovne organizacije TKS. Javna razprava bo dala tudi odgovor, kateri panogi bosta zajeti v prvo in kateri v drugo prioriteto. Člani izvršnega odbora Telesno- kulturne skupnosti Ptuj so na seji spregovorih tudi o pripravah na proslavo ob 30-letnici telesne kulture, ki bo združena s proglasitvijo najboljših športnikov in športnih društev v občini. Ob tej priložnosti bodo podehh priznanja najzaslužnejšim šport- nim delavcem za njihovo 10, 20 ah 30-letno aktivno delo na področju telesne kulture. MG _y Zaključek delavskih športnih iger v domu JLA, v Prešernovi uhci v Ptuju, bo jutri, 26. decembra ob 18. uri slovesen sklep delavsko-športnih iger sindikata občine Ptuj, ki ga pripravlja komisija za delavsko- športne igre pri Občinskem sindi- kalnem svetu Ptuj. Ob tej priložnosti so za najboljše udele- žence delavsko-športnih iger pripra- vih medalje, plakete, diplome in pokale. Organizator vabi, da se zaključka polnoštevilno udeležite, še posebej vsi tisti, ki ste aktivno sodelovali v delavsko-športnih igrah. MG tednik - Četrtek, 25. decembra 1975 21. stran naša pisma S tovarna impol danes Domovina je svobodna. Mladi fantje so umirali zanjo ponosno in Svobodno brez strahu. Spomeniki so priče sedanjim in prihodnjim rodom p bc^rbi sinov in hčera naše dežele za boljšo in lepšo bodočnost. Tudi Slovenska Bistrica je darovala življenja najboljših. Ob vznozju zelenega Pohorja se v sinje nebo dvigujejo dimniki Slovenske Bistrice. V bližini je tovarna, ki jo imenujemo IMPOL. Tovarna zaposluje mnogo delavcev. Ti se trudijo, da bi proizvodnja najbolj uspešno tekla, rovsod je delo zelo odgovorno, povsod čakajo težave, a tudi uspehi. Letos so delavci praznovali 150-let- mco ustanovitve tovarne »Industrije metalnih polizdelkov". Ob tem jubileju so poslali mnogim upokoje- nim delavcem denarno nagrado. Tovarna je razdeljena na šest TOZD: vzdrževanje, livarno, žira- Čno, stiskalnico, valjamo in Montal. Ze dolgo je od tega, ko se je IMPOL povezal s tovarno glinice in aluminija Kidričevo. Polizdelke, to so pločevina, palice in razne druge polizdelke, izvažajo v Nemčijo, zda in v Bolgarijo. V tovarni je zaposleno 1800 delavcev. V zadnjih 30 letih so velik^ dosegli in zgradili s skupnimi močmi. Imajo urejen obrat družbene prehrane. Delavci se trudiio pri delu in si zato poleti privoščijo odmor na toplem Jadranu ah pa se sprostijo v planinah. Tovarna IMPOL ima svoje počitniš- ke domove na Lošinju, v Piranu, na Pohorju in drugod. Ne samo to, v tovarni skrbijo za vse, kar je važno za delavca — samoupravljavca. Oganizirano imajo tudi zdravstveno varstvo delavcev, rekreacijo, izobra- ževanje in drugo, ne le za delavce, tudi za njihove družine. Tovarna IMPOL je zelo pomemben dejavnik v nasi občini. Vsi smo ponosni na uspehe, ki jih dosega tovarna v svetu in domovini. Pionirji naše šole bi zelo radi podrobneje spoznali, kje delajo naši očetje in bratje ter nase lame in sestre. Delavcem in vsem zaposlenim ljudem v IMPOL-u želimo mnogo uspehov pri delu in povso^. Jožica Golob, 8. raz., OS ,,Gustava ! -M Siliha", Laporje A ime mi je darja 3. aprila 1963 je v ptujski bolnišnici privekal na svet otrok. To sem bila jaz. Mamica je bila zelo srečna, kp je izvedela, da