TEDNIK LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJCDSTVA PTUJ, 25. februarja 1971 LETO XXIV., št. 8 Cena 0,70 din I^edeljsko kurentovanje v Ptuju si je ogledalo okoli 35.000 ljudi Nemirni kurenti so zaplesali v soncu . Enajsto ptujsko kurentova- nje. k: smo si ga ogledali v nedeljo v pravem sončnem — predspomladanskem vreme- nu, j C privabilo na ulice na- šega starega mesta nemirno Množica je napolnila ulice in trge moi\co okoli 35.000 gledal- cev, ki so prišli v Ptuj od bliau in od daleč. Mesto se ie začelo polniti že v ranih jutranjih urah, ko je bilo že vsem jasno, da bo »sončna i«I)rava« ptujs-kemu kurento- vanju letos izredno naklonje- na. Strah, da bi prireditev anešjlo slabo vreme, je bil wres odveč. Starorimski Po- ftovio in z njo kurenti ter številni gledalci so se kopali ' pravem sipomladanskem soncu ... Dopoldne ob 10. uri je bil "aJDrej nastop folklornih *lfUDin iz Dravskega :n Ptuj- ^ega polja. Na dvorišču Mla- "^ike se je začela seveda že "inogo prej zbirati nemirna ^Pi običaji so tem zanimivejši, če jih ponazarjajo lepa de- kleta iin 'pisana druščina kurentov iz Markovec. Borovec. Buko- vec. Spuhlje, Rogoznice in od drugod. kopi asi, pokači, kmečka gostija iz Markovec, orači iz Lancove vasi. kopa- n.jance iz Markovec, plesači iz Pobrežja pri Vidmu, plo- harji iz Cirkovec, riisa, med- ved, piceki in drugi liki ter pustni pogrebci iz Rogozni- ce. Več tisočglava , množica, ki se je že dopoldne zbrala na mestnih ulicah, je z za- nimanjem spremljala nastop posameznih skupin, ki so se izmenjavale na sedmih trgih. Glasni zvonci kurentov, do- mače viže godcev, ki so spremljali posamezne sku- pine :n nasploh živahen di- rendaj je preplavil ptujske ulice vse tja do poznega ve- čera ... Predah med dopoldanskim delom prireditev in popol- danskim nastopom karneval- skih skupin je minil v zna- menju »okupacije« ptujskih gostišč, kjer so ljudje, seve- da samo tisti, ki so uspel! najti kakšen prazen sedež, pospravljali različne pustne dobrote, ki so jih zalili s te- kočun slovenskogoriškim in haloškim pridelkom. Bol) se je bližala nai>ove- dana ura za začetek karne- valske povorke. več liudi se je gnetlo na mestnih ulicah Kaj je bolj sodobnega kot raketa? in trgih. Čakajoči gledalci so izkoristili sončen dan tudi za pigmentiranje svoje bledo- lične in še zimsko pobeljene kože. Prijetno je treba zdru- Pokači so povsod zbujali pozornost žiti še s koristnim ... Po mestnih ulicah je kre- nila dolga povi.rka, ki so ]o .sestavljale karnevalske sku- pine, med njimi pa so se po- mešale tudi folklorne skupi- ne, ki smo jih videli že do- poldne. Težko bi bilo opisa- ti živahnost in barvitost po- samezni h sknnin !bračunom. Ne vem. zakaj je nastala hu- da kri ravno pri tem. Mislim, da stvari ne razčiščujemo načelno. Upoštevati oa je treba, da je tu tudi sanacij- ski program, mimo katerega ne moremo.« Predsednik občinske kon- ference SZDL Avgjist Vid- mar pa se je takole vključil v razpravo: »Ne bi se nvogel strinjati s trditvami, da družbenopolitične organiza- cije niso podprle napore kme- tijcev. Vzemimo leto 1960 kot izhodiščno. Takrat so v za- družništvu nastale spremem- be. Prav v okviru SZDL so tudi kmetje našli svoje me- sto, v pretežni meri tisti, ki so ostali povsem osamljeni. Ne smemo pozabiti, da je sedaj v zadružnem svetjj raz- merje med kmeti in delavci kombinata enakomerno po- razdeljeno torej so doljili kmetje več možjnosti ?m od- ločanje. Prav zaradi temelji- tega obravnavanja kmečke problematike ie bila v okvi- ru SZDL ustanovljena sekci- ja za kmetijstvo, ki je do- (Nadaljpvanje na 4. straai) Ciani sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL so glasovali za podporo samoupravnemu sklepu o ustanovi- tvi obrata za kooperacijo. STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 25. februarja 1^7^ Zavarovanje kmetov je osrednja tema razgovorov na krajevnih kon- ferencah v SZDL v ormoški občini Ostra raiprava v Središču Številne krajevne konfe- rence SZDL, ki so bile v or- moški občini in o katerih smo več ali manj že pisali, so razpravljale o svojem de- lu in o problemih v zvezi s povečanimi dajatvami v sklad zdravstvenega zavaro- vanja kmetov. Te probleme so obravnavali tudi na kon- ferenci KO SZDL v Središču ob Dravi. Kot gostje so se te konfe- rence udeležili tudi predsed- nik SO Ormož Franček