leto IV. LJUBLJANA, 6. FEBRUARJA 1926. STEV. 7. foAROČNlNA-ZA-JVCOSLA-VI70 ČETRTLETNO BIN 15- CELOLETNO- DIN- OQ/Z &• INOZEHSTVO ]E DODATI POŠTNINO/OGLASI PO CEN*KV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO D8N 150 POŠT. ČEK. RAČ 13.188 /# iv«- ■ •: VaEDNliTVO IN-VPRAVA* V veiTEL7$KI TIJKARNI/ ROKOPIJI • JE • NE-VRA- k CAlO/anonimni 00- g, PIJIJE-NEPRIOBČV-m lElO/POjTNlNA PLA-VCAN A V • GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90«. ssauaras Odprto pismo g@spodu Mcf©lf&i Huberiu, komerc. ravnatelju trboveljske premogokopne dryitse v Ljubljani. V dneh. ko ic Trboveljska pre-inogokopna družba kronala svoje dolgoletno nesocialno in naravnost nečloveško početje nad našimi trboveljskimi rudarji s tem. da je začela za upokojenci metati iz službe »i7 razlogov kalkulacije« tud! aktivne rudarje, ki so njej in njenim eo-SDodarjem darovali v 20, 25 in več letih vso svojo mladost in vso svojo moško energijo, v dne obupa in groze. ki se polašča teh bednežev pred temno, brezupno bodočnostjo, v dneh ko so tajne sile pri Trboveljski premogokopni družbi menda podvojilo svoio delavnost v svrho sistematičnega zatiranja in omalodušenja naših trboveljskih državljanov in ko že sramežljivo v časopisju napovedujejo še nadaljno gorje, bi Vas e. ravnatelj rad spomnil na sledeči dogodek : Bilo je 2. novembra 1918 v Trbovljah. Mnogo, mnogo io trpel naš narod v Trbovljah za svetovne vojne »od knuto oholih nemških vojaških komandantov in valpetov nenasitnih velekapitalistov Trboveljske premogokopne družbe. In ta na-rod. ko ie zadihal svobodo, je v Vas. tedanjem inšpektorju Trboveljske premogokopne družbe, videl — ali upravičeno ali ne, o tem ne maram razpravljati — predstavnika tega režima ter Vas je ob 2. uri ponoči šiloma potegnil Iz postelje in gnal na »eiglarno« v one zapore, katerih zidovi bi lahko povedali toliko bridkega iz trpljenja naših ljudi. Tisto jutro je klečala vsa Vaša družina pred menoj ki sem bil takrat nod-komandant Narodne straže In prosila usmiljenja za Vas svojega moža in očeta. In storil sem korak, ki mi ga danes očitajo, zmagala ie v moji duši mehka iugoslovenska nrav in nisem hotel, da bi se naša svoboda porodila v krvi. Usmilil sem se_ Vašo družine in Vas ter Vas s pištolo ščitil pred osveto razjarjenega naroda. Zadovoljil sem se s tern, da sem Vas odpeljal v Ljubljano v za- pore. Jaz sem Vam rešil življenje. Vi oa ste bili čez dva dni izpuščeni iz zaporov, postali ste. kar ste mi pozneje sami priznali, radi Vašega »mučeništva« nadinšpektor in kmalu nato ravnatelj, s sedežem v Ljubljani. Večkrat se spomnim na tc-le in večkrat ugibliem. če se zavedate, da Vam Je rešil življenje iugosloven-ski nacionalist. Jaz dvomim, da se tega zavedate. Vi. kj ste priznali pred 8 leti svolo krivdo in prosili usmiljenja, zakai ne skušate te krivice vsaj deloma poravnati? Kolikokrat smo Vas gospode okrog Trboveljske premogokopne družbe, mi jugoslovenski nacionalisti prosili, rotili in Vam grozili, da rešpektiratc našo nacionalistično volio ter da podeiiie tem bednežem. ki so Vam s svojimi žulji zgradili Vaše palače, življenje, kakršno jim pristoia kot članom svobodnega JukosIovenske-da naroda. Zakaj še niste nikdar no. vzdignili glasu za nje. ki so znali biti velikodušni Vi. ki Vam ie Trboveljska premogokopna družba dala oblast, da odločate o eksistenci tisočerih? V dneh. ko prejema naš človek od T. P. D. za svoje uspešno in trdo delo tako plačilo da sg ga sredi zime z družino vred meče na cesto in da se mu odvzame še zadnji grižljaj že itak bednega kruha, smatram poštenim, da Vas opozorim na gornji dogodek, na čeprav Vam to mogoče ni ljubo. Vendar občutim to dolžnost kot človek kot sin rudarja. kot nacionalist in kot član Trboveljske delavske Orjune. To bodi naša zadnja beseda. Vi pa. g. ravnatelj, idite in storite svojo dolžnost! Dr. Janko Drnovšek. bivši podkomandant Narodne straže v Trbovljah, sedaj odvetniški kandidat in kazenski zagovornik v Brežicah. Nedopustni pakt. (Garancijski pakt med Jugoslavijo in Italijo proti Nemčiji.) Pretekli teden ie bil spuščen v našo javnost prvi ballon d’essay o nameravani garancijski pogodbi med Jugoslavijo in Italijo proti Nemčiji. Slonela naj bi ta pogodba na določbah rimske zavezniške pogodbe med nami in zapadno sosedo. Pričakovali smo, da bo o tej nameri razpravljalo naše časopisje in izrazilo svoje mnenje. Zaenkrat Kjerkoli LISTEK. JOŽA LIKOVIČ: Fašist Roberti. (Konec.) pa mn« So koga srečali, že so ml n J S° ?eteo|i * Hko^a- in ga med pobesnelim krnlmtmn vrgli v cestni jarek. ffije^želeT mski delavec, ki je celo noč delal na postaji, jih je naletel. Pričeli so ga strogo izpraševati, kdo ie one-^tii