sem tisti jaz punčka. Dala mi je ime Darja. Večkrat sem premišljala, zakaj mi je ime Darja, zakaj nisem Mojca, Katica, Jagoda, Irena! Zato sem nekega dne začela nadlegovati mamico: „Mami!" „Prosim? " „Ah, nič!" „Kako nič, kaj je? " „Nič!" „Povej vendar!" „Zakaj mi je ime Darja? " sem izdavila. „Bi mar hotela biti Mica? " je nagajivo vprašala mamica, „ali Franca? " „Ne," sem zategnila, „zanima me, zakaj sem ravno Darja? " „Veš, to je bilo tako," je odgovarjala mamica: „Nekaj dni pred tvojim rojstvom, sem dobila pismo. Pisal je očka. Izrazil je željo: če bo deček, naj bo Bojan, če pa deklica, naj bo Darja. In tako si ostala Darja." Z odgovorom sem bila zadovoljna in sem odšla se igrat. Rastla sem in morala v otroški vrtec. Vozila sem se v Ptui in vsako jutro vstajala ob šestih. Cas pa je tekel in morala sem najprej v prvi, nato drugi, tretji, četrti, peti in sesti razred. Sedaj sem v sedmem razredu in dobila sem nalogo napisati o sebi. Darja yinko^7. b -n OS Gorišnica kaj mi pomeni domovina? Domovina je dežela, v kateri se rodiš, živiš in odrasteš. Z njo si deliš dobroto in gorje. Na njo se navežeš in jo težko zapustiš. Zgodovina naše domovine je zelo pestra in žalostna. Po naselitvi južnih Slovanov na današnje ozemlje, je bila le kratek čas brez tujih gospodarjev. Kmalu so se pojavili tujci, ki jim je bila naša domovina všeč in tako se je končalo svobodno življenje za naše prednike. Slovenci smo bili pod Avstrijo vse do 1. svetovne vojne. 6. aprila 1941 pa nas je napadel Hitler. Ta druga vojna Je terjala tisoče in tisoče žrtev. Štiri leta je naš narod trpel in krvavel. Pa je končno zasijala svoboda, ki smo jo že stoletja čakali. Sij svobode je še toliko močnejši, ker je naša domovina tako dolgo žalovala v črnini. Letos praznujemo 30 letnico osvoboditve in našega uspešnega gospodarskega razvoja. Velike zasluge pri tem ima naš predsednik Tito. Domovina je samo ena, zato jo moramo ljubiti in ji ostati zvesti ter je nikoli izdati. Tako se najpri- merneje oddolžimo padlim. Kaj ti pomeni domovina spoznaš, če si dolgo časa od doma. Vsak zdomec morda večkrat na tihem ponavlja: „Ljubo doma, kdor ga ima!" Katica Vidovič 8. b OS Hajdina pomagala sem v nerseči čeprav smo zelo oddaljeni od trgovine, me mama večkrat pošlje po kakšne stvari. Sama nima časa, da bi šla, kdaj bi kaj rabila. Nekega dne me je mama poslala v trgovino. Rekla je, da se naj hitro vrnem Res sem odhitela in kupila vse, kar mi je naročila. Ko sem vse to dobila, sem odhitela naravnost proti domu. Hitro sem šla, saj sem se spomnila mamine besede. Nenadoma sem med potjo zagledala dečka, ki je ležal v obcestnem jarku. Bilje moj bratranec. Vračal se je iz službe. V žepu je nesel municijo, ki mu je eksplodirala. Bil je zelo poškodovan. Odtrgalo mu je roko in nogo. Bil je v nezavesti. Hitro sem stekla k^ botru, nato pa sem šla povedat še domov. Mama, ata in jaz smo hitro odšli na kraj nesreče. Ata je šel po rešilca, boter in mama pa sta bratranca odnesla na postajo, kamor pripelje rešilni avto. Odpeljali so ga v bolnišnico. Tam je ležal leto dni, a zdaj bo invalid do smrti, brez roke in noge. Zelo se mi smili. Vedno, ko pomislim nanj, me boli srce. Ne vem, kaj bi bilo, če