Trgovina in storitve Talne obloge Šlandrov trg 41 a 3310 ŽALEC Tel./fax: 063 / 715-931 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 10.6.1996 Kam bodo Savinjčani odvažali omoti v naslednjih mesecih? Stran 4 bo s hirizmom? Stran 5 Intervju: Andrej Sotošek Novosti na področju šolske zakonodaje Stran 11-12 Juan Uasle: SIOVENEC iz AfKjENTiNE Stran 12-13 I NAGRADNA-| KRIŽANKA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1/a 3000 CELJE Spor med županom insvetniki! Strun 6 ______________________ ANKETA: KAJ MISLITE O STAVKI ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV Stran 17 MICKAM n na Mišin Stran 25 glandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250 A VTODELI (^) mONROEF Li amortizerji / d.o.o. TRGOVINA & ELEKTROSERVIS Tel./Fax. 063 /831-203 Hofbaueijeva 2 3330 MOZIRJE trgovina UmkUa. ««*“rs Zd eU! RIDGID gSPI VELIKA POLETNA nagradna IGRA NA 51 RA Ni 32 f *: * UGODNA PONUDBA ŽENSKE, MOŠKE, OTROŠKE * POPUSTI Z NAŠO KARTICO VABLJENI na cSlanelzni’ Izr/ £(§ v 3jalca/ trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335 B®5 MAKSIMALNA IZBIRA SPODNJEGA PERILA MODNIH SPOMLADANSKIH BARV! i BOMBAŽNI NEDERČKI OD 1.225,00 SIT DALJE KIP OTROŠKI SPOMLADANSKI PEPITO PROGRAM MObm NAKUPA NA ICC ČEKOV! MESTNA SKUPNOST ŽALEC ©IBWIEi(£A Sfofrta Mtedta fauUefrterfea afacofo unejanja Ut čtič&tja o/kotja 96 od 18.4.96 do 25.4.96; kontejnerji se dostavijo: 1. Trubarjeva ulica - nasproti čistilnice (nekdanja Kruševska ulica) 2. Kajuhova ulica - južno na zelenici 3. Tomšičeva ulica - pred bloki 4. Prešernova ulica - pri bloku številka 3., na parkirišču 5. med Levstikovo ulico in ulico Rista Savina - ob železnici 6. Velenjska ulica - na severni strani in nadhodu "Mavrica" za Ložnico, levo vhod v spominski park 7. ulica Florjana Pohlina - med blokoma številka 3. in 4. PRODAJA NOVIH TRAKTORJEV PROIZVODNO - STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE, TER SERVIS TRANSPORTNIH VOZIL VRANSKO, Stopnik 30 N.C. (063) 725-377, fax.: (063) 725-429, tel.: (063) 725-377 UNIVERZAL, AGROZET, FIAT, TORPEDO KOMISIJSKA PRODAJA GENERALNA POPRAVILA HIDRAVLIČNI VOLANI TIPOV SAME, HURLIMANN, ZETOR, ZTS, PO POTREBI VAM UREDIMO KREDIT. HITRA IN UGODNA PRODAJA VASE RABLJENE MEHANIZACIJE, V PRODAJO SPREJEMAMO VSE TIPE TRAKTORJEV, KOT TUDI OSTALO RABLJENO MEHANIZACIJO. MOŽNOST KASNEJŠEGA ODKUPA! HITRO IN UGODNO POPRAVIMO VAŠ TRAKTOR DOMA PRI VAS ALI PRI NAS NA VEČ KOT 200 ml DELAVNIC. GENERA1.NA POPRAVILA PO UGODNI CENI. ČE VAS MUČI VRTENJE OKORNEGA IN TRDEGA VOLANA, VAM PRI NAS MONTIRAMO HIDRAVLIČNI VOLAN. MONTIRAMO NA VSE TIPE TRAKTORJEV. GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO! emmmsM HIDRAVLIČNE ZAVORE RABLJENA MEHANIZACIJA LASTNIKI TRAKTORJEV TIPA DEUTZ: NAŠE PODJETJE VAM PREŽENE STRAH PRED ZAVIRANJEM! NA VSE TIPE DEUTZ TRAKTORJEV MONTIRAMO HIDRAVLIČNE ZAVORE, V TREH DNEH VAM POSTAVIMO TRAKTOR Z NOVIMI ZAVORAMI NA DVORIŠČE. 100% VARNOST, GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO! NA ZALOGI IMAMO VEČ RABLJENIH TRAKTORJEV UNIVERSAL, IMT, ZETOR, DEUTZ, VSI TRAKTORJI SO V BRAZHIBNEM STANJU, NA ZALOGI PA JE TUDI OSTALA RABLJENA MEHANIZACIJA. RENAULT NA ZALOGI IMAMO NOVE KMETIJSKE STROJE SAMONAKLADALNE PRIKOLICE SIP, PRIKOLICE MLAZ, TEHNOSTROJ, SEJALNICE, TROSILCE HLEVSKEGA GNOJA, KOSILNICE BCS, CISTERNE, ODRIVNE DESKE, OBRAČALNIKE, CISTERNE ... TRAKTORJI RENAULT! NOVO NA SLOVENSKEM TRGU! Za vse vas, ki veste, da je kvaliteten traktor prvo na kmetiji, smo uvozili traktorje RENAULT, ki so prav gotovo razred zase v zdajšnji ponudbi traktorjev na našem trgu. V prodajnem programu so POLJEDELSKI, HMELJARSKI ter VINOGRADNIŠKO SADJARSKI TRAKTORJI. Traktorji so od 50 KS do 200 KS. Ugodne cene, možnost nakupa na leasing ali kredit.________________________ SuvinjsUe USMILJENJE Z NAPAKO Končno se je začelo tudi pri nas razcvetati usmiljenje. V glavnem tisto pravo, nepreračunljivo, krščansko in drugačno usmiljenje, ki ni oboroženo s preračunljivostjo (ali svoj kalkulatorček vsaj skrbno skriva v zadnjem žepu) ali z odtujenim političnim birokratizmom. Tako rekoč čez noč poganjajo med nami vsakovrstne nove združbe, usmerjene v pomoč sočloveku. Znana in že dodobra uveljavljena Karitas dobiva konkurenco. Materinski domovi, pomoč na domu, nega bolnikov, družabništvo osamljenim. Kjer zberejo takšne in podobne naslove in telefonske številke, jih je že za celo časopisno stran. Hvala bogu, da je tako. Se posebej v današnjih in jutrišnjih časih bomo sočutja, pripravljenosti pomagati sočloveku v stiski, nasploh etičnih razpoloženj potrebni kot žejna zemlja dežja (letos ne več snega). Zasebna pobuda, zasebna podjetnost, zasebna in intimna dobra volja so zlata vredne. A žal je pač tako, da tudi najbolj moralne, najbolj etične in najbolj občudovanja vredne pobude potrebujejo nekaj precej neprijetno pozemskega, z vulgarno besedo, morda kar družbeno kotrolo. In zato se sprašujemo, kdo in koliko pri nas sploh nadzoruje vse to divje cvetje dobrodelništva in pomoči, kdo mu kroji formalno pravno srajčko in kdo mu sistematično gleda pod prste. Tudi to je namreč v urejeni pravni državi nujno potrebno. Razloga sta vsaj dva. Prvi je gotovo naivnost, in da bi to bolj razložili, bomo ilustrirali s čisto svežim primerom iz enega velikih slovenskih mest. Starejši možak, vdovec, je ostal sam v velikem meščanskem stanovanju. Zdravje mu še vedno kar dobro služi in ne mara iti v dom. Krvavo pa potrebuje družbo, človeka, ki bi ga ob večerih poslušal, kot ga je poslušala rajnka žena. In ker ga noge ne nosijo več dobro, in ker je ne le za starejše gospe, ampak tudi za starejše gospode praznina nočnih mestnih ulic vselej zlovešča in strašljiva, se najrajši drži doma. Tudi ponoči mu je staremu in nebogljenemu, malce tesno; zastonj je pripravljen vzeti podnajemnika, da le ne bi bil več tako zelo sam. Oglas je dal v nekaj za to najbolj primernih kotičkov v nekaterih najbolj primernih medijih. Preskočimo medzgodovino. S posredništvom nekaj dobrih duš, o katerih dobroti sicer ne gre dvomiti, je naš možak dobil na stanovanje Draga. Drago je še mlad, otožen fant brez službe in brez družine. Hudobni ljudje, povezani s hudobno oblastjo in hudobnim bivšim podjetjem, kjer je bil zaposlen, so naredili iz njega živčnega bolnika, vse se je zarotilo proti njemu, vsi mu hočejo kaj hudega. Njegova pripoved je na prvi pogled ravno dovolj bistra in verjetna, da mimogrede pretenta nestrokovno dušo. A le na prvi pogled. Na drugi pogled se pokaže, da je Drago hud kronični duševni bolnik. Menda ne tako hud bolnik, da bi ga v bolnišnici imeli pod ključem, pa vendar. Predvsem pa je skrajno neprimerna družba za depresivnega in samotnega starejšega gospoda. Ne bomo govorili o križevem potu, ki zdaj čaka našega dedka, preden se mu bo uspelo Draga znebiti, saj dobri ljudje, ki so mu ga priporočili in si ga, usmiljeni, podajali, tudi sami natanko ne vedo, kaj in kam zdaj z njim. Pa je to, razen za našega starejšega gospoda, v resnici še gladka in čisto prijazna zgodba. Bolj neprijetne so zgodbe (in očitno še bodo) tedaj, ko se bodo med usmiljenja in pomoči vredne začeli vse številneje štuliti tisti, ki jim tam ni mesta, a jim, naivnim ali vsaj ne dovolj izurjenim dobrim ljudem, ni lahko pri priči prepoznati: lenuhi, prevaranti in delomrzneži vse vrste, da o pravih kriminalcih sploh ne govorimo. Marsikdo zna sladko govoriti. Veliko med nami jih zna sijajno blefirati in lagati. In čisto lahko se primeri, da se bosta dobrota in dober namen izrodila v veliko škodo, namesto da bi se v korist. In še nekaj je, pred čemer si prav tako ne gre zatiskati oči. Celo med dobrodelne organizacije in združenja se po vsem svetu (in zakaj ne potemtakem tudi pri nas) rinejo "dobrotniki", ki to v resnici sploh niso. Samotni, preplašeni, žalostni, nebogljeni in navadno tudi lahkoverni starejši in bolni pa tudi drugače pomoči potrebni ljudje so vendar tako sijajen in pogosto čisto nenevaren plen! Na tisoč in en način jih je mogoče opetnajstiti za oporoko, za stanovanje, za denar, za marsikaj, kar ti starejši ljudje imajo in so pripravljeni lahkoverno deliti z dobrotniki in "dobrotniki". Ciniki so že v starih časih izumili zloglasno modrost: dobrota je sirota. Pragmatiki so jo omilili z zgodovinskim spoznanjem, da je previdnost mati vseh modrosti. Policaji vseh dežel pa so združeni v prepričanju, da red mora biti, in tudi ta ni od muh. Pri tem je v bistvu čisto vseeno, kdo drži tudi nad vsakovrstno človeško dobroto to roko reda: nadškofija, Sterovi fantje, centri za socialno delo, sam varuh gospod Bizjak ali pa kdo peti. Kajti bilo bi več kot tragično, če bi med številnimi opcijami, s katerimi je mogoče meriti dobrodelnost, končno prevagalo spoznanje o dobroti, ki da je sirota. Skoda bi bilo. Marsikje nam že čisto dobro kaže. Maja Zagoričnik GLAS Savinjshe vsako driigo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12, 633lffžaIec, tele&N063/715 011, 711 532, telefas: 063/ 715 011, 711532. Glavni m odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik;grafična ipbdeiava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; novinarji; Danijel Bedrač, Franc Furland, Ivan Jurhar, Duška Lah, Dominika Sambolič, Gregor Uranič, Nataša Verk, Maja Zagoričnik. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. po kateri se plačuje da vek od prometa proizvodov po stopnji SO- OBLIKOVANJE IN TEHTUČTIA OBDELA VA OGLASOV O PROTESTNI ZAPORI LOŽNIŠKE DEPONIJE Sanacija deponije komunalnih odpadkov Ložnica že vrsto let predstavlja pereč problem, ki so se ga krajani Ložnice odločili še posebej izpostaviti in končati z zaprtjem deponije. Protestno zaporo komunalne deponije so napovedali za torek, 9. aprila, v petek, 5., aprila pa je občina Žalec zaradi tega sklicala tiskovno konferenco, da bi medijem povedala svoje mnenje. Na tiskovno konferenco so bili povabljeni predstavniki Komunale Celje, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, izvajalec sanacijskih del VGB Maribor, Vaški svet Ložnica in drugi. Predstavniki vaške skupnosti in delovnih organizacij z Ložnice so nezadovoljni odšli s tiskovne konference. Foto. S. J. Zgodovina deponije komunalnih odpadkov na Ložnici se prične v začetku 70-ih let, ko je takratna lokalna oblast pričela iskati primerno lokacijo za občinsko deponijo, na katero bi odlagala občinske komunalne in industrijske odpadke. Primeren prostor so našli v glinokopih takrat še delujoče Opekarne. Deponija se je pričela polniti hitreje, kot so predvidevali, izcedne vode so se izcejale po zemeljskem jarku prosto v potok Ložnica. Močan smrad je motil krajane, zato so zahtevali rešitev tega problema. V 80-ih je občina sprejela zazidalni načrt za Škafarjev hrib in dovolila na gosto poseliti pas od 500 do 700 metrov okoli deponije. Depo- nija je kmalu napolnila depresijo in se začela širiti iznad naravnega prostora ter sčasoma tudi proti severu na zavarovana kmetijska zemljišča. Do konca 90-ih je bila deponija polna. deponijo v Bukovžlaku, je občina zavrnila, saj bi to predstavljalo visoke stroške prevoza in razširitve celjske deponije, hkrati pa je celjska deponija v slabšem stanju kot deponija na Ložnici, in to ne -----------------------------------S Deponija - do kdaj še? Vaški svet Ložnica in Komisija za varstvo okolja in urejanje prostora že sedem let opozaijata na probleme, ki so nastali zaradi deponije. Med drugim trdijo, da deponija uničuje okolje, da primarnemu žalskemu vodovodu grozi ekološka nesreča, da je deponija prepolna in da njeno dno ni tesno. Zaradi tega so zahtevali, da se ne dovoli razširitve deponije, ampak se jo mora takoj sanirati. Krajani so zahtevali tudi plačilo odškodnine oziroma oprostitev od plačila nekaterih dajatev na zemljišče in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ker tega niso dosegli, so se slednjič odločili za opozorilno protestno zaporo, ki se bo pričela 9. aprila in trajala predvidoma do 10. junija 1996. Slavko Šketa je v imenu občine na tiskovni konferenci dejal, da nima smisla govoriti o preteklih zmotah, pač pa je potrebno iskati rešitve za prihodnost. Povedal je, da že od leta 1994 potekajo intenzivni pogovori s Celjem in Velenjem za priključitev na regijsko deponijo. To bi bila dolgoročna rešitev, do katere pa ne bo prišlo pred letom 2000, saj je zanjo potrebno pridobiti še soglasja občanov drugih občin in nato izvesti potrebna dela. Do takrat bo občina Žalec uporabljala deponijo na Ložnici, ki naj bi bila po mnenju Inšpektorata RS za okolje in prostor ena izmed najboljših v Sloveniji. Možnost, da bi odpadke odlagali na celjsko bi bila dolgoročna rešitev. Avgusta lani so izvedli inšpekcijski pregled deponije na Ložnici, ki je pokazal, da stanje na njej ni najboljše, vendar tudi kritično ni. Zdaj imajo v načrtu sanacijo celotnega opuščenega dela deponije. Predvidena je izgradnja obodnih jarkov, da bi preprečili dotok meteornih vod. Prav tako načrtujejo zamenjavo vseh betonskih jaškov in obodnih drenaž, nasip zaščitne plasti in namestitev naprav za ugotovitev, kolikšno je sproščanje plinov v okolje. Predstavniki vaškega sveta Ložnica so poudarili, da že 7 let ponavljajo enake zahteve in da je župan sam v svojem predvolilnem programu še posebej izpostavil problem ložniške deponije. Dejali so, da deponija nima uporabnega dovoljenja za njen sedanji obseg, da se je razširila na tuje zemljišče in da so v njeni neposredni bližini stanovanjski objekti. Občino so obtožili, da se ne zaveda resnosti problema, in da ne pomisli na ljudi, ki živijo v bližini deponije odpadkov. Ker niso dosegli dogovora z občino, bodo protestno zaporo izvedli, Komunala Celje pa je napovedala, da v tem primeru ne bo odvažala smeti, če ne bo dosežen sporazum med žalskimi in celjskimi svetniki, da je odpadke možno odlagati na deponiji v Bukovžlaku. NATAŠA VERK ZAPLETI OKROG IMENOVANJA NADZORNEGA ODBORA OBČINE ŽALEC Vsaka demokratična družba ima urejeno tudi nadziranje financiranja proračunskih porabnikov. Tudi Občina Žalec je s sprejemom statuta formalno predvidela nadzor nad trošenjem denarja davkoplačevalcev. Zato je v jesenskem obdobju pozvala stranke, da pred-lagajo kandidatke in kandidate za Nadzorni odbor, ki naj bi nadzorovali sprejemanje in realizacijo sklepov Občinskega sveta ter s tem nadzirali upravičenost trošenja denarja davkoplačevalcev. Za razliko od razvitega demokratičnega sveta, kjer vladajoče stranke dodelijo pretežni del nadzora, saj nameravajo delovati pošteno, so vladajoče stranke SKD, SDSS in SLS v žalskem občinskem svetu preprečile imenovanje članov opozicijskih strank v Nadzornem odboru. Tako imamo situacijo, kjer pozicija sprejema sklepe ter se tudi sama kontrolira. Zanimiva je s tem v zvezi situacija, kjer svetniki pozicije ne sprejemajo kandidature strank tudi zato, ker so kandidati preveč strokovno in praktično usposob-ljeni za izvajanje nadzora. Kakšni zaključki so možni iz takšnega ravnanja pozicije, sestavljene iz predstavnikov t. im. “strank slovenske pomladi”? Zato svetniki Združene liste socialnih demokratov ne moremo sprejemati odgovornosti za nam nepoznano trošenje sredstev proračuna Občine Žalec. ZLSD OO ŽALEC SPOŠTOVANI GOSPOD ANTON DELAK! Opravičujem se, ker sem prvič spregledal vaše vprašanje o moji vlogi pri osamosvajanju Slovenije. Tokrat vam odgovarjam s citatom posvetila, ki mi ga je Janez Janša zapisal v knjigo Premiki, ko mi jo je podaril. “Gospodu Milanu Dobniku v zahvalo in spomin za skupne napore v procesu osamosvajanja Slovenije.” 02. 09. 1992 Janez Janša. Milan Dpbnik Zupan ALI SMO ZA SPREMEMBE Ali je Spodnja Savinjska dolina že blagovna znamka na turistični karti Slovenije ali to še nismo? V preteklih letih je bilo kar nekaj truda (zaradi neumornega napora in dela nekaterih posameznikov), da bi premaknili turizem, kot gospodarsko panogo na višjo stopnico. Mislim, da je bilo izdajanje Vodnika po Spodnji Savinjski dolini ne le nujno, ampak je bil to precedens za začetek resnega turističnega dela. Vodnik je res odličen, saj oskrbi naključnega popotnika s prepotrebnimi informacijami o naših krajih. Tudi trditev nekaterih posameznikov, da se v naši dolini ne dogaja nič takšnega, kar bi lahko obeležili s turistično promocijo ne drži. V dolini poteka kar nekaj aktivnosti, ki so za turiste še kako zanimive. Če pričnemo pri andraški prireditvi Družina poje, braslovškem Dnevu hmeljarjev, griških Zlatih citrah, Jožefov sejem v Petrovčah, pa Jurjev sejem v Taboru, turistični teden v Žalcu s prireditvijo Žalska noč ter Miš-Maš za otroke v Grižah, Kmečke igre v Preboldu ter še vrsta drugih prireditev nam dokazujejo, da se kraji in ljudje trudijo, da bi bili zanimivi tudi za turiste in obiskovalce od drugod. Poleg vsega tega se v dolini odvijajo posamezni dogodki, ki so spontane ali organizirane narave in ki jih prirejajo različna društva, institucije in posamezniki in ki bi bili, ko bi jih nekdo stalno predstavljal še kako zanimivi za turiste. Le malo ljudi ve, da bodo še ta mesec na Polzeli kvalifikacije za Evropsko^ kadetsko prvenstvo v Košarki. Prav tako ne vemo, da se Društvo Radoživ trudi z zaščito Ribnika Vrbje, Žovneškega jezera in Krvavice v KS Tabor. Po drugi strani se premalo zavedamo, da sta gostinca Zvonko in Milica Štorman vsekakor predstavnika nove slovenske blagovne znamke, ki pomeni sinonim za gostinsko kvaliteto. Šempetrsko turistično društvo dokazuje, da imamo tudi v Savinjski dobro obiskane turistične točke (Rimske izkopanine in Jamo Pekel). Ribiči prirejajo zanimi ve prireditve, kot je izbiranje Ribiškega carja Savinje. Turistično Društvo iz Braslovč in KS Braslovče sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih za najlepši podeželski kraj. In še in še bi lahko naštevali. Pri vsem tem pa ni nekega vseslovesnskega učinka, nekega konkretnega rezultata. In ker tega ni je praktično potrebno potegniti nekatere poteze, ki bodo prinesle potrebne spremembe. Ugotovili smo že, da Turistična zveza Spodnje Savinjske doline deluje, da se trudijo tako krajevne skupnosti kot posamezna krajevna turistična in druga društva (ekološka, kulturna, športna). Trudijo se tako Zavod za kulturo v Žalcu, trudijo se turistične agencije, delujejo in ustvarjajo posamezniki. Potrebujemo torej promocijo in turistične kapacitete. Zato so potrebne po mojem predvsem naslednje zadeve: 1. V prvi vrsti potrebujemo nekaj profesionalnih turističnih delavcev ali organizacij, ki se jim dodeli koncesija z namenom, da v določenem obdobju ustvarijo in pripeljejo turistično produktivnost do točke, ki bi bila na ravno poprečja ostalih turističnih krajev v Sloveniji. 2. Potrebno je izkoristiti proste strelce in jih povezati s stalnim angažiranim delom, da bi z agresivnim pohodom na turističnem trgu spremenili kotiranje krajev Spodnje Savinjske doline. 3. Nujno je, da se zagotovijo določena sredstva za turistično promocijo celostne ponudbe Spodnje Savinjske doline, kajti čas volunterjev je mimo. Ta sredstva mora kontroliraati občina in jih tudi namensko trošiti v sorazmerju s profitnimi izkoristki v panogi turizma. 4. Potrebno se je posebej pripraviti in začeti predvsem strokovno in angažirano propagirati prireditve, objekte, spomenike in ljudi v Savinjski. Tudi v razmislek vstopiti v računalniška omrežja (npr. Internet; za vzor naj nam bo OŠ Peter Sprajc Jur). 5. Določiti nekoga, ki bo stalno skrbel za promocijske dejavnosti, za obveščanje novinarjev, za deljenje letakov na izsopih avtocest in po lokalih. Vse prireditve je potrebno ovekovečiti. 6. Nameniti stalne vire sredstev za promocijske tiskovine. V ta namen je potrebno določeno priprvljalno obdobje, kjer je potrebno vse pripraviti za intinziven začetek. Sem sodi nek pregled naravnih in krajinskih znamenitosti, popis planinskih in hribovskih koč, gradov in cerkva, arheoloških spomenikov in spomenikov NOB, pregled športnorekreacijskih objektov in naprav, kulturnih domov, spisek stalnih prireditev in tudi občasnih ter nazadnje doseči, da se ob prijavi prireditev na občini obvešča tudi turistični informacijski center, ki bi znal vsak ta podatek promovirati. Ker mislim, da je večina tega že zbranega (vsaj kolikor poznam nekatere publikacije), je torej v prvi vrsti potrebno ažurirati podatke, pogledati kako je s propagandnim materialom the prireditev in objektov. V drugem koraku se pregleda kaj manjka (prireditve v Občinski matični knjižnici, gledališče v Vrbju, Dnevi otroške Grafike, publikacije posameznih KS, delovanje pevskih zborov, Akustični festival, teniški turnirji, športne prireditve, nenazadnje tudi delovanje političnih strank in še kaj) in se to doda na spisek. Potem se zadeve uredijo in sistematizirajo. Poskrbi se, da se zadeve ne prekrivajo, vsako leto pa se izda program letnih prireditev. V drugem delu je potrebno nekaj turističnega menadžmenta ter po drugi strani nekaj politične oziroma oblastne pomoči. Potrebno je rešiti pereče zadeve, ko turistični objekti samevajo zaradi denacionalizacijskih zahtevkov ali kakšnih drugih pravno upravnih problemov (Hotel prebold, Športno rekreacijski center v Preboldu, Graščina Novo Celje itd..). Nujno je, da se čimprej doreče, kaj bo s temi objekti in zadevami. Če ne gre drugače se zadeve rešujejo prioritetno, pospešeno in tudi s koncesijami in odprodajami. Potrebno je razmisliti več o kmečkem, sonaravnem in ekološkem turizmu. Potrebno je nekatere bisere narave primerno zaščiti (Krvavica, Čemšeniška planina, Dobrovlje, Žovnek itd...). Razmisliti ali se da obnoviti kakšen mlin, žago, kovačnico. Potrebno je negovati tako tradicijo posvetnih kot sakralnih kulturnih spomenikov in prireditev. In vse to z profesionalno vendar agresivno metodo predstavljati. Ljudem je potrebno dati vedeti, da se bo dalo od turizma že v naslednjih desetih letih živeti in preživljati družine. Vsekakor je res, da vsega tega bez zagonskega kapitala in profesionalnega menadžmenta ne bo. Vendar z nečim in enkrat je potrebno začeti. Pa naj bo ta moj tekst samo neke vrste razmišljanje in hkrati apel tistim, ki peljete vse stvari v občini, da se skupaj obrnimo, združimo moči in poskusimo začeti živeti od dejavnosti, ki nam ne bo onesnaževala okolja, prinesla pa nam bo kruh, ki nam ga določena stopnja nezaposlenosti in nizkih plač v nekaterih panogah odtrgujejo od ust. Gregor Vovk MATERAM ZA NJIHOV PRAZNIK Krajevna skupnost Ponikva pri Žalcu je pripravila v soboto, 23. marca, nadvse lepo svečanost. Dvorano v Zadružnem domu na Ponikvi so žene in matere izpolnile do zadnjega kotička, njihovi najdražji malčki pa so jim pripravili prav prisrčen program. Sodelovali so tudi odrasli z GUM SERVIS STERGAR Andrej Stergar Latkova vas 49, PREBOLD tel: 063 702 -150 0 montaža, centriranje in popravilo gum 0 servis male kmetijske mehanizacije ^ Se /frufanačcufta/ veselim igrokazom Gobe ter domači pevski zbor, ki je ravno takrat hitel na občinsko revijo pevskih zborov v Petrovčah. Predsednik Krajevne skupnosti Ponikva je z izbranimi besedami izrazil zahvalo ženam Ponikve, ki mnogokrat znajo s svojimi tehtnimi predlogi pripomoči k razreševanju mnogoterih problemov v kraju. Vse prisotne je povabil še k nadaljnemu sodelovanju in jih izzval s tisto znano o treh vogalih v hiši. Žene in matere so se še po poldrugo uro trajajočemu kulturnemu programu dolgo v noč zabavale ob veselih zvokih, saj je bil to res njihov praznik in jim ni nihče zameril, če so prišle domov v zgodnjih jutranjih urah. NOVA MENJALNICA - Celje, 1. april - Na Krekovem trgu v Celju so odprli novo menjalnico Ekopool, kjer bodo izplačevali tudi avstrijski davek na dodatno vrednost. V menjalnici bodo skupaj z avstrijsko hčerinsko firmo izdajali izkaznice za nakup v Metrojevih trgovinah, ki so jih do zdaj izvajali v Gradcu. Pri njih bo moč kupiti vstopnice za kulturne in športne prireditve. V menjalnici bodo tudi razstave likovnih del. PODJETNIŠKI KREDITI - Žalec, 2. april - Osmi razpis za dodeljevanje ugodnih podjetniških kreditov, ki je bil objavljen že lani, je uspel. Nanj se je prijavilo 34 kandidatom, med njimi pa so tistim, ki so izpolnjevali pogoje Banke Celje, namenili za 48 milijonov tolaijev kreditov. Naslednji, deveti razpis bodo objavili še pred poletjem. HLAJENJE IN KLIMATIZACIJA Žalec, 6. april - V predavalnici Žalski svetniki so se sestali na seji občinskega sveta. SPOR MED SVETNIKI IN ŽUPANOM Ob zaključku 12. seje Občinskega sveta Občine Žalec so obravnavali 6 amandmajev na predlog o določitvi števila članov Sveta Krajevne skupnosti in določitvi volilnih enot za volitve predsednika in članov Sveta Krajevne skupnosti v Občini Žalec. Svetniki so poudarili, da se morata upoštevati dve načeli: zastopanost po številu prebivalcev in zastopanost krajev, vasi oziroma zaselkov. Po krajši razpravi so sprejeli 5 amandmajev, amandma, da bi se v Braslovčah dodala še ena volilna enota, pa je bil zaradi nesoglasja KS Braslovče umaknjen. KS Sešče ima zdaj dve volilni enoti, KS Gotovlje šest, KS Gomiljsko štiri, KS Ponikva šest, KS Liboje dve, v KS Šempeter pa bodo še tri nove. Burna razprava pa se je pričela v 13. seji, ko je župan Milan Dobnik razložil, zakaj je zadržal objavo sprejetega odloka o proračunu občine Žalec za letošnje leto. Navedel je tri amandmaje, ki so po njegovem mnenju nezakoniti ali neizvedljivi. Nezakonita sta tako amandmaja št. 16 in. 23. Prvi pravi, da je možna poraba sredstev za investicijsko vzdrževanje in investicije nad milijon tolarjev izključno s soglasjem občinskega sveta. Župan je poudaril in to utemeljil tudi z branjem iz ustave, da ta amandma posega v področje pristojnosti župana, torej v njegovo izvršilno oblast ter tako onemogoča funkcioniranje župana in občinske uprave. Dejal je, da so predvidene investicije že tako natančno določene v proračunu in da bi njihovo tehnika, d.o.o., iz Braslovč je poskrbela za aktualen program s strokovnimi domačimi in tujimi predavatelji. Seminar so pripravili zato, ker tovrstnega izobraževanja v Sloveniji ni, je pa vedno več servisepev in montepev hladilnih in klimatskih naprav. 14. POHOD PO MEJAH KS LIBOJE V soboto, 20. aprila, organizirajo planinci Liboj svoj 14 pohod po mejah krajevne skupnosti ter obeležjih NOB. Tudi letos bo, kot je to že v navadi, start oziroma zbirališče pri mostu ob Savinji pred gostilno Pospeh. Tudi letos pa bo TVD Liboje istočasno organiziral maraton po mejah krajevne skupnosti, ki bo tokrat že drugi. Organizatorji zagotavljajo, da bo maraton postal tradicionalen, kot je tudi pohod. vsakokratno ponovno obravnavanje na občinskem svetu pomenilo le izgubo časa in denatja. Pravilno izvajanje zadanih investicij je naloga strokovnih služb, torej tistih, ki so za to zaposleni na občini. Poslanci si med seboj pri tem vprašanju niso bili enotni. Nekateri so župana podprli, drugi pa so zahtevali, naj jih vsakič seznani o poteku določene investicije in o njeni izvedbi. Bili so prepričani, da se s tem delo ne bi podvajalo. Za nezakonitega je župan označil tudi amandma, ki je zmanjšal sredstva za volitve in plače delavcem na občini. Za neizvedljivega pa je imel amandma o brezplačni prehrani vseh učencev Osnovne šole Ljube Mikuš. Ta se mu je sicer zdel vsebinsko sprejemljiv, težava je bila le v tem, da niso bila določena sredstva, iz katerih naj bi se financirala brezplačna prehrana učencev. Župan sam je predlagal, naj se sredstva zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve, pozneje pa naj se upoštevajo pri rebalansu proračuna. Slednji amandma je bil sprejet v skladu z županovim predlogom, županov ugovor na amandma št. 16 pa je bil zavrnjen. Glede amandmaja št. 23 so svetniki sklenili, da bodo potrebnih 7 milijonov tolaijev za izvedbo volitev vzeli iz sklada za promocijo, ta sredstva pa se bodo povrnila na naslednji seji z rebalansom. Župan Milan Dobnik se s ponovnim sprejetjem proračuna ni strinjal, in je poslancem povedal, da bo sprožil ustavni spor. NATAŠA VERK Torej Libojčani vabijo na pohod, za dobro voljo in vse ostalo pa bodo poskrbeli oni. PRIPRAVE NA LETNO KONFERENCO ZVEZE DU ŽALEC - Ker so imela že vsa društva upokojencev v j Žalski občini svoje letne konference, sedaj tečejo intenzivne priprave na letno konferenco, ki bo predvidoma koncem aprila. Pred sklicom konference se bodo sestali še predsedniki društev. Na podlagi sestankov bo tudi sestavljeno poročilo o enoletnem delu. Sestali pa so se že predsedniki komisij, ki so zastavili delo za letošnje leto. To zajema srečanje upokojencev občine, gobarski piknik ter planinski izlet za vse upokojence. TUDI ŽALSKI UPOKOJENCI ZBOROVALI V torek, 2. aprila, so imeli upokojenci, člani žalskega Društva upokojencev svojo letno volilno konferenco. Pred njo so bile konference po krajevnih skupnostih na katerih so izvolili delegate. Kljub izredno slabemu vremenu se jih je na konferenci zbralo preko 60. Žal konferenci ni prisostvoval iz Zveze društev upokojencev Slovenije g. Gobec, ki se je pomotoma zglasil v Žalcu dan pozneje. Konferenci pa so prisostvovali predstavniki dosedanjih društev ter društva iz Velenja. Poleg poročila, ki ga je podal predsednik Tone Delak, so razpravljali o vseh mogočih težavah, ki jih je povzročila nova upokojenska zakonodaja ter o programu dela za naslednje mandatno obdobje. Pri volitvah so dejansko samo potrdili dosedanje vodstvo, v katerem so tudi predsedniki vseh pododborov iz Galicije, Gotovelj, Ponikve ter Žalca. Društvo upokojencev šteje preko 11000 članov, čeprav je upokojencev v Žalcu mnogo več. Nekateri se sicer vključujejo v druga društva, veliko jih je pa izven članstva, zato si bodo prizadevali včlaniti še tiste, ki dosedaj niso člani. Na koncu konference pa so poslali protestno pismo predsedniku Državnega zbora, zaradi sprejete zakonodaje, ki nikakor ne ustreza interesom upokojencev. Na koncu so podelili tudi priznanja najbolj delavnim pododborom, ki sta jih prejela pododbor Galicije in pododbor Gotovelj. -nko Ivan Bizjak, varuh človekovih postavil nove, današnjim pravic, je1 obiskal Celje in se z razmeram bolj prilagojene; okrog 40 ljudmi pogovarjal o temelje spoštovanja človekovih »jii ,eU. "n! .isU pnJ. P ' konferenc, je povedal, da Celje z Mnogo kršitev človekovih okolico po ničemer ne izstopa iz pravic se pojavlja prav zaradi se povprečja drugih slovenskih neusklajene zakonodaje,” je dejal mest, razen da je tu nekaj več Ivan Bizjak. “Veliko je pripomb listih, katerih zemljišča problemov na področju tujcev, so v bližini izgradnje nove saj imamo v državi okrog 10 tisoč avtoceste. Ti se pritožujejo, da ne ljudi brez statusa.” najdejo pravega sogovornika, ki Varuh človekovih pravic bi jim bil pripravljen prisluhniti. prejme okrog 2.500 vlog na leto, o delovnih razmerjih, ki bi KLJUB NAPREDKU ZAOSTAJAJO Na nedavni tiskovni konferenci, ki jo letno prireja TELEKOM poslovna enota Celje, so povedali, da so kljub temu, da so zvišali število telefonskih priključkov s 17,7 na 25,2, z 31 naročniki na 100 prebivalcev v slovenskem merilu še vedno na repu. 28 tisoč gospodinjstev je še vedno brez telefonskega priključka. Letos naj bi se 64 tisoč naročnikom pridružilo še 6500 novih, kar bo stalo 1,5 milijarde tolarjev. Se vedno pa bo ostalo brez telefona 2500 naročnikov, ki še čakajo na priključek. Da bi zadovoljili potrebam, se bodo letos morali lotiti temeljite prenove in izpopolnitve telefonskih central. Ža to delo so zainteresirane tudi občine, saj so v Rogatcu, Vitanju, Šentjuiju, Šmarju in Šoštanju sklenili dodatne pogodbe in demografsko ogrožene občine kandidirajo za dodatna republiška sredstva. Kar 14 občin od 22-ih pa si želi telekomunikacijskih izboljšav. Cene za priključke so zelo različne, saj je enotna cena možna le tam, kjer so za to dane možnosti. Zaradi vse večjega interesa so se odločili, da bodo v Celju in Velenju odprli informacijski pisarni, ki bosta nudili vse, kar bo stranke s tega področja zanimalo. V prehodu na tržno gospodarstvo se bo tudi pri Telekomu marsikaj preneslo v privatne roke, govorni program pa šele leta 2000. Načrtujejo mnogo posodobitev. Ena od teh bo ISND -digitalno omrežje z integriranimi storitvami, ki je v Celju že v zaključni fazi. Na razpolago bo 418 primarnih in 50 sekundarnih priključkov. ISND na eni liniji nadomesti tri običajne telefonske priključke: telefon, telefaks in modem. S tem bo dosežena večja hitrost prenosa podatkov. Do konca leta bo taka priključitev možna tudi v regiji. Tako bo Telekom naredil veliko boljše telekomunikacije v celjski regiji. I. Jurhar METRSKO BLAGO fPOZAMENlERIJAt MODNI DODA V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: X P IR /i f X & P - velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga - izbira blaga za birmanska oblačila - nova kolekcija blaga chanel vzorcev - velika izbira svile - mečkana viskoza - mikrojibre vseh vrst - enobarvne mikrojibre in viskoze - vzorčaste mikrofibre in viskoze - svilene rute - hlačne nogavice Liji up Kvaliteto prodajamo poceni! KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC K 71 P IR /t f -K 7t P IR /t PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM PODELITEV PRIZNANJ PROIZVAJALCEM MLEKA Mlekarna Celeia, d.o.o., je pripravila tradicionalno srečanje svojih proizvajalcev mleka in na prireditvi najuspešnejšim izmed njih podelila priznanja. Srečanje je z uvodnim govorom otvoril Zdravko Počivalšek, direktor Mlekarne Celeia. Povedal je, da je bilo poslovanje mlekarne v letu 1995 v primeijavi z letom prej večje za 20 odstotkov. Lani je mlekarna odkupila 45 milijonov litrov mleka, kar je za 7 miljonov litrov več kot leto prej, za letos pa načrtujejo odkup mleka povečati še za 5 milijonov litrov. Njihova prozvodnja je v lanskem letu obsegala 60 odstotkov sirov, 20 odstotkov svežega mleka ter 20 odstotkov fermetiranih izdelkov. Po svoji proizvodnji so za Ljubljanskimi mlekarnami in Mlekarno Maribor na tretjem mestu v Sloveniji. “Naša poglavitna naloga je, da skušamo pozitivno poslovati, kar nam je v lanskem letu uspelo. Leto 1995 smo zaključili s 5 miljonov tolarjev dobička,” je dejal direktor Zdravko Počivalšek. “Lani smo veliko naredili na dopolnitvi proizvodnega asortima-na. Naša najbolj popularna izdelka, pri katerih je rast v primerjavi z lanskim letom 300-odstotna, sta ACI s sadjem in vanilija. Precej smo investirali v nakup hladilnih naprav, svojih 35 tovornjak pa smo opremili z dizajnom naših novih izdelkov.” Pojasnil je tudi, zakaj so prenehali s proizvodnjo sirov v mlekarni Šmarje in to proizvodnjo prenesli na mlekarno v Arji vasi: “To smo storili zato, da bi imeli čim manj stroškov z nakupom, obdelavo in prodajo mleka. Prej je bilo v dveh mlekarnah 47 zaposlenih, zdaj pa 25, kar je pomemben prihranek pri delovni sili. V proizvodnjo sirov v Arji vasi smo tudi vložili 2 milijona DEM, in imamo v mlekarni Arja vas v primeijavi z mlekarno v Šmarju okrog 1000 DEM dobička na dan.” Opozoril je, da se morajo v prihodnosti dobro pripraviti na vstop na evropski trg. Vlagati bi morali v mehanizacijo, ki bi omogočila kvalitetno proizvodnjo pri manjših stroških. Prav tako bi morale mlekarne tesneje sodelo- vati med seboj. Prišlo je že do ideje sodelovanja med štajerskimi mlekarnami, vendar se še nobena razen Celeie ni olastninila. Svojim najboljšim proizvajalcem mleka v letu 1995 je Mlekarna Celeia podelila priznanja in nagrade. Na prvo mesto se je z več kot 7 milijoni litrov mleka uvrstila Kmetijska zadruga Šmarje, na drugo mesto Kmetijska zadruga Šaleška dolina, na tretje pa Kmetijska zadruga Šentjur. Med posamezniki je bil z 272.361 litri mleka najuspešnejši Franc Brišnik iz Alje vasi, ki je prejel prehodni pokal. Za njim sta se uvrstila lanskoletni dobitnik prenosnega pokala Maijan Rek iz Prevalj in Franc Rotnik iz Ravn. Med kozjerejci je prvo mesto zasedel Franc Videc iz Šentjurja pri Celju. N. V. LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE KOVINOTEHNE Kovinotehna Celje je s svojim lastninskim preoblikovanjem pričela že leta 1994, 25. marca 1996 pa je imela prvo “polastninsko” skupščino. Na njej so delničarji - vseh je kar 9500 - glasovali o delitvi dobička iz let 1993 in 1994, ki je ostal nerazporejen, izvolili so nove člane nadzornega odbora in imenovali revizorja delniške družbe Kovinotehna. Istega dne je bila tudi seja nadzornega odbora, ki je imenoval šestčlansko stalno upravo Kovinotehne. Kovinotehna se je v preteklosti znašla v velikih težavah, saj je bila bolj kot marsikatero drugo slovensko podjetje vezana na nekdanji jugoslovanski trg. “Zdaj smo našli nove usmeritve,” je povedal Aleš Ilc, predsednik uprave. “Iz 20-milijonskega trga se moramo preusmeriti na 2-milijonskega, hkrati pa se bomo usmerjali predvsem na vzhodne trge, kjer že imamo dobre uspehe.” Po besedah Milene Sadovnik, članice uprave za ekonomiko in kadre, bo Kovinotehna v tem letu iskala notranje rezerve, komercialno pa se bo usmerila v razvoj in razširitev maloprodajne dejavnosti na domačem in tujem trgu. Izločila bo nekvalitetne in neuspešne delavce ter tako znižali število zaposlenih. “V tem letu bomo močno povečali agresivnost na nabavnem in prodajnem področju ter dvignili kvaliteto naših storitev,” je dejal Tomaž Berginc, član uprave za komercialo. “V Sloveniji želimo v grosistični prodaji obdržati pozicije, ki smo si jih ustvarili v preteklosti, poleg tega pa bomo odprli maloprodajne centre v Novem mestu, Ljubljani in Murski Soboti, s čimer bomo zaokrožili verigo naših prodajnih centrov. V tujini bomo poleg obstoječih trgovin na Hrvaškem, Rusiji in Srbiji odprli še najmanj dva nova “cash and carry” centra v Rusiji za oskrbo prebivalstva in podjetnikov.” “Poslati moramo trgovsko podjetje, ki bo prepoznavno po zanimivem in kvalitetnem asorti-manu, po kakovosti poslovanja in nudenju kompletnega servisa svojim ciljnim poslovnim partnerjem,” je menil Alojz Kure, član uprave za organizacijo in informatiko. “V letu 1995 smo intenzivno pristopili k pripravi nove organizi- ranosti, ki omogoča podjetju nadaljni razvoj, uspešno poslovanje in zaposlenim relativno socialno varnost. Za izvajanje osnovnih dejavnosti smo organizirali manjše in fleksibilnejše enote, reorganizacijo pa bomo predvidoma zaključili do konca letošnjega leta. V pripravi nove organizacije in delovnih postopkov upoštevamo principe standarda ISO 9000 in menimo, da bomo ob zaključku reorganizacije pripravljeni za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000.” Ostala dva člana stalne uprave Kovinotehne sta še Janez Marovt, član uprave za področje financ, in Vinko Žgajner, delavski direktor. D. S. GASILCI ZBOROVALI Gasilska zveza Žalec, ki šteje 39 prostovoljnih gasilskih društev ter 4 industrijska gasilska društva, je v soboto, 30. marca, imela v dvorani Gasilskega doma v Žalcu svojo redno letno konferenco. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, saj se je konference udeležilo od vabljenih 86 kar 80 delegatov. Predsedništvo občinske zveze Konferenci pa so prisostvovali tudi gostje: kot predstavnik Gasilske zveze Slovenije območni poveljnik Darko Koželj, Ivan Skok kot predstavnik Ministrstva za obrambo, izpostava Žalec, strokovni delavec za zaščito in reševanje občine Žalec Anton Veselak, delegacija pobratenega društva oziroma zveze iz Križevcev, ki jo je vodil Vinko Piškorič ter predstavnika Gasilske zveze Velenje in Šentjur. S preoblikovanjem občin so leta 1995 mnoge pristojnosti iz področja požarnega varstva prešle z občin na državno upravo. Tako se je zgodilo, da so gasilci bili kar 4 mesece brez znanega sogovornika in še brez urejenega sistema financiranja. Sele sredi leta so uspeli z imenovanjem odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada (sredstva, ki se zbirajo iz zavarovalnih premij na nivoju države in se po ključu delijo občinam). Tako se je s skromnim dotokom sredstev pričelo tudi s financiranjem nabave gasilskih sredstev, tehnike, opreme in vozil. Tako je odbor razdelil sredstva v višini 7,731.192 tolarja. Pri tem so bila uveljavljena merila za opremljanje gasilskih enot ter o času uporabe opreme in vozil. Pripravili so tudi skupni koledar gasilskih prireditev in proslav za leto 1996. V lanskem letu je bil dosežen sporazum in podpisana pogodba z občino Žalec o opravljanju lokalne gasilske javne službe za tekoče leto. Po mnenju nekaterih je s tem dosežen velik napredek, saj je tak sporazum edini v Sloveniji. Kljub temu, da sedanji čas ni naklonjen gasilstvu in prostovoljnemu delu, imajo že kar lep podmladek, ki bo nasledil starejše. Kar 90 članov je pripravljenih žrtvovati po 80 ur svojega prostega časa za izpopolnitev gasilskega znanja. Gasilci gasilske zveze Žalec so lansko leto opravili kar 45 različnih intervencij: požarne, tehnična reševanja in ostalo. tudi kategorizacijo prostovoljnih gasilskih društev. Kot je že v navadi, so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja, in sicer 6 državnih priznanj ter odličij in 15 občinskih Častni član Karel Jug sprejema priznanje Za skoraj vse intervencije je bil kriv človeški faktor. Gasilci se zavedajo odgovornosti, zato tudi svoje delo opravljajo v skladu s pravili gasilske službe in s področja varstva pri delu. Zavedajo pa se, da jih v letošnjem letu čaka še veliko dela, da se bodo uskladili z novo zakonodajo in opravili priznanj. Razglasili so tudi častnega člana gasilske zveze veterana častnika I. stopnje Karla Juga. Za normalno delovanje zveze pa so imenovali še drugega podpredsednika. To funkcijo bo v bodoče opravljal Ivan Kotnik iz Polzele. Ivan Jurhar Foto: Foto Tonica Delovno predsedstvo PAPIRNICA ŠEMPETER Šempeter 99 r V mesecu aprilu Vam poleg pisarniškega in šolskega programa nudimo tudi USNJENO GNUINTERIJO, URE in ostala darila! PTICA V VETRU SEM Leta 1994 so udeleženci 30. tečaja avtogenega treninga, ki jih organizira Trigon s.p. ustanovili Klub 94 - za duhovno dimenzijo človeka. Letos smo se prvič odločili za delavnico, ki je bila posvečena notranjemu zavedanju. Bili smo v Domu Palenk v Logarski dolini, in sicer od 28. 3 do 31. 3. 1996. Bilo nas je dvanajst. Vsak človek je apostol iskanja resnice. Življenje nam postavlja vprašanja in uganke, osvetlimo jih lahko le od znotraj.Bilo nas je dvanajst. Vsak človek je apostol iskanja resnice. Življenje nam postavlja vprašanja in uganke, osvetlimo jih lahko le od znotraj. Srečanju smo dali naslov Ptica v vetru sem. Zbrali smo se z namenom, da se v tišini in zbranosti začutimo kot iščoča bitja ter odvržemo najrazličnejše maske, ki nas ovirajo v iskrenosti. Program delavnice je bil zasnovan tako, da ni imela trdne strukture, ampak se je prilagajala razpoloženju in odprtosti udeležencev. Tvegana poteza se je obrestovala, saj je vsak udeleženec uvidel, da je le od njega odvisno, kaj se odvija in koliko je prepusten. Nobene zunanje avtoritete ni bilo, ki bi določala, kaj je prav ali narobe. Posebej smo ozkega pomena osebnosti in prenehanje poistovetenja sebe s svojimi dolgočasnimi maskami. Teorijo smo preizkusili v praksi z različnimi vajami: raztapljanje ega v meditaciji, zapuščanje ega skozi ekstatični ples in soočenje ega iz oči v oči. Na krilih najlepše novodobne glasbe smo okusili svobodo trenutka, ko se um vsaj za hip ustavi. K temu nam je izdatno pomagala še prečudovita narava, ki je ustvarila nadzemeljsko kuliso iz Narava je zunanji odraz naših notranjih energij. Ko se oziramo k Soncu, v resnici hrepenimo po notranji toploti. zasneženih vrhov in bleščečega sonca, ki se je drobilo v milijardah snežnih kristalov. Ker je skupno druženje trajalo okoli osem ur dnevno, smo se vsak dan tudi sprehodili do skritih kotičkov Logarske doline. Mnogi so prvič videli slapove Ivovce, ki so še šumeli med zimskimi svečami. Na vrhovih Ojstrice in Planjave je orkanski veter dvigal zastave svežega pršiča. V gozdu je prepeval ptič. Slišali smo ga, ker smo našli tišino v sebi. Človek je bitje nasprotij in razklanosti. Le pri izviru svojega duhovnega bitja stoji v točki enosti in preseže razpotja. se soočali z naravo ega in njegovo logiko, ki ustvarja svet težav, bolezni in smrti. Ogledali smo si tudi njemu nasproten svet enosti, ki rojeva nekonfliktno stanje sprejemanja in sprejetosti. Pomagali smo si z literaturo: predvsem s fenomenalnim razodetjem v knjigi Tečaj čudežev in Sosanovo knjigo O niču. Čeprav je med njima dva tisoč let razlike, govorita o isti stvari: da je svet ega svet norosti, ki se vedno izteče v bolečino in razočaranje. Rešitev je v preseganju Mir in tišina sta pogoja za osebno zavedanje, kajti notranja resnica je najtišja na svetu. Nikoli se ne ponuja s hrupom in ropotom. Matjaž Lesjak Foto: Samo Jurhar Pogovor z Andrejem Sotoškom_____ NOVOSTI NA PODROČJU ŠOLSKE ZAKONODAJE Prof. Andrej Sotošek, direktor UPI Ljudske univerze Žalec, nam je predstavil novosti na področju šolske zakonodaje in dejal, da se z novim izobraževalnim sistemom približujemo evropskim kriterijem izobraževanja. Andrej Sotošek: "Nova zakonodaja prinaša večjo konkurenco med učitelji!" Foto: S. J. “Celotni izobraževalni sistem v Sloveniji je v obdobju reorganizacije, saj je bila sprejeta nova zakonodaja, pripravljajo pa se tudi novi podzakonski akti. Pred kratkim smo imeli v Žalcu strokovno predavanje o novostih na področju šolske zakonodaje, o čemer sta govorila strokovnjaka, mag. Jože Miklavc, vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo in šport, in Vladimir Tkalec, direktor Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Na področju zakonodaje celotnega šolskega sistema se bodo v obdobju nekaj let zvrstile mnoge spremembe glede financiranja in glede same organizacije. Uvaja se dualni sistem izobraževanja, ustanavljajo se privatne šole in podobno. Vse to vpeljuje novi zakon, podzakonski akti pa bodo posamezne spremembe podrobneje defini- rali in opredelili njihovo delovanje v praksi. Spremembe se obetajo tudi na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja, kjer se novost odraža predvsem v partnerskem odnosu Ministrstva za šolstvo in šport z drugimi ministrstvi. Še zlasti je poudarjeno sodelovanje med šolstvom in gospodarstvom, saj se v ta partnerski odnos vključujeta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije, ki skrbita zlasti za področje usposabljanja v delovnem in strokovnem smislu. Uvajajo se tudi mojstrski poklici. Deleža izobraževanja v šolah in izobraževanja v delavnicah sta tudi bistveno spremenjena in se nagibata k temu, da bi vsak zavzel okrog 50 odstotkov učnega časa. Velik poudarek je torej na strokovnih institucijah, kot so zbornice, podjetja in zasebniki, ki bodo izobraževali za te poklice. Tudi pri sprejemanju nekaterih programov so bili udeleženi poleg izobraževalne sfere še ostali partnerji, kot so zbornice, sindikati ter strokovna združenja, ki s svojim soglasjem lahko vplivajo na spremembe in verifikacije učnih programov. Drug velik preskok naprej v smislu uvajanja dualnega sistema je pojav novih programov višjih in visokih strokovnih šol. Za novo šolsko leto se pripravlja in uvaja pet novih programov na tem področju, vendar ne v smislu univerzitetnega izobraževanja. To bo visoko strokovno izobraževanje kot nadgradnja srednješolskemu strokovnemu izobraževanju. Uvajajo se novi programi na področju gimnazij, saj bodo ustanovljene strokovne gimnazije kot nadgradnja poklicnemu nivoju. To bo večstopenjsko poklicno izobraževanje, tehniški nivo bo preoblikovan na področju tehničnih strokovnih gimnazij, ki bodo izobraževale za poklic, ne pa toliko za potrebe univerzitetnega študija. Slednje bo naloga klasičnih gimnazij.” “Mojstrski poklici so se oblikovali po vzoru Nemčije. Koliko ste se sicer pri spremembah šolske zakonodaje zgledovali pri Evropi?” “Naše izobraževalne in gospodarske institucije so pri vpeljavi mojstrskih poklicov sodelovale z gospodarstvom in šolstvom na Bavarskem ter njihov model izobraževanja prenesle na slovenskega. Z leti in s prakso naj bi se slovenski sistem mojstrskih poklicov po uspešnosti približal bavarskemu modelu. Za opravljanje mojstrskih izpitov bo seveda treba imeti končan določen nivo poklicnega izobraževanja ter določeno število let prakse. Precej zahtevni mojstrski izpiti bodo sestavljeni iz preizkusov znanja iz različnih področij, prijavljeni kandidati pa jih bodo opravljali na Gospodarski zbornici Slovenije. Priprava na mojstrski izpit naj bi obsegala okrog leto in pol izobraževanja.” “V čem pa naj bi bili najbolj vidni rezultati tesnejšega sodelovanja gospodarstva in šolstva?” “Bistvena sprememba je v tem, da se v dualnem izobraževanju praksa oziroma praktično delo postavlja v enakovreden položaj z ostalimi predmeti. Gospodarstvo skrbi za učni proces, ki se ne odvija več samo v šoli, ampak tudi v delavnicah in podjetjih. Dijaki morajo imeti učno pogodbo za delo in lastnik delavnice skrbi za določenega učenca skozi vso izobraževalno obdobje. To ni več delovna praksa v delavnicah, ampak je to izobraževanje v praksi.” “Precej se je govorilo, da bi se morali zgledovati po skandinavskem izobraževalnem sistemu. Po katerih evropskih državih smo se pri oblikovanju nove zakonodaje najbolj zgledovali?” “Analizirali smo skoraj vse evropske šolske modele, proučili smo njihove prednosti in slabosti. Delno smo se zgledovali po skandinavskem modelu izobraževanja, ki je zelo dober predvsem pri zakonih za izobraževanje odraslih. Na področju strokovnega izobraževanja smo se zgledovali po Nemčiji, sicer pa tudi po angleški šolski zakonodaji. Skušali smo kombinirati najboljše iz različnih modelov evropskih izobraževalnih sistemov.” “Ali bo zato v bodoče našim študentom lažje nadaljevati študij v tujini in ali da bodo mednarodno priznani naši zaključni izpiti in matura?” “V Sloveniji že uvajamo mednarodne zaključne izpite in mature. Storili smo precejšen korak naprej z vpeljavo možnosti, da se izpiti opravljajo postopoma oziroma po posameznih delih izbranega programa, na primer jezikovni, računalniški ali strokovni program. To je certifikatni sistem, po opravljenem izpitu pa se podeli certifikatno spričevalo. Možno je pridobiti certifikatno spričevalo za poklic, za opravljeno maturo ali višjo stopnjo izobraževanja ali pa samo iz določenega področja. Jezikovno področje že pozna takšne certifikate, nova zakonodaja pa to sistemsko uvaja. Naši certifikati bodo primerljivi z evropskimi. Zakonske osnove postavljajo možnosti za večjo izmenjavo študentov s tujimi univerzami, mislim pa, da bo pomanjkanje finančnih sredstev ovira pri uvajanju novih programov ter pri uvajanju novih sistemov dualnega sistema. Finančna sredstva bo treba pridobivati na bistveno več krajih kot v preteklosti ter sistem graditi skozi več let po fazah.” “Spregovoriva nekaj več še o privatnih šolah.” “V praksi so že določeni primeri uvajanja privatnih šol. Zakon daje možnost vsem, ki imajo kadrovske pogoje, da lahko sodelujejo na natečaju za JUAN VASLE, SLOVENEC IZ ARGENTINE Tisti ki kolikor toliko spremljajo dogajanja na opernem odru Slovenije, vedo, da na njem nastopa Slovenec, rojen v Argentini. Zanj lahko rečemo le, da je velik Slovenec, saj se vedno rad ponaša s svojim slovenskim poreklom. Prosili smo ga za pogovor in izvedeli marsikaj zanimivega. pridobitev koncesij za izvajanje javnega programa. Večinoma se privatni programi uvajajo na posameznih specializiranih področjih, kjer imajo določeni strokovnjaki željo, voljo in sredstva za takšno dejavnost. Tako se programi privatnega izobraževanja uvajajo zlasti na področju glasbe, umetnosti, restavratorstva. To so strokovno zelo zahtevni programi, katere poučujejo strokovnjaki, ki so pripravljeni svoje izkušnje prenašati na mlajše rodove. V privatnem sektorju so tudi različne verske šole, vendar mislim, da bo razcvet teh omejen, saj bo morala država zagotoviti, da bodo delovale v skladu s slovenskim izobraževalnim sistemom. Je pa prav, da se to dopusti in razvije, privatne šole pa naj v praksi dokažejo svojo kvaliteto.” “Kako pa bo s predmetom verstev in etike?” “Na tem področju je potrebno počakati na podzakonske akte o učnem načrtu, ki bodo vsebinsko opredelili ta predmet ter kadrovske in materialne pogoje, ki bodo potrebni, da se ta predmet uvede v višje razrede osnovne šole kot obvezni izbirni predmet. Komisija, ki pripravlja vsebino tega predmeta, je že dala svoje predloge, ki pa še niso prišli v javnost, bo pa verjetno v kratkem te stvari potrebno doreči na javni razpravi. Najslabše bi namreč bilo, da bi se predmet spolitiziral, preden bi stroka pripravila dokončen predlog izvedbe tega predmeta.” “V prihodnje naj bi osnovna šola imela devet razredov. Zakaj je prišlo do takšne odločitve?” “Tudi osnovnošolsko izobraževanje se približuje evropskim modelom. Otroci se bodo v osnovno šolo vključili leto dni prej kot do sedaj, tako da doba osnovnega šolanja ne bo presegla 15. leta starosti otrok. Osnovnošolsko izobraževanje se bo porazdelilo po triadah z vmesnimi eksternimi preverjanji znanja, s katerimi se bo spremljal razvoj učencev skozi osnovno šolo. V drugi in tretji triadi bomo še bolj intenzivno pripravljali učence na nadaljnje izobraževanje. Ocenjuje se, da bo z devetletno osnovno šolo lažje poskrbeti za bolj nadarjene učence ter pomagati tistim, ki težje sledijo zahtevnejšim vsebinam. Navzven ne bo striktnega ločevanja, navznoter pa se bo dalo lažje delati na različnih nivojih.” “Prišlo bo do sprememb tudi v ocenjevanju.” “Te spremembe so dvorezne in tudi izkušnje drugih evropskih izobraževalnih sistemov so različne. Preverjanje znanja je lahko zelo subjektivno, saj na to učinkujejo zelo različni subjektivni in objektivni dejavniki. Nekatere osnovne šole so že vključene v projekt opisnega ocenjevanja v nižjih razredih. Spremembe se ne bodo uvajale stihijsko, ampak na podlagi raziskav, s katerimi se bomo skušali izogniti napakam, ki so se dogajale v preteklih izobraževalnih sistemih.” “Na kakšnih temeljih pa so nastale spremembe šolske zakonodaje?” “S prejšnjimi sistemi izobraževanja velika večina ljudi ni bila zadovoljna. Učenci so imeli premalo strokovnega znanja, nivo splošnega znanja je upadal, otroci so bili preobremenjeni, programi niso bili prilagojeni razvoju tržnega gospodarstva, nastale so tudi sistemske spremembe zaradi sprememb v politiki. Zaradi tega je nujno spremeniti sistem s postopnim uvajanjem novosti.” “Kakšen pa je odziv na te spremembe?” “Spremembe so v praksi pozitivne. Učenci so postali bolj samozavestni, sami se že vključujejo v oblikovanje različnih tem in šolskih projektov. Bistveno več je projektov, ki pospešujejo individulani razvoj učencev in njihovo samostojno delo. Povečana je vloga staršev, ki se vključujejo v odločanje glede šolskih programov, kakor to počno v Angliji. Čuti se povečana konkurenčnost šol, še zlasti na srednješolskem nivoju. Skuša se vzpodbujati kvaliteta skozi konkurenčnost.” NATAŠA VERK G. Vasle, vemo, da ste izredno ponosni na Žalec, rojstni kraj vašega očeta. Že kot mladenič ste radi zahajali v Savinjsko dolino. Kaj vas pravzaprav veže nanjo? Doma v Argentini smp bili med seboj zelo povezani. Vsak dan nam je oče z velikim veseljem pripovedoval o svojem Žalcu in Savinjski dolini, kjer mu je tekla zibelka. Tako sem o dolini veliko vedel, še preden sem prišel semkaj. Ko sem kot študent veliko potoval, mi je oče vedno govoril, naj si najdem čas in obiščem tudi Žalec. Prvič me je pot zanesla sem leta 1979. Takrat sem ga vzljubil jaz tudi... Stric je bil takrat še živ in pokazal mi je vse poti, kjer so nekoč bili kot otroci tudi moji starši. Takrat sem spoznal tudi svoje sorodnike tukaj. Vedno, kadar me pot zanese v ta kraj, je to spomin na mojega očeta in vedno mi je toplo pri srcu, če pomislim, koliko^ mu je pomenila domovina. Že zaradi očeta lahko rečem, da sem na Žalec navezan. Vemo, da ste se odločili za delo v Sloveniji nekako tedaj, ko smo tu pričeli z večstrankarstvom. Ali ste strankarsko opredeljeni, če ni to preveč osebno vprašanje? Ali vas je mogoče to pritegnilo, da ste prišli v domovino svojih staršev? Odločil sem se za Ljubljano, ker so me angažirali v Ljubljanski operi. Tu ni ničesar drugega posredi. O strankah imam svojo opredelitev, vendar nisem politik in ne politično angažiran. Zanima me predvsem umetnost in odločil sem se za Ljubljano, ker so me tu potrebovali. Moji starši so mi vcepili ljubezen do Slovenije, zato sem tukaj. Ker imam starše rad, imam rad tudi Slovenijo. Govorite slovenski jezik, ki je jezik vaših staršev, in španščino, jezik vaše domovine Argentine. Kateri vam je bolj pri srcu? Na to bi zelo težko odgovoril. Doma smo govorili slovensko. Ko sem se rodil, ni bilo vrtca, in odraščal sem doma. Tako sem se najprej naučil jezika mojih staršev - slovenščine. Pozneje, še kot otrok, sem spoznal španščino, v kateri sem se tudi šolal. Zaradi tega oba jezika enako cenim, saj je španščina jezik moje mladosti in moje dežele. Ker pa je slovenščina jezik mojih staršev, mi je že zaradi tega zelo pri srcu, saj smo se v njem doma pogovarjali, molili in peli. Med obema jezikoma ne delam nobene razlike. Doma pri meni govorimo špansko, da bi ohranili jezik. Moji hčerki sta dvojezični. Starejša je rojena v Buenos Airesu, mlajša pa v Ljubljani. Dvojezičen sem tudi sam. Kot vemo, ste zelo ustvarjalni. V operi ste med vodilnimi glasovi, posneli ste tudi ploščo in napisali knjigo. Vsak teden se oglašate v Buenos Aires v slovensko oddajo na radiu. Ali vam ostane še sploh kaj časa za sprostitev? Kakšna je ta pravzaprav? Časa je še vedno nekaj, čeprav ne na pretek. Ker imam rad šport, si rad ogledam kako dobro tekmo na televiziji ali v živo, kadar v Ljubljani gostuje kakšna dobra ekipa ali reprezentanca. Seveda je to nogomet. Ves preostali čas pa posvečam družini, saj mi ta pomeni največ. Rad sem z njo, s hčerkama in z ženo, in ta čas zame ni nikoli zapravljen. Otroci so sicer še mladi in zaradi tega ne moremo veliko potovati. Ker sem včasih veliko potoval, se mi kar prileže, da sem doma v krogu svojih najdražjih. Ko bosta hčerki malo zrastli, bomo lahko tudi kam šli. Res sem, kot pravite, zelo zaseden. Odkar sem v Ljubljani, sem imel preko 170 nastopov v 14 operah. Nastopal pa sem tudi na koncertih in posnel ploščo samospevov ter slovenskih narodnih pesmi, ki je požela zelo lep uspeh, saj je doživela kar tri izdaje. Trenutno pripravljam novo ploščo slovenskih samospevov 20. stoletja vseh domačih ustvarjalcev, živečih doma in v tujini. Ko pa sem potoval po svetu kot novinar in urednik revije Pro mušica, sem napisal knjigo Tudi pevci so ljudje. To so v bistvu intervjuji z znanimi glasbenimi umetniki, med njimi pa naj omenim Pavarottija, Care-rasa in Dermoto. Ta knjiga se je zelo dobro prodajala tudi v Sloveniji. Ali pogosto prihajate v kraj mladosti svojega očeta? Kakšni so občutki, ko ste v Savinjski dolini? Kako je izgledalo vaše prvo srečanje z Žalcem? Vemo, da prihajate iz Buenos Airesa v Ljubljano in od tod v Žalec. Iz velikih prostranstev v malo Savinjsko dolino!” Po očetovih pripovedovanjih sem si ustvaril sliko in nič me ni presenetilo. Ko sem prišel prvič v Žalec, je bilo to zvečer. Bila je tema, iskal sem hišo svojega strica. Takrat mi je prišla naproti neka mladenka, ki sem jo povprašal po Partizanski ulici. Po naklučju sem naletel ravno na sestrično in kaj kmalu sva se sporazumela. Rad pa zaidem tudi v cerkev Sv. Nikolaja v Žalcu, kjer je bil nekoč ministrant moj oče in se tega še vedno rad spominja. Kaj pa vas v Žalcu navdušuje in kaj vas recimo moti? Na to pa bi zelo težko odgovoril. Navdušuje me, kot sem že povedal, zato ker je to rojstni kraj mojega očeta. Vidim pa, da se tudi razvija. Veseli me, da je tudi tukaj kulturna dejavnost velika. Rad pa priznam, da ga ne poznam toliko dobro, da bi mu kar koli lahko oporekal. Tudi Žalec in Savinjska dolina premoreta nekaj vrhunskih glasbenikov. Ali koga od njih poznate in ali bi bili z njimi tudi pripravljeni nastopiti? Žal nikogar osebno ne poznam. Nikoli pa se ne branim nastopa z drugimi pevci in umetniki. Nastopal in snemal sem že na Polzeli in ob Braslovškem jezeru, ko sem snemal slovenske narodne pesmi za oddajo Po domače. To vodi g. Galič, ki je doma iz Šempetra. Njega sem sicer spoznal že v Argentini, ko je tam nastopal z ansamblom Slovenija. Kljub temu, da delate v Ljubljani, ste pa še vedno v stikih s svojo domovino Argentino. Ali vam je kdaj Žal, da ste prišli sem v Slovenijo? Ali se vam je recimo zgodilo, da ste rekli “dosti imam” in bi najraje pospravili kovčke in šli nazaj? Res je, da imam dve domovini in sem vedno nekako razdvojen. Bilo je hudo v začetku, ko smo imeli stanovanjske probleme. Selili smo se kar devetkrat. V našem poklicu pa je tako: nikoli ne moreš reči “tu bom ostal za vedno”. Zaenkrat pa tudi ne morem reči, da bi odšel, saj se ničesar ne ve vnaprej. Včasih bi rad bil tudi v Argentini, toda ne smem reči, da mi je žal, da sem tu. Tukaj smo se lepo ustalili in si uredili prijetno stanovanje, ki je naš dom. Vračal pa se bom tudi rad v Argentino na počitnice, saj so tam moji starši, sorodniki ter mladostni prijatelji. Vsak dan se tudi spomnim na Buenos Aieres, tako kot moj oče na Žalec. Kot vemo, ste tudi novinar. Kako je s tem? Res je, da sem tudi novinar, saj sem študiral novinarstvo. Ampak tega sem danes le 10 odstotkov. Ostalih 90 odstotkov sem pevec. Za potešitev se oglašam vsako soboto v oddajo Okence v svet, ki jo uresničuje slovenska ekipa v Buenos Airesu. To je izredno lep občutek, ko veš, da te poslušajo, in da so s teboj tvoji domači, prijatelji in znanci, ki so željni vesti iz nekdanje domovine. Takrat nekako čutim, da smo si blizu, čeprav nas deli 13 tisoč kilometrov. Oddajo posluša tudi mnogo Argentincev in drugih narodov in tako spoznavajo Slovenijo. To pa je za nas lepo plačilo. Bi na koncu kaj sporočili našim bralcem v Savinjski dolini? Pravzaprav prav vse prisrčno pozdravljam. Povem lahko, da bom vedno rad prišel mednje, saj so tam moje korenine. Ce me bodo pa povabili, bom še toliko bolj vesel, saj me na to zavezuje tudi ljubezen do očeta. Kar ima rad on, imam rad tudi jaz. Hvala lepa, gospod Juan, za pogovor in že sedaj velja povabilo: oglasite se kmalu v srcu naše prelepe doline! -nko URANSKO 19% Kljub rahli zamudi, pa vendar, je ob 130 - letnici rojstva založnika in knjigotržca Lavoslava Schwentnerja izšla knjiga Lavoslav Schwentner - Založnik slovenske moderne IZ POLICIJSKE BELEŽKE NEPREVIDNA VOŽNJA. 28. marca ob 13.07 uri je 21-letni Martin Š. iz Žalca vozil osebni avtomobil po lokalni cesti v Šempetru iz smeri Aera proti magistralni cesti. Ko se je vključeval na magistralno cesto in zavijal levo proti Laikovi vasi, je zaprl pot vozniku vlečnega vozila s polpriklopnikom 43-letnemu Antonu Š. iz Češke, ki je vozil po magistralni cesti iz smeri Laikove vasi proti Celju. Kljub zaviranju in izogibanju v levo na nasprotni vozni pas voznika Antona Š. je ta s prednjim delom vozila trčil v prednji levi bok osebnega vozila Martina Š. Pri trčenju se je hudo 'telesno poškodoval voznik Martin Š. in sopotnik v njegovem vozilu, 49-letni Janez A. iz Žalca. Oba sta bila z reševalnim avtomobilom odpeljana v celjsko bolnišnico. ZADEL PEŠKO. Ob 14.55 uri je 48-letni Marko-Srečko G. iz Gotovelj vozil avtobus po ulici Heroja Staneta iz smeri avtobusne postaje proti Savinjski cesti. V semaforiziranem križišču navedenih cest je pri zeleni luči z avtobusom zavil v desno. Med zavijanjem je s prednjim desnim delom avtobusa zadel v pešakinjo 55-letno Nevenko K. iz Žalca, ki je pri zeleni luči z njegove desne strani, prečkala vozišče na zaznamovanem prehodu za pešce. V trčenju je Nevenka dobila hude telesne poškodbe, in se zdravi v Celjski bolnišnici. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL. 29. marca v času 22.00 in 24.00 uro je neznani storilec na parkirnem prostoru gostišča Zeleni gaj v Podvinu pri Žalcu vlomil v osebni avtomobil, last Mateja P. iz Ljubečne. Iz notranjosti vozila je odtujil avtoradio Panasonic in dva zvočnika znamke Pioneer, moči 150 W. Z vlomom je lastnik oškodovan za približno 90.000,00 SIT. ODVZEM MOTORNEGA VOZILA. 30. marca med 20.30 in 20.40 uro je osumljeni 28,-letni Mirko S. iz Žalca zaradi neporavnanih dolgov z dvorišča stanovanjske hiše ukradel avtomobil WOLKS-WAGEN PASSAT in z dejanjem Daniela N. oškodoval za okoli 350.000,00 SIT. Policisti so vozilo in voznika kmalu izsledili. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL. Preko noči na 31. marec je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Vugo, ki je bil parkiran za stanovanjskim blokom v Polzeli št. 205. Iz vozila je demontiral avtoradio znamke Blaupunkt in sončna očala ter lastnico Cvetko J. oškodoval za okoli 40.000,00 SIT. PRIJET TAT GOLFOV. V začetku marca smo poročali, da je s parkirnih prostorov v Celju v dveh nočeh izginilo več osebnih avtomobilov znamke Golf. Danes lahko povemo, da so to serijo tatvin avtomobilov celjski policisti uspešno raziskali in da so bili vsi ukradeni golfi kmalu po tatvini najdeni in vrnjeni lastnikom. Tatvin je osumljen 20-letni celjan D. S. Policisti so tudi ugotovili, da je avtomobil kradel po naročilu. Ime naročnika tatvin teh osebnih avtomobilov je policistom znano. Zaradi interesov preiskave, ki še teče, več o njem, in kot kaže organizirani trgovini z ukradenimi vozili, še ne moremo povedati. SAM SE JE JAVIL. Anton Medved iz Radeč, ki je bil zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene prooizvodnje in prometa z orožjem prijet v soboto, 23. marca, in je v nedeljo, 24. marca, dopoldne pobegnil iz prostorov UNZ, se je 3. aprila popoldne v spremstvu zagovornika sam javil na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Preiskovalni sodnik je Medveda zaslišal in ga po zaslišanju, ker ni bilo podanih pripornih razlogov, izpustil. SUM STORITVE KAZNIVEGA DEJANJA DAVČNE ZATAJITVE (PIVO) Konec meseca marca 1996 so delavci Urada kriminalistične službe UNZ Celje obravnavali skupino občanov, za katere obstajajo razlogi za sum, da so se združili z namenom storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve. V skupini osumljenih, ki naj bi po ugotovitvah kriminalistov s svojimi dejanji utajila za 31,513.650,00 SMRTI Rozalija LEBENIČNIK iz Ločice pri Vranskem, 88 let Rajmund ZMRZLAK iz Marije Reke, 72 let Karl CIZEJ iz Letuša, 53 let Janez VODEB iz Dobriše vasi, 48 let Magdalena Olga RAK iz Gotovelj, 82 let Emil HIRSCHBERGER iz Kasaz, 74 let Marija POTEKO iz Polzele, 87 let Stjepan KANJ IR iz Prebolda, 49 let Frančiška MAK iz Gotovelj, 78 let SIT prometnih davščin, so 32-letni K. N. iz Žalca, 30-letni P. R. iz Vojnika in 21-letni O. A. iz Celja. Med preiskavo so kriminalisti ugotovili, da je P. R., kot pooblaščenec svojega mladoletnega sina, ta je lastnik zasebnega podjetja Maksi d.o.o. iz Šmartnega pri Jelšah, v Pivovarni Laško naročal in kupoval pivo, katerega je kasneje prodajal raznim kupcem. Kriminalisti so skrito pivo našli pri pregledu gospodarskega objekta v Podlogu, kjer je imel K. N. urejeno skladišče. V omenjenem skladišču so našli in zasegli veliko količino piva ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Kriminalisti so ugotovili, da je K. N. zgoraj omenjeno pijačo skril pred popisom zalog na podlagi katerega bi bil dolžan dne 23. mareca 1996 plačati prometni davek, ki za naštete alkoholne in brezalkoholne pijače, razen piva, znaša okoli 6,000.000,00 SIT. Helena ROBAN iz Nazarij - deklico Martina KALIN iz Šmartnega ob Dreti - fantka Alenka PODBEVŠEK iz Žalca - deklico Jožica STRADOVNIK iz Šmartnega ob Dreti - deklico Gerlinde TAVČER iz Prebolda - deklico Mihaela STROPNIK iz Polzele - deklico Agata PAHOVNIK iz Rečice ob Savinji - fantka Metka FUNKL iz Griž - deklico Ljudmila BRVAR iz Vranskega - fantka Alojzija DROLC iz Gomil-skega - deklico Mojca URANJEK iz Petrovč - fantka, dvojčka Štefka KRIŽNIK iz Vranskega - fantka Damjana ŠLANDER iz Gomil-skega - fantka Jerica BREZOVNIK iz Vranskega - deklico Magda CENCEN iz Prebolda - deklico Alenka GORŠEK iz Petrovč - fantka Veronika LIKEB iz Polzele deklico Ruia BABIČ iz Polzele - fantka Karmen MIKLAVC iz Šmartnega ob Dreti - deklico Poročil se je en par. ROMIH FRANC s.p. Breg 79c, Polzela Tel. fax: 0631720-200 Slikopleskarstvo, pleskarstvo, fasaderstvo, specialna višinska vzdrževalna in obnovitvena dela ■MORANA d.o.o. POGREBNA SLUŽBA Parižije lic, Braslovče CVETLIČARNA teL: 063 720 003, 720 660 SI * < < N cn < >SJ > UJ oc D < [0 I 3 O) o CM CO O N- co' CD O ID CD CO f". O h- LD~ CD CO o h- co~ CD o CD 1 is CD 0_ O CO CO CD CC CD ■M" CD 5 < “3 Z >co LU cn Q Zgodovinska publikacija AVSTRIJSKA LEGIJA II AVSTRIJSKA LEGIJA II. DUlAN NEČAK Pred dnevi je bila v Levstikovi sobi osrednje knjižnice v Celju predstvljena knjiga z naslovom Avstrijska legija II. Gre za znanstveno študijo, ki je plod večletnih arhivskih raziskovanj dr. Dušana Nečaka, sicer rednega profesorja obče sodobne zgodovine na Zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani in Pedagoške akademije v Mariboru. Delo zajema tematiko avstrijskih nacionalističnih beguncev leta 1934 v Jugoslaviji, ki so bili zaradi organiziranosti po zgledu SA poimenovani z izrazom Avstrijska legija II. Fenomen teh beguncev je neločljivo zvezan s poskusom nacističnega puča 25. julija 1934 v Avstriji, ki je po tem, ko ni uspel, sprožil pobeg dva do tri tisočih avstrijskih nacistov čez avstrijsko-jugoslovansko mejo. Zaradi protiavstrijske usmerjenosti so jih jugoslovanske oblasti sprejele z odprtimi rokami. Sprva so jih nastanile v zbirnih centrih v Mariboru in Ljubljani, nato pa so jih porazporedile v begunska taborišča, od katerih so bila največja v Bjelovarju, Slavonski Požegi in Varaždinu. Zgodba avstrijskih nacionalističnih beguncev v Jugoslaviji se nato delno izteče 28. novembra 1934, ko je glavnina (nekaj manj kot 2000) evakuirana na parnika Der Deutsche in Sierra Cordoba ter prepeljana v Rajh oziroma v Nemčijo, dokončno pa sredi leta 1935, ko oddidejo še zadnji avstrijski nacisti. Nečak v prvi polovici knjige razdela najprej načrt in izvedbo julijskega puča ter njegova notranja ter zunanjepolitična ozadja, zatem pa še prihod beguncev čez mejo in njihovo porazdelitev v zbirnih cen trih. V drugi polovici se posveti taboriščem in njihovi organiziranosti, kjer opozori tudi na vedno večja ideološka razhajanja med nacisti ter na zelo toleranten odnos jugoslovanskih oblasti do njih. Zaključi pa jo z nemško pomočjo ter pomočjo jugoslovanskih Nemcev. Knjigo je predstavil avtor sam, ki je ob tej priložnosti spregovoril o njenem nastajanju, opozoril pa je tudi na dileme in vprašanja, ki so se mu kot raziskovalcu javljala med poglobljenim znanstvenim delom. V predstavitvi je Nečak opozoril tudi na nezanimanje takratnega jugoslovanskega in avstrijskega tiska za sam prebeg, njihovo bivanje v Jugoslaviji ter evakuacijo v Nemčijo. Avstrijska legija II je dolgo časa ostajala tudi v senci zgodovinopisja, tako jugoslovanskega oziroma slovenskega kot nemškega in avstrijskega. In ravno zato razlaga Nečak povod za pisanje knjige kot neke vrste anekdote, saj se mu je kot pravi, ideja porodila zgolj slučajno: brskal je po arhivih in iskal gradivo za neko drugo študijo ter ob tem popolnoma nepričakovano naletel na te dokumente. Delo Avstrijska legija II je tako le še ena od publikacij, ki prihaja izpod peresa tega avtorja, in ki na podlagi zgodovinsko kritiških raziskovanj analitično-sintetično načenjajo celo paleto problemov sodobne zgodovine (tako obče kot ožje) in nenazadnje samega zgodovinopisja. Maja Jerič JOŽEFOV SEJEM Če več ne, vsaj vrečko moraš na sejmu napolniti. Tudi za pogovore si je treba vzeti čas. Suhe robe na sejmu ne sme manjkati. Foto in tekst S KOLI NAD VASE MNENJE O “PIRNATOVE” STAVKI ZDRAVNIKOV AVTOBUSE IN ZOBOZDRAVNIKOV Kole naj bi zapičil mrtvec, do konca pa jih bo zabil Ivan Pirnat Kar navadili smo se že, da v pomladanskih dneh v ogromni Pirnatovi gostilni ni bilo dovolj prostora. Izletniki, takšni in drugačni, ki so se vozili v Logarsko in nazaj, so namreč ugotovili kvaliteto Vidine kuhinje in se, seveda, z avtobusi pri Pirnatu v Letušu tudi ustavljali? To je bilo mogoče le do 2. aprila. Zakaj? Foto: F. F. “V noči iz srede na četrtek so ob odcepu občinske ceste, ki vodi mimo naše gostilne, nenadoma pognali železni koli. Po tistem, ko je Ruža Ramšak, ki stanuje ravno ob glavni cesti, že lani poskušala preprečiti dostop avtobusov do nas. Ne vem, ali je kriva zgolj zavist ali sorodnico generala Konrada Kolška motijo le avtobusi, ki ob zavijanju z “nosom” ali “zadkom” mešajo zrak nad njeno travo. Sicer pa je gospa Ramšak v telefonskem pogovoru zagotovila, da ona ni postavljala teh preklicanih kolov, ampak jih je zabil Drago Cizej, ki smo ga pokopali štiri dni pred nenavadno jutranjo najdbo,” smo izvedeli od Vide Pirnat. Naključno izbrane sogovornike smo vprašali, kakšno je njihovo mnenje o stavki zdravnikov in zobozdravnikov. Irena Tomas, ekonomski tehnik, Prebold: “Glede na plače delavcev imajo zdravniki dosti veliko plačo, glede na poslance pa ne. Moje mnenje je, da je treba dobrega zdravnika nagraditi, slabega pa kaznovati. Sicer pa se že stavka dolgo vleče in samo upam, da bodo mojega moža, ki si je zvil nogo, pregledali. ” Irena Solar, Žalec: “Stavko kar odobravam. Če imajo politiki večje plače, naj jih imajo tudi zdravniki, ki rešujejo človeška življenja. Kljub temu, da stavka traja že toliko časa, nisem imela nobenih problemov." Ljubo Dobriha, Prebold: “Mi, ki delamo v tovarnah, ne moremo kar tako reči, da imajo zdravniki prav. Oni se pač borijo na svojem področju, mi pa se borimo na svojem. Nisem pa imel z njimi nobenih problemov in kakor sem slišal, tudi v Preboldu redno delajo.” Ljubo Beškovnik, Žalec: “Moje mnenje o stavki zdravnikov in zobozdravnikov je negativno, ker to ni v skladu z njihovo Hipokratovo prisego. S stavko delajo veliko škodo, povzročajo veliko težav pacientom in takšna stavka ni v skladu z njihovimi načeli.” Gregor Čulk, Žalec: “Zdravnike deloma podpiram, delno pa jih ne podpiram. Pred kratkim sem si zvil nogo in sem imel srečo, da so me v Celju sploh pregledali in mi dali bolniško. Dam jim pa črno piko, ker mi niso dali mavca in me zdaj noga zelo boli. Je pa res, da imajo zelo odgovorno delo, ampak ne vsi enako, pa bi se na podlagi tega lahko rangirali.” Nekateri naši sogovorniki, ki pa se niso želeli predstaviti, so izrazili bolj negativno mnenje o tako imenovani beli stavki. Dejali so, da stavka že predolgo traja in da bi morali zdravniki vsaj izdajati potrdila za bolniške in za izostanke učencev od pouka. TALIJA M. F.F. 1E tehnična trgovina Z eleklro materialom SERVIS ELEKTRIČNEGA ©MOBJIA; BLAGE & B11GIS13E, TECH .. Ljubljanska 68, 3000 Celje - tel./fax: 063/472-421 Odpiralni čas: delavnik od 8.00 - 16.00 ure sobota od 8.00 - 12.00 ure Stran 18 SEJEM AVTO IN VZDRŽEVANJE Od 2. do 7. aprila je v Celju že sedmič potekal sejem Avto in vzdrževanje. Sejem stroke za stroko, kot je slogan te specializirane sejemske prireditve, je namenjen vzdrževanju vozil ter dodatni opremi. Hkrati so predstavili tudi program tovornih in dostavnih vozil ter motociklov. Celovitost sejemske ponudbe so organizatorji sejma poudarili tako, da so razstavljalcem dali možnost prikazati svoje izdelke v funkciji delovanja, s čimer so tudi popestrili dogajanje na razstavnih prostorih. Otvoritve sejma so se med drugim udeležili minister za promet in zveze Igor Umek, župan Mestne občine Celje Jože Zimšek, predstavniki Obrtne zbornice Slovenije in predstavniki pokroviteljev sejma. Mag. Franc Pangerl, direktor Celjskega sejma, je v uvodnem govoru povedal, da je letošnji sejem za 30 odstotkov večji od lanskoletnega, vsebinska zasnova pa je bila dobro zastavljena. Celjski župan Jože Zimšek je izrazil željo, da bi ta sejem v bodoče še nadgradili, da bi bil z leti vse bolj uspešen. “Takšni strokovni sejmi pri- UMIVERZUM ^ IfJJglgJI Šaleška 18, Velenje 063/ 853 267 Prodaja vozil HVUNDAI Možnost staro za novo! Kredit od 2. - S. let! R+ 8.5% obresti Accent že od 16.500,00 DEM Lantra že od 24.700,00 DEM lig vmrra - razni deli za osebne avtomobile, mopede in kolesa - akcijska prodaja koles ROG Del. čas: 8.-19. ali m sobota sr-lS.00 HVUnDHI VEDNO NA DOBRI POTI! spevajo k tehnološki obnovi obratovalnic, ’’ je dejal Stanislav Kramberger, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. “Vlado ponovno pozivam, naj to obnovo olajša.” Sejem je otvoril Igor Umek, minister za promet in zveze Republike Slovenije. “Na pomenu pridobivata osveščenost kupcev in varnost pri prometu, zato je tudi ta sejem letos že sedmi po vrsti,” je dejal. “Dogovarjamo se o obnovitvi v zimi poškodovanih cest, ki naj bi skupaj z igrad-njo avtocest pomenile večjo varnost v prometu in manjše stroške pri obnavljanju vozil. Obetajo se tudi spremembe v javnem potniškem prometu, saj bodo vozniki v prihodnje verjetno morali pridobiti licence za prevoz oseb. Pri tem predlogu so sodelovali sami prevozniki in Obrtna zbornica Slovenije. ” Sejem Avto in vzdrževanje je potekal na 9500 m2 notranjih in 3000 m2 zunanjih razstavnih površin. Razstavni program je obsegal opremo za servisno-re-montne delavnice in lakirnice, predstavitev srednjih šol, prikaz ekološko neoporečne mehanične delavnice, dodatno opremo, rezervne dele in opremo, mobilne telefone in betonske garaže. Poleg tega so bila razstavljena tudi osebna vozila znamk Mercedes, Citroen, Renault, Ford, Mitsubishi, Hyundai, Dacia, Aro, Suzuki, Seat, Fiat, Peugeot, Lada, Skoda, Chrysler, Mazda, Kia Motors, Opel, Maruti, Rover, Honda in drugih. Na ogled so bili tudi motocikli znamk Suzuki, Peugeot, Yamaha, Huscjuama in drugih. Tovorna vozila in prikolice so bile zastopane z vozili Iveco, Volvo, Renault, Fiat, Steyr, DAF, ERF, TATRA, TAZ in drugimi. Na sejmu se je predstavilo 238 razstavljalcev in zastopanih podjetij. Direktni razstavljalci so bili iz Avstrije, Belgije, Nizozemske, Italije in Slovenije. Preko zastopanih podjetij so bila predstavljena tudi podjetja iz Nemčije, Italije, Avstrije, Francije, Belgije, Japonske, ZDA, Koreje, Nizozemske, Finske, Švedske, Velike Britanije, Češke Republike, Slovaške in Švice. Organizatorji so skupaj z razstavljalci prikazali najnovejše dosežke avtomobilske industrije. Hkrati so v želji, da bi sejem čim bolj približali zahtevam stroke, pripravili bogat program spremljajočih strokovnih posvetovanj, ki so bila predstavljena v okviru tematike posameznih sejemskih dni. Tako so pripravili predavanja na temo ekologija v avtomobilski industriji, pogovore o servisno-remontnih dejavnostih in varnosti v prometu ter tudi dan strokovnih šol in dan avtoprevoznikov. Generalni pokrovitelj sejma Avto in vzdrževanje je bil proizvajalec težkih gospodarskih vozil ERF iz Velike Britanije, ki ga zastopa COMMERCE, p.o., Ljubljana. NATAŠA VERK BMW-jeva SKRB ZA MOTORISTIČNI PODMLADEK Svojim pooblaščenim trgovcem je matična tovarna izročila v prodajo še en zanimiv izdelek za najmlajše. Ta tricikel s prednjim pogonom (seveda le na pedala) je namenjen otrokom od treh do petih let. Meri 70 cm v dolžino in 38 cm v širino. Tehnični podatki so dokaj presenetljivi, rezultati pa tudi okolju prijazni. Junior Bike tako odvisno od moči voznika lahko doseže kar 8,3 km/h in to skoraj neslišno. Cena v Nemčiji je že znana. Za 169 DEM tako lahko otroku ponudite zanimivo vozilo in veliko svobode, saj za vsak BMW velja - uživajte v vožnji. Compact ali v največjo serijo 7. Vsem je skupni imenovalec odlična prodaja, priljubljenost pri kupcih in nenazadnje množica priznanj in nagrad. V vseh medijih, pa naj gre za televizijo, radio ali avtomobilistične revije v Evropi ali Ameriki, so BMW-jeva vozila v različnih izborih zasedala pomembno mesto. Pa začnimo z najmanjšim. Compact je v preteklem letu našel kar 90.000 kupcev, tako da mnenje švicarske avto revije AVTO llustrierte, kjer so 316i Compacta izbrali za njihov avto leta ni privlečeno za lase. To potrjuje tudi ameriški Consumers Digest z laskavo nagrado za 318ti - best buy, kar pomeni najboljši nakup, temu pa se pridružuje tudi BMW Junior bike NAGRADE, I PRIZNANJA, ODLIKOVANJA... BMW-jevo leto 1995 in modelsko leto 1996 je bilo res izjemno uspešno. Popolnoma vseeno je, ali se zazremo v najmanjši model serije 3 nemški Auto, Motor und Šport, ki je serijo 3 Compact izbral za najboljše vozilo spodnjega srednjega razreda. Pri isti reviji, je dobila nagrado tudi serija 7, saj so jo proglasili za najrazkošnejšo limuzino visokega razreda, enako nagrado pa si je priborila tudi pri ameriški reviji Nova serija BMW 5 Povver/Appeal Tudi znani Playboy je posegel na področje avtomobilizma in prisodil sedmici laskavi naziv “najboljša športna limuzina”. V nam zelo oddaljeni Južni Afriki so pri Readers Digest podelili sedmici kar najvišje ocene, še posebej pa so bili navdušeni nad aktivno in pasivno varnostjo. Komaj se je pojavila nova serija 5, je že postala zmagovalec. Nemški dnevnik Bild am Sonntag mu je namenil “zlati volan”, Auto Bild ga je izbral za “avto št. 1”, Auto, Motor und Šport pa meni, da je to “najboljši avto” v zgornjem srednjem razredu. Žirija Ženevskega avtomobilističnega salona je takoj po predstavitvi novega Z 3 ovenčala z “kabriolet leta 1996”, pri čemer je upoštevala obliko, varnost in ceno, ki v Švici ne presega 50.000 SFR. Volk v ovčji koži - M3 - tudi ni uspel skriti svojih kvalitet. Ameriški Car and Driver meni, da je to eden izmed desetih najboljših avtomobilov na svetu, Motor Week pravi, da je to “avto z najboljšimi lastnostmi”, Automobile ga je proglasil za “avto leta”, USA Today pa je use to povedal dokaj preprosto: “M3 je najboljši. ” Kaj bi torej dodali še mi? Nič. Podatki govorijo sami zase. Kasaze 71 a 3301 Petrovče tel./fax: 063 707 208 mobitel: 0609 618 232 PRRK6TRRSTVO POTOČNIK Polaganje ter izdelava talnih in stropnih oblog. No zalogi VS€ VRST€ PRRH6TR in T6KSTILN6 TRLN klasični in lamelni parket IZJEMNI USPEHI KK ŽALEC Karate klub Žalec je eden najstarejših in najuspešnejših klubov v Sloveniji. Leta 1975 ga je ustanovil njegov sedanji predsednik Silvester Marič, ie po dveh letih pa so se pokazali prvi uspehi njegovega delovanja. Eden izmed njegovih članov, Jože Hudovernik-Gali, je bil namreč eden prvih Slovencev, ki je osvojil medaljo na prvenstvu tedanje Jugoslavije. Njegove izkušnje so pomagale, da je dobil Žalec svojo prvo uspešno karate ekipo. V obdobju od leta 1980 do 1990 so bili še posebej uspešni naslednji žalski karateisti brata Hudovernik, Ferdinant Šarli, Boris Golič in Anton Škorjanc. Brane Cimperman je edini Slovenec, ki je na jugoslovanskem prvenstvu osvojil dve medalji posamezno, in sicer leta 1986 kot mladinski prvak in leta 1990 kot članski viceprvak. V tem obdobju je po uspehih izstopal še Nedeljko Bikič. Leta 1995 je ekipa, v kateri so^ bili Jože Hudovernik, Matjaž Šuster, Damir Vrbanič in Peter Miklavc, kronala uspehe s prvim mestom na državnem prvenstvu. Karate klub Žalec je dosegel zavidljiv uspeh, saj kadeti in mladinci branijo naslov državnega prvaka tako v ekipnem kot v posameznem tekmovanju. Prav zato je skupščina Karate zveze Slovenije zaupala delo sekretarja ravno glavnemu trenerju KK Žalec Silvestru Mariču, nosilcu črnega pasu 4. dan. Klub ima 100 aktivnih članov, ki trenirajo v treh skupinah (sekcija na Polzeli, začetna in tekmovalna skupina). Tekmovalci trenirajo štirikrat na teden, da dosežejo črni pas, je potrebnih vsaj sedem let vadbe, vztrajnosti in potrpežljivosti. Začetniki se morajo najprej naučiti discipline, hoje v karate pozah in udarce v prazno, nato pričnejo vaditi s partnerjem, šele po daljšem času pa pričnejo s športno borbo. Poleg fizične pripravljenosti tekmovalca so zelo pomembne tudi njegove moralno-etične kvalitete. V karate klubu Žalec se ukvarjajo tudi z demonstracijskimi tehnikami, kot so orožje, lomljenje opeke in samoobramba, vendar dajejo poudarek na tekmovalni del športnih borb. Zdaj so v klubu trije reprezentanti: Damir Urbančič, Matjaž Šuster in Matjaž Končina. Med dobitniki medalj državnega formata pa so že prekaljeni borci Janez Godler, Rok Gajšek, Gregor Jančič, brata Skok, Beno Lazar, Saši Djordjevič, Iztok Carič in še mnogi drugi. V klubu se že leto dni aktivno pripravljajo na osvojitev e-vropske medalje, za tem načrtom pa stoji cela ekipa treneijev in strokovnjakov. Prvo medaljo z evropskega študentskega prvenstva v ekipi za Slovenijo je dosegel karateist Matjaž Šuster. Na državnem prvenstvu pred nekaj dnevi sta dva tekmovalca žalskega Karate kluba dosegla spet odlične rezultate. Med moškimi je namišljene boje najbolje izvedel Mitja Stišovič, Vrbovič pa je med moškimi osvojil prvo mesto v superlahki kategoriji (do 60 kg). TALIJA M. Foto: Rizmal SKUPŠČINA AEROKLUBA CELJE Člani Aerokluba Celje so se 29. marca zbrali na letni skupščini. Ocenili so delo v preteklem obdobju, uskladili statut z novim zakonom o društvih in izvolili nove organe. Lanskoletna letalska sezona je bila ena najuspešnejših v zgodovini kluba. 91 pilotov jadralnih letal je bilo s 14 letali v zraku 3275 ur in preletelo 39528 kilometrov. Na mladinskem državnem prvenstvu so osvojili prvo, drugo in četrto mesto, na članskem pa drugo in dve tretji mesti. Uspešni so bili tudi piloti motornih letal. Na štirih letalih so naleteli 689 ur. Leon Bauer je že tretjič zapored osvojil naslov državnega prvaka v natančnem letenju. Poleg tega je postal še prvak v aeroreliju. V klubu so se odločili, da bodo v prihodnje dali še večji poudarek izobraževanju, saj imajo v 26 učiteljih jadralnega in 9 učiteljih motornega letenja dobro osnovo za to. Novo usmeritev so potrdili s spremembo imena v Aeroklub -letalska šola in s spremembo znaka. Na skupščini so tudi podelili priznanja najbolj uspešnim in prizadevnim članom ter dolgoletnim pokroviteljem in poslovnim partnerjem. Med prvimi velja posebej omeniti Maksa Muleja, ki je že 50 let aktiven član, pri drugih pa Jožeta Zimška, župana Mestne občine Celje. TALIJA M. KK KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA POKALNI PRVAK SLOVENIJE Polzelski košarkarji so na finalnem pokalnem turnirju v Mariboru premagali svoje tekmece in prvič v zgodovini kluba postali pokalni zmagovalci Slovenije. S tem so postali druga ekipa v zgodovini, ki je ob Smeltu Olimpiji osvojila naslov pokalnega prvaka Slovenije. Na finalnem turnirju četverice so najprej v polfinalu premagali Mariborski Satex, v finalu pa še Bavario Wolltex. Za omenjeni uspeh so zaslužni prav vsi igralci KK Kovinotehne Savinjske Polzele. Izpostaviti pa velja seveda najboljšega igralca turnirja četverice, Klemena Zaletela. Hmelj boysi so tudi na Taboru pripravili peklensko vzdušje in s tem pripomogli svojim ljubljencem do željenega uspeha. Po povratku na Polzelo se je slavje zavleklo v pozne nočne (jutranje) ure. LOKOSTRELSTVO JE LEP ŠPORT Lokostrelski klub Polzela je bil ustanovljen aprila 1993 in takoj naletel na velik odziv. Ustanovitvenih članov je bilo 10, zdaj pa ima klub že 54 članov, od tega 27 registriranih tekmovalcev z licenco. Imajo dva kategorizirana športnika mednarodnega razreda, enega perspektivnega in enega državnega razreda. Član kluba, Mladen Melanšek, je leta 1994 dosegel 7. mesto na svetovnem prvenstvu, kar je največji uspeh slovenskega lokostrelstva. Za tak uspeh pa je potrebno veliko vztrajnega dela in vsaj 3 ure treninga na dan, pri čemer je najbolj pomembna tehnika streljanja. Starost tekmovalcev ni omejena. V klubu imajo tri svoje loke, ki jih posodijo začetnikom, kasneje pa si tekmovalci sami kupijo opremo, ki jim najbolj ustreza. Ta stane od 300 do 3000 DEM. V klubu imajo tudi tarče za vse discipline, zato lahko priredijo tekme na svetovnem nivoju. V lanskem letu so tako priredili tekmovanje za pokal Alpe-Adria. V lokostrelskem klubu Polzela poudarjajo enakovrednost vseh svojih članov, še posebej pa skrbijo za mlade lokostrelce. Njihova želja je, da se skupaj z otrokom v klub včlani vsaj eden °d njegovih staršev, da je z otrokom lažje doseči kontakt in da je zanj kar najbolje poskrbljeno. Lokostrelstvo je šport z dolgo in bogato zgodovino, na žalost pa je v Sloveniji še vedno deležen premalo pozornosti. Po mnenju članov lokostrelskega kluba Polzela se lovski stil in lov z lokom preveč ločujeta od tekmovalnega dela, kar je verjetno krivda Lokostrelske zveze Slovenije. Kljub temu pa zanimanje ljudi za ta lep šport narašča tudi pri nas. Lokostrelski klub Polzela tako letos prireja vrsto tekmovanj. 20. aprila bo v Žalcu regijsko šolsko prvenstvo za vzhodno regijo, na katerem bo tekmovalo okrog 100 otrok. To tekmovanje bo kvalifikacijsko za državno šolsko prvenstvo. 27. julija bo v Braslovčah tekmovanje za Kamo pokal in državno prvenstvo v disciplini 3D. 24. avgusta bodo skupaj s' Šolskim športnim društvom Matke organizirali tekmovanje 900 krogov za slovenski pokal. Junija bodo sodelovali na evropskem prvenstvu v disciplini FITA ter na svetovnem prvenstvu v aerovvheadu. Oboje se bo odvijalo v Kranjski gori, Mladen Melanšek pa bo skušal ponoviti svoj odličen rezultat. Na nedavnem dvodnevnem tekmovanju FITA v arrovvheadu, ki je eno izmed odločilnih za kvalifikacije na svetovno prvenstvo, je dosegel 6. mesto. Za svoje delo v lokostrelskem klubu sta predsednik kluba Bojan Vedenik in Franc Romih, nekdanji predsednik kluba, letos prejela srebrni občinski plaketi, Roman Zupanc pa kot najstarejši član bronasto občinsko plaketo. TALIJA M. Vodič za vaje, ki konrolirajo težo KARDIOFITNESS Redna vadba je druga polovica boja v procesu upravljanja teže. Toda kateri program je najboljši? Kardiofitness priporoča 1 - 2 aerobna treninga plus trening z utežmi. Aerobni trening prispeva k večji porabi kalorij med aktivnostjo medtem, ko trening z utežmi krepi vaše mišice, kar ima nato za posledico večjo nenehno porabo kalorij, posebno maščobnih kalorij. Poizkusite pristop, ki je tu opisan skupaj s posebnim treningaom z utežmi in sicer vzporedno enega z drugim. Koristi: seveda boljše zdravje in bolj čvrsto telo, ko boste izgubili odvečno težo zahvaljujoč treningu. Ko razvijate in oblikujete vadbeni program, imejte v mislih, da je potrebno upoštevati naslednje: pogostost treninga oz. vadbe, dolžino treninga, intenzivnost treninga, ki je odraz stopnje srčnega utripa, in vrsto aktivnosti. Pogostost treninga. Trenirajte tri do pet dni v tednu. Raziskave so pokazale, da treningi manj kot dvakrat na teden ne prispevajo k spremembam telesne kondicije. Izboljšano raven kondicije dosežemo s treningom vsaj trikrat na teden. Da bi ohranili vadbeni učinek je potrebno trenirati kontinuirano, kajti pomembno zmanjšanje kardio respiratornih sposobnosti se lahko pokaže že po dveh tednih odsotnosti treninga. Intenzivnost in dolžina treninga. Dosezite 60 - 90 % maksimalne stopnje srčnega utripa. Dolžina in intenzivnost sta vedno medsebojno povezana. Nizka intenzivnost vadbe pri daljšem treningu daje enake učinke kot visoka intenzivnost treninga v krajšem časovnem obdobju. Vrsta aktivnosti. Najbolj učinkovite aktivnosti za krepitev kondicije so aerobna telovadba, hitra hoja, tek na smučeh, pešačenje v hribe, jogging, preskakovanje vrvi, veslanje in plavanje. SPOMINSKI KONCERT PLANINCEV V tiedeljo, 14. aprila, ob 10-ih bo pri planinski postojanki Hom koncert godbe na pihala Zabukovica in Savinjskega hmeljarskega okteta Žalec. Koncert bo posvečen umrlim planincem. Posvečen bo Boštjanu Kekcu, ki ga je vzela Himalaja in njegovemu bratu Matjažu, ki ga je vzel plaz pod Zelenico. Posvečen bo Hedviki, Andreju, Romanu, ki so jih vzele gore. Spomnili se bodo Edija, ki se je ponesrečil pod Homom, pa še Stefana, Anice, Slavka, ki jih že 25 let ni več. Spomnili se bodo tudi vseh ljubiteljev Homa, funkcionarjev, neumornih delavcev pri postojanki, med njimi Milana in Francija, pa umrlih nosilcev častnih znakov Planinske zveze Slovenije, najvišjega je imel Drago... Koncert bo pred planinskim domom, pozidanim z njihovimi rokami. Kot vsako leto je tudi letos potekalo tekmovanje v znanju iz slovenskega jezika. Najprej smo se pomerili med seboj osmošolci naše šole. Rešiti smo morali zelo težke tekste in najboljši trije smo se udeležili regijskega tekmovanja v Celju. Letošnja osrednja tema je bil Ivan Cankar in njegove črtice Moje življenje, zato smo se Maja, Tomi in jaz med počitnicami še posebej potili z branjem le-teh. Po počitnicah smo imeli kviz o Cankarjevem življenju. Mentorica, ga. Danica Sedeljšak, nas je zelo pohvalila, da smo se dobro pripravili. Končno je napočila sobota. Po zapletih s prevozom smo le prispeli v Celje, kjer je potekalo regijsko tekmovanje. Najprej smo pisali težak tekst, nato pa spis na temo OKO MOJEGA SPOMINA SEŽE DALEČ. Bilo mi je zelo všeč, kar pomeni, da je to tekmovanje nov list v moji KNJIGI DOŽIVETIJ. Roman Cafuta, 8. razred OŠ Vransko POMLADNA Pomlad se prebudila je, ježka in medvedka zbudila je. Zjutraj sončni žarki nas pozdravijo, ptički s cvetjem razveselijo. Travnik je postal zelen zabavnik, igrišče za dekliče in fantiče. Ce se nam izpolnijo igrive želje, je to za nas pravo veselje. Spomladi je tudi veliko praznikov, najlepši je materinski dan, ko našim mamicam podarimo mačice, vijolice, trobentice, povezane v pentljice. Spet k nam priletele so ptice lastovice, štorklje in kukavice. Čebele letajo 5 cveta na cvet in nabirajo sladki med. Spomladi res je lepo, to vsi učenci 2.b vemo. UČENCI 2.b RAZREDA OŠ VRANSKO Rožce nabiramo, A še rajši se igramo, Z nami veseli se Cela vas. V deželo je prišla pomlad. Eva skače po poljanah, Trga zvončke, rožice, Erik pa nagaja ji, Lepih rožic trgat ne pusti, Oh, ti fantič, ubogaj me. Da pomlad nas ne zapusti, Radi jo imamo, E/z, si mislijo starejši, Vz neugnani otročiči, Okoli radi skačete. Polonca Miklavc, 3.b OŠ Vransko Trava je ozelenela, Rože so se razcvetele, O, kakšna je ta pomlad! Borut leži v travi, Eno trobentico si v usta vtakne, Novo travo veter mu podtakne, Ta ga trava po nosu požgečka, hnenitna res pomlad je ta, Celo zimo je hrepenela, Aprila pa zacvetela. Klemen Četina, 3.b OŠ Vransko Tulipan je iz zemlje pokukal, Radostno sem ga gledala, Anja ga je utrgala, V vazo ga dala, A jaz sem bila žalostna. Katja Rotar, 3.b OŠ Vransko Zvončki vsako pomlad cveto, Vsako jutro se Odpro, Nihče ne trga jih, Čeprav jih pomlad ozeleni. Enkrat pa zacveto in Krave jih pojedo. Darja Sedeljšak, 3.a OŠ Vransko SONCE Sonce je lepo in rumeno, rado nas ogreje, da nam je topleje. Poleti sije skoraj vsak dan, pozimi pa vse manj. Pozimi sneg zapade in pobeli vse livade. Zunaj je mrzlo, doma v hiši pa toplo. Spomladi zvončki zazvonijo, žafrani, trobentice pa zadišijo. Ko pa veter zapiha, listje zamaje in prekrije vse livade. Rok Ribič, S.a OŠ Vransko POMLAD - KRALJICA CVETOČIH LIVAD Spomladi, ko rože cvetijo in travniki zelenijo, ko reka tiho teče, spomine nosi srečne. Ko ptički veselo pojo, pomlad pozdravljajo, takrat vrtnice cveto in venec svoj pleto. Zato najlepše je spomladi, ko se igramo na livadi. Mirjam Sedeljšak, 4.a OŠ Vransko CVETOČA JABLANA Pust pregnal je zimo, mi pomladi se veselimo. Jablana je zacvetela, se v cvetje je odela, takoj čebele so prišle, da bi meda se nasrkale. Iz toplih krajev ptice so priletele in v krošnji gnezdo naredile. Veter z juga je zapihal, cvetoče veje je zanihal. Cvetočo jablano smo občudovali vsi in želeli, da nam čim prej rodi. Matic Goropevšek, 4.b OŠ Vransko ZVONČEK V pomladanski se travi prebudil je cvetek, pokukal na plan v beli ta dan. Bela mu kronica steblo krasi, soseda pozdravlja, ki blizu stoji. Sosed žafranček se trudi močno, da zvončku prikupil se bo. Katja Završnik 4.b OŠ Vransko ROŽA Rožo povonjaj, poljubčka ji daj, da k nam bo prišel ta rožnati maj. Šopek naberi, ga v vazico daj, da soba bo takšna kot rožnati gaj. Janja Dolinšek, 4.b OŠ Vransko POMLADNI CVET Prvi pomladanski cvet je kakor sonce v očeh, vidiš ga, se veseliš, si ljubezni zaželiš. Ko pa cvet se razcveti, si žalosten, ker več ga ni. Anita Skok, 7.a OŠ Vransko DREVO Drevo debelo ob vasi je stalo, vas je objelo in z njo je zaspalo. Danijela Filipovski, 7.b OŠ Vransko SONCE Ko si posijalo, mene s toploto si obdalo. Pod soncem prva ljubezen se rodila, moje srce sreča je oblila. Sonce, ko sem se rodila, tebe sem zagledala, tudi ko bom umirala, tebe bodem gledala. Emilija Hrženjak, 7.a OŠ Vransko POMLAD Gozdič iz spanja prebujen iz dneva v dan je bolj zelen. Zima peša, sneg kopni, prvi zvonček pozvoni. Mateja Mošnik, 7.b OŠ Vransko SONCE Sonce prelepo se v oblake zavija, žarke zlate na trato pošilja. Oblake poljublja, se z njimi igra in jih podi prek neba. Bele oblake vzela je sapa, zdaj sonce prelepo se samo igra. žarke nam zlate zdaj, zdaj bo odvzelo, v sanje zazibalo celi bo svet. Karmen Semprimožnik, S.b OŠ Vransko NARAVA Svetla zarja barve lije prek polja, sred neba, nas pozdravi in odide v skrivnostni svet morja. Mimi potok tiho teče, tiho kakor srce sreče, tiho, da se komaj sliši pesem ptic v tišini. Maja Kamičnik, 6.a OŠ Vransko V sredo, 3. aprila, so otroci žalskega vrtca skupaj z vzgojiteljicami pripravili igro Trije Medvedi in Karaoke za svoje starše. Kajti, kot so zapisali v vabilu: OTROK BREZ STARŠEV JE KOT CVET BREZ STEBLA. OPORA JE TISTO, KAR OTROCI POTREBUJEJO IN V NJEJ JE SKRITA VSA HRANA ZA NAŠE DRAGOCENE CVETOVE. Naša novinarka Dominika Sambolič je na polletnem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji, odkoder se nam oglaša s svojimi pismi._______________________________________ HELLO IZ LONDONA! Končno sem ugotovila, po kakšnem sistemu deluje podzemna železnica, hkrati pa spoznala tudi neprijetno dejstvo, da avtomati za karte zelo radi zadržijo celodnevne vozovnice, in si potem ne moreš pomagati drugače, kot da si kupiš novo. Najprej me je privabil slavni Picadilly Square, kjer je ogromno ljudi, med njimi pa komaj kakšen Anglež. Večinoma so tu sami turisti: med njimi prevladujejo Američani, Skandinavci in Japonci. Slednje seveda spoznaš, če ne po drugem, po nenasitni fotografski oz. snemalni strasti. Ni jim odveč snemati se tudi takrat, ko se peljejo po tekočih stopnicah! No, na trgu Picadilly so povsod veliki napisi, tako da se je nemogoče izgubiti. Šla sem v Virgin Records, pa tam ugotovila, da kljub sicer veliki izbiri v trgovini ne najdeš nič zelo posebnega. Če bi iskala kakšen redkejši CD ali celo kaseto ali LP, tega verjetno ne bi našla. Cene so pa zelo visoke tudi v primerjavi z našimi. Je pa na Picadillyju manjši sejem, na katerem zelo poceni prodajajo najrazličnejše stvari. Meni je nekdo hotel celo prodati pergament iz Egipta, mi navdušeno začel razlagati o teh stvareh, in ko sem mu povedala, da mi niso popolnoma tuje, me je imel takoj za Egipčanko. Povedala sem mu, od kod sem, pa me je vzhičeno ogovoril: “Zdravo, živjo, kok si?’’ Seveda ni imel pojma, kaj govori. Ulica za najbogatejše je Regent Street, kjer so trgovine vseh največjih firm: Versaci, Dior, Nike... V njih največ kupujejo Japonci. O cenah seveda ni za razpravljat, ker lahko ravno tako lepe obleke, le da ne tako slavnih znamk, kupiš vsaj 10-krat ceneje v manjših trgovinah. Vsekakor pa je vreden ogleda Muzej človeštva, kjer je na ogled prekrasen nakit, glasbila, narodne noše, starinska orožja in totemi iz vseh kultur sveta. Trenutno pa Anglijo pretresata dve tragediji. Ena je bolezen norih krav, saj večina obrokov v šolah vsebuje goveje meso, zato so zdaj starši zelo zaskrbljeni. V nekaterih šolah zdaj, ko pišem, še strežejo s tem mesom, vendar pred krožnike napišejo, da obrok vsebuje goveje meso. Druga tragedija je poraz boksarja Franka Bruna, ki ga je premagal Američan Tyson. Ta poraz tu imenujejo “popolna sramota za britanski šport” in Brunu menda ne bodo nikdar odpustili. DOMINJQUE "Upam, da vas sprehod po našem gradu duhov ni tako prestrašil, da bi pozabili na mojo napitnino!" HLADNI MAREC, MUHASTI APRIL Spomladi ni vse v soncu in ni vse v mornarjih. Sonce se rado skrije za oblake, ki lahko natresejo tudi - v bistvu ne - zamudniško peščico snega. Pomladna moda je polna čudovitih zabrisano peščenih, zelenkasto, turkiznih, posebno na letošnji novi način rdečih barv, ki se začno pri fuksiji in končajo pri ciklami. V modi so velike tapetniške rože, v modi je pepita, v modi so črte, ozka kratka krila in hlače, ki jih oblečemo pod nekoliko podaljšan, elegantno, precej ob telesu urezan blazer. Dvovrstno zapenjanje, športni, široko urezani trapezasti plaščki, kapuce in parke, cigaretne ali klasične hlačnice pri hlačah, veliko dekorativnega nakita: to je nova moda za tiste, ki ljubijo modno žlahtnost in čisto estetiko. Njihova je ta nova moda, ki so jo to pot ukrojili in sešili v imenitni italijanski hiši 'Tl Marchese Čoccapani". M. Z. "Dragi, pozabil si hrano za kure!" Kultura mladih SEPULTURA NAS NI PUSTILA NA CEDILU V naše glasbene trgovine je pred kratkim priromal najnovejši Sepulturni album Roots, ki so ga vsi metalci že težko pričakovali. To je že sedmi album te brazilske težkometalne skupine, ki pa se nekoliko razlikuje od njihovih dosedanjih izdelkov. Tokrat se je skupina oddaljila od prejšnjih že prežvečenih tem (socialni problemi in kritiziranje politične scene), čeprav le-te niso popolnoma izginile. Kot pravi Max Cavalera (pevec in kitarist), so hoteli tokrat poudariti predvsem brazilsko tradicijo, njene korenine in utrip življenja njenih prvotnih prebivalcev. Da bi bila zadeva še bolj pristna, so člani Sepulture obiskali pleme Xavante in z njimi v treh dneh naredili vrsto glasbenih posnetkov, ki se prepletajo skozi cel album. Na Roots se je tokrat pojavilo tudi nekaj gostov in sicer brazilski bobnar Carlinhos Brown, Mike Patton (Faith no more), Jonathan Davis (Kom) in DJ Lc-thal (House of Pain). Gostje in njihova glasba se med seboj definitivno razlikujejo in prav to je bil tudi namen, saj “želimo ohraniti našo glasbo čim bolj vznemirljivo in zanimivo,” pravi Max. Eden najbolj udarnih komadov na novi plošči je zagotovo Am-bush, ki govori o ubitem južnoameriškem aktivistu Chicu Mendesu, omembe vredni pa so še Endengered Species, Ratama-hatta, Lookaway (pesem, ki glasno nasprotuje seksizmu in sovražtvu do žensk sploh) ter pa seveda naslovni komad Roots Bloody Roots. Sepultura nam torej sporoča, da naj nikoli ne pozabimo svojih korenin. Tudi sami jih niso. Njihova glasba je še vedno to kar je bila - metal, njihov album pa je tako kot prejšnjih šest vreden poslušanja. Naj omenim še to, da se je skupina pred približno mesecem dni mudila v Evropi, kjer je imela krajšo turnejo (od tam tudi fotografiji). Če pa nam bo sreča naklonjena jih bomo imeli priložnost avgusta ponovno videti tudi v Ljubljani . INES Na letošnjem izboru slovenske polke in valčka, ki ga je pripravil Razvedrilni program Televizije Slovenija, je skladba Čestitka naj odmeva (avtor glasbe in besedila Jože Galič, avtor priredbe Matej Kovačič) v izvedbi ansambla Slovenija med polkami dobila največ glasov žirij slovenskih radijskih postaj in bila proglašena za slovensko polko leta 1996. Ansambel Slovenija prihaja iz Savinjske doline, kmalu pa bo praznoval 20-letnico svojega delovanja. IN VENDAR SE DOGAJA... Vse kaže, da se na področju aktualne oz. rock kulture vendarle dogajajo stvari, ki zaslužijo vašo pozornost. 