zastavo. Težko je razumeval n; laiajočo govorico. Dati jim hotel. kc,o^“v0ra če tudi bi Ka1 delal na T,oLi"p“f,‘!'ne8:a »vc“ra fmrna rn ti ,Podrl1 so utrujenega trpina na tla -m ga Dričeli oko. vanmii čevlji suvati v obraz. da se mu ie vlila kn preko zgaranega lica in si vili las. nropei je i.n prosil, dokler ga niso zbili do nezavesti.' Radi težkih poškodb pozfieje ni mogel v službo. To pa je smatrala železniška uprava za upor in dclamrž-nost ter ga je odslovila brez pokojnine. da umre za plotom gladu kot pes... Doma Je imel siromak še kopico nepreskrbljenih otrok. Prizanašala pa ni ta horda tudi nedolžnim in nič hudega slutečim otročičem. Ponavljali s0 se dogodki izza turških vpadov ... Otročiči so begali okoli in plakali po materah. katere so mučili razbrzdani kulturni sadisti. Gorje temu, kdor se ni skril za varne zapahe. Strel ie odjekaval za strelom, da so žvenketale šipe. za katerimi so trepetali bledi obrazi. Z golimi sabljami se je, d odd o par miličnih častnikov po vasi in se s kričavim smehom zaga' njalo v trapo preplašenih deklet, ki so se jim umikale, kot par na smrt zaprepadenih golobic. Kavalirji sq jim trgali obleke, vlačili jih za hitn in postopali z njimi tako nečloveško. da je ledenela kri groze deklicam, ki so si želele makar smrti v tistih trenutkih sramote in ponižanja. Najhuje je divjal voditelj fašistov, nek mlad. črnobrad in bledikav častnik, ki mu je razbrzdano, neredno življenje začrtalo globoke v izmozgani obraz. Poru- je izdajalaedidn okrvavelih oči. ga ic izdajala da se je izživel. Z vidnim zadovoljstvom ,*n sadističnim nasmehom ie gledal početje drhali, ki io je vodil. Kot podivjana jo je kritikovalo le še z molkom, tako da izpregovorimo o niei prvi mi, toda iz strogo nacionalističnega vidika. Stališče Italije napram loearn-skim pogodbam je znano. Ker niso bile z njim zagarantirane krivične meje na Brenerju, ie videla v njih samo nekako polovičarsko rešitev vprašanja evropskega miru. Branila se ie naravnost sodelovati pri tein naktu. kj ga je parafiral njeni krvavi diktator, šele na pritisk Anglije in Francije. Ohranila pa si je i nadalje rezervirani stav napram tem pogodbam, 'česar tudi ni prikrivala. Vzrok temu neraapoloženju so posledice locarnskih pogodb za razmerje med Francijo in Nemčijo, ki so se ne male izboljšale, tako, da ie sedai_ Nemčiji dana prosta pot za ekspanzijo na jugu in iz stoku Evrope. S tem ie eo ipso načeto tudi za Nemce ugodno, vprašanje združitve Nemške Avstrije z Nemčijo. Tega ujedinjenja pa se v sedanjih prilikah najbolj plašijo Italijani. Vedo namreč dobro, da navzlic vsej svoji širokoustriosti. ne bodo kos pritisku Velike Nemčije, ki bo težila k Trstu in na Jadran, ker si hoče preko njega in Mediterana osigu-rati svod vpliv v Afriki in Aziji. Zato si iščejo zaveznikov, ki bi jim pomagali pri paraliziran« pritiska ogromne mase sedemdeset milijonskega naroda. Trkali so že v Parizu. Francozi pa za ta posel niso nič kai vneti in nemški demokrati celo govore, da bo »Anschluss« izvršen še celo s francosko pomočjo. Sedaj so se obrnili na Jugoslavijo. Spomnili so se po sedmih letih mračnih podzemnih konspiracij proti obstoju te države, da so nekoč pred par leti sklenili z njenimi svinjskimi pastirji in roparji zavezniško pogodbo, ki bi io bilo mogoče sedaj izpopolniti za ustvaritev itali-iansko-jugoslovenske protigerman-ske barijere. Stari diplomati in lisjaki so seveda obenem s tem predlagali tudi garancijski pakt med obema državama napram Nemčiji, po katerem bi moral krivične meje na Brenerju braniti jugoslovenski vojnik zato. da bi mu v slučaju »Anschlussa« dovolila milostno krvnica-naše nacije zasesti slovenski del Koroške do Drave. Za strah pa je šarlatan z levi zagrozil še preje Jugoslovenom z dvema milijonoma mladih črnih srajc, ki samo čakajo povelja, da se razgibljejo. Danes sicer zatrjuje gospod Bordrero. da so bile te pret-nje samo izraz nacionalistične nervoznosti, na kateri počiva sedanji fašistovski režim, ki se mu hoče razmaha in da niso bile naslovljene na naš naslov. Jugoslovenski nacionalisti presojamo položaj mirno in hladno. Vodilni motiv vsega našega dela nam ie dobro naroda to in onstran dr-žavnih grainic. ki jih hočemo razmakniti tako. da bodo oklepale zadnje naše selo in poslednjega našega človeka na ozemlju, kjer ie bil naš narod avohton. Tako mislimo in računamo neprestano tudi z usodo neodrešenih slovenskih Korošcev, kojih osvobojenje smo zaprisegli na naše svete prapore. In v teh mislih odločno protestiramo proti temu da bi se sklepali kakršnikoli garancijske pogodbe med nami in Italijo! Zavedamo se, da vodijo napram Italiji našo tako-zvano politiko pomirjevanja