bi bila jaz tako nesrečna. Gotovo bi moja rmma ponorela, tako kot je iyegova. Tu sem pokazala tovarištvo do prijatelja, ki sem ^a vedno spoštovala. Sram bi me bilo, če tega ne bi bila storila, kajti tam bi bil lahko bratranec obležal mrtev. Ime mu je Srečko, star pa je devetnajst let. Milica Krajnc, 6. b, OŠ »Martin Kores" Podlehnik samoupravni dan šole v Poljčanah smo imeli organi- zacije samoupravni dan šole. Ko so nam povedali, smo težko pričako- vali ta dan. V vsakem razredu so določili nekaj učencev, da bodo te^a dne poučevali. Samoupravni dan sole je bil 24. novembra, v ponedeljek. V našem razredu so učili: Ivo Cene, Anica Kitak, Lidija Kunst, Darja Kosiš, Suzana Hribernik, Edi pušnik. Marko Drozg in Miran Orešič. Prvo in drugo uro nas je učil Ivo cene. Poučeval je tehniko; vzeli smo novo snov - poševna projekcija. Z učenjem sem bila zadovoljna. Anica Ittak je poučevala gospodinjstvo in matematiko. Pri gospodinjstvu so nadaljevali prejšnje delo. Tretjo uro smo imeli fiziko: poučevala sta Suzana Hribernik in Edi Pušnik. Vzeli smo novo snov o nihanju in naredila sta nekaj poskusov. Četrto uro smo imeli likovni pouk, poučeval nas je Miran Orešič. Obravnavali smo partizansko^ graf- iko. Peto uro smo imeli slovenščino: poučevala nas je Lidija Kunst. Vzeli smo novo snov in sicer berilo Očetov greh. Lidija se je za uro slovenščine dobro pripravila in nam je dobro razložila. Pred uro ob sedmih smo imeli dodatni pouk iz angleščine. Poučevala nas je Darja Košič. Ponavljali smo staro snov in delali z minilaboratorijem. Šesto uro smo imeli konferenco; vodil jo je ravnatelj. Za vodstvo šole so izbrali naslednje učence; za ravnatelja Andreja Pihlerja, za ravnateljevega pomočnika Andreja Juga in za tajnico Darjo Košic. Konferenco je vodil Andrej Pihler in j)redsedniki razredov so morali poročati, kako je potekal samoupravni dan. Dan je zelo uspel in si želim, da bi bilo še več takih saniounravnih dni. Želim si tudi, da bi še drugi učenci sodelovali na samoupravnem dnevu. Marija Pahole, 8. a, OS Poljčane naša muca Naši muci je ime Mika. Ona se zelo rada igra z našim Tarzanom in z miškami. Mika se zelo rada potepa pri sosedovih. Zelo rada pije mleko. Cirila Predikaka OŠ Ptujska gora ISI SAIMOLPRAVNI DAN NAŠE ŠOLE Na pionirski konferenci so nam pove- dali, da bomo imeli v ponedeljek, 24. nov. 1975 na naši šoli samoupravni dan. Na razredni uri smo izvolili mlade uči- telje, ki nas bodo poučevali. Tega dne so se mladi učitelji veselili. Tovarišica nam je za vsak predmet posebej pomagala napisati priprave, mi pa smo se jih morali naučiti. Učili smo se soboto in nedeljo. Prišel je dan samoupravjjgate. Na šoli ni delal noben učitelj, kut^Bff-^nažilke. Delali so samo učenci. Bili'||^Blilke, ku- harji in" hišniki. Imeli smo tiriJBBvnatelja, tajnico in pomočnika ravnatelj^' Prvi dve uri smo imeli likovi^pouk. Po- učeval nas je Stanko Pšeničnik.M retjo uro smo imeli matematiko. Poučeval sem jaz. Četrto uro smo imeli slovenski jezik. Uro je vodila Matejka Arbeiter. Vsem mladim učiteljem v našem razredu so ure uspele. Uspešno so poučevali tudi v drugih razredih, kar smo izvedeli na skup- ni konferenci. Želim, da bi bil še kdaj samoupravni