28. marca se je v celjskem rock klubu BARFLV zgodil dobrodelni koncert, katerega čisti izkupiček je ECCLESIA GNOSTICA UNIVERSALIS namenila podvigom breznogega športnika in alpinista MIRKA LEBARJA. Več kot uspešno in izvajalsko dorečeno je svoj čedalje kvalitetnejši program predstavila rock skupina ZEUS iz Petrovč, s čemer se je uvrstila med tiste bele vrane na slovenski rockovski sceni, ki so pripravljene svoj, sicer zelo skromen zaslužek, namenjati v humanitarne namene. Dan kasneje, torej 19. marca, je zaropotalo v neposredni bližini Pivovarne Laško, kjer je pred agresivno razpoloženim občinstvom žalsko-celjska skupina KLADIVO, KONJ IN VODA pokazala, da ni od muh. Imel je nastopiti tudi G. R. Matela, vendar je bil pod vplivom psihotrop- nih substanc in mu je vodja skupine nastop prepovedal. Ker je sobota židovski praznik, in ker so Židje v svetu znani kot skopuhi (spomnimo se Shakespearovega Beneškega trgovca...), se je v celjski dvoranici MACH-INEHOUSE celjsko-žalski skupini ROŽLETOVE SANJE zgodilo, da je njihovo sicer dorečeno in izvajalsko neoporečno glasbo poslušalo le kakšnih 10 do 15 ljudi. Velja omeniti, da sta bila med prisotnimi eminentni žalski pesnik, novinar in punker G. R. Matela, ki je za razliko od vse bolj uveljavljene slikarke Viviane Kolka pil mineralno vodo z olivami, kar sicer ni njegova navada... Dogaja se sicer še marsikaj, kar bi pa vendarle preseglo namen pričujoče rubrike, si boste pa lahko, drage bralke in spoštovani bralci, prebrali omenjeni “marsikaj” v naslednji številki Vašega časopisa v rubriki SKRIVNOST TI ZAUPAM V UHO. Obilo pomladnega sonca voščim. D.B. SEX PISTOLS so uradno spet skupaj. Maja bodo pričeli z vajami, junija pa s turnejo. “Ne briga nas, če vam bomo všeč. Samo sebi hočemo dokazati, da smo dobri,” je rekel Johnny Rotten. “Nikoli nismo prav končali z našim delom. Sovražimo glasbo, ampak smo najboljši v njej. Green Day ne pomenijo nič - so samo posnemovalci, ki nimajo pojma o pravih punk besedilih.” Legendama skupina RAMONES je na svoji zadnji svetovni turneji. V Argentini je zmanjkalo vstopnic za njihov poslovilni koncert, zaradi česar je prišlo do nemirov v bližini koncertne dvorane. RED HOT CHILLI PEPPERS po turneji v Evropi nadaljujejo s turnejo po ZDA. Ker se ne nameravajo izčrpati s koncerti, bodo dva tedna nastopali in dva tedna počivali. ACE OF BASE so se odločili, da ne bodo nikdar več nastopili na Švedskem, ker jih tam časopisi in javnost neusmiljeno kritizirata. BECK ob izidu svojega novega albuma pripravlja turnejo po Evropi. “Pisanje pesmi je moja stalna navada. To počnem ves čas, to je zame tako naravno, kot smrkanje. ” ZGODILO SE JE APRILA: 1963 - Bob Dylan nastopi v Town Hallu New York na svojem prvem samostojnem koncertu 1969 - Bill Wytnan (Rolling Stones) se ločuje od svoje žene 1970 - Paid McCartney izda svoj prvi solo album 1971 - Mamas and Papas so po štirih letih, odkar so razpadli, ponovno skupaj 1972 - Marc Bolan: “Napisal sem scenarij o mesiji, ki obišče zemljo. Pričakuje, da bo tu našel raso bogov, namesto tega pa najde samo zmešnjavo. ” 1974 - umrla je Pam Morrison, vdova Jima Morrisona 1975 - Bob Dylan, Ned Young, Grateful Dead, Santana in drugi nas- topijo v San Franciscu na dobrodelnem koncertu za študente 1978 - The Clash nastopijo na londonskem koncertu Rock Against Ra-cism 1985 - Jimi Somerville zaradi izčrpanosti zapusti Bronski Beat 1987 - Bono: “Slišali smo, da obstaja nekaj takega, čemur se reče pesem, pa smo jih hoteli tudi sami imeti nekaj.” SKYTOWER - SKRBNE POTEZE BREZMENJE USTVARJALNE MOČI Od prvega nastopa v Postojni konec februarja 1993 je po grlih mladeničkov steklo precej piva, trgale so se strune in vpile so množice. Fantje danes beležijo preko petdeset uspešnih nastopov, pretežno po Sloveniji. Videli pa so jih tudi v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Srbijo, ki je v legendarnem klubu KST potekala pod nazivom Pozdrav iz Slovenije 2. in 3. marca 1996, v dvomilijonski balkanski prestolnici Beogradu. Poleg tega se Skytower lahko ponosno spominjajo nastopa na tradicionalnem Novem rocku ’95 in izjemno obiskanega in odmevnega nastopa s švedsko rap metal atrakcijo Clawfinger v ljubljanski Hali Tivoli novembra 1995. Na nastopih, ki so utrdili sloves skupine Skytower kot neizprosno energične, bučne, ritmične in tehnično dovršene skupine, je petorica venomer vzpostavila pristen in neposreden kontakt z občinstvom. Konec septembra 1993 so fantje s producentom Robertom Bevcem v studiu BRS Akademik posneli prvo demo kaseto Skyde-mic Tape 93. Leto 1994 je bilo za Skytower nadvse prijazno in produktivno. Skytower so pozornost posvetili posodobitvi repertoarja, promociji demo kasete, katere celotna naklada je v kratkem pošla. Skupina se je predstavila na nacionalni televiziji in radiu, odmevi z njihovih koncertov so bili v medijih že nekaj vsakdanjega. Kais je bil izbran med pet najboljših skovenskih kitaristov v kategoriji do 21 let, skupina pa med tri najboljše skupine te zvrsti. Enako pozicijo si skupina lasti med domačimi rock močmi po mnenju bralcev revije Rock Vibe iz leta 1995. Ob izteku leta 1994 je posnela skupina na Radiu R 94 v Postojni material za drugo demo kaseto z naslovom Sky Demon R Iskanje privlačnih energetskih rifov, trdne in vrtoglave funky bas podpore, rušilnega ritma bobnov ter poveličevanje vsega s stilno sofisticiranim petjem je želja mnogih skupin. Vendar samo želje ne privedejo do željenih rezultatov. Za Skytower, notranjsko skupino neizbrisanih thrash kot tudi funky potez, to niso le zgolj želje, temveč stvarnost. Profesionalnost skupine je vse po vrsti presenetila. Blaško in Kais (Kaiserberger) sta začela z delovanjem marca 1992, ko sta improvizirala, preigravala stare uspešnice in iskala somišljenike. Ob sebi sta zbrala delaven in kreativen kolektiv, sposoben udejaniti težnjo resnega avtorskega pristopa. Dvojici se je aprila sprva pridružil Mito (Lončarek), niesec kasneje, z razpoznavnim na relaciji nietal-rap-hardcore odločne večzložnice, prvi glas andambla Peter Truden. Vendar je šele novembra 1992 s prihodom Baniča za bobni začela skupina delovati kot pravi bend in nastopati vsepovsod po Sloveniji. Zdravo dekleta! Zgodilo se je, kar ste pričakovale. Od se daj n apr ej se boste vsaki štirinajst dni srečevale v rubriki R O CK ’A M TI NA DUŠO z GREGORJEM ČULKOM ml., ki bo u rej a l rubriko. Obilo zanimivega branja! 94. Pet pesmi, ki skupino predstavijo v živo in najžlahtnejši podobi, je produciral Iztok Kaljanec-Jež. Skupina je oba demo posnetka izdala na enotni kaseti, ki jo v Sloveniji in po Evropi preko mailorder kataloga prodaja neodvisna Impaled Productions. Reakcije so izvrstne in čedalje bolj uveljavljena založba PANIKA RECORDS iz Kranja (California, Panda, Interceptor, Pomaranča...) se je začela resno zanimati za skupino. “PREDSTAVITEV ZALOŽBE V ENI IZMED NASLEDNJIH ŠTEVILK” Pogodba je bila sklenjena novembra 1995 in kmalu zatem je bila skupina z Iztokom Kaljancem-Ježem že v kranjskem studiu Pan, kjer je v odličnem studijskem vzdušju posnela štirinajst pesmi. Dolgo pričakovani CD prvenec skupine Ete. je bil naposled pripravljen, pesmi v svoji sestavi pa kompleksne, močne in zvočno dovolj moderne, da se bo v tem izdelku pri nas še dovolj dolgo govorilo. Skytower so spravili skupaj material, ki težko najde konkurente med domačimi skpinami. Za vse dodatne informacije o skupini se lahko obrnete na naslov: ROCK VIBE mušic promotion, Sandi Maver, p.p. 3 5000 Nova Gorica. SKYTOWER so: Simon Banič (bobni), Goran Blaško (bas), Mitja Lončarek (kitara), Peter Truden (vokal), Aleš Kaisersber-ger (kitara). ESENSKA FOSEANICA MIRU Dr. France Susman 9. Ne ubijaj 1. Ob strugi potoka je bilo mnogo bolnih; postili so se z božjimi angeli sedem dni in sedem noči. 2. In velika je bila njihova nagrada, ker so sledili Učiteljevim besedam. Ko je minil sedmi dan, so jih zapustile vse bolečine. 3. In ko je sonce vzšlo na obzorju, so videli prihajati Jezusa z gore proti njim s sijem vzhajajočega sonca okrog glave. “Mir z vami!” 4. Niti besede niso rekli, ampak so se samo vrgli na tla pred njim in se dotaknili roba njegovega oblačila iz hvaležnosti za svoje ozdravljenje. 5. “Ne zahvaljujte se meni, ampak svoji Zemeljski materi, ki vam je poslala svoje zdravilne angele. Pojdite in ne grešite več, da ne boste nikoli več zboleli. In zdravilni angeli naj postanejo vaši varuhi.” 6. Toda oni so mu odgovorili: “Kam naj gremo, Učenik, kajti ti imaš besede večnega življenja? Povej nam, kateri so grehi, pred katerimi moramo bežati, da ne bi nikoli več zboleli?” 7. On je odgovoril: “Naj bo tako zaradi vaše vere,” in se je usedel mednje, rekoč, 8. “rečeno je bilo starim: Časti Nebeškega očeta in Zemeljsko mater ter izpolnjuj njune zakone, da boš dolgo živel na zemlji. 9. Zatem je bil dan ukaz: "Ne ubijaj,” kajti vsem je življenje dano od Boga in kar je Bog dal, naj človek ne odvzame. 10. Kajti resnično vam povem, da od ene Matere izvira vse, kar živi na zemlji: zatorej kdor ubija, ubije svojega brata. 11. Od njega se bo Zemeljska mati odvrnila in mu odtegnila poživljajoče prsi. 12. Njeni angeli se ga bodo izogibali in satan se bo vselil v njegovo telo. 13. Meso zaklanih živali bo v njegovem telesu postalo njegov lasten grob. 14. Zatorej vam resnično povem: kdor ubija, ubija sebe in kdor je meso zaklanih živali, je od telesa smrti. 15. Kajti vsaka kaplja njihove krvi se v njegovi krvi spremeni v strup; 16. v njegovem dihu se njihov dih spremeni v smrad; 17. v njegovem mesu se njihovo meso spremeni v tvore; 18. njihove kosti v njegovih kosteh v kredo; 19. njihovi notranji organi v njegovi notranjosti v gnilobo; 20. njihove oči v njegovih očeh v lupino; 21. njihova ušesa v njegovih ušesih v voščen izcedek; 22. in njihova smrt bo postala njegova smrt. 23. Kajti samo v službi vašega Nebeškega očeta so dolgovi sedmih let odpuščeni v sedmih dneh. 24. Satan pa ne pozabi ničesar in mu morate za vse plačati: oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo, opeklino za opeklino, rano za rano, življenje za življenje, smrt za smrt. Kajti posledica greha je smrt. 25. Ne ubijajte in ne jejte mesa svojih nedolžnih žrtev, da ne bo postali satanovi sužnji; 26. kajti to je pot trpljenja, ki vodi v smrt. 27. Izpolnjujte božjo voljo, da vam bodo njegovi angeli služili na poti življenja. 28. Zatorej ubogajte božje besede: Glejte, dal sem vam rastline, ki nosijo seme in so po vsej zemlji, in vsa drevesa, na katerih so sadovi, ki prinašajo seme to bodi za vas hrana. In za vsako žival na zemlji in za vsako ptico na nebu in za vse, kar se plazi po tleh, v čemer je dih življenja dal sem jim vse zeli za hrano. 29. Ne smete pa uživati mesa in krvi, ki daje mesu življenje. 30. Vašo resnično kri, ki vas vzpodbuja, bom zahteval jaz kri, v kateri je vaša duša. Zahteval bom vse zaklane živali in duše vseh pobitih ljudi. 31. Kajti jaz, tvoj Gospod in tvoj Bog, sem strog in gorečen Bog, ki ne odpuščam zmote očetov v otrocih tistih, ki me sovražijo do tretjega in četrtega kolena. 32. Usmiljen pa sem do tisočev, ki me ljubijo in se drže mojih zapovedi. 33. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso svojo dušo in z vso močjo; to je moja prva in največja zapoved. 34. Druga ji je podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Nobene zapovedi ni večje od the. 35. Po teh besedah so vsi ostali tiho, razen enega, ki se je oglasil: “Kaj naj storim, Učenik, če vidim divjo zver, kako trga mojega brata v gozdu? Ali naj pustim svojega brata, da umre, ali naj ubijem divjo zver? Ali ne bom tako prekršil Zakona?” 36. Učitelj je odgovoril: “Rečeno je bilo starim: “Vse živali, ki jih gibljejo po zemlji, in vse ribe morja in ptiči v zraku so dani v tvoje roke. ” 37. Resnično vam pravi, od vseh bitij, živečih na zemlji, je edino človeka ustvaril Bog po svoji podobi. 38. Zatorej so živali podrejene človeku, ne pa človek živalim. 39. Zato ne boste prekršili Zakona, če boste ubili divjo zver, da bi rešili bratovo življenje. 40. Torej vam resnično povem, človek je več kot žival. 41. Kdor pa ubije žival brez razloga, ne da bi ga žival napadla, to stori iz sle po ubijanju ali zaradi njenega mesa ali zaradi njenega krzna ali zaradi oklov. 42. To, kar je napravil, je hudobno, ker se je sam spremenil v divjo zver. Zaradi tega je njegov konec enak koncu divjih zveri.” 43. Nato je drugi rekel: “Mojzes, največji v Izraelu, je dopustil našim praočetom jesti meso čistih živali in prepovedal jesti meso samo od nečistih živali. Zakaj nam torej ti prepoveduješ meso vseh živali? Kateri zakon prihaja od Boga? Tisti od Mojzesa ali tvoj zakon?” 44. Učitelj je odgovoril: “Bog je dal po Mojzesu vašim praočetom deset zapovedi. Te zapovedi so trde, so rekli vaši praočetje in se jih niso mogli držati. 45. Ko je Mojzes to videl, se je usmilil ljudi in ni dopustil, da bi bili pogubljeni. Zato jim je dal desetkrat deset lažjih zapovedi, da so jim lahko sledili. 46. Resnično vam pravim, če bi se bili vaši praočetje zmožni držati deset božjih zapovedi, Mojzesu nikoli ne bi bilo treba dati teh desetkrat deset lažjih zapovedi. 47. Kajti tisti, katerega noge so močne kakor gora Sion, ne potrebuje bergel. Toda tisti, čigar udje se tresejo, pride dlje z berglami kakor brez njih. 48. Mojzes je rekel Gospodu: Moje srce je polno žalosti, kajti moje ljudstvo bo izgubljeno. Kajti oni so brez spoznanja in niso sposobni razumeti Očetovih besed. 49. Dopusti, Gospod, da jim dam druge zapovedi, da ne bi pomrli. Če že ne morejo biti s teboj, Gospod, doboli jim, da ne bodo proti tebi da bodo lahko obstajali. In ko pride čas in bodo zreli za tvoje besede, jim razodeni svoje zakone. 50. Zato je Mojzes razbil dve kamniti plošči, kjer je bilo zapisanih deset zapovedi, in jim dal desetkrat deset namesto njih. 51. Iz teh desetkrat deset zapovedi so pismouki in farizeji naredili stokrat deset zapovedi. 52. Tako so vam naložili neznosno breme, ki pa ga sami ne nosijo. 53. Kajti čim bližje so zapovedi Bogu, manj jih potrebujemo; in čim dlje so od Boga, tem več jih potrebujemo. 54. Zato so zakoni farizejev in pismoukov brezštevilni, zapovedi Sina človekovega je sedem, od angelov troje in od Boga ena. 55. Zatorej vas učim samo tistih zapovedi, ki jih lahko razumete, da bi postali ljudje in da bi sledili sedmim zakonom Sina človekovega. 56. Nato vam bodo tudi angeli razodeli svoje zapovedi, da se bo mogel Božji duh spustiti k vam in vas voditi k svoji zapovedi. 57. Vsi so bili presenečeni nad njegovo modrostjo in so ga prosili: “Nadaljuj, Učenik, in nas nauči vseh zapovedi, ki jih lahko sprejmemo. ” SMRT IN ŽIVLJENJE PO NJEJ V torek, 2. aprila sta Zavod za kulturo Žalec in podjetje SARSA d.o.o. iz Žalca v Občinski matični knjižnici v Žalcu pripravila zanimiv večer z dr. Francetom Susmanom na temo Smrt in življenje po njej. Kljub slabemu vremenu je bila knjižnica napolnjena do zadnjega kotička. Zaradi velikega zanimanja organizatorji razmišljajo o nadaljevanju večera v mesecu maju. Psihološki nasveti, življer^jske izkušnje, osebna rast in zorenje "ŽIVUeNJe ODGOVARJA” - ti? Vprašan/e. Gospa M. iz okolice Polzele nas v pismu sprašuje, kaj bo z njenim zdravjem in dediščino, saj se sorodniki nikakor ne morejo dogovoriti glede delitve. Zanima jo tudi, kako naj se reši svoje sovražnice, ki jo že vrsto let zaničuje. Tudi pod lastno streho nima miru, ne živijo v slogi in prijateljstvu. Skratka - zanima jo, kaj naj naredi. Odgovor: Verjetno bo marsikateri bralec pomislil na isto misel, ki je mene obšla ob prebiranju pisma: tipična slovenska zavist in grabežljivost, vsem ljudem lastna skrb za zdravje in slabi medčloveški odnosi. Težko je seveda reči, kakšna je vloga spraševalke v sporu glede dediščine, saj se ima večina ljudi v podobnih primerih za žrtev drugih, sami pa so nedolžni. Zavedati se je treba, da sta za vsak spor potrebna dva, in da je tudi vztrajanje v sporu oblika trme, ki jemlje energijo vsem udeleženim. Kdo bo zmagal, je težko reči. Pravica, ki se doseže na sodišču, je pogosto grenka in prepozna. To, kar ostane v duši, pa je usedlina smrti in držanje za denar in predmete, ki ne prinašajo ne miru in ne sreče. Če človek ni pretirano odvisen od bodoče dediščine, je bolje da se povsem sprosti v sporu in zapusti bojišče. Nekaj mu bo že pripadlo, in tudi če ostane praznih rok, je duševni mir več vreden kot kos posesti. Če pa ga kdo poizkuša po krivici oguljofati, naj sam stoji na čvrstem stališču resnice in predvsem ne goji sovražnih in maščevalnih misli, saj jih lahko z obrestmi prejme nazaj od udeleženih. Ljudje so pri denarju zelo nesentimentalni, in so sposobni vseh dejanj. Zato je pri podobnih dilemah treba dati na tehtnico vse opcije in se predvsem iskreno vprašati: “Kaj v resnici želim - denar, posest in svoj prav ali pravico, mir in ohranjene odnose s sorodniki?” Vsak bo požel natanko to, kar je sejal. Sedaj imamo iztočnico za odgovor, ki skrbi vse zemljane: “Kaj bo z mojim zdravjem. ” Odgovor je za vse ljudi enak: zdravje je stanje, ki nas prej ali slej zapusti in se izteče. V bolezni imajo ljudje navado reči: “Vse bi dal za zdravje.” Vendar je to pogosto le fraza. Le malokdo je pripravljen zapustiti svoje razvade, utirjene poti v življenju in svoje osebnostne pomanjkljivosti. Vzemimo za primer, da oseba x zmaga na sodišču in dobi dediščino. Prevzel jo bo občutek zadoščenja in zmage ter dobička. Nato na primer ta oseba hudo zboli. Morda se sedaj lahko zave, da posest in dobiček nista nobena oporna točka v človekovem življenju, predstavljata samo navidezno varnost in gotovost. Človek je prepričan, da se mora v življenju trdo držati za materialne dobrine, zato so bitke za denar tako neizprosne. Vendar se morajo ljudem prej ali slej osuti vse iluzije. V bolezni se lahko človek zave svoje ranljivosti in krhkosti. Lahko se zave -vendar ne nujno. Kdor je slep na poti svoje trmoglavosti, bo tudi bolan in obnemogel še skrbel za svojo posest in jo ljubosumno čuval do zadnjega. Človek lahko s starostjo napreduje v modrosti, lahko pa otrdi v svojem egoizmu in zlobi. Vse preveč je ljudi, ki še na smrtni postelji ne morejo odpustiti svojim sovražnikom ali pa grenijo dneve svojim bližnjim z nemogočim sitnarjenjem. Kaj se je takšen človek naučil v življenju? Ali je smisel človeškega življenja samo v številu let, ki jih preživi (čim več, tem bolje) ali v kakovosti duše, ki se je sposobna vzemirjati vedno manj in manj in si veča polje mini v sebi? Zato vprašanja, ki jih zastavlja posameznik, dobro opredeljujejo njegov strah in zavore. Poleg tega so ljudje pri opredeljevanju pojma “zdravje” zelo površni. Redko se spomnijo, da je zdravje tudi duševna kategorija, ki vsebuje pravo mero duševne trdnosti in občutka za pravo mero. Zdravje je tudi duhovna kategorija, zato človek, ki živi v sovraštvu, ni zdrav, pa čeprav vidi brez očal in mu srce tolče v ritmu. Kako naj se človek reši sovražnikov? Za vsak prepir in sovraštvo sta potrebna najmanj dva in eden najlažjih načinov, kako prekiniti ta začarani krog je, da človek v procesu sovraštva ne sodeluje. Naj ne vrača udarcev, kletvic, besed, naj mu v duši ne gori maščevanje, naj ne čaka svoje priložnosti za odgovor, ker to vsak prepirljivec komaj čaka -in krog neugodja se nadaljuje. Če se človek ne počuti več žrtev, če se čustveno več ne odziva, če ne daje več povoda za prepir - bo ta prej ali slej ugasnil. Tudi ogenj gori le, če stalno prilagamo drva. Napisal: trigon NOVO! Začenjamo z rubriko Astrolog odgovarja in svetuje. Vsi, ki bi želeli osvetliti svoje življenje, osebni značaj in probleme z astrološke plati, pošljite na uredništvo svoje rojstne podatke, uro in minuto rojstva (točno!), kraj rojstva in šifro za odgovor. V pismu ne bodite prekratki, opišite, kako živite in katere vozle bi želeli razjasniti. Modema astrologija ni prerokovanje, je metoda vpogleda v osebnost, kjer nastajajo težave in zorijo odgovori. Stran 28 SPODBU- DUIVOST SLIKE SPOLNI OBSEDE- NEC AVT OZNAKA KUTINE KEM. ZNAK ZA TITAN KRATICA REP. LIBANON MESTO OB JEZERU TANGANI HRVAŠKI POLITIK (STIPE) PRAMEN MAVRI- ČNIH BARV ŠPANSKI MLINCI (MNOŽ.) MEDNAR. JEZIK OSBORNE JOHN PAZNIK KI SKRBI ZA RED IVO SERDAR DEL LETALA KIT. LJUDSTVO JUG. RADIOTELEVIZIJA VPREŽNE ŽIVALI # EMANCI-PATO RJI ŽENSKA, KI STENOGRAFI RA TEŽA EMBA- LAŽE SRBSKI ŠAH. VELEMOJSTER PRISOSTVO- VANJE KONICA ČRNSKA ČETRT V NY SOLMIZA- CIJSKI ZLOG OSVOBO- DILNA FRONTA NIKALNI- CA RAOS IVAN AVT. OZN. BENETK NAJSTA- REJŠI ČLAN AM.PEVEC (FRANKIE) MESTO V ALBANIJI PRIVRŽE- NEC VERIZMA NAJVEČJI OTOK KANARSKIH OTOKOV OSEBNI ZAIMEK REKA PAD NEKD.KAM-BOŠKI IKJ UTIK(NOL) ITAL. SPOLNIK OSEBNI ZAIMEK DARILO IME AM. IGRALKE DEREK LITJE PIK AVT. OZNAKA OGULINA UUBK ŽENIME EDEN ZOLAJEV ROMAN MAJHEN DREN OSJE GNEZDO ZEVSOVA LJUBICA IME PISATELJA FLEMINGA ŽENA GORBA- ČOVA TEŽAVA, STISKA IVAN PUCEU KEM. ZNAK ZA KOBALT TONE FORNEZZI SKRIVNA NASPRO- TNICA POŠEV-NOST PRI ŽAGANI DESKI VISEČ SNEŽNI ZAMET LOS ANGELES PLANOTA V NEMČIJI ANTON NANUT IGRALEC TRAVNAT SVET NA KONCU NJIVE KEM. ZNAK ZA ZLATO KREMEN- ČEVA PEŠČENA TLA LOCUS SIGILLI ORIG. IME JAVE ČAJ (NEM. PISAVA) ANTON VODNIK OVITEK ZA SPISE VREDNOST BLAGA JOŽE TISNIKAR NABOR, VPOKLIC GL.MESTO ITALIJE POMOL MOSTOVŽ RIBJA JAJČECA KAZALNI ZAIMEK RANJINA DINKO NAJVIŠ. VRH SVETA, MT... TELOV. DRUŠTVO ZLATA PERJANICA IZ 18. STOLETJA ► ZGORNJI DELI STOPAL ► IME FRANC. DIRKAČA PROSTA : Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV adidas v prodajalno Preden smo kupili tega psa, je bil moj mož vedno dobre volje.. CELULIT - PRAVA MORA Res je, da je še vedno zima, vendar pa se bo čez mesec, dva že začela panika. Joj, koliko celulita se mi je nabralo, groza, škandal... še malo pa bo poletje, kopalke, mini krilca itd., jaz pa takale. Saj poznate to zgodbo, kajne? la, res je. Čez zimo vse malce pozabimo na naše postavice. Potem pa, ko sonce topleje posije in napoči čas, da odvržemo tone oblačil, ki so nas čez zimo grela, objokujemo situacijo. Zato moramo za to začeti skrbeti že sedaj, da ne bo potem prepozno. Proti celulitu, ki ga premore vsaj tri četrtine ženskega sveta, se borimo predvsem z veliko tekočine, gibanja in zdrave hrane. Tekočina je definitivno zelo pomembna. Seveda ne coca-cola, sprite in druge gazirane pijače. Saj veste, mehurčki... Najbolje je, da pijete kar vodo. Cim več boste pile, bolje bo. Kar takoj lahko pozabite tudi na sladkarije in drugo mastno ali kalorično hrano. Raje jo nadomestite s svežo zelenjavo in sadjem. OK, priznam, včasih se je popolnoma nemogoče upreti kakšni čokoladi ali čemu podobnemu. In, če se kdaj pa kdaj pregrešimo, se nam zato še ni treba ubiti, ampak pretiravati pa niti slučajno ne smemo. Za lepoto je treba potrpeti, pri celulitu so muke zato pač nekoliko hujše. Blazno pomembna je tudi telovadba. Vsaj ena ura gibanja dnevno je nujna za naša telesca, seveda pa nas ne bo ubilo, če bomo migale dlje. Zavedati se moramo namreč, da večinoma vsaka izmed nas sko-raj pol dneva preživi v šolskih klopeh. Potem pa se utrujene privlečemo domov, zavalimo v naslanjač in celo popoldne prebijemo pred TV ekranom. Ve-[fjemite mi, to je smrt za dobro postavo. Telovadite lahko kakor hočete, saj lahko najdete v raznih revijah in knjigah na kupe vaj. Važno je le, da boste na koncu čutile, kako vas bolijo prav vse mišice. Najbolje bi bilo, če bi čas, ki ga namenite raztegovanju svojih udov, podaljšale kar na dve uri, saj se maščobe začnejo resnično porabljati šele po 45. minutah. Poleg tega se moramo (kot samega vraga) izogibati preveč tesnim kavbojkam. To sicer ve še moja babica, ampak mladenke znajo včasih to tudi pozabili. Resnično, zadeva je docela nezdrava. Za boljše počutje in stas pa je zelo priporočljivo tudi, če se po vsakem tuširanju oziroma kopanju, ki ga upam dnevno izvajate (saj veste, higiena in temu podobne zadeve), tudi namažete s čim bolj vlažno kremo. Seveda je to lahko tudi krema proti celulitu, ki sicer pomaga, vendar pa te določene nadloge ne more popolnoma odpraviti. Pomagamo si lahko tudi z masažnimi aparati ali ročno masažo, seveda pa jo moramo izvajati vedno. V prostem času je zelo priporočljivo, da si privoščimo plavanje v bazenu ali kasneje v morju, kajti ni lažjega in bolj učinkovitega načina za izgubljanje tako odvečnih kilogramov kot celulita. Z nekaj volje, vztrajnosti in pa žrtvovanega časa, lahko prav vsaki izmed nas uspe vidno izboljšati postavo, verjemite mi. Le puške ne smemo vreči v koruzo. Morda ne bomo imele ravno postave Cindy Cravvford, predvsem ne že po enem tednu, ampak zadeva se bo definitivno izboljšala. Saj veste, počasi se daleč pride! INES ANOREKSIJA IN BULIMIJA (nadaljevanje iz prejšnje številke) 16. Svoje telo sovražijo. 17. Nekatere ženske takoj po o-broku izginejo v kopalnico, kjer skušajo hrano izbruhati. Da anoreksične ženske niso nikdar lačne, je le mit, v resnici pa se anoreksija pogosto sprevrže v bulimijo, ko bolnice izgubijo kontrolo nad lakoto, in pojedo več, kot so nameravale. Kasneje skušajo to izbruhati, sledi za svojim dejanjem pa prekriti z odišavljenjem kopalnice in s temeljitim čiščenjem. 18. Včasih kontrola popolnoma popusti in takrat iz hladilnika izginejo velike količine hrane. Anoreksično dekle ne bo jedlo pred drugimi ljudmi, ampak na skrivaj. 19. Ne zanimajo je več obleke in ličila. Anoreksija se sicer prične z željo po lepoti in vitkosti, kmalu pa se sprevrže edino v izgubljanje kilogramov. 20. Bolnica ne bo priznala, da ima anoreksijo in ne verjame, da ni predebela. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da starši ne smejo odnehati po prvih neuspehih in nejevolji, ampak morajo svojo hčerko prepričati, da potrebuje zdravljenje. Če v to ne bo sama verjela, bo zdravljenje neuspešno. Tudi bulimija ali goltanje hrane je resen problem, le da so dekleta, ki se z njim soočajo, nekoliko bolj dovzetna za zdravljenje. Bu-limično dekle bo zaradi svojih stisk naenkrat pojedlo velike količine hrane, ki jo bo kasneje skušalo izbruhati. Od anoreksičnih deklet se razlikujejo ravno v tem, da se svojega problema zavedajo, če tudi ne vedo pravega vzroka in ne zdravila zanj. Ana Ziherl se trudi vsem dekletom, ki imajo težave s prehranjevanjem, dopovedati, da niso osamljene in ne edine s svojim problemom, pač pa da je še mnogo drugih podobnih primerov. Nikar naj ne dvomijo v svojo prištevnost, ampak naj se čim prej zaupajo staršem, prijateljem, zdravniku. LEPŠA PLAT MEDALJE Kljub vsem nevarnostim, ki jih prinaša hujšanje, pa bi bilo iluzorno verjeti, da si bo zato manj žensk želelo doseči zanje idealno težo. Ne gre namreč samo za izgled, ampak za iskanje poti do večje samozavesti in uspeha. Po raziskavah namreč večina žensk, ki hujšajo, verjame, da so vitki ljudje srečnejši in uspešnejši od debelih. Dokler bo okolje enačilo vitko z lepim, tako dolgo bodo cvetele shujševalne diete in tako dolgo bodo ljudje šteli srečo, priljubljenost in uspeh skozi kilograme. Klub temu pa se vse več mladih družin zaveda pomembnosti zdrave prehrane in s poplavo shujševalnih preparatov se počasi oblikuje tudi kritično mnenje do njih. Na voljo nam je veliko zdrave hrane in nasploh po ugotovitvah strokovnjakov pojemo manj kalorij, kakor so jih zaužili naši starši. Glavni problem pridobivanja telesne teže je danes pomanjkanje gibanja, saj imamo za vsako opravilo na voljo stroje, za vsako pot pa avto. Poskrbeti moramo torej za svojo fizično pa tudi za psihično kondicijo. Vedeti moramo, kaj, zakaj, kdaj in koliko jemo in ali se morda za našim prehranjevanjem ne skrivajo drugačne težave. Danes je na voljo dovolj programov in literature, da bi vsakdo moral najti rešitev za svoje odvečne kilograme ali za drugačne motnje v prehranjevanju. Če se boste držali zdrave prehrane, če ne boste izpuščali obrokov, če ne boste v hrani utapljali svojih psihičnih težav in negotovosti, pa če boste poiskali pomoč, če jo morda potrebujete, tedaj težav s prehranjevanjem ne bi smeli imeti več. Za to pa je seveda potreben sproščen, samozavesten odnos do sebe in okolice ter mnogo razuma in potrpežlji-vosti- (Konec) NATAŠA VERK Prodam LADO SAMARO 1500 S. 1. 95 (še v garanciji), kovinsko modra, daljinsko centralno zaklepanje, blokada motorja, šibedah, električni pomik stekel, lita platišča, radio PIONER, prodam ali vzamem v račun cenejši avto. Tel.: 063/452-657. Prodam 5,5 m3 žaganega lesa. Tel.: 063/471-673. Prodam video igrice FAMILY GAME z več kot 350 igricami za 100 DEM. Tel.: 063/712-S01. Prodam, dvosobno stanovanje v centru Žalca, 45 m2, s telefonom in kabelsko TV. Tel.: 711-615 Iščem redno ali honorarno zaposlitev v Celju ali okolici. Imam izpit B in C kategorije. Imam V. stopnjo izobrazbe. Tel.: 063/452-657. Suzanne Kiraly Moss razstavlja likovna dela v Savinovem salonu v Žalcu do 16. aprila od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: :.v ■ . ■■ ■ - ' ' •••'- Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 19.4.1996. Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva me C\uma in obutev/ d.o.o. Nagrajenka iz prejšnje številke: Erika Šaruga, Rečica 107b, 3332 Rečica ob Savinji Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz nrcišnic Številke: ŽELIMO MIRU IN ZADOVOLJSTVA LEPOTNO TEKMOVANJE Izbor za najlepšo gospo Slovenije 1996. Mrs. Slovenije for Mrs. Evrope. Petek, 12. aprila, ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Prireditev bo snemala TV Slovenija. Zabavni program: svetovno znana skupina The Platters, Helena Blagne, Lado Leskovar, Jan Plestenjak, skupina Faraoni, Tomo Jurak, Tomaž Domicelj. Najlepša gospa Slovenije bo za nagrado dobila osebni avtomobil Chevrolet - chevy in se udeležila tekmovanja za "Mrs. Europe 1996". Ljubiteljski slikar iz Mozirja, Vlado Parežnik, svoja dela na ogled postavi v Galeriji Švagula v Celju, Kovinarska 10, od 15. marca do 15. aprila. Vabljeni! TRGOVINA S KURILNIM OLJEM O LIBOJE <2? Teflonska zaščita motorjev ~I UGODNO: SiilSLJETIS NAKLADALKE "JA SENO! Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 sre KREATIVNI, KOMUNIKATIVNI IN IŠČETE IZZIVI Agencija SfIRSfl in GLAS Savinjske iščeta nove KOMERCIALISTE. Če ste odgovorili z pokličite 715-011! Trgovina na drobno BREG 13 POLZELA Tel: 063 720 064 Iz programa vezenine bled Vam nudimo: Odprto: 10.m do IS.00 Sobota: S.00 do 12.°" ci-T DEKLIŠKE OBLEKE ZA SV. BIRMO IN OBHAJILO cO VELIKO IZBIRO ŽENSKIH KOSTIMOV, ELEGANTNIH KOSTIMOV, BLUZ... oooooooooooooooooooooo ormoške, ženske in OTROŠKE TRENERKE. □4> VELIKA IZBIRA VETROVK IM1 KONFEKCIJA TSf\rJ TT7 MONT PkU/JrL KOZJE MMMferAir4nMto zuiij -Bubigfevkn aMftf $LU)tW^ + Vrečmjeoa 2, Tel.-M3/7U>-686, 715-605 mmrnmmm w omouu oooomjn ss^sRELAX PRVOMAJSKA POTOVANJA: ŠE NEKAJ PROSTIH MEST NIZOZEMSKA - A/L, L/A - 28.4. in 1.5. - že od 399 DEM PARIZ - A/L, L/A - 28.4. in 1.5. - 499 DEM RIM (NEAPELJ/POMPEJI) - A/L, L/A - 28.4. in 1.5. - 399 DEM TURA SKANDINAVIJA - UA/L - 22.6. - 899 DEM NIZOZEMSKA - A/A - 25.4. - 299 DEM PARIZ - A/A - 27.4. - 449 DEM ... IN ŠE KAJ... POLETNE POČITNICE: DO 20% POPUST ZA ODLOČITEV V APRILU IZREDNO UGODNI PLAČILNI POGOJI BREZOBRESTNI KREDITI ZAHTEVAJTE KATALOG "POLETJE 'ge" in "POTOVANJA '96" NA SVOJ NASLOV! Agencija ŽALEC (v Hotelu Žalec ) 063/715-616 A CII CIMOS CITR06N JOŽE MURŠIČ s.p. O SERVIS IN PRODAJA Zarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 \Na zalogi vsa vozila: AX, ZX, ZX Break, XANTIA, EVASION, XANTIA BREAK Minimalni dobavni roki za dostavna vozila (JUMPER, C 15)1 Ugodni krediti in leasingil 5% POPUST V APR LU ZA VSA VOZILA Penzion Planinka LIhuEm® JE OBNOVLJEN PONOVNO ODPRL SVOJA VRATA NUDIMO VAM: - v kavarni bogat izbor kav, napitkov in slaščic - v snack baru vse vrste pijač - v restavraciji bogat izbor jedil, nedeljska kosila in bogat izbor vin Primemo za zaključene družbe, slavnostna in poslovna kosila ter večeije. psicfetett cuu&ieat' UNIVEkZUM Šaleška 18, Velenje 063/ 853 267 Prodaja vozil HVUNDAI Možnost staro za novo! Kredit od 2. - 5. let! R+ 8.5% obresti Accent že od 16.500,00 DEM Lantra že od 24.700,00 DEM ŠE VIDNO SPO iSIMiJil CENAH - razni deli za osebne avtomobile, mopede in kolesa - akcijska prodaja koles ROG 15% gntomM popust ali m ^ 8 obrokov] Del. čas: 8.0n-19.00, sobota 8.00-13.° (Q) Hvunoni VEDNO NA DOBRI POTI! ■■■■■-■■ - ^ ^ ■"S;”.;#1"'" '...., " _ Cel 16-skladišče ]D-Per 1131/1996 VELIKA poletna 5000003338,27 m L cobiss o ccda nagradnaIGRA za bralce GLAS-a Savinjske. POTUJTE,LETUJTE IN SE VESELITE Z NAMI. Nagrade prispevajo: Šiviljstvo Toto, Caffe Tropic, Avto Romi, Elektro trgovina Dolman, Penzion Kozorog, S d.o.o. - Kupra, KZ Parižlje. Zberite vseh šest kuponov, ki bodo objavljeni v naslednjih številkah, prilepite jih na dopisnico in pošljite na naslov: GLAS Savinjske, Velenjska cesta 12,3310 Žalec svojega moža ter mu skesano priznala, daje daltonistka-barvno slepa. "Nič hudega”je dejal mož. "Tudi jaz ti moram priznati, da nisem iz Zagorja temveč iz Zambije!" NEZADOVOLJEN "Gospod direktor obljubili ste mi večjo plačo, če boste z mano zadovoljni. Kdaj pa lahko pričakujem povišanje?" "Kako pa naj bi bil z vami zadovoljen, če zahtevate višjo plačo!" SPORAZUM "Le kako si se domislil ter naučil papigo lajati? " "Čisto X -------------------------------------------------------1 NAROČILNICA: 1 Naročam-o GLAS Savinjske: Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT lj 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT I Telefon:_________________________ Podpis in žig: Datum:_____________ Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na naslov: SARSA d.o.o., Velenjska cesta 12,3310 Žalec. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! Prva številka časopisa Glas Savinjske je izšla 15. marca 1995. Izmed pravilnih odgovorov smo izžrebali: Špeglič Franc, Graščinska 10, Prebold Bon v vrednosti 5.000 SIT prispeva Penzion Kozorog iz Mozirja Rok za prevzem nagrade je 10.5.1996. Nagrado prevzamete v uredništvu. enostavno, žena je hotela imeti papigo jaz pa psa. Ko sem jo naučil lajati pa sva oba zadovoljna" SLAB OKUS ZA MODO "Ti pa res nimaš nobenega okusa za oblačenje. Kar poglej kakšen si! Bela srajca, bele kratke hlače ter črne čevlje. To ne gre!" "Ali res ne vidiš da sem bos!" ZELO PRIMERLJIVO "Kako si sinoči prišel domov?" 'Kakor strela!" ? "Sigurno: cik cak!" SE NI SUHO Mama s petletnim sinčkom stoji na avtobusni postaji. Sinko: "Mami, kdaj bo prišel avtobus?" Mamica: "Kmalu, kmalu." Nekaj minut kasneje. Sinko: "Pa zakaj še ni avtobusa?" Mamica: "Daj no mir, saj bo kmalu tu." Čez pet minut. Sinko: "Pa kdaj bo no prišel?" Mamica, da bi ga malo zamotila: "Veš, strici so avtobus na novo pobarvali in takoj, ko se bo barva posušila, bo avtobus tu." Iz ozadja se oglasi policist, ki prav tako čaka na avtobus: "Pa ravno zdaj so se ga morali spravit’ barvat’." V varnem si cas, da preb »eretn GLAS Savinjskel Trgovina in storitve Talne obloge Šlandrov trg 41 a 3310 ŽALEC TeUfax: 063 / 715-931 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 10.4.1996 Kam bodo Savinjčani odvažali omoti v naslednjih mesecih? Stran 4 Intervju: Andrej Sotošek Novosti na področju šolske zakonodaje Stran 11-12 Juan Uasle: SIOVENEC iz ARqEI\lilNE Stran 12-13 \ nagradna KRIŽANKA glandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250 & AVTODELl(^h ^MONROEF amortizerji / d.o.o. TRGOVINA & ELEKTROSERVIS Tel./Fax. 063 /831-203 Hofbaueijeva 2 3330 MOZIRJE sp^,izir“„T za elekt«cna trgovina 0rodja Thakita. # BUCK &L DECKER bosch iskra H RIDGIP I -11 J1 j^irnaPb OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1/a 3000 CELJE ANKETA: KAJ MISLITE O STAVKI ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV Stran 17 MCKUM Tl NA BBS«! Stran 25 VELIKA poletna nagradna IGRA NA 5TRANI 32 Vi7 * UGODNA PONUDBA ŽENSKE, MOŠKE, OTROŠKE * POPUSTI Z NAŠO KARTICO VABLJENI na (Šlandrov trt/ 2(5 v SZaloa/ trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335 ill^ MAKSIMALNA IZBIRA SPODNJEGA PERILA MODNIH SPOMLADANSKIH BARV! \ US3 BOMBAŽNI NEDERČKI OD 1.225,00 SIT DALJE ] 0®“ OTROŠKI SPOMLADANSKI PEPITO PROGRAM M0ŽN0SI NAKUPA /V/l VEČ ČEKOV! MESTNA SKUPNOST ŽALEC mmsMFk Sfofrta ttteAfa fatottejnenjeo- a&cčfo unejtuijeL čk či£če*tja o&očja, 9 6 od 18.4.96 do 25.4.96; kontejnerji se dostavijo: 1. Trubarjeva ulica - nasproti čistilnice (nekdanja Kruševska ulica) 2. Kajuhova ulica - južno na zelenici 3. Tomšičeva ulica - pred bloki 4. Prešernova ulica - pri bloku številka 3., na parkirišču 5. med Levstikovo ulico in ulico Rista Savina - ob železnici 6. Velenjska ulica - na severni strani in nadhodu "Mavrica" za Ložnico, levo vhod v spominski park 7. ulica Florjana Pohlina - med blokoma številka 3. in 4. KMETOVALCI POZOR! PROIZVODNO - STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE, TER SERVIS TRANSPORTNIH VOZIL __ VRANSKO, Stopnik 30 N.C. (063) 725-377, fax.: (063) 725-429, tel.: (063) 725-377 PRODAJA NOVIH TRAKTORJEV KOMISIJSKA PRODAJA GENERALNA POPRAVILA HIDRAVLIČNI VOLANI HIDRAVLIČNE ZAVORE RABLJENA MEHANIZACIJA NA ZALOGI IMAMO NOVE KMETIJSKE STROJE TIPOV SAME, HURLIMANN, ZETOR, ZTS, UNTVERZAL, AGROZET, FIAT, TORPEDO PO POTREBI VAM UREDIMO KREDIT. HITRA IN UGODNA PRODAJA VAŠE RABLJENE MEHANIZACIJE, V PRODAJO SPREJEMAMO VSE TIPE TRAKTORJEV, KOT TUDI OSTALO________ RABLJENO MEHANIZACIJO. MOŽNOST KASNEJŠEGA ODKUPA! HITRO IN UGODNO POPRAVIMO VAŠ TRAKTOR DOMA PRI VAS ALI PRI NAS NA VEČ KOT 200 m2 DELAVNIC. GENERALNA POPRAVILA PO UGODNI CENI. ČE VAS MUČI VRTENJE OKORNEGA IN TRDEGA VOLANA, VAM PRI NAS MONTIRAMO HIDRAVLIČNI VOLAN. MONTIRAMO NA VSE TIPE TRAKTORJEV. GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO! LASTNIKI TRAKTORJEV TIPA DEUTZ: NAŠE PODJETJE VAM PREŽENE STRAH PRED ZAVIRANJEM! NA VSE TIPE DEUTZ TRAKTORJEV MONTIRAMO HIDRAVLIČNE ZAVORE, V TREH DNEH VAM POSTAVIMO TRAKTOR Z NOVIMI ZAVORAMI NA DVORIŠČE. 100% VARNOST, GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO! NA ZALOGI IMAMO VEČ RABLJENIH TRAKTORJEV UNIVERSAL, IMT, ZETOR, DEUTZ, VSI TRAKTORJI SO V BRAZHIBNEM STANJU, NA ZALOGI PA JE TUDI OSTALA RABLJENA MEHANIZACIJA. S A M O NA K LA DA L NE PRIKOLICE SIP, PRIKOLICE MLAZ, TEHNOSTROJ, SEJALNICE, PROSILCE HLEVSKEGA GNOJA, KOSILNICE BCS, CISTERNE, ODRIVNE DESKE, OBRAČALNIKE, CISTERNE ... CERESM RENAULT TRAKTORJI RENAULT! NOVO NA SLOVENSKEM TRGU! Za vse vas, ki veste, da je kvaliteten traktor prvo na kmetiji, smo uvozili traktorje RENAULT, ki so prav gotovo razred zase v zdajšnji ponudbi traktorjev na našem trgu. V prodajnem programu so POLJEDELSKI, HMELJARSKI ter VINOGRADNIŠKO SADJARSKI TRAKTORJI. Traktorji so od 50 KS do 200 KS. Ugodne cene, možnost nakupa na leasing ali kredit. Končno se je začelo tudi pri nas razcvetati usmiljenje. V glavnem tisto pravo, nepreračunljivo, krščansko in drugačno usmiljenje, ki ni oboroženo s preračunljivostjo (ali svoj kalkulatorček vsaj skrbno skriva v zadnjem žepu) ali z odtujenim političnim birokratizmom. Tako rekoč čez noč poganjajo med nami vsakovrstne nove združbe, usmerjene v pomoč sočloveku. Znana in že dodobra uveljavljena Karitas dobiva konkurenco. Materinski domovi, pomoč na domu, nega bolnikov, družabništvo osamljenim. Kjer zberejo takšne in podobne naslove in telefonske številke, jih je že za celo časopisno stran. Hvala bogu, da je tako. Se posebej v današnjih in jutrišnjih časih bomo sočutja, pripravljenosti pomagati sočloveku v stiski, nasploh etičnih razpoloženj potrebni kot žejna zemlja dežja (letos ne več snega). Zasebna pobuda, zasebna podjetnost, zasebna in intimna dobra volja so zlata vredne. A žal je pač tako, da tudi najbolj moralne, najbolj etične in najbolj občudovanja vredne pobude potrebujejo nekaj precej neprijetno pozemskega, z vulgarno besedo, morda kar družbeno kotrolo. In zato se sprašujemo, kdo in koliko pri nas sploh nadzoruje vse to divje cvetje dobrodelništva in pomoči, kdo mu kroji formalno pravno srajčko in kdo mu sistematično gleda pod prste. Tudi to je namreč v urejeni pravni državi nujno potrebno. Razloga sta vsaj dva. Prvi je gotovo naivnost, in da bi to bolj razložili, bomo ilustrirali s čisto svežim primerom iz enega velikih slovenskih mest. Starejši možak, vdovec, je ostal sam v velikem meščanskem stanovanju. Zdravje mu še vedno kar dobro služi in ne mara iti v dom. Krvavo pa potrebuje družbo, človeka, ki bi ga ob večerih poslušal, kot ga je poslušala rajnka žena. In ker ga noge ne nosijo več dobro, in ker je ne le za starejše gospe, ampak tudi za starejše gospode praznina nočnih mestnih ulic vselej zlovešča in strašljiva, se najrajši drži doma. Tudi ponoči mu je staremu in nebogljenemu, malce tesno; zastonj je pripravljen vzeti podnajemnika, da le ne bi bil več tako zelo sam. Oglas je dal v nekaj za to najbolj primernih kotičkov v nekaterih najbolj primernih medijih. Preskočimo medzgodovino. S posredništvom nekaj dobrih duš, o katerih dobroti sicer ne gre dvomiti, je naš možak dobil na stanovanje Draga. Drago je še mlad, otožen fant brez službe in brez družine. Hudobni ljudje, povezani s hudobno oblastjo in hudobnim bivšim podjetjem, kjer je bil zaposlen, so naredili iz njega živčnega bolnika, vse se je zarotilo proti njemu, vsi mu hočejo kaj hudega. Njegova pripoved je na prvi pogled ravno dovolj bistra in verjetna, da mimogrede pretenta nestrokovno dušo. A le na prvi pogled. Na drugi pogled se pokaže, da je Drago hud kronični duševni bolnik. Menda ne tako hud bolnik, da bi ga v bolnišnici imeli pod ključem, pa vendar. Predvsem pa je skrajno neprimerna družba za depresivnega in samotnega starejšega gospoda. Ne bomo govorili o križevem potu, ki zdaj čaka našega dedka, preden se mu bo uspelo Draga znebiti, saj dobri ljudje, ki so mu ga priporočili in si ga, usmiljeni, podajali, tudi sami natanko ne vedo, kaj in kam zdaj z njim. Pa je to, razen za našega starejšega gospoda, v resnici še gladka in čisto prijazna zgodba. Bolj neprijetne so zgodbe (in očitno še bodo) tedaj, ko se bodo med usmiljenja in pomoči vredne začeli vse številneje štuliti tisti, ki jim tam ni mesta, a jim, naivnim ali vsaj ne dovolj izurjenim dobrim ljudem, ni lahko pri priči prepoznati: lenuhi, prevaranti in delomrzneži vse vrste, da o pravih kriminalcih sploh ne govorimo. Marsikdo zna sladko govoriti. Veliko med nami jih zna sijajno blefirati in lagati. In čisto lahko se primeri, da se bosta dobrota in dober namen izrodila v veliko škodo, namesto da bi se v korist. In še nekaj je, pred čemer si prav tako ne gre zatiskati oči. Celo med dobrodelne organizacije in združenja se po vsem svetu (in zakaj ne potemtakem tudi pri nas) rinejo "dobrotniki", ki to v resnici sploh niso. Samotni, preplašeni, žalostni, nebogljeni in navadno tudi lahkoverni starejši in bolni pa tudi drugače pomoči potrebni ljudje so vendar tako sijajen in pogosto čisto nenevaren plen! Na tisoč in en način jih je mogoče opetnajstiti za oporoko, za stanovanje, za denar, za marsikaj, kar ti starejši ljudje imajo in so pripravljeni lahkoverno deliti z dobrotniki in "dobrotniki". Ciniki so že v starih časih izumili zloglasno modrost: dobrota je sirota. Pragmatiki so jo omilili z zgodovinskim spoznanjem, da je previdnost mati vseh modrosti. Policaji vseh dežel pa so združeni v prepričanju, da red mora biti, in tudi ta ni od muh. Pri tem je v bistvu čisto vseeno, kdo drži tudi nad vsakovrstno človeško dobroto to roko reda: nadškofija, Sterovi fantje, centri za socialno delo, sam varuh gospod Bizjak ali pa kdo peti. Kajti bilo bi več kot tragično, če bi med številnimi opcijami, s katerimi je mogoče meriti dobrodelnost, končno prevagalo spoznanje o dobroti, ki da je sirota. Skoda bi bilo. Marsikje nam že čisto dobro kaže. Maja Zagoričnik Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. \ elenjkka cesta U 63310 Žalec, telefon: 063/715 011. 711 533. telefas: 063/ 715 011, 711 533 Glavni in odgovorni urednik: Samojurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt: lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, franc Furland. Ivan Jurhar, Duška Lah. Dominika Sambolič Gregor Uranič Nataša \ črk. Maja Zagoričnik. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/93) in mnenja Urada Vlade za Informiranje (šc. 4/3-13-381/95-33/75 z dne 237februar 1995) sodi časopis inedproizvode informativnega značaja iz. 13. ročke tarifne številke 3 prometnega da\k:i. po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. OBLIKO VATI JE ITI TETmiČTIA OBDELAVA OGLASOV VSE BeM&CE ■ BIUDIlZATJE O PROTESTNI ZAPORI LOŽNIŠKE DEPONIJE nija je kmalu napolnila depresijo in se začela širiti iznad naravnega prostora ter sčasoma tudi proti severu na zavarovana kmetijska zemljišča. Do konca 90-ih je bila deponija polna. deponijo v Bukovžlaku, je občina zavrnila, saj bi to predstavljalo visoke stroške prevoza in razširitve celjske deponije, hkrati pa je celjska deponija v slabšem stanju kot deponija na Ložnici, in to ne i Sanacija deponije komunalnih odpadkov Ložnica že vrsto let predstavlja pereč problem, ki so se ga krajani Ložnice odločili še posebej izpostaviti in končati z zaprtjem deponije. Protestno zaporo komunalne deponije so napovedali za torek, 9. aprila, v petek, 5., aprila pa je občina Žalec zaradi tega sklicala tiskovno konferenco, da bi medijem povedala svoje mnenje. Na tiskovno konferenco so bili povabljeni predstavniki Komunale Celje, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, izvajalec sanacijskih del VGB Maribor, Vaški svet Ložnica in drugi. Predstavniki vaške skupnosti in delovnih organizacij z Ložnice so nezadovoljni odšli s tiskovne konference. Foto. S. J. Zgodovina deponije komunalnih odpadkov na Ložnici se prične v začetku 70-ih let, ko je takratna lokalna oblast pričela iskati primerno lokacijo za občinsko deponijo, na katero bi odlagala občinske komunalne in industrijske odpadke. Primeren prostor so našli v glinokopih takrat še delujoče Opekarne. Deponija se je pričela polniti hitreje, kot so predvidevali, izcedne vode so se izcejale po zemeljskem jarku prosto v potok Ložnica. Močan smrad je motil krajane, zato so zahtevali rešitev tega problema. V 80-ih je občina sprejela zazidalni načrt za Škafaijev hrib in dovolila na gosto poseliti pas od 500 do 700 metrov okoli deponije. Depo- Deponija - do kdaj še? Vaški svet Ložnica in Komisija za varstvo okolja in urejanje prostora že sedem let opozarjata na probleme, ki so nastali zaradi deponije. Med drugim trdijo, da deponija uničuje okolje, da primarnemu žalskemu vodovodu grozi ekološka nesreča, da je deponija prepolna in da njeno dno ni tesno. Zaradi tega so zahtevali, da se ne dovoli razširitve deponije, ampak se jo mora takoj sanirati. Krajani so zahtevali tudi plačilo odškodnine oziroma oprostitev od plačila nekaterih dajatev na zemljišče in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ker tega niso dosegli, so se slednjič odločili za opozorilno protestno zaporo, ki se bo pričela 9. aprila in trajala predvidoma do 10. junija 1996. Slavko Šketa je v imenu občine na tiskovni konferenci dejal, da nima smisla govoriti o preteklih zmotah, pač pa je potrebno iskati rešitve za prihodnost. Povedal je, da že od leta 1994 potekajo intenzivni pogovori s Celjem in Velenjem za priključitev na regijsko deponijo. To bi bila dolgoročna rešitev, do katere pa ne bo prišlo pred letom 2000, saj je zanjo potrebno pridobiti še soglasja občanov drugih občin in nato izvesti potrebna dela. Do takrat bo občina Žalec uporabljala deponijo na Ložnici, ki naj bi bila po mnenju Inšpektorata RS za okolje in prostor ena izmed najboljših v Sloveniji. Možnost, da bi odpadke odlagali na celjsko bi bila dolgoročna rešitev. Avgusta lani so izvedli inšpekcijski pregled deponije na Ložnici, ki je pokazal, da stanje na njej ni najboljše, vendar tudi kritično ni. Zdaj imajo v načrtu sanacijo celotnega opuščenega dela deponije. Predvidena je izgradnja obodnih jarkov, da bi preprečili dotok meteornih vod. Prav tako načrtujejo zamenjavo vseh betonskih jaškov in obodnih drenaž, nasip zaščitne plasti in namestitev naprav za ugotovitev, kolikšno je sproščanje plinov v okolje. Predstavniki vaškega sveta Ložnica so poudarili, da že 7 let ponavljajo enake zahteve in da je župan sam v svojem predvolilnem programu še posebej izpostavil problem ložniške deponije. Dejali so, da deponija nima uporabnega dovoljenja za njen sedanji obseg, da se je razširila na tuje zemljišče in da so v njeni neposredni bližini stanovanjski objekti. Občino so obtožili, da se ne zaveda resnosti problema, in da ne pomisli na ljudi, ki živijo v bližini deponije odpadkov. Ker niso dosegli dogovora z občino, bodo protestno zaporo izvedli, Komunala Celje pa je napovedala, da v tem primeru ne bo odvažala smeti, če ne bo dosežen sporazum med žalskimi in celjskimi svetniki, da je odpadke možno odlagati na deponiji v Bukovžlaku. NATAŠA VERK ZAPLETI OKROG IMENOVANJA NADZORNEGA ODBORA OBČINE ŽALEC Vsaka demokratična družba ima urejeno tudi nadziranje financiranja proračunskih porabnikov. Tudi Občina Žalec je s sprejemom statuta formalno predvidela nadzor nad trošenjem denarja davkoplačevalcev. Zato je v jesenskem obdobju pozvala stranke, da pred-lagajo kandidatke in kandidate za Nadzorni odbor, ki naj bi nadzorovali sprejemanje in realizacijo sklepov Občinskega sveta ter s tem nadzirali upravičenost trošenja denarja davkoplačevalcev. Za razliko od razvitega demokratičnega sveta, kjer vladajoče stranke dodelijo pretežni del nadzora, saj nameravajo delovati pošteno, so vladajoče stranke SKD, SDSS in SLS v žalskem občinskem svetu preprečile imenovanje članov opozicijskih strank v Nadzornem odboru. Tako imamo situacijo, kjer pozicija sprejema sklepe ter se tudi sama kontrolira. Zanimiva je s tem v zvezi situacija, kjer svetniki pozicije ne sprejemajo kandidature strank tudi zato, ker so kandidati preveč strokovno in praktično usposob-ljeni za izvajanje nadzora. Kakšni zaključki so možni iz takšnega ravnanja pozicije, sestavljene iz predstavnikov t. im. “strank slovenske pomladi”? Zato svetniki Združene liste socialnih demokratov ne moremo sprejemati odgovornosti za nam nepoznano trošenje sredstev proračuna Občine Žalec. ZLSD OO ŽALEC SPOŠTOVANI GOSPOD ANTON DELAK! Opravičujem se, ker sem prvič spregledal vaše vprašanje o moji vlogi pri osamosvajanju Slovenije. Tokrat vam odgovarjam s citatom posvetila, ki mi ga je Janez Janša zapisal v knjigo Premiki, ko mi jo je podaril. “Gospodu Milanu Dobniku v zahvalo in spomin za skupne napore v procesu osamosvajanja Slovenije.” 02. 09. 1992 Janez Janša. Milan Dpbnik Zupan ALI SMO ZA SPREMEMBE Ali je Spodnja Savinjska dolina že blagovna znamka na turistični karti Slovenije ali to še nismo? V preteklih letih je bilo kar nekaj truda (zaradi neumornega napora in dela nekaterih posameznikov), da bi premaknili turizem, kot gospodarsko panogo na višjo stopnico. Mislim, da je bilo izdajanje Vodnika po Spodnji Savinjski dolini ne le nujno, ampak je bil to precedens za začetek resnega turističnega dela. Vodnik je res odličen, saj oskrbi naključnega popotnika s prepotrebnimi informacijami o naših krajih. Tudi trditev nekaterih posameznikov, da se v naši dolini ne dogaja nič takšnega, kar bi lahko obeležili s turistično promocijo ne drži. V dolini poteka kar nekaj aktivnosti, ki so za turiste še kako zanimive. Ce pričnemo pri andraški prireditvi Družina poje, braslovškem Dnevu hmeljarjev, griških Zlatih citrah, Jožefov sejem v Petrovčah, pa Jurjev sejem v Taboru, turistični teden v Žalcu s prireditvijo Žalska noč ter Miš-Maš za otroke v Grižah, Kmečke igre v Preboldu ter še vrsta drugih prireditev nam dokazujejo, da se kraji in ljudje trudijo, da bi bili zanimivi tudi za turiste in obiskovalce od drugod. Poleg vsega tega se v dolini odvijajo posamezni dogodki, ki so spontane ali organizirane narave in ki jih prirejajo različna društva, institucije in posamezniki in ki bi bili, ko bi jih nekdo stalno predstavljal še kako zanimivi za turiste. Le malo ljudi ve, da bodo še ta mesec na Polzeli kvalifikacije za Evropsko kadetsko prvenstvo v Košarki. Prav tako ne vemo, da se Društvo Radoživ trudi z zaščito Ribnika Vrbje, Žovneškega jezera in Krvavice v KS Tabor. Po drugi strani se premalo zavedamo, da sta gostinca Zvonko in Milica Štorman vsekakor predstavnika nove slovenske blagovne znamke, ki pomeni sinonim za gostinsko kvaliteto. Šempetrsko turistično društvo dokazuje, da imamo tudi v Savinjski dobro obiskane turistične točke (Rimske izkopanine in Jamo Pekel). Ribiči prirejajo zanimi ve prireditve, kot je izbiranje Ribiškega carja Savinje. Turistično Društvo iz Braslovč in KS Braslovče sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih za najlepši podeželski kraj. In še in še bi lahko naštevali. Pri vsem tem pa ni nekega vseslovesnskega učinka, nekega konkretnega rezultata. In ker tega ni je praktično potrebno potegniti nekatere poteze, ki bodo prinesle potrebne spremembe. Ugotovili smo že, da Turistična zveza Spodnje Savinjske doline deluje, da se trudijo tako krajevne skupnosti kot posamezna krajevna turistična in druga društva (ekološka, kulturna, športna). Trudijo se tako Zavod za kulturo v Žalcu, trudijo se turistične agencije, delujejo in ustvarjajo posamezniki. Potrebujemo torej promocijo in turistične kapacitete. Zato so potrebne po mojem predvsem naslednje zadeve: 1. V prvi vrsti potrebujemo nekaj profesionalnih turističnih delavcev ali organizacij, ki se jim dodeli koncesija z namenom, da v določenem obdobju ustvarijo in pripeljejo turistično produktivnost do točke, ki bi bila na ravno poprečja ostalih turističnih krajev v Sloveniji. 2. Potrebno je izkoristiti proste strelce in jih povezati s stalnim angažiranim delom, da bi z agresivnim pohodom na turističnem trgu spremenili kotiranje krajev Spodnje Savinjske doline. 3. Nujno je, da se zagotovijo določena sredstva za turistično promocijo celostne ponudbe Spodnje Savinjske doline, kajti čas volunterjev je mimo. Ta sredstva mora kontroliraati občina in jih tudi namensko trošiti v sorazmerju s profitnimi izkoristki v panogi turizma. 4. Potrebno se je posebej pripraviti in začeti predvsem strokovno in angažirano propagirati prireditve, objekte, spomenike in ljudi v Savinjski. Tudi v razmislek vstopiti v računalniška omrežja (npr. Internet; za vzor naj nam bo OŠ Peter Šprajc Jur). 5. Določiti nekoga, ki bo stalno skrbel za promocijske dejavnosti, za obveščanje novinarjev, za deljenje letakov na izsopih avtocest in po lokalih. Vse prireditve je potrebno ovekovečiti. 6. Nameniti stalne vire sredstev za promocijske tiskovine. V ta namen je potrebno določeno priprvljalno obdobje, kjer je potrebno vse pripraviti za intinziven začetek. Sem sodi nek pregled naravnih in krajinskih znamenitosti, popis planinskih in hribovskih koč, gradov in cerkva, arheoloških spomenikov in spomenikov NOB, pregled športnorekreacijskih objektov in naprav, kulturnih domov, spisek stalnih prireditev in tudi občasnih ter nazadnje doseči, da se ob prijavi prireditev na občini obvešča tudi turistični informacijski center, ki bi znal vsak ta podatek promovirati. Ker mislim, da je večina tega že zbranega (vsaj kolikor poznam nekatere publikacije), je torej v prvi vrsti potrebno ažurirati podatke, pogledati kako je s propagandnim materialom the prireditev in objektov. V drugem koraku se pregleda kaj manjka (prirediNe v Občinski matični knjižnici, gledališče v Vrbju, Dnevi otroške Grafike, publikacije posameznih KS, delovanje pevskih zborov, Akustični festival, teniški turnirji, športne prireditve, nenazadnje tudi delovanje političnih strank in še kaj) in se to doda na spisek. Potem se zadeve uredijo in sistematizirajo. Poskrbi se, da se zadeve ne prekrivajo, vsako leto pa se izda program letnih prireditev. V drugem delu je potrebno nekaj turističnega menadžmenta ter po drugi strani nekaj politične oziroma oblastne pomoči. Potrebno je rešiti pereče zadeve, ko turistični objekti samevajo zaradi denacionalizacijskih zahtevkov ali kakšnih drugih pravno upravnih problemov (Hotel prebold, Športno rekreacijski center v Preboldu, Graščina Novo Celje itd..). Nujno je, da se čimprej doreče, kaj bo s temi objekti in zadevami. Če ne gre drugače se zadeve rešujejo prioritetno, pospešeno in tudi s koncesijami in odprodajami. Potrebno je razmisliti več o kmečkem, sonaravnem in ekološkem turizmu. Potrebno je nekatere bisere narave primerno zaščiti (Krvavica, Čemšeniška planina, Dobrovlje, Žovnek itd...). Razmisliti ah se da obnoviti kakšen mlin, žago, kovačnico. Potrebno je negovati tako tradicijo posvetnih kot sakralnih kulturnih spomenikov in prireditev. In vse to z profesionalno vendar agresivno metodo predstavljati. Ljudem je potrebno dati vedeti, da se bo dalo od turizma že v naslednjih desetih letih živeti in preživljati družine. Vsekakor je res, da vsega tega bez zagonskega kapitala in profesionalnega menadžmenta ne bo. Vendar z nečim in enkrat je potrebno začeti. Pa naj bo ta moj tekst samo neke vrste razmišljanje in hkrati apel tistim, ki peljete vse stvari v občini, da se skupaj obrnimo, združimo moči in poskusimo začeti živeti od dejavnosti, ki nam ne bo onesnaževala okolja, prinesla pa nam bo kruh, ki nam ga določena stopnja nezaposlenosti in nizkih plač v nekaterih panogah odtrgujejo od ust. Gregor Vovk MATERAM ZA NJIHOV PRAZNIK Žalski svetniki so se sestali na seji občinskega sveta. SPOR MED SVETNIKI IN ŽUPANOM Krajevna skupnost Ponikva pri Žalcu je pripravila v soboto, 23. marca, nadvse lepo svečanost. Dvorano v Zadružnem domu na Ponikvi so žene in matere izpolnile do zadnjega kotička, njihovi najdražji malčki pa so jim pripravili prav prisrčen program. Sodelovali so tudi odrasli z Andrej Stergar Latkova vas 49, PREBOLD tel.: 063 702 -150 s montaža, centriranje in popravilo gum © servis male kmetijske mehanizacije ^ Se frUfuvuuMtturf y veselim igrokazom Gobe ter domači pevski zbor, ki je ravno takrat hitel na občinsko revijo pevskih zborov v Petrovčah. Predsednik Krajevne skupnosti Ponikva je z izbranimi besedami izrazil zahvalo ženam Ponikve, ki mnogokrat znajo s svojimi tehtnimi predlogi pripomoči k razreševanju mnogoterih problemov v kraju. Vse prisotne je povabil še k nadaljnemu sodelovanju in jih izzval s tisto znano o treh vogalih v hiši. Žene in matere so se še po poldrugo uro trajajočemu kulturnemu programu dolgo v noč zabavale ob veselih zvokih, saj je bil to res njihov praznik in jim ni nihče zameril, če so prišle domov v zgodnjih jutranjih urah. Ob zaključku 12. seje Občinskega sveta Občine Žalec so obravnavali 6 amandmajev na predlog o določitvi števila članov Sveta Krajevne skupnosti in določitvi volilnih enot za volitve predsednika in članov Sveta Krajevne skupnosti v Občini Žalec. Svetniki so poudarili, da se morata upoštevati dve načeli: zastopanost po številu prebivalcev in zastopanost krajev, vasi oziroma zaselkov. Po krajši razpravi so sprejeli 5 amandmajev, amandma, da bi se v Braslovčah dodala še ena volilna enota, pa je bil zaradi nesoglasja KS Braslovče umaknjen. KS Šešče ima zdaj dve volilni enoti, KS Gotovlje šest, KS Gomiljsko štiri, KS Ponikva šest, KS Liboje dve, v KS Šempeter pa bodo še tri nove. Burna razprava pa se je pričela v 13. seji, ko je župan Milan Dobnik razložil, zakaj je zadržal objavo sprejetega odloka o proračunu občine Žalec za letošnje leto. Navedel je tri amandmaje, ki so po njegovem mnenju nezakoniti ali neizvedljivi. Nezakonita sta tako amandmaja št. 16 in. 23. Prvi pravi, da je možna poraba sredstev za investicijsko vzdrževanje in investicije nad milijon tolarjev izključno s soglasjem občinskega sveta. Župan je poudaril in to utemeljil tudi z branjem iz ustave, da ta amandma posega v področje pristojnosti župana, torej v njegovo izvršilno oblast ter tako onemogoča funkcioniranje župana in občinske uprave. Dejal je, da so predvidene investicije že tako natančno določene v proračunu in da bi njihovo vsakokratno ponovno obravnavanje na občinskem svetu pomenilo le izgubo časa in denarja. Pravilno izvajanje zadanih investicij je naloga strokovnih služb, torej tistih, ki so za to zaposleni na občini. Poslanci si med seboj pri tem vprašanju niso bili enotni. Nekateri so župana podprli, drugi pa so zahtevali, naj jih vsakič seznani o poteku določene investicije in o njeni izvedbi. Bili so prepričani, da se s tem delo ne bi podvajalo. Za nezakonitega je župan označil tudi amandma, ki je zmanjšal sredstva za volitve in plače delavcem na občini. Za neizvedljivega pa je imel amandma o brezplačni prehrani vseh učencev Osnovne šole Ljube Mikuš. Ta se mu je sicer zdel vsebinsko sprejemljiv, težava je bila le v tem, da niso bila določena sredstva, iz katerih naj bi se financirala brezplačna prehrana učencev. Župan sam je predlagal, naj se sredstva zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve, pozneje pa naj se upoštevajo pri rebalansu proračuna. Slednji amandma je bil sprejet v skladu z županovim predlogom, županov ugovor na amandma št. 16 pa je bil zavrnjen. Glede amandmaja št. 23 so svetniki sklenili, da bodo potrebnih 7 milijonov tolarjev za izvedbo volitev vzeli iz sklada za promocijo, ta sredstva pa se bodo povrnila na naslednji seji z rebalansom. Župan Milan Dobnik se s ponovnim sprejetjem proračuna ni strinjal, in je poslancem povedal, da bo sprožil ustavni spor. NATAŠA VERK iimm mmm mmm mmm NOVA MENJALNICA - Celje, 1. april - Na Krekovem trgu v Celju so odprli novo menjalnico Ekopool, kjer bodo izplačevali tudi avstrijski davek na dodatno vrednost. V menjalnici bodo skupaj z avstrijsko hčerinsko firmo izdajali izkaznice za nakup v Metrojevih trgovinah, ki so jih do zdaj izvajali v Gradcu. Pri njih bo moč kupiti vstopnice za kulturne in športne prireditve. V menjalnici bodo tudi razstave likovnih del. PODJETNIŠKI KREDITI - Žalec, 2. april - Osmi razpis za dodeljevanje ugodnih podjetniških kreditov, ki je bil objavljen že lani, je uspel. Nanj se je prijavilo 34 kandidatom, med njimi pa so tistim, ki so izpolnjevali pogoje Banke Celje, namenili za 48 milijonov tolarjev kreditov. Naslednji, deveti razpis bodo objavili še pred poletjem. HLAJENJE IN KLIMATIZACIJA Žalec, 6. april - V predavalnici tehnika, d.o.o., iz Braslovč je poskrbela za aktualen program s strokovnimi domačimi in tujimi predavatelji. Seminar so pripravili zato, ker tovrstnega izobraževanja v Sloveniji ni, je pa vedno več serviserjev in monterjev hladilnih in klimatskih naprav. 