ljudje, ki nimajo zanjo nobene smeri niti programa. Njihove politike pa ne bo vodil jugoslovenski narod. Ta vidi v sedanji rtali.il največjo opas-nost svoje suverenosti in mirnega razvoja, katerega mu grozi vsak čas zaprečiti vojni hujskač — Mussolini. ki hujska na voisko sedaj baš tako. kakor ie pred letom 1914. nemški »Exkaiser«. Med Jugoslavijo in Italijo leži nepremostljivo brezno poglobljeno do brez skrajnosti vsled nepopisnih zločinov izvršenih nad našo krvio. ki morejo biti izbrisane s-;nto s krvjo’ Tega brezna zločinov ne more premostiti nihče niti to niti onstran Javornika. Kronika suženjstva naših zarobljenih je en sam krvav kaledarii nepretrganega mar- Vsebina wOrjune“ štev. 7: Odprto psmo. — Nedopustni pakt. Odlikovanje funkcionarjev T. P. D. — Konferenca Male antante. — Seja štaba Velikega čelnika. — Železniške nesreče. — Nesocialne razmere pri T. P. D. — Narodni poslanci in tiskovni zakon. — Dopisi. — Tužni glasi. — Kronika. — Po-kret. — Službene objave. — Zrna. — Fašist Roberti. — Prosveta: Vla- dimir Levstik. tiriia. ki ga ne more zatajiti niti sam NinČič. Garancijske pogodbe med Italijo in JugoslavU j o ne bo! Z Nemci pa bomo govorili sami. kakor smo se morali z niimj biti sa-mii v najtežjih dneh naše zgodovine. Pravico imajo do ujedinjenja! Naj se uiediniiio no božjih in naturnih' postavah! Enako pravico morajo priznati tudi nam. ki ne maramo na Koroškem več, kakor je našega. Priznati jim tega po Locarnu, kjer so se morali odreči vse kajj drugemu, kakor pa temu. kar bodo prepustili nam na Koroškem, ne bo baš težko. Posebno pa še ne na račun par koroških ponemčurienih Slovencev, kateri ne vedo. da je sedaj žarišče nemške boli v domovini Andreja Hoferja. ki bi se gotovo ne pomišljal zaieziti ramo ob rami s Kajmakčalanskimi in Št. Gabrijej-skimi borci pobesnelo poplave italijanskega imperializma, grozečega vsak hip zaliti vso Tirolsko in še len del Koroške... A. V. Seja štaba Velikega čelnika. Na praznik dne 2. februarja se ie vršila seja Štaba Velikega čelnika Orjune v Zagrebu. Ob navzočnosti brata predsednika dr. Ljube Leontiča je otvoril ob 11. uri brat Veliki čebiik Marko zborovanje. Seje so se udeležili oblastni čelniki; za Zagreb br. Ante Mellada, za Split br. Valentin Žic. za Beograd br. Mi-oljub Grejič. za Maribor br. dir. Fr. Irgolič, za Primorje br. Martin Car in za Ljubljano br. Fran Kobenter. Bratie iz Novega Sada in Sarajeva so se opravičili. Seja je potekla zelo plodonosmo in so bila pretresena najvažnejša vpraianja reoganizacije četni škili sekcij. Doneseni so zelo važni sklepi. ki bodo v kratkem objavljeni vsem funkcionarjem, da se skoraj prične z temeljitim edinstvenim delom na področju cele države. Zborovanje ie poteklo v polni en odurnosti, kar ie dokaz, da vlada tako v politični Orjuni. kakor še posebej v četniških sekcijah popolna disciplina in sloga. Odlikovanje funkcionarjev T. P. D. Visoko odlikovanje ravnatelja T. P. D. inž. Pauerja in redukcije delavstva. moči. s kafero bi zamegli živeti, prinaša »Jutro« štev. 26. vest. da ie ravnatelj inž. Pauer — rodom Madžar — odlikovan z redom Sv. Save 111. stopnje. Vprašamo oblast, čemu predla- Med tem ko zdihuje na stotine po T. P. D. na cesto vrženih ubogih sirot Slovencev, ne da bi dobili po 30 do 40 letih trdega podzemskega dela pošteno penzijo od T. P. D. za svoje zapravljeno zdravje in telesne zver se ic zaletel v enega izmed nesrečnih mladeničev, ki so prišli v roke krvnikov in ga vrgel na tla. Stopil mu je s škornjem na razgaljena prsa in ga pritisnil k zemlji, da se ie nekai utrgalo globoko v fantovih prsih in da je škrlatno rdeča kri bruhnila preko zgrizenih ustnic. Z bikovko ga ie opletal po gla- vi in telesu ter ga suval v trebuh, da so ga popadali smrtni krči. Kri se m-u je vlila še iz ušes in iz zlomljenega nosu. Rumene, črne proge so niti prepletale mučeniško lice. Mrliško sive pene so se mu nabrale v kotih usten in pričele polzeti preko nabreklega, okrvavljenega vratu. Nehal je šele. ko ie mladenič v smrtnih krčili iztrepetal. Še dvoje mladeničev je zgnavil skoro do smrti, da ju ni bilo več mogoče spoznati. Pravijo, da se je udeležil zločinskega pohoda tudi oni Roberti. Res, ni šel tisti dan na delo, ampak se je odpravil tja dol. da ie pretepal nedolžne ljudi. Morda ie bil on prvi, ki ie napal utrujenega delavca, ki se ie za tuje gospodarje gnal pri težkem delu celo noč. Kot lenuhast maček se ie zaprašil vani in ga bil po obrazu, da so za škrebljal e zrah- ljane kosti v sklepnih členkih. —4 Pijan do onemoglosti se je privlekel pod večer nazai na postajo; nadlegoval ie delavce in iim prostaško grozil. Priklatil se je celo v kurilnico. kjer so ga pa