dan šole. Samo Plošinjak, 4. a, 0§ Poljčane moj brat Nekega dne sva se šla z bratom sankat. Imela sva samo ene sanke. Milko je rekel, da se bo on sankal. Jaz pa sem trdila, da se bom jaz. Nato sva se stepla. On me je udaril. Jaz pa sem rekla, da naj gre sam domov. Milko me je zopet udaril in rekel: ,,Takoj pojdi domov!" Pograbil je sanke in tekel. Skril se je v grmovje. Iskala sem ga, a ga nisem našla. Zato sem šla jezna domov. Mami sem povedala, kaj se je zgodilo. Mama se mi je smejala in rekla; ,,Povej očku, da ti noče dati sank." Prišla sem do ateka in mu povedala^ kako je bilo. Ati je pograbil šibo in mi jo dal. Nato je rekel: ,,Udari ga." Jaz pa sem odgovorila: „Kako ga naj udarim, če ga pa ne najdem? " Jaz ga nisem iskala. R^ši sem šla v kuhinjo. Ko pa je prišel domov, sem se skrila. Milko je vprašal mamo, kje sem jaz. Mama mu ni hotela povedati. Zvečer sem prišla v kuhinjo. Milko mi je takoj ponudil čokolado. Z veseljem sem jo vzela, čeprav sem bila jezna. Drugo jutro sem sla zopet po sanke. Milko me ni udaril in tudi sank mi ni vzel. Skupaj sva se sankala. Marija Ahec, 3. a, O. Š. Majšperk S naš pes! Imamo psa, ki mu je ime Linda. Je črne barve. Ima štiri male tačke in dolgi rep. V gobcu ima ostre zobe. Stara je pet let. Spi v hišici, ki jo je naredil stari ata. Vsako leto nam skoti mladiče. Ko mladiči malo dorastejo, jih prodamo. Denar naložim v hranilnik, da mi služi za šolske potrebščine in tudi za izlete. Igor Petelinšek, 2. a, OŠ Videm pri Ptuju MOJA MATI Moja mati je srednje visoke postave. Ima že kar precej sive lase in je tudi dobre- ga srca kakor vse matere. Moja mati je stara devetinštirideset let. Mati je vesele narave, pa kar hitro se tu- di razjezi. Večkrat je bolna. Ima hudo revmo. Je zelo skrbna in vsak trenutek prostega časa izkoristi. Včasih, če ima čas seveda, bere knjige. To dela ob zimskih večerih. Drugače pa kvačka in plete. Meni splete največkrat debele nogavice. Jaz pa opazujem njene spretne roke. Večkrat gre- va z materjo po gobe, ali pa po drva. Mati je zelo srečna, kadar prinesem domov dobro oceno. Doma imamo televizijo, katere ne moremo gledati, ker imamo preslab tok. V življenju je doživela veliko slabega. Imela je zelo grenko mladost. Otroštva ni preživljala brezskrbno, kot ga preživljamo mi, ampak je morala iti z dvanajstimi leti za pastirico h kmetu na Ptujsko polje. Včasih je bila pri dobrih, včasih pa pri sla- bih ljudeh. Ce je bila pri slabih, je po- begnila domov, ker pa doma niso imeli nič zemlje, se je morala vrniti. Tako je moja mati preživljala svoja otroška leta. To zgodbico mi je povedala nekega zimskega večera. Podobne mi je povedal tudi oče. Mati mi je pripovedovala, kako je bilo pri katerem kmetu. ^lim, da bi bila še mnogo let med nami in da ne bi bila bolna nikoli več. Zdenka Zula, 7. a OS Cirkulane Stran 22 tednik - Četrtek, 25. decembra 1975 23. stran TEDNIK - ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1975 Doplačilo za prodani krompir Upravni odbor Kmetijsite zadruge ,,Dravsico polje" v Lovrencu na Dravskem polju je na zadnji seji skle- nil, da bodo vsem kooperantom, ki so jim letošnjo jesen prodali krom- pir, ki so ga tedaj plačali po odkupni ceni 1,80 