14. POHOD PO MEJAH KS LIBOJE V soboto, 20. aprila, organizirajo planinci Liboj svoj 14 pohod po mejah krajevne skupnosti ter obeležjih NOB. Tudi letos bo, kot je to že v navadi, start oziroma zbirališče pri mostu ob Savinji pred gostilno Pospeh. Tudi letos pa bo TVD Liboje istočasno organiziral maraton po mejah krajevne skupnosti, ki bo tokrat že drugi. Organizatorji zagotavljajo, da bo maraton postal tradicionalen, kot je tudi pohod. Torej Libojčani vabijo na pohod, za dobro voljo in vse ostalo pa bodo poskrbeli oni. PRIPRAVE NA LETNO KONFERENCO ZVEZE DU ŽALEC - Ker so imela že vsa društva upokojencev v Žalski občini svoje letne konference, sedaj tečejo intenzivne priprave na letno konferenco, ki bo predvidoma koncem aprila. Pred sklicom konference se bodo sestali še predsedniki društev. Na podlagi sestankov bo tudi sestavljeno poročilo o enoletnem delu. Sestali pa so se že predsedniki komisij, ki so zastavili delo za letošnje leto. To zajema srečanje upokojencev občine, gobarski piknik ter planinski izlet za vse upokojence. Stran 7 TUDI ŽALSKI UPOKOJENCI ZBOROVALI V torek, 2. aprila, so imeli upokojenci, člani žalskega Društva upokojencev svojo letno volilno konferenco. Pred njo so bile konference po krajevnih skupnostih na katerih so izvolili delegate. Kljub izredno slabemu vremenu se jih je na konferenci zbralo preko 60. Žal konferenci ni prisostvoval iz Zveze društev upokojencev Slovenije g. Gobec, ki se je pomotoma zglasil v Žalcu dan pozneje. Konferenci pa so prisostvovali predstavniki dosedanjih društev ter društva iz Velenja. Poleg poročila, ki ga je podal predsednik Tone Delak, so razpravljali o vseh mogočih težavah, ki jih je povzročila nova upokojenska zakonodaja ter o programu dela za naslednje mandatno obdobje. Pri volitvah so dejansko samo potrdili dosedanje vodstvo, v katerem so tudi predsedniki vseh pododborov iz Galicije, Gotovelj, Ponikve ter Žalca. Društvo upokojencev šteje preko 11000 članov, čeprav je upokojencev v Žalcu mnogo več. Nekateri se sicer vključujejo v druga društva, veliko jih je pa izven članstva, zato si bodo prizadevali včlaniti še tiste, ki dosedaj niso člani. Na koncu konference pa so poslali protestno pismo predsedniku Državnega zbora, zaradi sprejete zakonodaje, ki nikakor ne ustreza interesom upokojencev. Na koncu so podelili tudi priznanja najbolj delavnim podod-borom, ki sta jih prejela pododbor Galicije in pododbor Gotovelj. -nko Ivan Bizjak, varuh človekovih postavil nove, današnjim pravic, je obiskal Celje in sc z razmeram bolj prilagojene j ' " J \ i ‘ , lK,JayJju p av zaraai se povprečja drugih slovenskih neusklajene zakonodaje, je dejal mest, razen da je tu nekaj več Ivan Bizjak. “Veliko je pripomb tistih, katerih zemljišča problemov na področju tujcev, so v bližini izgradnje nove saj imamo v državi okrog 10 tisoč avtoceste. Ti se pritožujejo da ne ljudi brez statusa.” najdejo pravega sogovornika, ki Varuh človekovih pravic bi jim bil pripravljen prisluhniti. prejme okrog 2.500 vlog na leto, i&m KLJUB NAPREDKU ZAOSTAJAJO Na nedavni tiskovni konferenci, ki jo letno prireja TELEKOM poslovna enota Celje, so povedali, da so kljub temu, da so zvišali število telefonskih priključkov s 17,7 na 25,2, z 31 naročniki na 100 prebivalcev v slovenskem merilu še vedno na repu. 28 tisoč gospodinjstev je še vedno brez telefonskega priključka. Letos naj bi se 64 tisoč naročnikom pridružilo še 6500 novih, kar bo stalo 1,5 milijarde tolarjev. Se vedno pa bo ostalo brez telefona 2500 naročnikov, ki še čakajo na priključek. Da bi zadovoljili potrebam, se bodo letos morali lotiti temeljite prenove in izpopolnitve telefonskih central. Ža to delo so zainteresirane tudi občine, saj so v Rogatcu, Vitanju, Šentjurju, Šmarju in Šoštanju sklenili dodatne pogodbe in demografsko ogrožene občine kandidirajo za dodatna republiška sredstva. Kar 14 občin od 22-ih pa si želi telekomunikacijskih izboljšav. Cene za priključke so zelo različne, saj je enotna cena možna le tam, kjer so za to dane možnosti. Zaradi vse večjega interesa so se odločili, da bodo v Celju in Velenju odprli informacijski pisarni, ki bosta nudili vse, kar bo stranke s tega področja zanimalo. V prehodu na tržno gospodarstvo se bo tudi pri Telekomu marsikaj preneslo v privatne roke, govorni program pa šele leta 2000. Načrtujejo mnogo posodobitev. Ena od teh bo ISND -digitalno omrežje z integriranimi storitvami, ki je v Celju že v zaključni fazi. Na razpolago bo 418 primarnih in 50 sekundarnih priključkov. ISND na eni liniji nadomesti tri običajne telefonske priključke: telefon, telefaks in modem. S tem bo dosežena večja hitrost prenosa podatkov. Do konca leta bo taka priključitev možna tudi v regiji. Tako bo Telekom naredil veliko boljše telekomunikacije v celjski regiji. I. Jurhar METRSKO B1AG01POZAMENTERIJA f MODNI DODA' V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: K K P IZ t 'žt P IZ /i velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga izbira blaga za birmanska oblačila nova kolekcija blaga chanel vzorcev velika izbira svile mečkana viskoza mikrofibre vseh vrst enobarvne mikrofibre in viskoze vzorčaste mikrofibre in viskoze svilene rute hlačne nogavice Liji up Kvaliteto prodajamo poceni! KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC K n P IZ st t K U P IZ /t PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM PODELITEV PRIZNANJ PROIZVAJALCEM MLEKA Mlekarna Celeia, d.o.o., je pripravila tradicionalno srečanje svojih proizvajalcev mleka in na prireditvi najuspešnejšim izmed njih podelila priznanja. Srečanje je z uvodnim govorom otvoril Zdravko Počivalšek, direktor Mlekarne Celeia. Povedal je, da je bilo poslovanje mlekarne v letu 1995 v primerjavi z letom prej večje za 20 odstotkov. Lani je mlekarna odkupila 45 milijonov litrov mleka, kar je za 7 miljonov litrov več kot leto prej, za letos pa načrtujejo odkup mleka povečati še za 5 milijonov litrov. Njihova prozvodnja je v lanskem letu obsegala 60 odstotkov sirov, 20 odstotkov svežega mleka ter 20 odstotkov fermetiranih izdelkov. Po svoji proizvodnji so za Ljubljanskimi mlekarnami in Mlekarno Maribor na tretjem mestu v Sloveniji. “Naša poglavitna naloga je, da skušamo pozitivno poslovati, kar nam je v lanskem letu uspelo. Leto 1995 smo zaključili s 5 miljonov tolarjev dobička,” je dejal direktor Zdravko Počivalšek. “Lani smo veliko naredili na dopolnitvi proizvodnega asortima-na. Naša najbolj popularna izdelka, pri katerih je rast v primerjavi z lanskim letom 300-odstotna, sta ACI s sadjem in vanilija. Precej smo investirali v nakup hladilnih naprav, svojih 35 tovornjak pa smo opremili z dizajnom naših novih izdelkov.” Pojasnil je tudi, zakaj so prenehali s proizvodnjo sirov v mlekarni Šmarje in to proizvodnjo prenesli na mlekarno v Arji vasi: “To smo storili zato, da bi imeli čim manj stroškov z nakupom, obdelavo in prodajo mleka. Prej je bilo v dveh mlekarnah 47 zaposlenih, zdaj pa 25, kar je pomemben prihranek pri delovni sili. V proizvodnjo sirov v Arji vasi smo tudi vložili 2 milijona DEM, in imamo v mlekarni Arja vas v primerjavi z mlekarno v Šmarju okrog 1000 DEM dobička na dan.” Opozoril je, da se morajo v prihodnosti dobro pripraviti na vstop na evropski trg. Vlagati bi morali v mehanizacijo, ki bi omogočila kvalitetno proizvodnjo pri manjših stroških. Prav tako bi morale mlekarne tesneje sodelo- vati med seboj. Prišlo je že do ideje sodelovanja med štajerskimi mlekarnami, vendar se še nobena razen Celeie ni olastninila. Svojim najboljšim proizvajalcem mleka v letu 1995 je Mlekarna Celeia podelila priznanja in nagrade. Na prvo mesto se je z več kot 7 milijoni litrov mleka uvrstila Kmetijska zadruga Šmarje, na drugo mesto Kmetijska zadruga Šaleška dolina, na tretje pa Kmetijska zadruga Šentjur. Med posamezniki je bil z 272.361 litri mleka najuspešnejši Franc Brišnik iz Alje vasi, ki je prejel prehodni pokal. Za njim sta se uvrstila lanskoletni dobitnik prenosnega pokala Marjan Rek iz Prevalj in Franc Rotnik iz Ravn. Med kozjerejci je prvo mesto zasedel Franc Videc iz Šentjurja pri Celju. N. V. LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE KOVINOTEHNE Kovinotehna Celje je s svojim lastninskim preoblikovanjem pričela že leta 1994, 25. marca 1996 pa je imela prvo “polastninsko” skupščino. Na njej so delničarji - vseh je kar 9500 - glasovali o delitvi dobička iz let 1993 in 1994, ki je ostal nerazporejen, izvolili so nove člane nadzornega odbora in imenovali revizorja delniške družbe Kovinotehna. Istega dne je bila tudi seja nadzornega odbora, ki je imenoval šestčlansko stalno upravo Kovinotehne. Kovinotehna se je v preteklosti znašla v velikih težavah, saj je bila bolj kot marsikatero drugo slovensko podjetje vezana na nekdanji jugoslovanski trg. “Zdaj smo našli nove usmeritve,” je povedal Aleš Ilc, predsednik uprave. ‘Tz 20-milijonskega trga se moramo preusmeriti na 2-milijonskega, hkrati pa se bomo usmerjali predvsem na vzhodne trge, kjer že imamo dobre uspehe.” Po besedah Milene Sadovnik, članice uprave za ekonomiko in kadre, bo Kovinotehna v tem letu iskala notranje rezerve, komercialno pa se bo usmerila v razvoj in razširitev maloprodajne dejavnosti na domačem in tujem trgu. Izločila bo nekvalitetne in neuspešne delavce ter tako znižali število zaposlenih. “V tem letu bomo močno povečali agresivnost na nabavnem in prodajnem področju ter dvignili kvaliteto naših storitev,” je dejal Tomaž Berginc, član uprave za komercialo. “V Sloveniji želimo v grosistični prodaji obdržati pozicije, ki smo si jih ustvarili v preteklosti, poleg tega pa bomo odprli maloprodajne centre v Novem mestu, Ljubljani in Murski Soboti, s čimer bomo zaokrožili verigo naših prodajnih centrov. V tujini bomo poleg obstoječih trgovin na Hrvaškem, Rusiji in Srbiji odprli še najmanj dva nova “cash and carry” centra v Rusiji za oskrbo prebivalstva in podjetnikov.” “Postati moramo trgovsko podjetje, ki bo prepoznavno po zanimivem in kvalitetnem asorti-manu, po kakovosti poslovanja in nudenju kompletnega servisa svojim ciljnim poslovnim partnerjem,” je menil Alojz Kure, član uprave za organizacijo in informatiko. “V letu 1995 smo intenzivno pristopili k pripravi nove organizi- ranosti, ki omogoča podjetju nadaljni razvoj, uspešno poslovanje in zaposlenim relativno socialno varnost. Za izvajanje osnovnih dejavnosti smo organizirali manjše in fleksibilnejše enote, reorganizacijo pa bomo predvidoma zaključili do konca letošnjega leta. V pripravi nove organizacije in delovnih postopkov upoštevamo principe standarda ISO 9000 in menimo, da bomo ob zaključku reorganizacije pripravljeni za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000.” Ostala dva člana stalne uprave Kovinotehne sta še Janez Marovt, član uprave za področje financ, in Vinko Žgajner, delavski direktor. D. S. GASILCI ZBOROVALI Gasilska zveza Žalec, ki šteje 39 prostovoljnih gasilskih društev ter 4 industrijska gasilska društva, je v soboto, 30. marca, imela v dvorani Gasilskega doma v Žalcu svojo redno letno konferenco. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, saj se je konference udeležilo od vabljenih 86 kar 80 delegatov. Predsedništvo občinske zveze Konferenci pa so prisostvovali tudi gostje: kot predstavnik Gasilske zveze Slovenije območni poveljnik Darko Koželj, Ivan Skok kot predstavnik Ministrstva za obrambo, izpostava Žalec, strokovni delavec za zaščito in reševanje občine Žalec Anton Veselak, delegacija pobratenega društva oziroma zveze iz Križevcev, ki jo je vodil Vinko Piškorič ter predstavnika Gasilske zveze Velenje in Šentjur. S preoblikovanjem občin so leta 1995 mnoge pristojnosti iz področja požarnega varstva prešle z občin na državno upravo. Tako se je zgodilo, da so gasilci bili kar 4 mesece brez znanega sogovornika in še brez urejenega sistema financiranja. Šele sredi leta so uspeli z imenovanjem odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada (sredstva, ki se zbirajo iz zavarovalnih premij na nivoju države in se po ključu delijo občinam). Tako se je s skromnim dotokom sredstev pričelo tudi s financiranjem nabave gasilskih sredstev, tehnike, opreme in vozil. Tako je odbor razdelil sredstva v višini 7,731.192 tolarja. Pri tem so bila uveljavljena merila za opremljanje gasilskih enot ter o času uporabe opreme in vozil. Pripravili so tudi skupni koledar gasilskih prireditev in proslav za leto 1996. V lanskem letu je bil dosežen sporazum in podpisana pogodba z občino Žalec o opravljanju lokalne gasilske javne službe za tekoče leto. Po mnenju nekaterih je s tem dosežen velik napredek, saj je tak sporazum edini v Sloveniji. Kljub temu, da sedanji čas ni naklonjen gasilstvu in prostovoljnemu delu, imajo že kar lep podmladek, ki bo nasledil starejše. Kar 90 članov je pripravljenih žrtvovati po 80 ur svojega prostega časa za izpopolnitev gasilskega znanja. Gasilci gasilske zveze Žalec so lansko leto opravili kar 45 različnih intervencij: požarne, tehnična reševanja in ostalo. tudi kategorizacijo prostovoljnih gasilskih društev. Kot je že v navadi, so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja, in sicer 6 državnih priznanj ter odličij in 15 občinskih Častni član Karel Jug sprejema priznanje Za skoraj vse intervencije je bil kriv človeški faktor. Gasilci se zavedajo odgovornosti, zato tudi svoje delo opravljajo v skladu s pravili gasilske službe in s področja varstva pri delu. Zavedajo pa se, da jih v letošnjem letu čaka še veliko dela, da se bodo uskladili z novo zakonodajo in opravili priznanj. Razglasili so tudi častnega člana gasilske zveze veterana častnika I. stopnje Karla Juga. Za normalno delovanje zveze pa so imenovali še drugega podpredsednika. To funkcijo bo v bodoče opravljal Ivan Kotnik iz Polzele. Ivan Jurhar Foto: Foto Tonica Delovno predsedstvo PAPIRNICA ŠEMPETER šempeter 99 T r V mesecu aprilu Vam Poleg pisarniškega in šolskega programa nudimo tudi USNJENO GALANTERIJO. URE In ostala darila! PTICA V VETRU SEM Leta 1994 so udeleženci 30. tečaja avtogenega treninga, ki jih organizira Trigon s.p. ustanovili Klub 94 - za duhovno dimenzijo človeka. Letos smo se prvič odločili za delavnico, ki je bila posvečena notranjemu zavedanju. Bili smo v Domu Palenk v Logarski dolini, in sicer od 28. 3 do 31. 3. 1996. Bilo nas je dvanajst. Vsak človek je apostol iskanja resnice. Življenje nam postavlja vprašanja in uganke, osvetlimo jih lahko le od znotraj.Bilo nas je dvanajst. Vsak človek je apostol iskanja resnice. Življenje nam postavlja vprašanja in uganke, osvetlimo jih lahko le od znotraj. Srečanju smo dali naslov Ptica v vetru sem. Zbrali smo se z namenom, da se v tišini in zbranosti začutimo kot iščoča bitja ter odvržemo najrazličnejše maske, ki nas ovirajo v iskrenosti. Program delavnice je bil zasnovan tako, da ni imela trdne strukture, ampak se je prilagajala razpoloženju in odprtosti udeležencev. Tvegana poteza se je obrestovala, saj je vsak udeleženec uvidel, da je le od njega odvisno, kaj se odvija in koliko je prepusten. Nobene zunanje avtoritete ni bilo, ki bi določala, kaj je prav ali narobe. Posebej smo Človek je bitje nasprotij in razklanosti. Le pri izviru svojega duhovnega bitja stoji v točki enosti in preseže razpotja. se soočali z naravo ega in njegovo logiko, ki ustvaija svet težav, bolezni in smrti. Ogledali smo si tudi njemu nasproten svet enosti, ki rojeva nekonfliktno stanje sprejemanja in sprejetosti. Pomagali smo si z literaturo: predvsem s fenomenalnim razodetjem v knjigi Tečaj čudežev in Sosanovo knjigo O niču. Čeprav je med njima dva tisoč let razlike, govorita o isti stvari: da je svet ega svet norosti, ki se vedno izteče v bolečino in razočaranje. Rešitev je v preseganju ozkega pomena osebnosti in prenehanje poistovetenja sebe s svojimi dolgočasnimi maskami. Teorijo smo preizkusili v praksi z različnimi vajami: raztapljanje ega v meditaciji, zapuščanje ega skozi ekstatični ples in soočenje ega iz oči v oči. Na krilih najlepše novodobne glasbe smo okusili svobodo tre- nutka, ko se um vsaj za hip ustavi. K temu nam je izdatno pomagala še prečudovita narava, ki je ustvarila nadzemeljsko kuliso iz Narava je zunanji odraz naših notranjih energij. Ko se oziramo k Soncu, v resnici hrepenimo po notranji toploti. zasneženih vrhov in bleščečega sonca, ki se je drobilo v milijardah snežnih kristalov. Ker je skupno druženje trajalo okoli osem ur dnevno, smo se vsak dan tudi sprehodili do skritih kotičkov Logarske doline. Mnogi so prvič videli slapove Ivovce, ki so še šumeli med zimskimi svečami. Na vrhovih Ojstrice in Planjave je orkanski veter dvigal zastave svežega pršiča. V gozdu je prepeval ptič. Slišali smo ga, ker smo našli tišino v sebi. Mir in tišina sta pogoja za osebno zavedanje, kajti notranja resnica je najtišja na svetu. Nikoli se ne ponuja s hrupom in ropotom. Matjaž Lesjak Foto: Samo Jurhar Pogovor z Andrejem Sotoškom_____ NOVOSTI NA PODROČJU SOLSKE ZAKONODAJE Prof. Andrej Sotošek, direktor UPI Ljudske univerze Žalec, nam je predstavil novosti na področju šolske zakonodaje in dejal, da se z novim izobraževalnim sistemom približujemo evropskim kriterijem izobraževanja. Andrej Sotošek: "Nova zakonodaja prinaša večjo konkurenco med učitelji!" Foto: s. J. “Celotni izobraževalni sistem v Sloveniji je v obdobju reorganizacije, saj je bila sprejeta nova zakonodaja, pripravljajo pa se tudi novi podzakonski akti. Pred kratkim smo imeli v Žalcu strokovno predavanje o novostih na področju šolske zakonodaje, o čemer sta govorila strokovnjaka, mag. Jože Miklavc, vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo in šport, in Vladimir Tkalec, direktor Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Na področju zakonodaje celotnega šolskega sistema se bodo v obdobju nekaj let zvrstile mnoge spremembe glede financiranja in glede same organizacije. Uvaja se dualni sistem izobraževanja, ustanavljajo se privatne šole in podobno. Vse to vpeljuje novi zakon, podzakonski akti pa bodo posamezne spremembe podrobneje defini- rali in opredelili njihovo delovanje v praksi. Spremembe se obetajo tudi na področju poklicnega usposabljanja in izobraževanja, kjer se novost odraža predvsem v partnerskem odnosu Ministrstva za šolstvo in šport z drugimi ministrstvi. Še zlasti je poudarjeno sodelovanje med šolstvom in gospodarstvom, saj se v ta partnerski odnos vključujeta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije, ki skrbita zlasti za področje usposabljanja v delovnem in strokovnem smislu. Uvajajo se tudi mojstrski poklici. Deleža izobraževanja v šolah in izobraževanja v delavnicah sta tudi bistveno spremenjena in se nagibata k temu, da bi vsak zavzel okrog 50 odstotkov učnega časa. Velik poudarek je torej na strokovnih institucijah, kot so zbornice, podjetja in zasebniki, ki bodo izobraževali za te poklice. Tudi pri sprejemanju nekaterih programov so bili udeleženi poleg izobraževalne sfere še ostali partnerji, kot so zbornice, sindikati ter strokovna združenja, ki s svojim soglasjem lahko vplivajo na spremembe in verifikacije učnih programov. Drug velik preskok naprej v smislu uvajanja dualnega sistema je pojav novih programov višjih in visokih strokovnih šol. Za novo šolsko leto se pripravlja in uvaja pet novih programov na tem področju, vendar ne v smislu univerzitetnega izobraževanja. To bo visoko strokovno izobraževanje kot nadgradnja srednješolskemu strokovnemu izobraževanju. Uvajajo se novi programi na področju gimnazij, saj bodo ustanovljene strokovne gimnazije kot nadgradnja poklicnemu nivoju. To bo večstopenjsko poklicno izobraževanje, tehniški nivo bo preoblikovan na področju tehničnih strokovnih gimnazij, ki bodo izobraževale za poklic, ne pa toliko za potrebe univerzitetnega študija. Slednje bo naloga klasičnih gimnazij.” “Mojstrski poklici so se oblikovali po vzoru Nemčije. Koliko ste se sicer pri spremembah šolske zakonodaje zgledovali pri Evropi?” “Naše izobraževalne in gospodarske institucije so pri vpeljavi mojstrskih poklicov sodelovale z gospodarstvom in šolstvom na Bavarskem ter njihov model izobraževanja prenesle na slovenskega. Z leti in s prakso naj bi se slovenski sistem mojstrskih poklicov po uspešnosti približal bavarskemu modelu. Za opravljanje mojstrskih izpitov bo seveda treba imeti končan določen nivo poklicnega izobraževanja ter določeno število let prakse. Precej zahtevni mojstrski izpiti bodo sestavljeni iz preizkusov znanja iz različnih področij, prijavljeni kandidati pa jih bodo opravljali na Gospodarski zbornici Slovenije. Priprava na mojstrski izpit naj bi obsegala okrog leto in pol izobraževanja.” “V čem pa naj bi bili najbolj vidni rezultati tesnejšega sodelovanja gospodarstva in šolstva?” “Bistvena sprememba je v tem, da se v dualnem izobraževanju praksa oziroma praktično delo postavlja v enakovreden položaj z ostalimi predmeti. Gospodarstvo skrbi za učni proces, ki se ne odvija več samo v šoli, ampak tudi v delavnicah in podjetjih. Dijaki morajo imeti učno pogodbo za delo in lastnik delavnice skrbi za določenega učenca skozi vso izobraževalno obdobje. To ni več delovna praksa v delavnicah, ampak je to izobraževanje v praksi.” “Precej se je govorilo, da bi se morali zgledovati po skandinavskem izobraževalnem sistemu. Po katerih evropskih državih smo se pri oblikovanju nove zakonodaje najbolj zgledovali?” “Analizirali smo skoraj vse evropske šolske modele, proučili smo njihove prednosti in slabosti. Delno smo se zgledovali po skandinavskem modelu izobraževanja, ki je zelo dober predvsem pri zakonih za izobraževanje odraslih. Na področju strokovnega izobraževanja smo se zgledovali po Nemčiji, sicer pa tudi po angleški šolski zakonodaji. Skušali smo kombinirati najboljše iz različnih modelov evropskih izobraževalnih sistemov.” “Ali bo zato v bodoče našim študentom lažje nadaljevati študij v tujini in ali da bodo mednarodno priznani naši zaključni izpiti in matura?” “V Sloveniji že uvajamo mednarodne zaključne izpite in mature. Storili smo precejšen korak naprej z vpeljavo možnosti, da se izpiti opravljajo postopoma oziroma po posameznih delih izbranega programa, na primer jezikovni, računalniški ali strokovni program. To je certifikatni sistem, po opravljenem izpitu pa se podeli certifikatno spričevalo. Možno je pridobiti certifikatno spričevalo za poklic, za opravljeno maturo ali višjo stopnjo izobraževanja ali pa samo iz določenega področja. Jezikovno področje že pozna takšne certifikate, nova zakonodaja pa to sistemsko uvaja. Naši certifikati bodo primerljivi z evropskimi. Zakonske osnove postavljajo možnosti za večjo izmenjavo študentov s tujimi univerzami, mislim pa, da bo pomanjkanje finančnih sredstev ovira pri uvajanju novih programov ter pri uvajanju novih sistemov dualnega sistema. Finančna sredstva bo treba pridobivati na bistveno več krajih kot v preteklosti ter sistem graditi skozi več let po fazah.” “Spregovoriva nekaj več še o privatnih šolah.” “V praksi so že določeni primeri uvajanja privatnih šol. Zakon daje možnost vsem, ki imajo kadrovske pogoje, da lahko sodelujejo na natečaju za JUAN VASLE, SLOVENEC IZ ARGENTINE Tisti ki kolikor toliko spremljajo dogajanja na opernem odru Slovenije, vedo, da na njem nastopa Slovenec, rojen v Argentini. Zanj lahko rečemo le, da je velik Slovenec, saj se vedno rad ponaša s svojim slovenskim poreklom. Prosili smo ga za pogovor in izvedeli marsikaj zanimivega. pridobitev koncesij za izvajanje javnega programa. Večinoma se privatni programi uvajajo na posameznih specializiranih področjih, kjer imajo določeni strokovnjaki željo, voljo in sredstva za takšno dejavnost. Tako se programi privatnega izobraževanja uvajajo zlasti na področju glasbe, umetnosti, restavratorstva. To so strokovno zelo zahtevni programi, katere poučujejo strokovnjaki, ki so pripravljeni svoje izkušnje prenašati na mlajše rodove. V privatnem sektorju so tudi različne verske šole, vendar mislim, da bo razcvet teh omejen, saj bo morala država zagotoviti, da bodo delovale v skladu s slovenskim izobraževalnim sistemom. Je pa prav, da se to dopusti in razvije, privatne šole pa naj v praksi dokažejo svojo kvaliteto.” “Kako pa bo s predmetom verstev in etike?” “Na tem področju je potrebno počakati na podzakonske akte o učnem načrtu, ki bodo vsebinsko opredelili ta predmet ter kadrovske in materialne pogoje, ki bodo potrebni, da se ta predmet uvede v višje razrede osnovne šole kot obvezni izbirni predmet. Komisija, ki pripravlja vsebino tega predmeta, je že dala svoje predloge, ki pa še niso prišli v javnost, bo pa verjetno v kratkem te stvari potrebno doreči na javni razpravi. Najslabše bi namreč bilo, da bi se predmet spolitiziral, preden bi stroka pripravila dokončen predlog izvedbe tega predmeta.” “V prihodnje naj bi osnovna šola imela devet razredov. Zakaj je prišlo do takšne odločitve?” “Tudi osnovnošolsko izobraževanje se približuje evropskim modelom. Otroci se bodo v osnovno šolo vključili leto dni prej kot do sedaj, tako da doba osnovnega šolanja ne bo presegla 15. leta starosti otrok. Osnovnošolsko izobraževanje se bo porazdelilo po triadah z vmesnimi eksternimi preverjanji znanja, s katerimi se bo spremljal razvoj učencev skozi osnovno šolo. V drugi in tretji triadi bomo še bolj intenzivno pripravljali učence na nadaljnje izobraževanje. Ocenjuje se, da bo z devetletno osnovno šolo lažje poskrbeti za bolj nadarjene učence ter pomagati tistim, ki težje sledijo zahtevnejšim vsebinam. Navzven ne bo striktnega ločevanja, navznoter pa se bo dalo lažje delati na različnih nivojih.” “Prišlo bo do sprememb tudi v ocenjevanju.” “Te spremembe so dvorezne in tudi izkušnje drugih evropskih izobraževalnih sistemov so različne. Preverjanje znanja je lahko zelo subjektivno, saj na to učinkujejo zelo različni subjektivni in objektivni dejavniki. Nekatere osnovne šole so že vključene v projekt opisnega ocenjevanja v nižjih razredih. Spremembe se ne bodo uvajale stihijsko, ampak na podlagi raziskav, s katerimi se bomo skušali izogniti napakam, ki so se dogajale v preteklih izobraževalnih sistemih.” “Na kakšnih temeljih pa so nastale spremembe šolske zakonodaje?” “S prejšnjimi sistemi izobraževanja velika večina ljudi ni bila zadovoljna. Učenci so imeli premalo strokovnega znanja, nivo splošnega znanja je upadal, otroci so bili preobremenjeni, programi niso bili prilagojeni razvoju tržnega gospodarstva, nastale so tudi sistemske spremembe zaradi sprememb v politiki. Zaradi tega je nujno spremeniti sistem s postopnim uvajanjem novosti.” “Kakšen pa je odziv na te spremembe?” “Spremembe so v praksi pozitivne. Učenci so postali bolj samozavestni, sami se že vključujejo v oblikovanje različnih tem in šolskih projektov. Bistveno več je projektov, ki pospešujejo individulani razvoj učencev in njihovo samostojno delo. Povečana je vloga staršev, ki se vključujejo v odločanje glede šolskih programov, kakor to počno v Angliji. Čuti se povečana konkurenčnost šol, še zlasti na srednješolskem nivoju. Skuša se vzpodbujati kvaliteta skozi konkurenčnost.” NATAŠA VERK G. Vasle, vemo, da ste izredno ponosni na Žalec, rojstni kraj vašega očeta. Že kot mladenič ste radi zahajali v Savinjsko dolino. Kaj vas pravzaprav veže nanjo? Doma v Argentini smo bili med seboj zelo povezani. Vsak dan nam je oče z velikim veseljem pripovedoval o svojem Žalcu in Savinjski dolini, kjer mu je tekla zibelka. Tako sem o dolini veliko vedel, še preden sem prišel semkaj. Ko sem kot študent veliko potoval, mi je oče vedno govoril, naj si najdem čas in obiščem tudi Žalec. Prvič me je pot zanesla sem leta 1979. Takrat sem ga vzljubil jaz tudi... Stric je bil takrat še živ in pokazal mi je vse poti, kjer so nekoč bili kot otroci tudi moji starši. Takrat sem spoznal tudi svoje sorodnike tukaj. Vedno, kadar me pot zanese v ta kraj, je to spomin na mojega očeta in vedno mi je toplo pri srcu, če pomislim, kolikov mu je pomenila domovina. Že zaradi očeta lahko rečem, da sem na Žalec navezan. Vemo, da ste se odločili za delo v Sloveniji nekako tedaj, ko smo tu pričeli z večstrankarstvom. Ali ste strankarsko opredeljeni, če ni to preveč osebno vprašanje? Ali vas je mogoče to pritegnilo, da ste prišli v domovino svojih staršev? Odločil sem se za Ljubljano, ker so me angažirali v Ljubljanski operi. Tu ni ničesar drugega posredi. O strankah imam svojo opredelitev, vendar nisem politik in ne politično angažiran. Zanima me predvsem umetnost in odločil sem se za Ljubljano, ker so me tu potrebovali. Moji starši so mi vcepili ljubezen do Slovenije, zato sem tukaj. Ker imam starše rad, imam rad tudi Slovenijo. Govorite slovenski jezik, ki je jezik vaših staršev, in španščino, jezik vaše domovine Argentine. Kateri vam je bolj pri srcu? Na to bi zelo težko odgovoril. Doma smo govorili slovensko. Ko sem se rodil, ni bilo vrtca, in odraščal sem doma. Tako sem se najprej naučil jezika mojih staršev - slovenščine. Pozneje, še kot otrok, sem spoznal španščino, v kateri sem se tudi šolal. Zaradi tega oba jezika enako cenim, saj je španščina jezik moje mladosti in moje dežele. Ker pa je slovenščina jezik mojih staršev, mi je že zaradi tega zelo pri srcu, saj smo se v njem doma pogovarjali, molili in peli. Med obema jezikoma ne delam nobene razlike. Doma pri meni govorimo špansko, da bi ohranili jezik. Moji hčerki sta dvojezični. Starejša je rojena v Buenos Airesu, mlajša pa v Ljubljani. Dvojezičen sem tudi sam. Kot vemo, ste zelo ustvarjalni. V operi ste med vodilnimi glasovi, posneli ste tudi ploščo in napisali knjigo. Vsak teden se oglašate v Buenos Aires v slovensko oddajo na radiu. Ali vam ostane še sploh kaj časa za sprostitev? Kakšna je ta pravzaprav? Časa je še vedno nekaj, čeprav ne na pretek. Ker imam rad šport, si rad ogledam kako dobro tekmo na televiziji ali v živo, kadar v Ljubljani gostuje kakšna dobra ekipa ali reprezentanca. Seveda je to nogomet. Ves preostali čas pa posvečam družini, saj mi ta pomeni največ. Rad sem z njo, s hčerkama in z ženo, in ta čas zame ni nikoli zapravljen. Otroci so sicer še mladi in zaradi tega ne moremo veliko potovati. Ker sem včasih veliko potoval, se mi kar prileže, da sem doma v krogu svojih najdražjih. Ko bosta hčerki malo zrastli, bomo lahko tudi kam šli. Res sem, kot pravite, zelo zaseden. Odkar sem v Ljubljani, sem imel preko 170 nastopov v 14 operah. Nastopal pa sem tudi na koncertih in posnel ploščo samospevov ter slovenskih narodnih pesmi, ki je požela zelo lep uspeh, saj je doživela kar tri izdaje. Trenutno pripravljam novo ploščo slovenskih samospevov 20. stoletja vseh domačih ustvarjalcev, živečih doma in v tujini. Stran 13 Juan Vasle - Slovenec iz Argentine Ko pa sem potoval po svetu kot novinar in urednik revije Pro mušica, sem napisal knjigo Tudi pevci so ljudje. To so v bistvu intervjuji z znanimi glasbenimi umetniki, med njimi pa naj omenim Pavarottija, Care-rasa in Dermoto. Ta knjiga se je zelo dobro prodajala tudi v Sloveniji. Ali pogosto prihajate v kraj mladosti svojega očeta? Kakšni so občutki, ko ste v Savinjski dolini? Kako je izgledalo vaše prvo srečanje z Žalcem? Vemo, da prihajate iz Buenos Airesa v Ljubljano in od tod v Žalec. Iz velikih prostranstev v malo Savinjsko dolino!” Po očetovih pripovedovanjih sem si ustvaril sliko in nič me ni presenetilo. Ko sem prišel prvič v Žalec, je bilo to zvečer. Bila je tema, iskal sem hišo svojega strica. Takrat mi je prišla naproti neka mladenka, ki sem jo povprašal po Partizanski ulici. Po naklučju sem naletel ravno na sestrično in kaj kmalu sva se sporazumela. Rad pa zaidem tudi v cerkev Sv. Nikolaja v Žalcu, kjer je bil nekoč ministrant moj oče in se tega še vedno rad spominja. Kaj pa vas v Žalcu navdušuje in kaj vas recimo moti? Na to pa bi zelo težko odgovoril. Navdušuje me, kot sem že povedal, zato ker je to rojstni kraj mojega očeta. Vidim pa, da se tudi razvija. Veseli me, da je tudi tukaj kulturna dejavnost velika. Rad pa priznam, da ga ne poznam toliko dobro, da bi mu kar koli lahko oporekal. Tudi Žalec in Savinjska dolina premoreta nekaj vrhunskih glasbenikov. Ali koga od njih poznate in ali bi bili z njimi tudi pripravljeni nastopiti? Žal nikogar osebno ne poznam. Nikoli pa se ne branim nastopa z drugimi pevci in umetniki. Nastopal in snemal sem že na Polzeli in ob Braslovškem jezeru, ko sem snemal slovenske narodne pesmi za oddajo Po domače. To vodi g. Galič, ki je doma iz Šempetra. Njega sem sicer spoznal že v Argentini, ko je tam nastopal z ansamblom Slovenija. Kljub temu, da delate v Ljubljani, ste pa še vedno v stikih s svojo domovino Argentino. Ali vam je kdaj Žal, da ste prišli sem v Slovenijo? Ali se vam je recimo zgodilo, da ste rekli “dosti imam” in bi najraje pospravili kovčke in šli nazaj? Res je, da imam dve domovini in sem vedno nekako razdvojen. Bilo je hudo v začetku, ko smo imeli stanovanjske probleme. Selili smo se kar devetkrat. V našem poklicu pa je tako: nikoli ne moreš reči “tu bom ostal za vedno”. Zaenkrat pa tudi ne morem reči, da bi odšel, saj se ničesar ne ve vnaprej. Včasih bi rad bil tudi v Argentini, toda ne smem reči, da mi je žal, da sem tu. Tukaj smo se lepo ustalili in si uredili prijetno stanovanje, ki je naš dom. Vračal pa se bom tudi rad v Argentino na počitnice, saj so tam moji starši, sorodniki ter mladostni prijatelji. Vsak dan se tudi spomnim na Buenos Aieres, tako kot moj oče na Žalec. Kot vemo, ste tudi novinar. Kako je s tem? Res je, da sem tudi novinar, saj sem študiral novinarstvo. Ampak tega sem danes le 10 odstotkov. Ostalih 90 odstotkov sem pevec. Za potešitev se oglašam vsako soboto v oddajo Okence v svet, ki jo uresničuje slovenska ekipa v Buenos Airesu. To je izredno lep občutek, ko veš, da te poslušajo, in da so s teboj tvoji domači, prijatelji in znanci, ki so željni vesti iz nekdanje domovine. Takrat nekako čutim, da smo si blizu, čeprav nas deli 13 tisoč kilometrov. Oddajo posluša tudi mnogo Argentincev in drugih narodov in tako spoznavajo Slovenijo. To pa je za nas lepo plačilo. Bi na koncu kaj sporočili našim bralcem v Savinjski dolini? Pravzaprav prav vse prisrčno pozdravljam. Povem lahko, da bom vedno rad prišel mednje, saj so tam moje korenine. Ce me bodo pa povabili, bom še toliko bolj vesel, saj me na to zavezuje tudi ljubezen do očeta. Kar ima rad on, imam rad tudi jaz. Hvala lepa, gospod Juan, za pogovor in že sedaj velja povabilo: oglasite se kmalu v srcu naše prelepe doline! -nko URANSKO 1996 Kljub rahli zamudi, pa vendar, je ob 130 - letnici rojstva založnika in knjigotržca Lavoslava Schwentnerja izšla knjiga Lavoslav Schwentner - Založnik slovenske moderne IZ POLICIJSKE BELEŽKE NEPREVIDNA VOŽNJA. 28. marca ob 13.07 uri je 21-letni Martin S. iz Žalca vozil osebni avtomobil po lokalni cesti v Šempetru iz smeri Aera proti magistralni cesti. Ko se je vključeval na magistralno cesto in zavijal levo proti Laikovi vasi, je zaprl pot vozniku vlečnega vozila s polpriklopnikom 43-letnemu Antonu Š. iz Češke, ki je vozil po magistralni cesti iz smeri Laikove vasi proti Celju. Kljub zaviranju in izogibanju v levo na nasprotni vozni pas voznika Antona Š. je ta s prednjim delom vozila trčil v prednji levi bok osebnega vozila Martina Š. Pri trčenju se je hudo telesno poškodoval voznik Martin Š. in sopotnik v njegovem vozilu, 49-letni Janez A. iz Žalca. Oba sta bila z reševalnim avtomobilom odpeljana v celjsko bolnišnico. ZADEL PEŠKO. Ob 14.55 uri je 48-letni Marko-Srečko G. iz Gotovelj vozil avtobus po ulici Heroja Staneta iz smeri avtobusne postaje proti Savinjski cesti. V semaforiziranem križišču navedenih cest je pri zeleni luči z avtobusom zavil v desno. Med zavijanjem je s prednjim desnim delom avtobusa zadel v pešakinjo 55-letno Nevenko K. iz Žalca, ki je pri zeleni luči z njegove desne strani, prečkala vozišče na zaznamovanem prehodu za pešce. V trčenju je Nevenka dobila hude telesne poškodbe, in se zdravi v Celjski bolnišnici. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL. 29. marca v času 22.00 in 24.00 uro je neznani storilec na parkirnem prostoru gostišča Zeleni gaj v Podvinu pri Žalcu vlomil v osebni avtomobil, last Mateja P. iz Ljubečne. Iz notranjosti vozila je odtujil avtoradio Panasonic in dva zvočnika znamke Pioneer, moči 150 W. Z vlomom je lastnik oškodovan za približno 90.000,00 SIT. ODVZEM MOTORNEGA VOZILA. 30. marca med 20.30 in 20.40 uro je osumljeni 28,-letni Mirko S. iz Žalca zaradi neporavnanih dolgov z dvorišča stanovanjske hiše ukradel avtomobil WOLKS-NVAGEN PASSAT in z dejanjem Daniela N. oškodoval za okoli 350.000,00 SIT. Policisti so vozilo in voznika kmalu izsledili. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL. Preko noči na 31. marec je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Vugo, ki je bil parkiran za stanovanjskim blokom v Polzeli št. 205. Iz vozila je demontiral avtoradio znamke Blaupunkt in sončna očala ter lastnico Cvetko J. oškodoval za okoli 40.000,00 SIT. PRIJET TAT GOLFOV. V začetku marca smo poročali, da je s parkirnih prostorov v Celju v dveh nočeh izginilo več osebnih avtomobilov znamke Golf. Danes lahko povemo, da so to serijo tatvin avtomobilov celjski policisti uspešno raziskali in da so bili vsi ukradeni golfi kmalu po tatvini najdeni in vrnjeni lastnikom. Tatvin je osumljen 20-letni celjan D. S. Policisti so tudi ugotovili, da je avtomobil kradel po naročilu. Ime naročnika tatvin teh osebnih avtomobilov je policistom znano. Zaradi interesov preiskave, ki še teče, več o njem, in kot kaže organizirani trgovini z ukradenimi vozili, še ne moremo povedati. SAM SE JE JAVIL. Anton Medved iz Radeč, ki je bil zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene prooizvodnje in prometa z orožjem prijet v soboto, 23. marca, in je v nedeljo, 24. marca, dopoldne pobegnil iz prostorov UNZ, se je 3. aprila popoldne v spremstvu zagovornika sam javil na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Preiskovalni sodnik je Medveda zaslišal in ga po zaslišanju, ker ni bilo podanih pripornih razlogov, izpustil. SUM STORITVE KAZNIVEGA DEJANJA DAVČNE ZATAJITVE (PIVO) Konec meseca marca 1996 so delavci Urada kriminalistične službe UNZ Celje obravnavali skupino občanov, za katere obstajajo razlogi za sum, da so se združili z namenom storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve. V skupini osumljenih, ki naj bi po ugotovitvah kriminalistov s svojimi dejanji utajila za 31,513.650,00 SMRTI Rozalija LEBENICNIK iz Ločice pri Vranskem, 88 let Rajmund ZMRZLAK iz Marije Reke, 72 let Karl CIZEJ iz Letuša, 53 let Janez VODEB iz Dobriše vasi, 48 let Magdalena Olga RAK iz Gotovelj, 82 let Emil HIRS CHBERGER iz. Kasa/, 74 let Marija POTEKO iz Polzele, 87 let Stjepan KANJIR iz Prebolela, 49 let Frančiška MAK iz Gotovelj, 78 let SIT prometnih davščin, so 32-letni K. N. iz Žalca, 30-letni P. R. iz Vojnika in 21-letni O. A. iz Celja. Med preiskavo so kriminalisti ugotovili, da je P. R., kot pooblaščenec svojega mladoletnega sina, ta je lastnik zasebnega podjetja Maksi d.o.o. iz Šmartnega pri Jelšah, v Pivovarni Laško naročal in kupoval pivo, katerega je kasneje prodajal raznim kupcem. Kriminalisti so skrito pivo našli pri pregledu gospodarskega objekta v Podlogu, kjer je imel K. N. urejeno skladišče. V omenjenem skladišču so našli in zasegli veliko količino piva ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Kriminalisti so ugotovili, da je K. N. zgoraj omenjeno pijačo skril pred popisom zalog na podlagi katerega bi bil dolžan dne 23. mareca 1996 plačati prometni davek, ki za naštete alkoholne in brezalkoholne pijače, razen piva, znaša okoli 6,000.000,00 SIT. Helena ROBAN iz Nazarij - deklico Martina KALIN iz Šmartnega ob Dreti - fantka Alenka PODBEVŠEK iz Žalca - deklico Jožica STRADOVNIK iz Šmartnega ob Dreti - deklico Gerlinde TAVČER iz Prebolda - deklico Mihaela STROPNIK iz Polzele - deklico Agata PAHOVNIK iz Rečice ob Savinji - fantka Metka FUNKL iz Griž - deklico Ljudmila BRVAR iz Vranskega - fantka Alojzija DROLC iz Gomil-skega - deklico Mojca URANJEK iz Petrovč - fantka, dvojčka Štejka KRIŽNIK iz Vranskega - fantka Damjana ŠLANDER iz Gomil-skega - fantka Jerica BREZOVNIK iz Vranskega - deklico Magda CENCEN iz Prebolda - deklico Alenka GORŠEK iz Petrovč - fantka Veronika LIKEB iz Polzele - deklico Ruža BABIČ iz Polzele - fantka Karmen MIKLAVC iz Šmart- nega ob Dreti - deklico Poročil se je en par. ROMIH FRANC s.p. Breg 79c, Polzela Tet. fax: 0631720-200 Slikopleskarstvo, pleskarstvo, fasaderstvo, specialna višinska vzdrževalna in obnovitvena dela MORMA POGREBNA SLUŽBA ParMje lic, Braslovče 'd.o.o. CVETLIČARNA tel: 063 720 003, 720 660 Zgodovinska publikacija AVSTRIJSKA LEGIJA II Pred dnevi je bila v Levstikovi sobi osrednje knjižnice v Celju predstvljena knjiga z naslovom Avstrijska legija II. Gre za znanstveno študijo, ki je plod večletnih arhivskih raziskovanj dr. Dušana Nečaka, sicer rednega profesorja obče sodobne zgodovine na Zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani in Pedagoške akademije v Mariboru. Delo zajema tematiko avstrijskih nacionalističnih beguncev leta 1934 v Jugoslaviji, ki so bili zaradi organiziranosti po zgledu SA poimenovani z izrazom Avstrijska legija II. Fenomen teh beguncev je neločljivo zvezan s poskusom nacističnega puča 25. julija 1934 v Avstriji, ki je po tem, ko ni uspel, sprožil pobeg dva do tri tisočih avstrijskih nacistov čez avstrijsko-jugoslovansko mejo. Zaradi protiavstrijske usmerjenosti so jih jugoslovanske oblasti sprejele z odprtimi rokami. Sprva so jih nastanile v zbirnih centrih v Mariboru in Ljubljani, nato pa so jih porazporedile v begunska taborišča, od katerih so bila največja v Bjelovarju, Slavonski Požegi in Varaždinu. Zgodba avstrijskih nacionalističnih beguncev v Jugoslaviji se nato delno izteče 28. novembra 1934, ko je glavnina (nekaj manj kot 2000) evakuirana na parnika Der Deutsche in Sierra Cordoba ter prepeljana v Rajh oziroma v Nemčijo, dokončno pa sredi leta 1935, ko oddidejo še zadnji avstrijski nacisti. Nečak v prvi polovici knjige razdela najprej načrt in izvedbo julijskega puča ter njegova notranja ter zunanjepolitična ozadja, zatem pa še prihod beguncev čez mejo in njihovo porazdelitev v zbirnih cen trih. V drugi polovici se posveti taboriščem in njihovi organiziranosti, kjer opozori tudi na vedno večja ideološka razhajanja med nacisti ter na zelo toleranten odnos jugoslovanskih oblasti do njih. Zaključi pa jo z nemško pomočjo ter pomočjo jugoslovanskih Nemcev. Knjigo je predstavil avtor sam, ki je ob tej priložnosti spregovoril o njenem nastajanju, opozoril pa je tudi na dileme in vprašanja, ki so se mu kot raziskovalcu javljala med poglobljenim znanstvenim delom. V predstavitvi je Nečak opozoril tudi na nezanimanje takratnega jugoslovanskega in avstrijskega tiska za sam prebeg, njihovo bivanje v Jugoslaviji ter evakuacijo v Nemčijo. Avstrijska legija II je dolgo časa ostajala tudi v senci zgodovinopisja, tako jugoslovanskega oziroma slovenskega kot nemškega in avstrijskega. In ravno zato razlaga Nečak povod za pisanje knjige kot neke vrste anekdote, saj se mu je kot pravi, ideja porodila zgolj slučajno: brskal je po arhivih in iskal gradivo za neko drugo študijo ter ob tem popolnoma nepričakovano naletel na te dokumente. Delo Avstrijska legija II je tako le še ena od publikacij, ki prihaja izpod peresa tega avtorja, in ki na podlagi zgodovinsko kritiških raziskovanj analitično-sintetično načenjajo celo paleto problemov sodobne zgodovine (tako obče kot ožje) in nenazadnje samega zgodovinopisja. Maja Jerič v JOŽEFOV SEJEM Mlade so privabile sladkarije in dobrote iz lecta. Če več ne, vsaj vrečko moraš na sejmu napolniti. Foto in tekst I.J. Stran 17 VAŠE MNENJE O STAVKI ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV S KOLI NAD “PIRNATOVE” AVTOBUSE Kole naj bi zapičil mrtvec, do konca pa jih bo zabil Ivan Pirnat Foto: F. F. Kar navadili smo se že, da v pomladanskih dneh v ogromni Pirnatovi gostilni ni bilo dovolj prostora. Izletniki, takšni in drugačni, ki so se vozili v Logarsko in nazaj, so namreč C19M ugotovili kvaliteto Vidine kuhinje in se, seveda, z avtobusi pri Pirnatu v Letušu tudi ustavljali? To je bilo mogoče le do 2. aprila. Zakaj? “V noči iz srede na četrtek so ob odcepu občinske ceste, ki vodi mimo naše gostilne, nenadoma pognali železni koli. Po tistem, ko je Ruža Ramšak, ki stanuje ravno ob glavni cesti, že lani poskušala preprečiti dostop avtobusov do nas. Ne vem, ali je kriva zgolj zavist ali sorodnico generala Konrada Kolška motijo le avtobusi, ki ob zavijanju z “nosom” ali “zadkom” mešajo zrak nad njeno travo. Sicer pa je gospa Ramšak v telefonskem pogovoru zagotovila, da ona ni postavljala teh preklicanih kolov, ampak jih je zabil Drago Cizej, ki smo ga pokopali štiri dni pred nenavadno jutranjo najdbo,” smo izvedeli od Vide Pirnat. F. F. Naključno izbrane sogovornike smo vprašali, kakšno je njihovo mnenje o stavki zdravnikov in zobozdravnikov. Irena Tomas, ekonomski tehnik, Prebold: “Glede na plače delavcev imajo zdravniki dosti veliko plačo, glede na poslance pa ne. Moje mnenje je, da je treba dobrega zdravnika nagraditi, slabega pa kaznovati. Sicer pa se že stavka dolgo vleče in samo upam, da bodo mojega moža, ki si je zvil nogo, pregledali. ” Irena Solar, Žalec: “Stavko kar odobravam. Če imajo politiki večje plače, naj jih imajo tudi zdravniki, ki rešujejo človeška življenja. Kljub temu, da stavka traja že toliko časa, nisem imela nobenih problemov.” Ljubo Dobriha, Prebold: “Mi, ki delamo v tovarnah, ne moremo kar tako reči, da imajo zdravniki prav. Oni se pač borijo na svojem področju, mi pa se borimo na svojem. Nisem pa imel z njimi nobenih problemov iti kakor sem slišal, tudi v Preboldu redno delajo.” Ljubo Beškovnik, Žalec: “Moje mnenje o stavki zdravnikov in zobozdravnikov je negativno, ker to ni v skladu z njihovo Hipokratovo prisego. S stavko delajo veliko škodo, povzročajo veliko težav pacientom in takšna stavka ni v skladu z njihovimi načeli. ” Gregor Čulk, Žalec: “Zdravnike deloma podpiram, delno pa jih ne podpiram. Pred kratkim sem si zvil nogo in sem imel srečo, da so me v Celju sploh pregledali in mi dali bolniško. Dam jim pa črno piko, ker mi niso dali mavca in me zdaj noga zelo boli. Je pa res, da imajo zelo odgovorno delo, ampak ne vsi enako, pa bi se na podlagi tega lahko rangirali.” Nekateri naši sogovorniki, ki pa se niso želeli predstaviti, so izrazili bolj negativno mnenje o tako imenovani beli stavki. Dejali so, da stavka že predolgo traja in da bi morali zdravniki vsaj izdajati potrdila za bolniške in za izostanke učencev od pouka. TALIJA M. SEJEM AVTO IN VZDRŽEVANJE Od 2. do 7. aprila je v Celju že sedmič potekal sejem Avto in vzdrževanje. Sejem stroke za stroko, kot je slogan te specializirane sejemske prireditve, je namenjen vzdrževanju vozil ter dodatni opremi. Hkrati so predstavili tudi program tovornih in dostavnih vozil ter motociklov. Celovitost sejemske ponudbe so organizatorji sejma poudarili tako, da so razstavljalcem dali možnost prikazati svoje izdelke v funkciji delovanja, s čimer so tudi popestrili dogajanje na razstavnih prostorih. Otvoritve sejma so se med drugim udeležili minister za promet in zveze Igor Umek, župan Mestne občine Celje Jože Zimšek, predstavniki Obrtne zbornice Slovenije in predstavniki pokroviteljev sejma. Mag. Franc Pangerl, direktor Celjskega sejma, je v uvodnem govoru povedal, da je letošnji sejem za 30 odstotkov večji od lanskoletnega, vsebinska zasnova pa je bila dobro zastavljena. Celjski župan Jože Zimšek je izrazil željo, da bi ta sejem v bodoče še nadgradili, da bi bil z leti vse bolj uspešen. “Takšni strokovni sejmi pri- UMIVERZUM Šaleška 18, Velenje 063/ 853 267 Prodaja vozil HVUNDN Možnost staro za novol Kredit od 2. - 5. let! R+ 8.5% obresti Accent že od 16.500,00 DEM Lantra že od 24.700,00 DEM ŠE VElMSOi TO ŠTABOM CEJNMS - razni deli za osebne avtomobile, mopede in kolesa - akcijska prodaja koles ROG dt ^ S obtolm Del. čas: 8.00-19.00, sobota S.^-IS.0 (Q)\\Nunum\ VEDNO NA DOBRI POTI! spevajo k tehnološki obnovi obratovalnic, ’’ je dejal Stanislav Kramberger, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije. “Vlado ponovno pozivam, naj to obnovo olajša.” Sejem je otvoril Igor Umek, minister za promet in zveze Republike Slovenije. “Na pomenu pridobivata osveščenost kupcev in varnost pri prometu, zato je tudi ta sejem letos že sedmi po vrsti,” je dejal. “Dogovarjamo se o obnovitvi v zimi poškodovanih cest, ki naj bi skupaj z igrad-njo avtocest pomenile večjo varnost v prometu in manjše stroške pri obnavljanju vozil. Obetajo se tudi spremembe v javnem potniškem prometu, saj bodo vozniki v prihodnje verjetno morali pridobiti licence za prevoz oseb. Pri tem predlogu so sodelovali sami prevozniki in Obrtna zbornica Slovenije.” Sejem Avto in vzdrževanje je potekal na 9500 m2 notranjih in 3000 m2 zunanjih razstavnih površin. Razstavni program je obsegal opremo za servisno-re-montne delavnice in lakirnice, predstavitev srednjih šol, prikaz ekološko neoporečne mehanične delavnice, dodatno opremo, rezervne dele in opremo, mobilne telefone in betonske garaže. Poleg tega so bila razstavljena tudi osebna vozila znamk Mercedes, Citroen, Renault, Ford, Mitsubishi, Hyundai, Dacia, Aro, Suzuki, Seat, Fiat, Peugeot, Lada, Škoda, Chrysler, Mazda, Kia Motors, Opel, Maruti, Rover, Honda in drugih. Na ogled so bili tudi motocikli znamk Suzuki, Peugeot, Vatnaha, Husquama in drugih. Tovorna vozila in prikolice so bile zastopane z vozili Iveco, Volvo, Renault, Fiat, Steyr, DAF, ERF, TATRA, TAZ in drugimi. Na sejmu se je predstavilo 238 razstavljalcev in zastopanih podjetij. Direktni razstavljalci so bili iz Avstrije, Belgije, Nizozemske, Italije in Slovenije. Preko zastopanih podjetij so bila predstavljena tudi podjetja iz Nemčije, Italije, Avstrije, Francije, Belgije, Japonske, ZDA, Koreje, Nizozemske, Finske, Švedske, Velike Britanije, Češke Republike, Slovaške in Švice. Organizatorji so skupaj z razstavljalci prikazali najnovejše dosežke avtomobilske industrije. Hkrati so v želji, da bi sejem čim bolj približali zahtevam stroke, pripravili bogat program spremljajočih strokovnih posvetovanj, ki so bila predstavljena v okviru tematike posameznih sejemskih dni. Tako so pripravili predavanja na temo ekologija v avtomobilski industriji, pogovore o servisno-remontnih dejavnostih in varnosti v prometu ter tudi dan strokovnih šol in dan avtoprevoznikov. Generalni pokrovitelj sejma Avto in vzdrževanje je bil proizvajalec težkih gospodarskih vozil ERF iz Velike Britanije, ki ga zastopa COMMERCE, p.o., Ljubljana. NATAŠA VERK BMW-jeva SKRB ZA MOTORISTIČNI PODMLADEK Svojim pooblaščenim trgovcem je matična tovarna izročila v prodajo še en zanimiv izdelek za najmlajše. Ta tricikel s prednjim pogonom (seveda le na pedala) je namenjen otrokom od treh do petih let. Meri 70 cm v dolžino in 38 cm v širino. Tehnični podatki so dokaj presenetljivi, rezultati pa tudi okolju prijazni. Junior Bike tako odvisno od moči voznika lahko doseže kar 8,3 km/h in to skoraj neslišno. Cena v Nemčiji je že znana. Za 169 DEM tako lahko otroku ponudite zanimivo vozilo in veliko svobode, saj za vsak BMW velja Compact ali v največjo serijo 7. Vsem je skupni imenovalec odlična prodaja, priljubljenost pri kupcih in nenazadnje množica priznanj in nagrad. V vseh medijih, pa naj gre za televizijo, radio ali avtomobilistične revije v Evropi ali Ameriki, so BMW-jeva vozila v različnih izborih zasedala pomembno mesto. Pa začnimo z najmanjšim. Compact je v preteklem letu našel kar 90.000 kupcev, tako da mnenje švicarske avto revije AVTO llustrierte, kjer so 316i Compacta izbrali za njihov avto leta ni privlečeno za lase. To potrjuje tudi ameriški Consumers Digest z laskavo nagrado za 318ti - best buy, kar pomeni najboljši nakup, temu pa se pridružuje tudi - uživajte v vožnji. BMW Junior bike nagrade, PRIZNANJA, ODLIKOVANJA... BMW-jevo leto 1995 in modelsko leto 1996 je bilo res izjemno uspešno. Popolnoma vseeno je, ali se zazremo v najmanjši model serije 3 nemški Auto, Motor und Šport, ki je serijo 3 Compact izbral za najboljše vozilo spodnjega srednjega razreda. Pri isti reviji, je dobila nagrado tudi serija 7, saj so jo proglasili za najrazkošnejšo limuzino visokega razreda, enako nagrado pa si je priborila tudi pri ameriški reviji A Nova serija BMW 5 Power/Appeal. Tudi znani Playboy je posegel na področje avtomobilizma in prisodil sedmici laskavi naziv “najboljša športna limuzina’’. V nam zelo oddaljeni Južni Afiiki so pri Readers Digest podelili sedmici kar najvišje ocene, še posebej pa so bili navdušeni nad aktivno in pasivno varnostjo. Komaj se je pojavila nova serija 5, je že postala zmagovalec. Nemški dnevnik Bild am Sonntag mu je namenil “zlati volan”, Auto Bild ga je izbral za “avto št. 1”, Auto, Motor und Šport pa meni, da je to “najboljši avto” v zgornjem srednjem razredu. Žirija Ženevskega avtomobilističnega salona je takoj po predstavitvi novega Z3 ovenčala z “kabriolet leta 1996”, pri čemer je upoštevala obliko, varnost in ceno, ki v Švici ne presega 50.000 SFR. Volk v ovčji koži - M3 - tudi ni uspel skriti svojih kvalitet. Ameriški Car and Driver meni, da je to eden izmed desetih najboljših avtomobilov na svetu, Motor Week pravi, da je to “avto z najboljšimi lastnostmi”, Automobile ga je proglasil za “avto leta”, USA Today pa je vse to povedal dokaj preprosto: “M3 je najboljši. ” Kaj bi torej dodali še mi? Nič. Podatki govorijo sami zase. Kciscize 71 q 3301 Petrovče tel./fox: 063 707 208 mobitel: 0609 618 232 PARK€TRfiS7VO POTOČNIK Polaganje ter izdelava talnih in stropnih oblog. No zalogi VS6 VRST6 PRRH6TR In T6KSTIINČ THLN6 OBLOG6 v LAMINATNI parket Vaše stanovanje je gotovo in že vseljivo v enem dnevu! I klasični in lamelni parket IZJEMNI USPEHI KK ŽALEC Karate klub Žalec je eden najstarejših in najuspešnejših klubov v Sloveniji. Leta 1975 ga je ustanovil njegov sedanji predsednik Silvester Marič, že po dveh letih pa so se pokazali prvi uspehi njegovega delovanja. Eden izmed njegovih članov, Jože Hudovernik-Gali, je bil namreč eden prvih Slovencev, ki je osvojil medaljo na prvenstvu tedanje Jugoslavije. Njegove izkušnje so pomagale, da je dobil Žalec svojo prvo uspešno karate ekipo. V obdobju od leta 1980 do 1990 so bili še posebej uspešni naslednji žalski karateisti brata Hudovernik, Ferdinant Šarli, Boris Golič in Anton Škorjanc. Brane Cimperman je edini Slovenec, ki je na jugoslovanskem prvenstvu osvojil dve medalji posamezno, in sicer leta 1986 kot mladinski prvak in leta 1990 kot članski viceprvak. V tem obdobju je po uspehih izstopal še Nedeljko Bikič. Leta 1995 je ekipa, v kateri sov bili Jože Hudovernik, Matjaž Šuster, Damir Vrbanič in Peter Miklavc, kronala uspehe s prvim mestom na državnem prvenstvu. Karate klub Žalec je dosegel zavidljiv uspeh, saj kadeti in mladinci branijo naslov državnega prvaka tako v ekipnem kot v posameznem tekmovanju. Prav zato je skupščina Karate zveze Slovenije zaupala delo sekretarja ravno glavnemu trenerju KK Žalec Silvestru Mariču, nosilcu črnega pasu 4. dan. Klub ima 100 aktivnih članov, ki trenirajo v treh skupinah (sekcija na Polzeli, začetna in tekmovalna skupina). Tekmovalci trenirajo štirikrat na teden, da dosežejo črni pas, je potrebnih vsaj sedem let vadbe, vztrajnosti in potrpežljivosti. Začetniki se morajo najprej naučiti discipline, hoje v karate pozah in udarce v prazno, nato pričnejo vaditi s partnerjem, šele po daljšem času pa pričnejo s športno borbo. Poleg fizične pripravljenosti tekmovalca so zelo pomembne tudi njegove moralno-etične kvalitete. V karate klubu Žalec se ukvarjajo tudi z demonstracijskimi tehnikami, kot so orožje, lomljenje opeke in samoobramba, vendar dajejo poudarek na tekmovalni del športnih borb. Zdaj so v klubu trije reprezentanti: Damir Urbančič, Matjaž Šuster in Matjaž Končina. Med dobitniki medalj državnega formata pa so že prekaljeni borci Janez Godler, Rok Gajšek, Gregor Jančič, brata Skok, Beno Lazar, Saši Djordjevič, Iztok Carič in še mnogi drugi. V klubu se že leto dni aktivno pripravljajo na osvojitev e-vropske medalje, za tem načrtom pa stoji cela ekipa treneijev in strokovnjakov. Prvo medaljo z evropskega študentskega prvenstva v ekipi za Slovenijo je dosegel karateist Matjaž Šuster. Na državnem prvenstvu pred nekaj dnevi sta dva tekmovalca žalskega Karate kluba dosegla spet odlične rezultate. Med moškimi je namišljene boje najbolje izvedel Mitja Stišovič, Vrbovič pa je med moškimi osvojil prvo mesto v superlahki kategoriji (do 60 kg). TALIJA M. Foto: Rizmal SKUPŠČINA AEROKLUBA CELJE Člani Aerokluba Celje so se 29. marca zbrali na letni skupščini. Ocenili so delo v preteklem obdobju, uskladili statut z novim zakonom o društvih in izvolili nove organe. Lanskoletna letalska sezona je bila ena najuspešnejših v zgodovini kluba. 91 pilotov jadralnih letal je bilo s 14 letali v zraku 3275 ur in preletelo 39528 kilometrov. Na mladinskem državnem prvenstvu so osvojili prvo, drugo in četrto mesto, na članskem pa drugo in dve tretji mesti. Uspešni so bili tudi piloti motornih letal. Na štirih letalih so naleteli 689 ur. Leon Bauer je že tretjič zapored osvojil naslov državnega prvaka v natančnem letenju. Poleg tega je postal še prvak v aeroreliju. V klubu so se odločili, da bodo v prihodnje dali še večji poudarek izobraževanju, saj imajo v 26 učiteljih jadralnega in 9 učiteljih motornega letenja dobro osnovo za to. Novo usmeritev so potrdili s spremembo imena v Aeroklub -letalska šola in s spremembo znaka. Na skupščini so tudi podelili priznanja najbolj uspešnim in prizadevnim članom ter dolgoletnim pokroviteljem in poslovnim partnerjem. Med prvimi velja posebej omeniti Maksa Muleja, ki je že 50 let aktiven član, pri drugih pa Jožeta Zimška, župana Mestne občine Celje. TALIJA M. KK KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA POKALNI PRVAK SLOVENIJE Polzelski košarkarji so na finalnem pokalnem turnirju v Mariboru premagali svoje tekmece in prvič v zgodovini kluba postali pokalni zmagovalci Slovenije. S tem so postali druga ekipa v zgodovini, ki je ob Smeltu Olimpiji osvojila naslov pokalnega prvaka Slovenije. Na finalnem turnirju četverice so najprej v polfinalu premagali Mariborski Satex, v finalu pa še Bavario Wolltex. Za omenjeni uspeh so zaslužni prav vsi igralci KK Kovinotehne Savinjske Polzele. Izpostaviti pa velja seveda najboljšega igralca turnirja četverice, Klemena Zaletela. Hmelj boysi so tudi na Taboru pripravili peklensko vzdušje in s tem pripomogli svojim ljubljencem do željenega uspeha. Po povratku na Polzelo se je slavje zavleklo v pozne nočne (jutranje) ure. LOKOSTRELSTVO JE LEP ŠPORT Lokostrelski klub Polzela je bil ustanovljen aprila 1993 in takoj naletel na velik odziv. Ustanovitvenih članov je bilo 10, zdaj pa ima klub že 54 članov, od tega 27 registriranih tekmovalcev z licenco. Imajo dva kategorizirana športnika mednarodnega razreda, enega perspektivnega in enega državnega razreda. Član kluba, Mladen Melanšek, je leta 1994 dosegel 7. mesto na svetovnem prvenstvu, kar je največji uspeh slovenskega lokostrelstva. Za tak uspeh pa je potrebno veliko vztrajnega dela in vsaj 3 ure treninga na dan, pri čemer je najbolj pomembna tehnika streljanja. Starost tekmovalcev ni omejena. V klubu imajo tri svoje loke, ki jih posodijo začetnikom, kasneje pa si tekmovalci sami kupijo opremo, ki jim najbolj ustreza. Ta stane od 300 do 3000 DEM. V klubu imajo tudi tarče za vse discipline, zato lahko priredijo tekme na svetovnem nivoju. V lanskem letu so tako priredili tekmovanje za pokal Alpe-Adria. V lokostrelskem klubu Polzela poudarjajo enakovrednost vseh svojih članov, še posebej pa skrbijo za mlade lokostrelce. Njihova želja je, da se skupaj z otrokom v klub včlani vsaj eden od njegovih staršev, da je z otrokom lažje doseči kontakt in da je zanj kar najbolje poskrbljeno. Lokostrelstvo je šport z dolgo in bogato zgodovino, na žalost pa je v Sloveniji še vedno deležen premalo pozornosti. Po mnenju članov lokostrelskega kluba Polzela se lovski stil in lov z lokom preveč ločujeta od tekmovalnega dela, kar je verjetno krivda Lokostrelske zveze Slovenije. Kljub temu pa zanimanje ljudi za ta lep šport narašča tudi pri nas. Lokostrelski klub Polzela tako letos prireja vrsto tekmovanj. 20. aprila bo v Žalcu regijsko šolsko prvenstvo za vzhodno regijo, na katerem bo tekmovalo okrog 100 otrok. To tekmovanje bo kvalifikacijsko za državno šolsko prvenstvo. 27. julija bo v Braslovčah tekmovanje za Kamo pokal in državno prvenstvo v disciplini 3D. 24. avgusta bodo skupaj s Šolskim športnim društvom Matke organizirali tekmovanje 900 krogov za slovenski pokal. Junija bodo sodelovali na evropskem prvenstvu v disciplini FITA ter na svetovnem prvenstvu v aerovvheadu. Oboje se bo odvijalo v Kranjski gori, Mladen Melanšek pa bo skušal ponoviti svoj odličen rezultat. Na nedavnem dvodnevnem tekmovanju FITA v arrovvheadu, ki je eno izmed odločilnih za kvalifikacije na svetovno prvenstvo, je dosegel 6. mesto. Za svoje delo v lokostrelskem klubu sta predsednik kluba Bojan Vedenik in Franc Romih, nekdanji predsednik kluba, letos prejela srebrni občinski plaketi, Roman Zupanc pa kot najstarejši član bronasto občinsko plaketo. TALIJA M. Vodič za vaje, ki konrolirajo težo KARDIOFITNESS Redna vadba je druga polovica boja v procesu upravljanja teže. Toda kateri program je najboljši? Kardiofitness priporoča 1 - 2 aerobna treninga plus trening z utežmi. Aerobni trening prispeva k večji porabi kalorij med aktivnostjo medtem, ko trening z utežmi krepi vaše mišice, kar ima nato za posledico večjo nenehno porabo kalorij, posebno maščobnih kalorij. Poizkusite pristop, ki je tu opisan skupaj s posebnim treningaom z utežmi in sicer vzporedno enega z drugim. Koristi: seveda boljše zdravje in bolj čvrsto telo, ko boste izgubili odvečno težo zahvaljujoč treningu. Ko razvijate in oblikujete vadbeni program, imejte v mislih, da je potrebno upoštevati naslednje: pogostost treninga oz. vadbe, dolžino treninga, intenzivnost treninga, ki je odraz stopnje srčnega utripa, in vrsto aktivnosti. Pogostost treninga. Trenirajte tri do pet dni v tednu. Raziskave so pokazale, da treningi manj kot dvakrat na teden ne prispevajo k spremembam telesne kondicije. Izboljšano raven kondicije dosežemo s treningom vsaj trikrat na teden. Da bi ohranili vadbeni učinek je potrebno trenirati kontinuirano, kajti pomembno zmanjšanje kardio respiratornih sposobnosti se lahko pokaže že po dveh tednih odsotnosti treninga. Intenzivnost in dolžina treninga. Dosezite 60 - 90 % maksimalne stopnje srčnega utripa. Dolžina in intenzivnost sta vedno medsebojno povezana. Nizka intenzivnost vadbe pri daljšem treningu daje enake učinke kot visoka intenzivnost treninga v krajšem časovnem obdobju. Vrsta aktivnosti. Najbolj učinkovite aktivnosti za krepitev .kondicije so aerobna telovadba, hitra hoja, tek na smučeh, pešačenje v hribe, jogging, preskakovanje vrvi, veslanje in plavanje. SPOMINSKI KONCERT PLANINCEV V nedeljo, 14. aprila, ob 10-ih bo pri planinski postojanki Hom koncert godbe na pihala Zabukovica in Savinjskega hmeljarskega okteta Žalec. Koncert bo posvečen umrlim planincem. Posvečen bo Boštjanu Kekcu, ki ga je vzela Himalaja in njegovemu bratu Matjažu, ki ga je vzel plaz pod Zelenico. Posvečen bo Hedviki, Andreju, Romanu, ki so jih vzele gore. Spomnili se bodo Edija, ki se je ponesrečil pod Homom, pa še Stefana, Anice, Slavka, ki jih že 25 let ni več. Spomnili se bodo tudi vseh ljubiteljev Homa, funkcionarjev, neumornih delavcev pri postojanki, med njimi Milana in Francija, pa umrlih nosilcev častnih znakov Planinske zveze Slovenije, najvišjega je imel Drago... Koncert bo pred planinskim domom, pozidanim z njihovimi rokami. Kot vsako leto je tudi letos potekalo tekmovanje v znanju iz slovenskega jezika. Najprej smo se pomerili med seboj osmošolci naše šole. Rešiti smo morali zelo težke tekste in najboljši trije smo se udeležili regijskega tekmovanja v Celju. Letošnja osrednja tema je bil Ivan Cankar in njegove črtice Moje življenje, zato smo se Maja, Tomi in jaz med počitnicami še posebej potili z branjem le-teh. Po počitnicah smo imeli kviz o Cankarjevem življenju. Mentorica, ga. Danica Sedeljšak, nas je zelo pohvalila, da smo se dobro pripravili. Končno je napočila sobota. Po zapletih s prevozom smo le prispeli v Celje, kjer je potekalo regijsko tekmovanje. Najprej smo pisali težak tekst, nato pa spis na temo OKO MOJEGA SPOMINA SEŽE DALEČ. Bilo mi je zelo všeč, kar pomeni, da je to tekmovanje nov list v moji KNJIGI DOŽIVETIJ. Roman Cafuta, 8. razred OŠ Vransko POMLADNA Pomlad se prebudila je, ježka in medvedka zbudila je. Zjutraj sončni žarki nas pozdravijo, ptički s cvetjem razveselijo. Travnik je postal zelen zabavnik, igrišče za dekliče in fantiče. Ce se nam izpolnijo igrive želje, je to za nas pravo veselje. Spomladi je tudi veliko praznikov, najlepši je materinski dan, ko našim mamicam podarimo mačice, vijolice, trobentice, povezane v pentljice. Spet k nam priletele so ptice lastovice, štorklje in kukavice. Čebele letajo s cveta na cvet in nabirajo sladki med. Spomladi res je lepo, to vsi učenci 2.b vemo. UČENCI 2.b RAZREDA OŠ VRANSKO Rožce nabiramo, A še rajši se igramo, Z nami veseli se Cela vas. V deželo je prišla pomlad. Eva skače po poljanah, Trga zvončke, rožice, Erik pa nagaja ji, Lepih rožic trgat ne pusti, Oh, ti fantič, ubogaj me. Da pomlad nas ne zapusti, Radi jo imamo, Eh, si mislijo starejši, \i neugnani otročiči, Okoli radi skačete. Polonca Miklavc, 3.b OŠ Vransko Trava je ozelenela, Rože so se razcvetele, O, kakšna je ta pomlad! Rorut leži v travi, Eno trobentico si v usta vtakne, Novo travo veter mu podtakne, Ta ga trava po nosu požgečka, Imenitna res pomlad je ta, Celo zimo je hrepenela, Aprila pa zacvetela. Klemen Cetina, 3.b OŠ Vransko Tulipan je iz zemlje pokukal, Radostno sem ga gledala, Anja ga je utrgala, V vazo ga dala, A jaz sem bila žalostna. Katja Rotar, 3.b OŠ Vransko Zvončki vsako pomlad cveto, Vsako jutro se Odpro, Nihče ne trga jih, Čeprav jih pomlad ozeleni. Enkrat pa zacveto in Krave jih pojedo. Darja Sedeljšak, 3.a OŠ Vransko SONCE Sonce je lepo in rumeno, rado nas ogreje, da nam je topleje. Poleti sije skoraj vsak dan, pozimi pa vse manj. Pozimi sneg zapade in pobeli vse livade. Zunaj je mrzlo, doma v hiši pa toplo. Spomladi zvončki zazvonijo, žafrani, trobentice pa zadišijo. Ko pa veter zapiha, listje zamaje in prekrije vse livade. Rok Ribič, S.a OŠ Vransko POMLAD - KRALJICA CVETOČIH LIVAD Spomladi, ko rože cvetijo in travniki zelenijo, ko reka tiho teče, spomine nosi srečne. Ko ptički veselo pojo, pomlad pozdravljajo, takrat vrtnice cveto in venec svoj pleto. Zato najlepše je spomladi, ko se igramo na livadi. Mirjam Sedeljšak, 4.a OŠ Vransko CVETOČA JABLANA Pust pregnal je zimo, mi pomladi se veselimo. Jablana je zacvetela, se v cvetje je odela, takoj čebele so prišle, da bi meda se nasrkale. Iz toplih krajev ptice so priletele in v krošnji gnezdo naredile. Veter z juga je zapihal, cvetoče veje je zanihal. Cvetočo jablano smo občudovali vsi in želeli, da nam čim prej rodi. Matic Goropevšek, 4.b OŠ Vransko ZVONČEK V pomladanski se travi prebudil je cvetek, pokukal na plan v beli ta dan. Bela mu kronica steblo krasi, soseda pozdravlja, ki blizu stoji. Sosed žafranček se trudi močno, da zvončku prikupil se bo. Katja Završnik 4.b OŠ Vransko ROŽA Rožo povonjaj, poljubčka ji daj, da k nam bo prišel ta rožnati maj. Šopek naberi, ga v vazico daj, da soba bo takšna kot rožnati gaj. Janja Dolinšek, 4.b OŠ Vransko POMLADNI CVET Prvi pomladanski cvet je kakor sonce v očeh, vidiš ga, se veseliš, si ljubezni zaželiš. Ko pa cvet se razcveti, si žalosten, ker več ga ni. Anita Skok, 7.a OŠ Vransko DREVO Drevo debelo ob vasi je stalo, vas je objelo in z njo je zaspalo. Danijela Filipovski, 7.b OŠ Vransko SONCE Ko si posijalo, mene s toploto si obdalo. Pod soncem prva ljubezen se rodila, moje srce sreča je oblila. Sonce, ko sem se rodila, tebe sem zagledala, tudi ko bom umirala, tebe bodem gledala. Emilija Hrženjak, 7.a OŠ Vransko POMLAD Gozdič iz spanja prebujen iz dneva v dan je bolj zelen. Zima peša, sneg kopni, prvi zvonček pozvoni. Mateja Mošnik, 7.b OŠ Vransko SONCE Sonce prelepo se v oblake zavija, žarke zlate na trato pošilja. Oblake poljublja, se z njimi igra in jih podi prek neba. Bele oblake vzela je sapa, zdaj sonce prelepo se samo igra. žarke nam zlate zdaj, zdaj bo odvzelo, v sanje zazibalo celi bo svet. Karmen Semprimožnik, S.b OŠ Vransko NARAVA Svetla zarja barve lije prek polja, sred neba, nas pozdravi in odide v skrivnostni svet morja. Mimi potok tiho teče, tiho kakor srce sreče, tiho, da se komaj sliši pesem ptic v tišini. Maja Karničnik, 6.a OŠ Vransko V sredo, 3. aprila, so otroci žalskega vrtca skupaj z vzgojiteljicami pripravili igro Trije Medvedi in Karaoke za svoje starše. Kajti, kot so zapisali v vabilu: OTROK BREZ STARŠEV JE KOT CVET BREZ STEBLA. OPORA JE TISTO, KAR OTROCI POTREBUJEJO IN V NJEJ JE SKRITA VSA HRANA ZA NAŠE DRAGOCENE CVETOVE. Naša novinarka Dominika Sambolič je na polletnem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji, odkoder se nam oglaša s svojimi pismi.________________ HELLO IZ LONDONA! Končno sem ugotovila, po kakšnem sistemu deluje podzemna železnica, hkrati pa spoznala tudi neprijetno dejstvo, da avtomati za karte zelo radi zadržijo celodnevne vozovnice, in si potem ne moreš pomagati drugače, kot da si kupiš novo. Najprej me je privabil slavni Picadilly Square, kjer je ogromno ljudi, med njimi pa komaj kakšen Anglež. Večinoma so tu sami turisti: med njimi prevladujejo Američani, Skandinavci in Japonci. Slednje seveda spoznaš, če ne po drugem, po nenasitni fotografski oz. snemalni strasti. Ni jim odveč snemati se tudi takrat, ko se peljejo po tekočih stopnicah! No, na trgu Picadilly so povsod veliki napisi, tako da se je nemogoče izgubiti. Šla sem v Virgin Records, pa tam ugotovila, da kljub sicer veliki izbiri v trgovini ne najdeš nič zelo posebnega. Če bi iskala kakšen redkejši CD ali celo kaseto ali LP, tega verjetno ne bi našla. Cene so pa zelo visoke tudi v primerjavi z našimi. Je pa na Picadillyju manjši sejem, na katerem zelo poceni prodajajo najrazličnejše stvari. Meni je nekdo hotel celo prodati pergament iz Egipta, mi navdušeno začel razlagati o teh stvareh, in ko sem mu povedala, da mi niso popolnoma tuje, me je imel takoj za Egipčanko. Povedala sem mu, od kod sem, pa me je vzhičeno ogovoril: “Zdravo, živjo, kok si?” Seveda ni imel pojma, kaj govori. Ulica za najbogatejše je Regent Street, kjer so trgovine vseh največjih firm: Versaci, Dior, Nike... V njih največ kupujejo Japonci. O cenah seveda ni za razpravljat, ker lahko ravno tako lepe obleke, le da ne tako slavnih znamk, kupiš vsaj 10-krat ceneje v manjših trgovinah. Vsekakor pa je vreden ogleda Muzej človeštva, kjer je na ogled prekrasen nakit, glasbila, narodne noše, starinska orožja in totemi iz vseh kultur sveta. Trenutno pa Anglijo pretresata dve tragediji. Ena je bolezen norih krav, saj večina obrokov v šolah vsebuje goveje meso, zato so zdaj starši zelo zaskrbljeni. V nekaterih šolah zdaj, ko pišem, še strežejo s tem mesom, vendar pred krožnike napišejo, da obrok vsebuje goveje meso. Druga tragedija je poraz boksarja Franka Bruna, ki ga je premagal Američan Tyson. Ta poraz tu imenujejo "popolna sramota za britanski šport” in Brunu menda ne bodo nikdar odpustili. DOMINIQUE "Upam, da vas sprehod po našem gradu duhov ni tako prestrašil, da bi pozabili na mojo napitnino!" HLADNI MAREC, MUHASTI APRIL Spomladi ni vse v soncu in ni vse v mornarjih. Sonce se rado skrije za oblake, ki lahko natresejo tudi - v bistvu ne - zamudniško peščico snega. Pomladna moda je polna čudovitih zabrisano peščenih, zelenkasto, turkiznih, posebno na letošnji novi način rdečih barv, ki se začno pri fuksiji in končajo pri ciklami. V modi so velike tapetniške rože, v modi je pepita, v modi so črte, ozka kratka krila in hlače, ki jih oblečemo pod nekoliko podaljšan, elegantno, precej ob telesu urezan blazen Dvovrstno zapenjanje, športni, široko urezani trapezasti plaščki, kapuce in parke, cigaretne ali klasične hlačnice pri hlačah, veliko dekorativnega nakita: to je nova moda za tiste, ki ljubijo modno žlahtnost in čisto estetiko. Njihova je ta nova moda, ki so jo to pot ukrojili in sešili v imenitni italijanski hiši "II Marchese Coccapani". M. Z. "Dragi, pozabil si hrano za kure!" Kultura mladih SEPULTURA NAS NI PUSTILA NA CEDILU V naše glasbene trgovine je pred kratkim priromal najnovejši Sepulturni album Roots, ki so ga vsi metalci že težko pričakovali. To je že sedmi album te brazilske težkometalne skupine, ki pa se nekoliko razlikuje od njihovih dosedanjih izdelkov. Tokrat se je skupina oddaljila od prejšnjih že prežvečenih tem (socialni problemi in kritiziranje politične scene), čeprav le-te niso popolnoma izginile. Kot pravi Max Cavalera (pevec in kitarist), so hoteli tokrat poudariti predvsem brazilsko tradicijo, njene korenine in utrip življenja njenih prvotnih prebivalcev. Da bi bila zadeva še bolj pristna, so člani Sepulture obiskali pleme Xavante in z njimi v treh dneh naredili vrsto glasbenih posnetkov, ki se prepletajo skozi cel album. Na Roots se je tokrat pojavilo tudi nekaj gostov in sicer brazilski bobnar Carlinhos Brown, Mike Patton (Faith no more), Jonathan Davis (Kom) in DJ Le-thal (House of Pain). Gostje in njihova glasba se med seboj definitivno razlikujejo in prav to je bil tudi namen, saj “želimo ohraniti našo glasbo čim bolj vznemirljivo in zanimivo,” pravi Max. Eden najbolj udarnih komadov na novi plošči je zagotovo Am-bush, ki govori o ubitem južnoameriškem aktivistu Chicu Mendesu, omembe vredni pa so še Endengered Species, Ratama-hatta, Lookaway (pesem, ki glasno nasprotuje seksizmu in sovražtvu do žensk sploh) ter pa seveda naslovni komad Roots Bloody Roots. Sepultura nam torej sporoča, da naj nikoli ne pozabimo svojih korenin. Tudi sami jih niso. Njihova glasba je še vedno to kar je bila - metal, njihov album pa je tako kot prejšnjih šest vreden poslušanja. Naj omenim še to, da se je skupina pred približno mesecem dni mudila v Evropi, kjer je imela krajšo turnejo (od tam tudi fotografiji). Če pa nam bo sreča naklonjena jih bomo imeli priložnost avgusta ponovno videti tudi v Ljubljani . INES Na letošnjem izboru slovenske polke in valčka, ki ga je pripravil Razvedrilni program Televizije Slovenija, je skladba Čestitka naj odmeva (avtor glasbe in besedila Jože Galič, avtor priredbe Matej Kovačič) v izvedbi ansambla Slovenija med polkami dobila največ glasov žirij slovenskih radijskih postaj in bila proglašena za slovensko polko leta 1996. Ansambel Slovenija prihaja iz Savinjske doline, kmalu pa bo praznoval 20-letnico svojega delovanja. IN VENDAR SE DOGAJA... Vse kaže, da se na področju aktualne oz. rock kulture vendarle dogajajo stvari, ki zaslužijo vašo pozornost. 