kurjači ohladili v čebru vode ... čez noč je Izginil iz naših krajev. Ti koščena pest zasužnjenih očetov! Krvavo žuijeva dlan naših bratov, ki so jih zarobile pesiapiske črne horde. Tujina se ponaša z umnim delom njihovih rok, domovina pa ic revna in ponižna med hirajočimi brajdami in razkopanimi kočami. Za črnim zlatom kopljejo na Vestfalskem po dušečem, razbeljenem podzemlju, kjer jih duše pekoči jamski plini; za otroci pa tihotapi zavratna jetika, da jim okuži zdravo rast. Sredi divjih hrvatskih šum drvariio kot od vseh pozabljeni sa-motarci; med mrtvaško-votlim hre-ščanjem padajočih debel misHio na blede, vele žene. ki iih duši ob rož-no-razžarjenih večerih bol osamljenosti. Po zakajenih tržaških tovarnah se mučijo nri zbesnelih strojih, vestno jim strežejo od zlate zore d,o črnili mrakov, ko rdi za sivim morjem krvav zapad. Hinavska skrb in volčje-nenasitnj glad iih zahrbtno naskočita pri domačih dve-reh ... Pri plavžarskih pečeh na' Nemškem se trudijo za grenki kruh. Po francoskih kemičnih tovarnah se nagi skrivajo pred razkurjenimi kotli; na argentinskh plantažah jim žgoče solnce pali osivela temena. Sok živi jenskih moči jim izčrpava oderuška tujina; onemogli prihajajo na starost domov umirat, a tu jih često brezvestna soseska porniče s praga na prag ... Dežela tisočerih lepih cerkva in' čarljivo skritih jezerc. temno-ino-drih gor in svetlo-zelenih ias! Prijazna mesta so se zazrla v lagodni tok šumliajočih voda. Ceste se vabilo pleto iz kraja v kraj. Veseljaški vozniki radostno pokajo, ponosno stopajoči krai škripajočih, težko naloženih voz: iz pomraonih logov se oglaša prijateljski ku-ku, izza hriba pogleduje zlat oblak, noseč poljanam srečo... V kršni Kras se je zazrlo jadransko morje; ljubka, pisana iadra se bleste v beli ltiči sobica in tisočkrat odražajo v modri' gladini; otročje-sladko se dobrikajo starcu Krasu, ki nepremično ždi. zaverovan v svojo bol. ki mu io ie zadala tujčeva Deta. Parniki velikani gamie tega človeka v odlikovanje in za kakšne zasluge? In če primerjamo zasluge delavcev z njegovimi? Ako se šteje povzdigo Trbovelj v zaslugo inž. Pauerju, le treba pri tem na drugi strani vedeti, da spravila T. P. D. vsako leto naimaitl še 39 milijonov Din čistega dobička — kolikor ea sama izkaže — v svo-in tuio malho, kier ima nagromade-nesra že fnllijfadno zlato imetie. Cene premogu drži še vedno na nal-višit točki, ki prekaša cene svetovnega trga. S tem drži tudi draginjo vseh potrebščin v naši državi na sedanji višini, kar povzroča, da trpi radi tega brezpravni delavec in sploh vsi revni liudsiki sloji. Znano je. kako slabo in prikrajšano ie plačan naš slovenski delavec. kar ie živ dokaz da gre njegov trd zaslužek drugam in da je izgradnja bodisi katerekoli kolonije ali rudniške naprave v Trbovljah v bistvu le zasluga zato stradajočega delavca, ki danes obupule breiz strehe. brez Ma in dela. bolan In oohab-Ijen. rekli bi v prah strt na cesti. Trpini! Ne Orjnna, nego tula kapitalistična družba le Vaš sovražnik, ki Vas žive pokopava S slavo Vaših žuljev na spi kronaio drugi ki vihtijo bič nad Vami in Oriuno. dobro vedoč, da ilm bo samo ta nacionalna vojska revidirala račune. Si ie li morda stekel g. ravnatelj Pauer zasluge na prosvetnem — katerem — polju? Hvaležni bomo vsakemu človeku in vsakemu listu, ki se mu posreči nam prvo '»(/ drugo vsai deloma stvarno dokazati. Protidokazov pa preostaja! — Omenimo naj samo. da so druge Indu- strije in kraji tudi gradili in napredovali. ker je stal zakon nad njimi. Vemo dobro da naivišli krogi o teh razmerah in krivicah niso stvarno poučeni, ker prldelo taki predlogi za odlikovanja brezdvomno od lokalnih oblasti. Ali ni mogoče, da pride na ta način tudi še kakšen lesni mešetar do odlikovanja, posebno ker ima še več zaslug v dobro T. P. D., kakor, g. inž. Pauer! Eno je in ostane gotovo, slava in čast gresta skupno v propast. To dokazuje najboli nemogoči, a vendar mogoči razpad gnile in kor up t-ne bivše Avstrije, ki se te z visoki* mi ordni in odlikovanji, katera so imela svoje veje celo do Trbovelj — skoraj odevala, a ni vse nič pomagalo. ker usoda maščevanja jo neizbežna. Ti avstrijski odlikovanci naj bi že enkrat stopili v ozadje, sicer pričnemo prinašati romane, ki ftn na bodo v veselje še mani v korist. Orjunaši! Trpini! Zavedajmo se, da moramo ie resno misliti in se pripravljati skrbno in naglo sami na osvobojenje, katero uživajo drugi, da celo tuji pritepenci v dvojni meri na naš račun. Pozivamo vsakogar, da zaščitnike in podpornike TPD brezpogojno razkrinkajo. Trpine, ki trpijo krivico vsled T. P. D. pa pazivamo. da izneseio resnične Dodatke, katere bomo v &ogle>dnetm č&su nujno potrebovali. Delodajalcu le delojemalec dolžan le takrat in toliko pokorščine, v kolikor te ta pravičen in korekten napram sočloveku delavcu. narod in se zavzel z vso svojo silno močjo za nas. Na čelu teh mag pa ie bilo rusko delavstvo, ki le leta 1914. dalo Klavni karakter vsem desettisočglavim manifestacijam v Petrogradu, pred zgradbo našega poslaništva. Za Raimane lahko velja »Romana fides, nulla fides!