dinarjev za kilogram, do- plačali še po 0,20 dinarja. Zadruga je to jesen odkupila od svojih kooperantov nekaj nad 80.000 kilogramov jedilnega krompirja, kar je precej manj kot prejšnja leta. Kot smo zvedeli v zadrugi, je upravni od- bor odobril izplačilo iz sredstev do- hodka zadruge. Kmetje, ki se še niso, se naj zglasijo v upravi zadruge, ki jim bo izplačala razliko. F. H. vreme do nede|e, 4. januarja 1976. Zadnji krajec bo v četrtek, 25. decembra ob 15.5 2. Napoved: V soboto, 27. in v nedeljo, 28. decembra bo veijetno snežilo. Ostrejšega mraza v tem času ne bo. Od 30. decembra 1975 do nedelje, 4. januaija bo lepo vreme. Vsem šolajjem osmega letnika v Ptuju, ki sprašujejo za sneg sporočamo, da bo za šolske počitnice v Ptuju dovolj snega, ALOJZ CESTNIK _^ ŽIVAHNO V KLUBU MLADIH Klub mladih v Ptuju postaja vse bolj središče kulturnega snovanja mladih Ptujčanov. Tako se je pred dnevi iztekla likovna razstava mladih Ukovnikov gimnazije Dušana Kvedra, Sama Gorjupa, Izidorja Gnilška in Borisa Rihterja. Razstavo so posvetili praznovanju dneva JLA. V počastitev tega praznika pa so recitatorji kulturno umetniškega društva gimnazije Dušana Kvedra pripraviU literarni večer z vojakom - pesnikom Francem Cernigojem. V petek, 26. decembra se bo s svojimi pesmimi predstavil Branko Ciglar. V pomoč mu bodo priskočih recitatorji gimnazije Dušana Kvedra. MG RODILE SO: Katarina Belec, Koračice 25 - Romana; Grozdana Sedič, Jurčičeva 4 - dečka; Ivana Mihelič, Grajenščak 33 - dečka; Anica Bohi, Vintarovci 69 dečka; Zdenka Repec, Hajdoše 61 — deklico: Marija Korez, černožišče 71 - Srečka; Alojzija Spevan, Jurovci 18/a - Aleksandra; Marija Voglar, Dornava 104 - dečka; Ljudmila Babosek, Stuki 5/a - Valerijo; Marija Šulak, Rucmanci 59 - dečka; Nežika Srajner, Janežov'i 6 - dečka;, Nevenka Horvat, Prešernova 3 - Mojco; Kristina Letonja, Žetale 5 7 - dečka; Marjana Vrabl, Budina 42 - dečka; Vera Trunk, Strmec 19 - Dragana; Elizabeta Kolmančič, Gorišnica 31 - Matjaža; Agata Vinko, Dežno 13 - Lidijo; Štefanija Korada, Trnovska vas 3 - Klavdijo; Elizabeta Majerič, Sakušak 22 - deklico; Zdenka Juršič, Poštna n. h., Ormož - Renato; Štefanija Munda, Ivanjkovci 30 - dečka; Veronika Mursič, Cerovec 6 — Silva; Irena Petrovič, Gregorčičev dr. 8 - Denisa; Marjeta Brunčič, Partizan- ska 39, Slov. Bistrica - Tadeja; Marija Masten, Goričak 26 - Klemena. POROKE: Ludvik Trop, Ferkova 4 in Metoda Gregi, Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 52; Alojz Rampre, Njiverce 36 in Irena Rampre, Njiverce 35; Anton Klajdarič, Kidričevo 6 in Karla Dajcbauer, Maistrova 10. UMRLI SO: Avrelija Čuješ, Apače 62, roj. 1905, umrla 14. dec. 1975; Ivan Mesarič, Majšperk 41, roj. 1904, umrl 15^. dec. 1975; Alojz Janžekovič, Peršonova 27, roj. 1904, umrl 18. dec. 1975; Marija Plajnsek, Mestni vrh 24. roj. 1905, umrla 18. dec. 1975. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, p. p. 99. - Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik je Anton Bauman. Izhaja ob četrtkih. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna naročnina znaša 80 dinarjev, za tujino 160 dinarjev. — Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-30458. Tiska Mariborski tisk.