28. marca se je v celjskem rock klubu BARFLV zgodil dobrodelni koncert, katerega čisti izkupiček je ECCLESIA GNOSTICA UNIVERSALIS namenila podvigom breznogega športnika in alpinista MIRKA LEBARJA. Več kot uspešno in izvajalsko dorečeno je svoj čedalje kvalitetnejši program predstavila rock skupina ZEVS iz Petrovč, s čemer se je uvrstila med tiste bele vrane na slovenski rockovski sceni, ki so pripravljene svoj, sicer zelo skromen zaslužek, namenjati v humanitarne namene. Dan kasneje, torej 19. marca, je zaropotalo v neposredni bližini Pivovarne Laško, kjer je pred agresivno razpoloženim občinstvom žalsko-celjska skupina KLADIVO, KONJ IN VODA pokazala, da ni od muh. Imel je nastopiti tudi G. R. Matela, vendar je bil pod vplivom psihotrop- nih substanc in mu je vodja skupine nastop prepovedal. Ker je sobota židovski praznik, in ker so Židje v svetu znani kot skopuhi (spomnimo se Slmke-spearovega Beneškega trgovca...), se je v celjski dvoranici MACH-INEHOUSE celjsko-žalski skupini ROŽLETOVE SANJE zgodilo, da je njihovo sicer dorečeno in izvajalsko neoporečno glasbo poslušalo le kakšnih 10 do 15 ljudi. Velja omeniti, da sta bila med prisotnimi eminentni žalski pesnik, novinar in punker G. R. Matela, ki je za razliko od vse bolj uveljavljene slikarke Viviane Kolka pil mineralno vodo z olivami, kar sicer ni njegova navada... Dogaja se sicer še marsikaj, kar bi pa vendarle preseglo namen pričujoče rubrike, si boste pa lahko, drage bralke in spoštovani bralci, prebrali omenjeni “marsikaj” v naslednji številki Vašega časopisa v rubriki SKRIVNOST TI ZAUPAM V UHO. Obilo pomladnega sonca voščim. D.B. SEX PISTOLS so uradno spet skupaj. Maja bodo pričeli z vajami, junija pa s turnejo. “Ne briga nas, če vam bomo všeč. Samo sebi hočemo dokazati, da smo dobri,” je rekel Johnny Roden. “Nikoli nismo prav končali z našim delom. Sovražimo glasbo, ampak smo najboljši v njej. Green Day ne pomenijo nič - so samo posnemovalci, ki nimajo pojma o pravih punk besedilih.” Legendama skupina RAMONES je na svoji zadnji svetovni turneji. V Argentini je zmanjkalo vstopnic za njihov poslovilni koncert, zaradi česar je prišlo do nemirov v bližini koncertne dvorane. RED HOT CHILLI PEPPERS po turneji v Evropi nadaljujejo s turnejo po ZDA. Ker se ne nameravajo izčrpati s koncerti, bodo dva tedna nastopali in dva tedna počivali. ACE OF BASE so se odločili, da ne bodo nikdar več nastopili na Švedskem, ker jih tam časopisi in javnost neusmiljeno kritizirata. BECK ob izidu svojega novega albuma pripravlja turnejo po Evropi. “Pisanje pesmi je moja stalna navada. To počnem ves čas, to je zame tako naravno, kot smrkanje. ” ZGODILO SE JE APRILA: 1963 - Bob Dylan nastopi v Tomi Hallu New York na svojem prvem samostojnem koncertu 1969 - Bill Wyman (Rolling Stones) se ločuje od svoje žene 1970 - Paul McCartney izda svoj prvi solo album 1971 - Mamas and Papas so po štirih letih, odkar so razpadli, ponovno skupaj 1972 - Marc Bolan: “Napisal sem scenarij o mesiji, ki obišče zemljo. Pričakuje, da bo tu našel raso bogov, namesto tega pa najde samo zmešnjavo. ” 1974 - umrla je Pam Morrison, vdova Jima Morrisona 1975 - Bob Dylan, Neil Voung, Grateful Dead, Santana in drugi nas- topijo v San Franciscu na dobrodelnem koncertu za študente 1978 - The Clash nastopijo na londonskem koncertu Rock Against Ra-cism 1985 - Jimi Somerville zaradi izčrpanosti zapusti Bronski Beat 1987 - Bono: “Slišali smo, da obstaja nekaj takega, čemur se reče pesem, pa smo jih hoteli tudi sami imeti nekaj.” Stran 25 SKYTOWER - SKRBNE POTEZE BREZMENJE USTVARJALNE MOČI Iskanje privlačnih energetskih rifov, trdne in vrtoglave funky bas podpore, rušilnega ritma bobnov ter poveličevanje vsega s stilno sofisticiranim petjem je želja mnogih skupin. Vendar samo želje ne privedejo do željenih rezultatov. Za Skytower, notranjsko skupino neizbrisanih thrash kot tudi funky potez, to niso le zgolj želje, temveč stvarnost. Profesionalnost skupine je vse po vrsti presenetila. Blaško in Kais (Kaiserberger) sta začela z delovanjem marca 1992, ko sta improvizirala, preigravala stare uspešnice in iskala somišljenike. Ob sebi sta zbrala delaven in kreativen kolektiv, sposoben udejaniti težnjo resnega avtorskega pristopa. Dvojici se jc aprila sprva pridružil Mito (Lončarek), mesec kasneje, z razpoznavnim na relaciji metal-rap-hardcore odločne večzložnice, prvi glas andambla Peter Truden. Vendar je šele novembra 1992 s prihodom Baniča za bobni začela skupina delovati kot pravi bend in nastopati vsepovsod po Sloveniji. Od prvega nastopa v Postojni konec februarja 1993 je po grlih mladeničkov steklo precej piva, trgale so se strune in vpile so množice. Fantje danes beležijo preko petdeset uspešnih nastopov, pretežno po Sloveniji. Videli pa so jih tudi v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Srbijo, ki je v legendarnem klubu KST potekala pod nazivom Pozdrav iz Slovenije 2. in 3. marca 1996, v dvomilijonski balkanski prestolnici Beogradu. Poleg tega se Skytower lahko ponosno spominjajo nastopa na tradicionalnem Novem rocku ’95 in izjemno obiskanega in odmevnega nastopa s švedsko rap metal atrakcijo Clawfinger v ljubljanski Hali Tivoli novembra 1995. Na nastopih, ki so utrdili sloves skupine Skytower kot neizprosno energične, bučne, ritmične in tehnično dovršene skupine, je petorica venomer vzpostavila pristen in neposreden kontakt z občinstvom. Konec septembra 1993 so fantje s producentom Robertom Bevcem v studiu BRS Akademik posneli prvo demo kaseto Skyde-mic Tape 93. Leto 1994 je bilo za Skytower nadvse prijazno in produktivno. Skytower so pozornost posvetili posodobitvi repertoarja, promociji demo kasete, katere celotna naklada je v kratkem pošla. Skupina se je predstavila na nacionalni televiziji in radiu, odmevi z njihovih koncertov so bili v medijih že nekaj vsakdanjega. Kais je bil izbran med pet najboljših skovenskih kitaristov v kategoriji do 21 let, skupina pa med tri najboljše skupine te zvrsti. Enako pozicijo si skupina lasti med domačimi rock močmi po mnenju bralcev revije Rock Vibe iz leta 1995. Ob izteku leta 1994 je posnela skupina na Radiu R 94 v Postojni material za drugo demo kaseto z naslovom Sky Demon R Zdravo dekleta! Zgodilo se je, kar ste pričakovale. Od sedaj naprej se boste vsaki štirinajst dni srečevale v rubriki R O C K’ AM TI NA DUŠO z GREGORJEM ČULKOM ml., ki bo u rej a l rubriko. Obilo zanimivega branja! 94. Pet pesmi, ki skupino predstavijo v živo in najžlahtnejši podobi, je produciral Iztok Kaljanec-Jež. Skupina je oba demo posnetka izdala na enotni kaseti, ki jo v Sloveniji in po Evropi preko mailorder kataloga prodaja neodvisna Impaled Productions. Reakcije so izvrstne in čedalje bolj uveljavljena založba PANIKA RECORDS iz Kranja (California, Panda, Interceptor, Pomaranča...) se je začela resno zanimati za skupino. “PREDSTAVITEV ZALOŽBE V ENI IZMED NASLEDNJIH ŠTEVILK” Pogodba je bila sklenjena novembra 1995 in kmalu zatem je bila skupina z Iztokom Kaljancem-Ježem že v kranjskem studiu Pan, kjer je v odličnem studijskem vzdušju posnela štirinajst pesmi. Dolgo pričakovani CD prvenec skupine Ete. je bil naposled pripravljen, pesmi v svoji sestavi pa kompleksne, močne in zvočno dovolj moderne, da se bo v tem izdelku pri nas še dovolj dolgo govorilo. Skytower so spravili skupaj material, ki težko najde konkurente med domačimi skpinami. Za vse dodatne informacije o skupini se lahko obrnete na naslov: ROCK VIBE mušic promotion, Sandi Maver, p.p. 3 5000 Nova Gorica. SKYTOWER so: Simon Banič (bobni), Goran Blaško (bas), Mitja Lončarek (kitara), Peter Truden (vokal), Aleš Kaisersber-ger (kitara). Stran 26 ESENSKA POSLANICA MIRU Dr. France Susman 9. Ne ubijaj 1. Ob strugi potoka je bilo mnogo bolnih; postili so se z božjimi angeli sedem dni in sedem noči. 2. In velika je bila njihova nagrada, ker so sledili Učiteljevim besedam. Ko je minil sedmi dan, so jih zapustile vse bolečine. 3. In ko je sonce vzšlo na obzorju, so videli prihajati Jezusa z gore proti njim s sijem vzhajajočega sonca okrog glave. “Mir z vami!” 4. Niti besede niso rekli, ampak so se samo vrgli na tla pred njim in se dotaknili roba njegovega oblačila iz hvaležnosti za svoje ozdravljenje. 5. “Ne zahvaljujte se meni, ampak svoji Zemeljski materi, ki vam je poslala svoje zdravilne angele. Pojdite in ne grešite več, da ne boste nikoli več zboleli. In zdravilni angeli naj postanejo vaši varuhi.” 6. Toda oni so mu odgovorili: “Kam naj gremo, Učenik, kajti ti imaš besede večnega življenja? Povej nam, kateri so grehi, pred katerimi moramo bežati, da ne bi nikoli več zboleli?” 7. On je odgovoril: “Naj bo tako zaradi vaše vere,” in se je usedel mednje, rekoč, 8. “rečeno je bilo starim: Časti Nebeškega očeta in Zemeljsko mater ter izpolnjuj njune zakone, da boš dolgo živel na zemlji. 9. Zatem je bil dan ukaz: “Ne ubijaj,” kajti vsem je življenje dano od Boga in kar je Bog dal, naj človek ne odvzame. 10. Kajti resnično vam povem, da od ene Matere izvira vse, kar živi na zemlji: zatorej kdor ubija, ubije svojega brata. 11. Od njega se bo Zemeljska mati odvrnila in mu odtegnila poživljajoče prsi. 12. Njeni angeli se ga bodo izogibali in satan se bo vselil v njegovo telo. 13. Meso zaklanih živali bo v njegovem telesu postalo njegov lasten grob. 14. Zatorej vam resnično povem: kdor ubija, ubija sebe in kdor je meso zaklanih živali, je od telesa smrti. 15. Kajti vsaka kaplja njihove krvi se v njegovi krvi spremeni v strup; 16. v njegovem dihu se njihov dih spremeni v smrad; 17. v njegovem mesu se njihovo meso spremeni v tvore; 18. njihove kosti v njegovih kosteh v kredo; 19. njihovi notranji organi v njegovi notranjosti v gnilobo; 20. njihove oči v njegovih očeh v lupino; 21. njihova ušesa v njegovih ušesih v voščen izcedek; 22. in njihova smrt bo postala njegova smrt. 23. Kajti samo v službi vašega Nebeškega očeta so dolgovi sedmih let odpuščeni v sedmih dneh. 24. Satan pa ne pozabi ničesar in mu morate za vse plačati: oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo, opeklino za opeklino, rano za rano, življenje za življenje, smrt za smrt. Kajti posledica greha je smrt. 25. Ne ubijajte in ne jejte mesa svojih nedolžnih žrtev, da ne bo postali satanovi sužnji; 26. kajti to je pot trpljenja, ki vodi v smrt. 27. Izpolnjujte božjo voljo, da vam bodo njegovi angeli služili na poti življenja. 28. Zatorej ubogajte božje besede: Glejte, dal sem vam rastline, ki nosijo seme in so po vsej zemlji, in vsa drevesa, na katerih so sadovi, ki prinašajo seme to bodi za vas hrana. In za vsako žival na zemlji in za vsako ptico na nebu in za vse, kar se plazi po tleh, v čemer je dih življenja dal sem jim vse zeli za hrano. 29. Ne smete pa uživati mesa in krvi, ki daje mesu življenje. 30. Vašo resnično kri, ki vas vzpodbuja, bom zahteval jaz kri, v kateri je vaša duša. Zahteval bom vse zaklane živali in duše vseh pobitih ljudi. 31. Kajti jaz, tvoj Gospod in tvoj Bog, sem strog in gorečen Bog, ki ne odpuščam zmote očetov v otrocih tistih, ki me sovražijo do tretjega in četrtega kolena. 32. Usmiljen pa sem do tisočev, ki me ljubijo in se drže mojih zapovedi. 33. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso svojo dušo in z vso močjo; to je moja prva in največja zapoved. 34. Druga ji je podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Nobene zapovedi ni večje od the. 35. Po teh besedah so vsi ostali tiho, razen enega, ki se je oglasil: “Kaj naj storim, Učenik, če vidim divjo zver, kako trga mojega brata v gozdu? Ali naj pustim svojega brata, da umre, ali naj ubijem divjo zver? Ali ne bom tako prekršil Zakona?” 36. Učitelj je odgovoril: “Rečeno je bilo starim: “Vse živali, ki jih gibljejo po zemlji, in vse ribe morja in ptiči v zraku so dani v tvoje roke. ” 37. Resnično vam pravi, od vseh bitij, živečih na zemlji, je edino človeka ustvaril Bog po svoji podobi. 38. Zatorej so živali podrejene človeku, ne pa človek živalim. 39. Zato ne boste prekršili Zakona, če boste ubili divjo zver, da bi rešili bratovo življenje. 40. Torej vam resnično povem, človek je več kot žival. 41. Kdor pa ubije žival brez razloga, ne da bi ga žival napadla, to stori iz sle po ubijanju ali zaradi njenega mesa ali zaradi njenega krzna ali zaradi oklov. 42. To, kar je napravil, je hudobno, ker se je sam spremenil v divjo zver. Zaradi tega je njegov konec enak koncu divjih zveri.” 43. Nato je drugi rekel: “Mojzes, največji v Izraelu, je dopustil našim praočetom jesti meso čistih živali in prepovedal jesti meso samo od nečistih živali. Zakaj nam torej ti prepoveduješ meso vseh živali? Kateri zakon prihaja od Boga? Tisti od Mojzesa ali tvoj zakon?” 44. Učitelj je odgovoril: “Bog je dal po Mojzesu vašim praočetom deset zapovedi. Te zapovedi so trde, so rekli vaši praočetje in se jih niso mogli držati. 45. Ko je Mojzes to videl, se je usmilil ljudi in ni dopustil, da bi bili pogubljeni. Zato jim je dal desetkrat deset lažjih zapovedi, da so jim lahko sledili. 46. Resnično vam pravim, če bi se bili vaši praočetje zmožni držati deset božjih zapovedi, Mojzesu nikoli ne bi bilo treba dati teh desetkrat deset lažjih zapovedi. 47. Kajti tisti, katerega noge so močne kakor gora Sion, ne potrebuje bergel. Toda tisti, čigar udje se tresejo, pride dlje z berglami kakor brez njih. 48. Mojzes je rekel Gospodu: Moje srce je polno žalosti, kajti moje ljudstvo bo izgubljeno. Kajti oni so brez spoznanja in niso sposobni razumeti Očetovih besed. 49. Dopusti, Gospod, da jim dam druge zapovedi, da ne bi pomrli. Če že ne morejo biti s teboj, Gospod, doboli jim, da ne bodo proti tebi da bodo lahko obstajali. In ko pride čas in bodo zreli za tvoje besede, jim razodeni svoje zakone. 50. Zato je Mojzes razbil dve kamniti plošči, kjer je bilo zapisanih deset zapovedi, in jim dal desetkrat deset namesto njih. 51. Iz teh desetkrat deset zapovedi so pismouki in farizeji naredili stokrat deset zapovedi. 52. Tako so vam naložili neznosno breme, ki pa ga sami ne nosijo. 53. Kajti čim bližje so zapovedi Bogu, manj jih potrebujemo; in čim dlje so od Boga, tem več jih potrebujemo. 54. Zato so zakoni farizejev in pismoukov brezštevilni, zapovedi Sina človekovega je sedem, od angelov troje in od Boga ena. 55. Zatorej vas učim samo tistih zapovedi, ki jih lahko razumete, da bi postali ljudje in da bi sledili sedmim zakonom Sina človekovega. 56. Nato vam bodo tudi angeli razodeli svoje zapovedi, da se bo mogel Božji duh spustiti k vam in vas voditi k svoji zapovedi. 57. Vsi so bili presenečeni nad njegovo modrostjo in so ga prosili: “Nadaljuj, Učenik, in nas nauči vseh zapovedi, ki jih lahko sprejmemo. ” SMRT IN ŽIVLJENJE PO NJEJ V torek, 2. aprila sta Zavod za kulturo Žalec in podjetje SARSA d.o.o. iz Žalca v Občinski matični knjižnici v Žalcu pripravila zanimiv večer z dr. Francetom Susmanom na temo Smrt in življenje po njej. Kljub slabemu vremenu je bila knjižnica napolnjena do zadnjega kotička. Zaradi velikega zanimanja organizatorji razmišljajo o nadaljevanju večera v mesecu maju. Psihološki nasveti, življenjske izkušr\je. osebna rast in zorenje "ŽIVLJENJE ODGOVARJA” Vprašanje. Gospa M. iz okolice Polzele nas v pismu sprašuje, kaj bo z njenim zdravjem in dediščino, saj se sorodniki nikakor ne morejo dogovoriti glede delitve. Zanima jo tudi, kako naj se reši svoje sovražnice, ki jo že vrsto let zaničuje. Tudi pod lastno streho nima miru, ne živijo v slogi in prijateljstvu. Skratka - zanima jo, kaj naj naredi. Odgovor: Verjetno bo marsikateri bralec pomislil na isto misel, ki je mene obšla ob prebiranju pisma: tipična slovenska zavist in grabežljivost, vsem ljudem lastna skrb za zdravje in slabi medčloveški odnosi. Težko je seveda reči, kakšna je vloga spraševalke v sporu glede dediščine, saj se ima večina ljudi v podobnih primerih za žrtev drugih, sami pa so nedolžni. Zavedati se je treba, da sta za vsak spor potrebna dva, in da je tudi vztrajanje v sporu oblika trme, ki jemlje energijo vsem udeleženim. Kdo bo zmagal, je težko reči. Pravica, ki se doseže na sodišču, je pogosto grenka in prepozna. To, kar ostane v duši, pa je usedlina smrti in držanje za denar in predmete, ki ne prinašajo ne miru in ne sreče. Ce človek ni pretirano odvisen od bodoče dediščine, je bolje da se povsem sprosti v sporu in zapusti bojišče. Nekaj mu bo že pripadlo, in tudi če ostane praznih r°k, je duševni mir več vreden kot kos posesti. Če pa ga kdo poizkuša po krivici oguljofati, naj sam stoji na čvrstem stališču resnice in predvsem ne goji sovražnih in maščevalnih misli, saj jih lahko z obrestmi prejme nazaj od udeleženih. Ljudje so pri denarju zelo nesentimentalni, in so sposobni vseh dejanj. Zato je pri podobnih dilemah treba dati na tehtnico vse opcije in se predvsem iskreno vprašati: “Kaj v resnici želim - denar, posest in svoj prav ali pravico, mir in ohranjene odnose s sorodniki?" Vsak bo požel natanko to, kar je sejal. Sedaj imamo iztočnico za odgovor, ki skrbi vse zemljane: “Kaj bo z mojim zdravjem. ” Odgovor je za vse ljudi enak: zdravje je stanje, ki nas prej ali slej zapusti in se izteče. V bolezni imajo ljudje navado reči: “Vse bi dal za zdravje.” Vendar je to pogosto le fraza. Le malokdo je pripravljen zapustiti svoje razvade, utirjene poti v življenju in svoje osebnostne pomanjkljivosti. Vzemimo za primer, da oseba x zmaga na sodišču in dobi dediščino. Prevzel jo bo občutek zadoščenja in zmage ter dobička. Nato na primer ta oseba hudo zboli. Morda se sedaj lahko zave, da posest in dobiček nista nobena oporna točka v človekovem življenju, predstavljata samo navidezno varnost in gotovost. Človek je prepričan, da se mora v življenju trdo držati za materialne dobrine, zato so bitke za denar tako neizprosne. Vendar se morajo ljudem prej ali slej osuti vse iluzije. V bolezni se lahko človek zave svoje ranljivosti in krhkosti. Lahko se zave -vendar ne nujno. Kdor je slep na poti svoje trmoglavosti, bo tudi bolan in obnemogel še skrbel za svojo posest in jo ljubosumno čuval do zadnjega. Človek lahko s starostjo napreduje v modrosti, lahko pa otrdi v svojem egoizmu in zlobi. Vse preveč je ljudi, ki še na smrtni postelji ne morejo odpustiti svojim sovražnikom ali pa grenijo dneve svojim bližnjim z nemogočim sitnarjenjem. Kaj se je takšen človek naučil v življenju? Ali je smisel človeškega življenja samo v številu let, ki jih preživi (čim več, tem bolje) ali v kakovosti duše, ki se je sposobna vzemirjati vedno manj in manj in si veča polje miru v sebi? Zato vprašanja, ki jih zastavlja posameznik, dobro opredeljujejo njegov strah in zavore. Poleg tega so ljudje pri opredeljevanju pojma “zdravje” zelo površni. Redko se spomnijo, da je zdravje tudi duševna kategorija, ki vsebuje pravo mero duševne trdnosti in občutka za pravo mero. Zdravje je tudi duhovna kategorija, zato človek, ki živi v sovraštvu, ni zdrav, pa čeprav vidi brez očal in mu srce tolče v ritmu. Kako naj se človek reši sovražnikov? Za vsak prepir in sovraštvo sta potrebna najmanj dva in eden najlažjih načinov, kako prekiniti ta začarani krog je, da človek v procesu sovraštva ne sodeluje. Naj ne vrača udarcev, kletvic, besed, naj mu v duši ne gori maščevanje, naj ne čaka svoje priložnosti za odgovor, ker to vsak prepirljivec komaj čaka -in krog neugodja se nadaljuje. Če se človek ne počuti več žrtev, če se čustveno več ne odziva, če ne daje več povoda za prepir - bo ta prej ali slej ugasnil. Tudi ogenj gori le, če stalno prilagamo drva. Napisal: trigon NOVO! Začenjamo z rubriko Astrolog odgovaija in svetuje. Vsi, ki bi želeli osvetliti svoje življenje, osebni značaj in probleme z astrološke plati, pošljite na uredništvo svoje rojstne podatke, uro in minuto rojstva (točno!), kraj rojstva in šifro za odgovor. V pismu ne bodite prekratki, opišite, kako živite in katere vozle bi želeli razjasniti. Moderna astrologija ni prerokovanje, je metoda vpogleda v osebnost, kjer nastajajo težave in zorijo odgovori. 1 1 SPODBU- DUIVOST SLIKE SPOLNI OBSEDE- NEC AVT. OZNAKA KUTINE KEM. ZNAK ZA TITAN KRATICA REP. LIBANON MESTO OB JEZERU TANGANI HRVAŠKI POLITIK (STIPE) 1 PRAMEN MAVRI- ČNIH BARV jp^j ŠPANSKI MLINCI (MNOŽ.) MEDNAR. JEZIK OSBORNE JOHN PAZNIK KI SKRBI Z/l RED IVO SERDAR DEL LETALA LJUDSTVO r ’ JUG.RADIOTELEVIZIJA VPREŽNE ŽIVALI EMANCI-PATO RJI ŽENSKA, KI STENO- GRAFIRA TEŽA EMBA- LAŽE SRBSKI ŠAH. VELEMOJSTER PRISOS'TVO- VANJE KONICA ČRNSKA ČETRT V NY SOLMIZA- CIJSK1 ZLOG OSVOBO- DILNA FRONTA NIKALNI- CA RAOS IVAN AVT. OZN. BENETK NAJ STAREJŠI ČLAN AM.PEVEC (FRANKIE) MESTO V ALBANIJI PRIVRŽE- NEC VERIZMA NAJVEČJI OTOK KANARSKIH OTOKOV OSEBNI ZAIMEK REKA PAD NEKD.KAM-BOŠKI PO-UTIK(NOL) ITAL. SPOLNIK OSEBNI ZAIMEK DARILO IME AM. IGRALKE DEREK LITJE PIK A VT OZNAKA OGULINA UUBK ŽEN.IME EDEN ZOLAJEV ROMAN MAJHEN DREN OSJE GNEZDO ZEVSOVA LJUBICA IME PISATELJA FLEMINGA ŽENA GORBA- ČOVA TEŽAVA, STISKA IVAN PUCEU KEM. ZNAK ZA KOBALT TONE FORNEZZI SKRIVNA NASPRO- TNICA POŠEV-NOST PRI ŽAGANI DESKI VISEČ SNEŽNI ZAMET LOS ANGELES PLANOTA V NEMČIJI ANTON NANUT IGRALEC TRAVNAT SVET NA KONCU NJIVE KEM. ZNAK ZA ZLATO KREMEN- ČEVA PEŠČENA TLA LOCUS SIGILLI ORIG. IME JAVE ČAJ (NEM. PISAVA) ANTON VODNIK OVITEK Z/4 SPISE VREDNOST BLAGA JOŽE TISNIKAR NABOR, VPOKLIC GL.MESTO ITALIJE POMOL, MOSTOVŽ RIBJA JAJČECA KAZALNI ZAIMEK RANJINA DINKO NAJVIŠ. VRH SVETA, MT... TELOV DRUŠTVO ZLATA PERJANICA IZ I8.STOLETJA ► ZGORNJI DELI STOPAL X IME FRANC. DIRKAČA PROSTA 'te##'- Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV adidas v prodajalno Stran 29 Preden smo kupili tega psa, je bil moj mož vedno dobre volje.. CELULIT - PRAVA MORA Res je, da je še vedno zima, vendar pa se bo čez mesec, dva že začela panika. Joj, koliko celulita se mi je nabralo, groza, škandal... še malo pa bo poletje, kopalke, mini krilca itd., jaz pa takale. Saj poznate to zgodbo, kajne? Ja, res je. Cez zimo vse malce pozabimo na naše postavice. Potem pa, ko sonce topleje posije in napoči čas, da odvržemo tone oblačil, ki so nas čez zimo grela, objokujemo situacijo. Zato moramo za to začeti skrbeti že sedaj, da ne bo potem prepozno. Proti celulitu, ki ga premore vsaj tri četrtine ženskega sveta, se borimo predvsem z veliko tekočine, gibanja in zdrave hrane. Tekočina je definitivno zelo pomembna. Seveda ne coca-cola, sprite in druge gazirane pijače. Saj veste, mehurčki... Najbolje je, da pijete kar vodo. Cim več boste pile, bolje bo. Kar takoj lahko pozabite tudi na sladkarije in drugo mastno ali kalorično hrano. Raje jo nadomestite s svežo zelenjavo in sadjem. OK, priznam, včasih se je popolnoma nemogoče upreti kakšni čokoladi ali čemu podobnemu. In, če se kdaj pa kdaj pregrešimo, se nam zato še ni treba ubiti, ampak pretiravati pa niti slučajno ne smemo. Za lepoto je treba potrpeti, pri celulitu so muke zalo pač nekoliko hujše. Blazno pomembna je tudi telovadba. Vsaj ena ura gibanja dnevno je nujna za naša telesca, seveda pa nas ne bo ubilo, če bomo migale dlje. Zavedati se moramo namreč, da večinoma vsaka izmed nas sko-rnj pol dneva preživi v šolskih klopeh. Potem pa se utrujene privlečemo domov, zavalimo v naslanjač in celo popoldne prebijemo pred TV ekranom. Verjemite mi, to je smrt za dobro postavo. Telovadite lahko kakor hočete, saj lahko najdete v raznih revijah in knjigah na kupe vaj. Važno je le, da boste na koncu čutile, kako vas bolijo prav vse mišice. Najbolje bi bilo, če bi čas, ki ga namenite raztegovanju svojih udov, podaljšale kar na dve uri, saj se maščobe začnejo resnično porabljati šele po 45. minutah. Poleg tega se moramo (kot samega vraga) izogibati preveč tesnim kavbojkam. To sicer ve še moja babica, ampak mladenke znajo včasih to tudi pozabiti. Resnično, zadeva je docela nezdrava. Za boljše počutje in stas pa je zelo priporočljivo tudi, če se po vsakem tuširanju oziroma kopanju, ki ga upam dnevno izvajate (saj veste, higiena in temu podobne zadeve), tudi namažete s čim bolj vlažno kremo. Seveda je to lahko tudi krema proti celulitu, ki sicer pomaga, vendar pa te določene nadloge ne more popolnoma odpraviti. Pomagamo si lahko tudi z masažnimi aparati ali ročno masažo, seveda pa jo moramo izvajati vedno. V prostem času je zelo priporočljivo, da si privoščimo plavanje v bazenu ali kasneje v morju, kajti ni lažjega in bolj učinkovitega načina za izgubljanje tako odvečnih kilogramov kot celulita. Z nekaj volje, vztrajnosti in pa žrtvovanega časa, lahko prav vsaki izmed nas uspe vidno izboljšati postavo, verjemite mi. Le puške ne smemo vreči v koruzo. Morda ne bomo imele ravno postave Cindy Cravvford, predvsem ne že po enem tednu, ampak zadeva se bo definitivno izboljšala. Saj veste, počasi se daleč pride! INES ANOREKSIJA IN BULIMIJA (nadaljevanje iz prejšnje številke) 16. Svoje telo sovražijo. 17. Nekatere ženske takoj po o-broku izginejo v kopalnico, kjer skušajo hrano izbruhati. Da anoreksične ženske niso nikdar lačne, je le mit, v resnici pa se anoreksija pogosto sprevrže v bulimijo, ko bolnice izgubijo kontrolo nad lakoto, in pojedo več, kot so nameravale. Kasneje skušajo to izbruhati, sledi za svojim dejanjem pa prekriti z odišavljenjem kopalnice in s temeljitim čiščenjem. 18. Včasih kontrola popolnoma popusti in takrat iz hladilnika izginejo velike količine hrane. Anoreksično dekle ne bo jedlo pred drugimi ljudmi, ampak na skrivaj. 19. Ne zanimajo je več obleke in ličila. Anoreksija se sicer prične z željo po lepoti in vitkosti, kmalu pa se sprevrže edino v izgubljanje kilogramov. 20. Bolnica ne bo priznala, da ima anoreksijo in ne verjame, da ni predebela. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da starši ne smejo odnehati po prvih neuspehih in nejevolji, ampak morajo svojo hčerko prepričati, da potrebuje zdravljenje. Če v to ne bo sama verjela, bo zdravljenje neuspešno. Tudi bulimija ali goltanje hrane je resen problem, le da so dekleta, ki se z njim soočajo, nekoliko bolj dovzetna za zdravljenje. Bu-limično dekle bo zaradi svojih stisk naenkrat pojedlo velike količine hrane, ki jo bo kasneje skušalo izbruhati. Od anoreksičnih deklet se razlikujejo ravno v tem, da se svojega problema zavedajo, če tudi ne vedo pravega vzroka in ne zdravila zanj. Ana Ziherl se trudi vsem dekletom, ki imajo težave s prehranjevanjem, dopovedati, da niso osamljene in ne edine s svojim problemom, pač pa da je še mnogo drugih podobnih primerov. Nikar naj ne dvomijo v svojo prištevnost, ampak naj se čim prej zaupajo staršem, prijateljem, zdravniku. LEPŠA PLAT MEDALJE Kljub vsem nevarnostim, ki jih prinaša hujšanje, pa bi bilo iluzorno verjeti, da si bo zato manj žensk želelo doseči zanje idealno težo. Ne gre namreč samo za izgled, ampak za iskanje poti do večje samozavesti in uspeha. Po raziskavah namreč večina žensk, ki hujšajo, verjame, da so vitki ljudje srečnejši in uspešnejši od debelih. Dokler bo okolje enačilo vitko z lepim, tako dolgo bodo cvetele shujševalne diete in tako dolgo bodo ljudje šteli srečo, priljubljenost in uspeh skozi kilograme. Klub temu pa se vse več mladih družin zaveda pomembnosti zdrave prehrane in s poplavo shujševalnih preparatov se počasi oblikuje tudi kritično mnenje do njih. Na voljo nam je veliko zdrave hrane in nasploh po ugotovitvah strokovnjakov pojemo manj kalorij, kakor so jih zaužili naši starši. Glavni problem pridobivanja telesne teže je danes pomanjkanje gibanja, saj imamo za vsako opravilo na voljo stroje, za vsako pot pa avto. Poskrbeti moramo torej za svojo fizično pa tudi za psihično kondicijo. Vedeti moramo, kaj, zakaj, kdaj in koliko jemo in ali se morda za našim prehranjevanjem ne skrivajo drugačne težave. Danes je na voljo dovolj programov in literature, da bi vsakdo moral najti rešitev za svoje odvečne kilograme ali za drugačne motnje v prehranjevanju. Če se boste držali zdrave prehrane, če ne boste izpuščali obrokov, če ne boste v hrani utapljali svojih psihičnih težav in negotovosti, pa če boste poiskali pomoč, če jo morda potrebujete, tedaj težav s prehranjevanjem ne bi smeli imeti več. Za to pa je seveda potreben sproščen, samozavesten odnos do sebe in okolice ter mnogo razuma in potrpežljivosti. (Konec) NATAŠA VERK Prodam LADO SAMARO 1500 S. 1. 95 (še v garanciji), kovinsko modra, dalimsko centralno zaklepanje, blokada motorja, šibedah, električni pomik stekel, lita platišča, radio PIONER, prodam ali vzamem v račun cenejši avto. Tel.: 063/452-657. Prodam 5,5 m3 žaganega lesa. Tel.: 063/471-673. Prodam video igrice FAMILV GAME z več kot 350 igricami za 100 DEM. Tel.: 063/712-801. Prodam, dvosobno stanovanje v centru Žalca, 45 m2, s telefonom in kabelsko TV. Tel.: 711-615 Iščem redno ali honorarno zaposlitev v Celju ali okolici. Imam izpit B in C kategorije. Imam V. stopnjo izobrazbe. Tel.: 063/452-657. Suzanne Kiraly Moss razstavlja likovna dela v Savinovem salonu v Žalcu do 16. aprila od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 19.4.1996. Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva mde č\uma in obutev, d.o.o. /-V, Nagrajenka iz prejšnje številke: Erika Šaruga, Rečica 107b, 3332 Rečica ob Savinji Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz prcišnic številke: ŽELIMO MIRU IN ZADOVOLJSTVA * . - s;. ; .-».j. LEPOTNO TEKMOVANJE Izbor za najlepšo gospo Slovenije 1996. Mrs. Slovenije for Mrs. Evrope. Petek, 12. aprila, ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Prireditev bo snemala TV Slovenija. Zabavni program: svetovno znana skupina The Platters, Helena Blagne, Lado Leskovar, Jan Plestenjak, skupina Faraoni, Tomo Jurak, Tomaž Domicelj. Najlepša gospa Slovenije bo za nagrado dobila osebni avtomobil Chevrolet - chevy in se udeležila tekmovanja za "Mrs. Europe 1996".__________ Ljubiteljski slikar iz Mozirja, Vlado Parežnik, svoja dela na ogled postavi v Galeriji Švagula v Celju, Kovinarska 10, od 15. marca do 15. aprila. Vabljeni! TRGOVINA S KURILNIM OLJEM B f v tf/RS&S liboje [ > (o/ Teflonska zaščita motorjev |||| UGODNO: RABLJENE NAKLADALKE 2A SENO! Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 Sli KREATIVNI, KOMUNIKATIVNI IN IŠČETE IZZIVI Če ste odgovorili z pokličite 715-011! Agencija SfIRSff in GLAS Savinjske iščeta nove KOMERCIALISTE. Trgovina na drobno BREG 13 POLZELA Tel.: 063 720 064 Iz programa vezenine bled Vam nudimo: Odprto: 10.°° do 18.°° Sobota: sr do ur viT DEKLIŠKE OBLEKE ZA SV. BIRMO IN OBHAJILO VELIKO IZBIRO ŽENSKIH KOSTIMOV, ELEGANTNIH KOSTIMOV, BLUZ... oooooooooooooooooooooo ctT MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE TRENERKE. cO VELIKA IZBIRA VETROVK KONFEKCIJA TZf\rJ TJ7 MONT PkUZjn fiLJlaj Kočaa + Vnčmjeva 2, TeL063/7U,486, 715-605 w 6^°^c ooomun Gi L A S Savi n j ske SE£SRELAX PRVOMAJSKA POTOVANJA: ŠE NEKAJ PROSTIH MEST NIZOZEMSKA - A/L, UA - 28.4. in 1.5. - že od 399 DEM PARIZ - A/L, L/A - 28.4. in 1.5. - 499 DEM RIM (NEAPELJ/POMPEJI) - A/L, L/A - 28.4. in 1.5. - 399 DEM TURA SKANDINAVIJA - L/A/L - 22.6. - 899 DEM NIZOZEMSKA - A/A - 25.4. - 299 DEM PARIZ - A/A - 27.4. - 449 DEM ... IN ŠE KAJ... POLETNE POČITNICE: DO 20% POPUST ZA ODLOČITEV V APRILU IZREDNO UGODNI PLAČILNI POGOJI BREZOBRESTNI KREDITI ZAHTEVAJTE KATALOG "POLETJE '96" in "POTOVANJA '96" NA SVOJ NASLOV! Agencija ŽALEC (v Hotelu Žalec) 063/715-616 A en CIMOS CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. O SERVIS IN PRODAJA Zarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 \Na zalogi vsa vozila: AX, ZX, ZX Break, XANTIA, EVASION, XANTIA BREAK Minimalni dobavni roki za dostavna vozila (JUMPER, C 15)1 Ugodni krediti in leasingil Penzi©m Planinka IL|millm© JE OBNOVLJEN PONOVNO ODPRL SVOJA VRATA NUDIMO VAM: - v kavarni bogat izbor kav, napitkov in slaščic - v snack baru vse vrste pijač - v restavraciji bogat izbor jedil, nedeljska kosila in bogat izbor vin Primemo za zaključene družbe, slavnostna in poslovna kosila ter večeije. ‘Va&ijetti ir psujete*!