«, za Slovane ne! Njim ie načelo »Zvestoba za zvestobo!« sveto. V znamenju te devize le še danes iugo-slovenski narod globoko hvaležen onim silnim masam modrih delavskih srajc in stotisočem žuljavih rok ruskih mužikov. k| so s srbsko In rusko zastavo ter s klicem »Živela Srbija! Doli Avstrija!« v vro- čih avgustovih dneh leta 1914. hiteli v smrt za to. da pomoreio Srbiji in osvobode zasužnjene brate pod Avstrijo iti Nemčijo. In kakor ie danes Rusija navidez nemočna in desinteresirana na usodi bratskih ii narodov; tako smo prepričani, da bo prišel še čas, ko bodo vstale iz njenih neizmernih step zopet silne mase onih tihih junakov. ki so umirali brez besede za osvobojenje nas vseh do Gali-žkih poljanah, Karpatskih hribih, Mazurskih jezerih in vsepovsod, kjer je ruski muzik reševal Evropo pred germansko poplavo. Janez Trpin. IE |i L P. 1. Narodni poslanci in tiskovni zakon. Konferenca Male antante. Vršiti se bi morala že ob priliki razčiščevanja madžarske falsifika-« torske afere. Vsled raznih ovir so jo odstavili na 20. februar, ko so bile projektirane njene seie na Bledu. Pned par dnevi smo izvedeli, da se zopet ne bo vršila v februarju jn da io ie biio treba zaenkrat odstaviti z dnevnega reda. na prošnjo Rumunije, ki je pričela zadnje čase zelo čudno postopati z našimi rojaki — njenimi državljani. Javna tajnost pa ie. da ie vzrok odlašanja sestanka Male antante edino le vprašanje priznanje Rusije. ki ie povzročilo našim diplomatom mnogo skrbi. Neopravičena zasedba Besarabije je ustvarilo med boljarsko Rumunijo. in seranjo komunistično Rusijo razmerje, ki bo rešeno šele tedaj, ko bodo sedanji Veliki Rumuniji začrtane tiste meje. kakor ji v resnici pripadajo, ne Pa kot so si jih zamislili nieni lahke zmage piiani generali do razpadu Avstro-Ogrske in ca rti stične Rusije. Nas Jugoslovene to neprijatelj-sko razmeri e med. zavezniško Ru-mimijo in Rusijo zelo žalosti. Odpovedati pa se ne moremo radi njega naši upravičeni nameri, da se čim preje upostavijo z Rusijo vsaj tiste zveze, kakor jih goji danes z njo na našo škodo fašistov-ska Italija. Ako kdo trezno in previdno sodi razmere v Rusiji, potem smo brez dvojbe to mi, ki ne gojimo za komuniste prav gotovo nlkakih posebnih simpatij, kar smo že opetovano dokazali. Kot trezni presojevalci teh razmer in kot ljudje, ki računajo tudi na bodočnost, v kateri se bo mat-juška Rusija prav gotovo otresla sedanje despotlčne diktature nekaterih nasilnih vlastodržcev; ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi se brez nas in preko nas v tej Rusiji uveljavljale struje, ki bi nam v slučaju stiske in opasnosti za obstoj naše države — odrekle svojo pomoč. Zanašamo se na pogodbe in verujemo na dobre rodbinske odnoša-ie. Vdati na se ne moremo lahko-mišlienemu zaupanju vanie. ker obstojajo v Rumuniji še vedno močne grape, ki ne morejo pozabiti, da ie obstojal nekoč zelo dobro premišljen načrt stvorlenja slovanskega ločilnega koridorja z nalogo onemogočiti uiedinjenje severnih in luž. nih Slovanov. Pokrovitelji te ideje neslovanskega koridorja od Baltika do Ornega morja so sedaj sicer za vedno odstranjeni s svetovne pozornice. Dediči njihovih načrtov pa delajo z vsemi silami za udej-stvitev istih. Imeli smo poleg tega že tudi lepo priliko preizkusiti zvestobo prijateljev Rumunov v naših najtežjih dneh. Čakali smo Jih zaman, da M nam pomagali. Kot en »nož pa Je vstal v tistem času vesoljni ruski Pisalo in kritiziralo se ie o našem modernem tiskovnem zakonu že toliko, da je o tem monstrumiu zakonodajne sposobnosti naše skupščine nepotrebno podrobneje razpravljati. Njegove posledice je najuspešneje karakteriziral zadnjič v Nišu čiča Ljubo, ko je dejal, da je z nliim zadušena svoboda tiska. Najhujša njegova stran pa leži na ogromnih globah in zapornih kaznih. ki groze v kratkem pošteno zagreniti vsakemu veselje do novinarstva. Z novinarstvom se pečajo tudi naši očetje domovine, ki so zlasti v Sloveniji pred novim tiskovnim zakonom bili povečini tudi odgovorni uredniki listov njihovih strank. Oso-bito so se priljubili tovrstni odgovorni uredniki glasilom »stranke natfbolj širokopoteznih postulatov moderne demokracije« v smislu papeških enciklik. Ker ie sedai slamnato odgovorno uredništvo onemogočeno narodnim ooslancem. so Dosegli po novem sredstvu. Pričeli so podpisovati članke v listih, odnosno prevzemati pred sodiščem odgovornost zanje. Ko ie prišlo zbog tega do tiskovnih pravd, pa so gospodje poslanci stopili skupaj in 30. januarja v imunitetnem odboru soglasno sklenili. da poslancev radi tiskovnih deliktov. kakor tudi vseh drugih ki so zvezani s temi. ne bodo izročili sodišču. Ta sklep je naletel v naši javnosti na povsem gluha ušesa. Morda tiči vzrok temu v dejstvu, da ie večina listov orientiranih partizansko. Mi Da moramo proti tovrstni praksi najodločnejše protestirati! Kot stari borci za resnično in pravo spoštovanje zakonov zahtevamo, da jih izpolnjuje v tei zemlji vsakdo. Tako tudi gospodie narodni poslanci, ki bi morali kot tvorci naše zakonodaje prvačitl v spoštovanju in izpolnjevanju istih. Izgovor na poslansko imuniteto ne drži. Na podlagi dosedanje prakse udejstvovanja naših poslancev smo trdho prepričani, da bodo grdo. grdo izrabili ta najnovejši soglasni sklep imunitetnega odbora, po katerem bodo lahko gospodie zopet nekaznovano psovali in klevetali svoje neprijatelje. kolikor tim bo le pač po volji. Ubogi novinar pa bo moral hoditi sedet v zapore često celo zato. ker bo morda nehote razžalil kosa t>o našem tako raztegljivem tiskovnem zakonu, ki zaznava za klevete in uvrede v naiprizanes-liiveiših kritikah. Ne vemo. kako bodo sprejeli ta najnovejši modri skleo marljivih narodnih očetov žrtve njihovega klevetanja, ki so ilm izročene na milost in nemilost, z Izjemo dajanja popravkov. Po-pravkarstvo pa je ori nas že tudi tolikanj diskreditirano, da le prera-do naravnost potrjuje istinitost »popravljenih« činjenic! Uverieni nai bodo gospodje narodni poslanci Pa že sedai da sl bo Orjuna znala vedno oridobiti zadoščen?« za žalitve na nien račun, tudi preko tega sklepa imunitetnega odbora. Zbog tega že v naprej odsvetujemo izrabljenje omenjenega zaključka proti Orjuni. ki še m pozabila na stare neporavnane postavke na tem kontu, kjer imajo izza časov trboveljske tragedije zlasti naši brumni tigri še lepe številke v breme. A. V. Proda se več letnikov »Ljubljanskega Zvona“. U s o d n o l Velika maškerada Orjune pod geslom ..KMEČKA OHCET" se vrši na pustni torek, 16. februarja, v areni „Narodnega doma“ ob 20. uri. oa dramilo malčke valove, da se srde in penijo v svileno-oežni vodni prhi. Zemlja naša! Bogata si in bohotna kakor rdeč nagelj. A po Krasu se sp. tebol košati škodoželjni tuiec in opaja s sladkobnim vonjem tvoj® grude. V gorjupi boli te sovražim podli fašist Roberti! Bodi zaničevan tvoj zahrbtni rod od našega dobrega ljudstva, katero živo veruje v veliki čas zlatih Vidovih zarij, ki jih bodo prinesli sem na sivi Kras beli orli s črnih gor, koder pase solnce svoie svetle žarke... Za vsak pekoči udarec našim kraškim fantom tisoč belih orlov, za vsako grenko solzo, ki lo ie otrniia primorska žena. gorita tolažba Vidovih zarij 1 Soba za solzo, rdeča kri za tujo črno kri... Stara tovarna nogavic In pletenin. Ustanovljen* leta 1888 M.FftANZI & sinovi Mi menz Lastnik: FELIKS FRANZL LJUBLJANA, Privoz 10 PoStni p.edal 44 Telefon St. 425 Prosveta. ORJUNAšKI PISCI: Vladimir Levstik. CO priliki štiridesetletnice.) Li. 1906. ia 1907. se mudi nekaj mesecev v Parizu in piše interesantne članke pod naslovom »V. Babilonu Svobore« za »Zvon« (1907.). Najboli ga zanima življenje »ponižanih in užaljenih«, ruskih študentov in bednih modlstk (mane-kin), ki žive v četrtem nadstropju in se bore za eksistenco. Močno ga interesirak) razstave In galerije slik. V tem času piše: pesmi v »Zvon« in »Slovan«, podlistke v celjski list »Nova doba«, pripovedke »Historija o kugi« (»Zvon« 1907.), »Dimitrij Pavlovič in grda ženska« (»Slov.« 1907.). »Mladoletje« (Slov. 1908.). »Oton Lah« v »Novi dobi«, v »Slov. Narodu« pa »Termpl pas-satl« I nekoliko krajših stvari. Prevaja Dostojevskega »Ponižani in razžaljeni« (1907.). »Zločin in kazen« (1908.) in Tolstojevo »Ano Karenino«. L. 1909. prevaja Leonida Andrejeva »Rdeči smeh«, i tega leta priobči v »Zvonu« svojo povest »Blagorodje Čander«, piše o slovenski literaturi, o razstavah v Ljubljani (Slovenci in društvo Me-dulič); v »Slovanu« in »Slov. Narodu« pa objavi več krajših stvari. Istega leta izide prva njegova knjiga »Obsojenci«, ki vsebuje štiri povesti (Nenormalni piščanec, Raz-mišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Rikard Malkoprvu). S to knjigo obrne pozornost nase; v »Zvonu«, »Slovanu« in »Dom in svetu« pišejo o njegovi knjigi: Istotako piše o njem Zofka Kvedrova v »Savremeniku« (1910.) in Kidrič v že omemaenemi češkem listu. Cankar piše v »Zvonu« (1910., 692) v oceni Trdinovih spisov nekaj, o »mlečnozobih« in misli, da imitirajo vsi mlajši — njega. V Levstikovo obrambo se oglasi Tominšek (»Slovan« 1910.). končno pa se Levstik sam javi v »Jutru« (1910.. 259), ki le to leto pričelo izhajati. Vsa polemika se vrti okrog vprašanja, da li j© Levstik le epigon Cankarja, ali ne. Kvedrova piše o prvi povesti Levstikove knjige in pravi, da ie tudi Cankar pisal nekoč o kokoših {mogoče v uvodu »Oospe Judit«). Levstik odgovarja, da ga Cankarjeva dela subjektivno odbijalo in da jih člta le redko. Mimogrede reče It Izgovor te tuje družbe v »Jutru« štev. 22 glede upravičenosti redukcij delavstva, ni utemeljen in opravičen. Nobenega delavca bi ne bilo treba reducirati, ako bi bilo danes isto ogromno premoženje tu. ki se ie vrglo za luksuzno igrišče nad glavno pisarno za par tujcev. Ako naj živi naš slovenski delavec no 30 ali 40 let težkega in nevarnega dela v rovih rudnika in podobno — danes z 18 Din 75 paa penziie na tri mesece. nai bi se znižala tujerodnim ravnateljem mesečna mezda na 3000 Din. — Že samo s tem velikim prihrankom bi T. P. D. pridržala v delu lahko nad polovico reduciran-cev. Ali ni reduciranec človek, ki potrebuje življenje, obleko in stanovanje, kakor pritepeni izkoriščevalci. ki že ne vedo za vse svoie premoženje? Nadalje bi lahko opravljalo vse rudnike T. P. D. v Sloveniji par marljivih in vestnih slovenskih ravnateljev. S tem bi se prihranilo lahko zopet vsem redueirancem zaslužek ori rudnikih. — Odpadle nai bi tudi razkošne zabave v času. ko umirajo ljudje gladu. Kai pa stanejo nenavadno visoke odpravnine tujcev in izredne plače protekcionistov na račun starih zaslužnih slovenskih trpinov? T. P. D. napravi in izkaže vsako leto najmanj 39 milijonov čistega dobička. Cemu ne zniža cen premogu im preneha s kopičenjem velikanskega zlatega imetja, te ven mej naše države. Ali so redtikcije potrebne samo za Slovence? In tujci? Star delavec, kdor ga praktično pozna, ie v primeru z mladimi novinci produktivnejši. Cemu redukci* je in zakaj se ie sprejemalo na novo v delo še mlade delavce te dežele med tem, ko se je že znalo o na-i meravanih redukcijah? Neproduktivnih elementov, ki V, veJkem na račun drugih samo žro, je tekali in bi iih bilo najti najprej in največ zgorai v upravi. Dopisi. il no. mene ie stvar spomnila neke Andersenove (če se ne motim) pripovedke. ki sem jo že davno čital In pozabil; mislim o iabudu, ki se je izvalil v kokošnjaku! moril ga je nagon, da poleti k solncu in k svojim tovarišem. Slično je to pri Cankarju. ko piše o orlu. ki ni mogel živeti brez svobode, samo. da je bilo napisano pozneje. Osnovna ideja je povsod ista in mislim, da i® to le slučaj, ki se često dogaja v literaturi. Jasno je, da je v dobi, pred katero ie bila literatura na višini, kot je to bila Moderna, mladi literat naravnost prisilien, da se nasloni na prednike, literatura pa. ki s ecn taki sijajni epohi, se more soditi e po tem. v koliko se ie osamosvojila In osvobodila vpliva, ki niso nič ne-obični. Oni so zakon o literaturi cela literatura pa je kot vez. sestavljena iz verig, ki so vezane ena z drugo. Da pa le Levstik oo*t& svoj. se vidi že te njegove prve Knjige. najjasneje pa to vidimo, če Primerjamo Levstikove ideje s Cankarjevimi. ker se v tem oba močno razlikujeta. Toda o tem kasneje, se dal si hočemo ogledati Levstika v t. 1910. in naslednjih letih. Petar Bakotlč. (Nadaljevanje sledi.) Orjuna Studenci priredi 16. fe-bruaria t. 1.. to ie na pustni torek svojo predpustno veselico združeno z maskerado v običajnih prostorih gostilne nad »Dravo«, brez vstopnine. Dostojnim maskam dovoljen vstop proti legitimiranju. Boi s konfeti in koriandoli! Mirna. Dne 10. januarja 1926 se je vršila v prostorih br. Bulca maske rada Orjune Mirna, ki ie izpad-1 la prav dobro, tako v gmotnem kot moralnem uspehu. Pred nedavnim časom še tako osovražena Orjuna. je v naši dolini pridobila na simpatijah v najširših slojih naroda, ki jo gledajo danes povsem drugače, kot pred letom dni. Dokaz temu je tlH (li stalno naraščanje članov. Tudi Krmelj pred časom hud nasprotnik vsakega nacionalnega dela, .ie pričel tepregledovati. Sicer pa bi bil že tudi čas, da bi na^ delavec spoznal. da ima v tej zemlji on prvi pravo služiti in da si mora to pravo makar tudi s silo izvoievati. Delavstvo v Krmelju tepregleduje im spoznava. da je Orjuna v resnici oni faktor bodočnosti, ki bo igral Pil njegovem izboljšanju stališča tudi odločilno vlogo. Zakaj bi se prepiral brat z bra-i tom. za dobro plačanih agitatorjev, ki žive na račun narodne zaupljivosti. Narode zaupaj sebi m ne vprašui po nasvetih tistih, ki zivc od dela tvojih rok! Okleni se Orjune. ki ie glasnica iu voditeljica vseli samostojno mislečih mož! Mirna. Na srebrni poroki brata Ivana Bulca je bilo nabranih za tamburaški zbor Orjune Mirna 460 Din Hvala! — Ob priliki podoknice br. Krištofu je Isti daroval tam-buraškemu zboru 3 dolarje, to JO 165 Din. Tudi hvala! Orjuna Mirna. Črnomelj. Ko se je ustanovilo poverjeništvo Orjune v Crnombu je večina Črnomaljcev temu nasprotovala. češ. da ima Črnomelj že dovolj nacionalnih društev, katera vzgajajo svoje Člane v strogo nacionalnem duhu in na vse one kateri « očito žalili narodni čut slovenskega Črnomlja. Kljub veliki pažnji teh zavednih Cimo« maljcev pa se pošiljajo ravno iz tega Črnomlja razglednice s sledečim nadvse jugoslovanskim napisom: »Correspondenzkarte«. »Grtiss aus Tschernembl« in »Gasthof -Takti tsch«. Toliko za enkrat, je Pa takih malenkosti v Črnomlju se precej in če bi ta odo®111 n'č ^e..z*' legel, bomo prihodnjič povedali se nekaj. Trbovlje. V nedeljo 31. januarja t 1 se je vršil v »Sokolskem do? rmi« oh veliki udeležbi članstva občni zbor tukajšnje mestne Orjune Prisostvovali so bratje veliki čelnik inž. M. Kranjec, dr. Drnovšek in pesnik Petruška. Kako dobro so nam došli ti bratje, ne najdem izraza. Ta občni zbor se je izpremenil v veličastno manifestacijo za naš zdravi nacionalni pokret. ki ostane Kotovo vsem navzočim v nepozabnem spominu. Želeti bi bilo še več tako veselih trenutkov. Zlasti pa stre vso priznani* tako vzorni disciplini članstva. — Oriona po tei Rra- vi poti naprej! Fr. P., predsednik. Tužni glasi. Fašistovske nagrade! Inženirja Hofmanna Stanka smo imeli v našem listu že opetovano priliko omeniti. Posebno ob njegovem postopanju napram br. Stanetu Mollku. ker ,ie tega dolžil, da Ka je P’ edlanskim napadel v grozdu in mu odvzel denar. namenjen za plačo delavcem. Poleg tega se tudi ves. čas. italijanske okupacije tolikanj izpostavita za Italijane, da ga danes lahko prištevamo med prve sovražnike našega življa onkrai začasnih meja. Sedai ie prejel za to svoje uočetje odlikovanje črnosrajčnikih bandr tov. ki so ga imenovali častnim kapetanom. Mi mu k tem® odlikovanju iskreno čestitamo v nadi. da mu bo dobrota Usode omogočila še dolgo uživanje njegovega častnega kape-tans tva — kje doli v Sardiniji ali Kalabriji! častnim poročnikom fašisovske milice ie imenovan za svoje velike zasluge Anton Lenassi. rodom Flaninčan* sedat trgovec in gostilničar ter bivši občinski komisar v Kačji vasi pri Planini. Pravijo, da se gospod Tonček zelo vesele tega milostnega odlikovanja spoštovanih cavalierijev. Narodni pregovor Pa oravi da preveliko veseHe rado če? sto šfeotfeier Naš pokret. Trbovlje. Dne 30. januarja se je vršil v dvorani »Sokolskega doma« redni letni občni zbor trboveljske Orjune Ob polŠtirib ie brat predsednik Pnrkert v navzočnosti delegatov Oblastnega odbora br. Kranjca in Petruške otvoril zborovanje, ki so se sra člani v kotffkor niso bilt na delu, polnoševilno udeležili. Zborovanje je pokazalo iasno sliko te naše Orjune. ki fe ena najboljših naših organizacij. Iz poročil funkcionarjev smo razvideli vzoren red. ki vlada v vrstah teh naših članov trpinov. Članarine ooravoane. knjige pošteno v redu zaključene, aktivna blagajna, ogromno delo pro&lega leta. to so usoehi ki jih ne more pokazati nobena delavska organizacija. Prelita kri naših junakov ni napoiila peščenih tal, orosila ie seme. ki ie začelo bujno in wspe5n» oosfatiiati. Zaman so bile vse klevete, ljudstvu so se začele odpirati oči poštenost gre do zmage. Zborovanje ie poteklo v popolni enodušnosti. Pri volitvah ie bil izbran nov odbor s preskušemim bratom Purkerfom na čelu. ki uživa poko zaupanje članstva in ima odločno voljo priboriti Orjuni končno zmago. Z največjo pozorno sto vo poslušali zborovalci izvajanja brata Velikega četnika Marka in dobili zagotovilo, da ie njihova pravda v pravili rokah. Dalje so se oglasili k besedi še bratje d>r. Drnovšek. Petruška. Kuhar in Pust. Njihove bodreče besede ie članstvo burno odobravalo. Po zaključenem zborovanju na ie sledifa bratska zabava, ki je trajala še pozno v noč iti pokazala. da vlada v naših vrstah pravo bratstvo, da je ni razlike med čvrsto žuljavo in Da od peresa slabotno roko. Pač lahko s* ponosim gledamo na to našo organizacijo. ki sf te to tako težkih preizkušnjah priborita prvo mesto v Trbovljah. kajti smelo pribijemo, da ie ni organizacije, ki bi bila v stanu pokazati na tako uspelo prireditev. Oriona Trnovo je imela v soboto dne 27. ureteklega meseca svoi redni občni zbor. ki je izpadel navzlic slabemu zanimanju: deta članstva še urilično dobro. Občni zbor ie vodil nenmomj in agilni naš br. DragO k<>b'kriko^iKnil Oriuno Št- Ja' voljivo stanje iOV0 "a prav zado“ lra*t in delal za nr