No- vak, predsednik OK SZDL Ormož Vladimir Ožbolt in predstavnika komunalnega zavoda za socialno zavarova- nje Maribor Marjan Steno- vec in Milan Kerin. Sejo je vodil predsednik KO SZDL Središče Edvard Pajek. Nad 180 udeležencev kon- ference je s svojo udeležbo in živo razpravo pokazalo, da jih zanimajo vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. V prvem delu konference so razpravljali o delu svoje krajevne organizacije in ga ocenili pozitivno še posebej zato, ker so po nekaj letih uspeli aktivirati krajevno skupnost, ki je že pokazala konkretno aktivnost. Pohval- no so se izrazili tudi o vsa- koletni izvedbi krajevnega praznika, ki je vedno dobro organiziran in si je zato pri- dobil številne simpatije tudi izven Središča. Ta praznik pa poleg kulturnih in poli- tičnih manifestacij omogoča organizaciji lep finančni uspeh. S tem denarjem KO SZDL pomaga središkim društvom in organizacijam. Opozorili so na potrebo po usklajevanju delovnih pro- gramov organizacij in dru- štev in medsebojno pomoč. V petletnem gospodarskem razvoju občine bi bilo po- trebno planirati tudi delo družbenopolitičnih organiza- cij, saj je od načrtov odvisna resnična aktivnost le-teh. Udeleženci razprave pa so ugotovili tudi nekatere po- manjkljivosti v družbenem življenju Središča. Tako je na primer delo mladinske organizacije skoraj popolno- ma zamrlo. Na področju kra- jevne skupnosti dela samo aktiv ZMS (Obrez), včasih pa so bili trije. Kritično je tudi s Prosvetnim društvom, ki v okviru možnosti sicer kaže neko aktivnost, ta pa še zdaleč ni zadovoljiva. Del krivde za takšno stanje so iskali v premajhni aktivnosti prosvetnih delavcev, ki bi predvsem v prosvetnem dru- štvu morali več narediti. Po- udarili pa so, da je delo društev in organizacij stvar vseh občanov nekega kraja in ne samo ožjega vodstva. Delo KO SZDL Središče bo v naslednjem obdobju usmer- jeno predvsem v reševanje teh problem.ov. V zvezi z zdravstvenim zavarovanjem kmetov so bi- li udeleženci enotnega mne- nja, da obveznosti za ta sklad vsako leto naraščajo, pravice iz tega naslova pa so vsako leto manjše kljub temu, da so kmetje s področ- ja ormoške občine te obvez- nosti v redu plačevali vseh deset let. Tako so kmetje 1965. leta plačali v ta sklad 8 odstotkov od katastrskega dohodka, lansko leto pa že 30 odstotkov od KD. Letos pa so te dajatve še večje. Kljub temu, da so se prora- čunske obveznosti občine po- večale za 3- do 4-krat, je občina zmanjševala davek. Istočasno pa so naraščale da- jatve za zavarovanje. Tako se je že lansko leto zgodilo, da so te obveznosti presegle davčne obremenitve. Taka oblika solidarnosti, ki je ne- dvomno ena velikih družbe- niji vrednot, po kateri bo zbolel tudi zdrav kmečki človek, ni sprejemljiva. Ob- sodili so tudi »takšno« samo- upravljanje, ko samoupravno telo, kot krajevna skupnost nekega kraja nedvomno je, postavijo (!) pred izvršeno dejstvo in ne more odločati sama o sebi. Ugotovitev, da je 90 odstotkov kmetov s se- danjim sistemom svojega za- varovanja nezadovoljnih, jasno priča o vsiljenosti ta- kega sistema. Kmetje z or- moškega področja tudi že le- ta nazaj ustvarjajo presežek v skladu kmečkega zavaro- vanja. Ta presežek je nastal zato, ker kmetje vplačanega denarja nisa porabili, ker pač ne gredo k zdravniku za vsako malenkost. Komunalni zavod za socialno zavarova- nje je ta denar porabil za kritje deficitnih občin. To so navadno bogate občine z majhnim odstotkom kmečke- ga prebivalstva. Po tem si- stemu prelivanja sredstev je reven financiral bogatega. Delavsko zavarovanje je, kot vemo, organizirano tako, da tisti, ki več trosi tudi ve{ daje. Pri kmečkem pa očitno narobe! Sploh pa .jo Središčani prepričani, da s« naša družba deli na dve ka, sti, in sicer na delavce jn kmete. Za prvo veljajo takS, na pravila, za drugo pa dru. gačna. Po vojni so kmetj« pomagali zgraditi industrijo ta pa sedaj njim nič ne p«^ maga. Jasno je, da kmečkega zavarovanja ne bo rešil naš kmet, ampak celotna druž. ba, tako kot so po vojni skupno zgradili industrijo, Zato bi bilo tudi prav, da socialnega zavarovanja ne bi več delili, ampak bi uvedli enotno nacionalno socialno zavarovanje, saj naša repub- lika res ni tako velika, da bi to bilo neizvedljivo. Po- trebno bo rešiti tudi pokoj, ninsko zavarovanje kmetov, Na gospodarstvenike pa so naslovili opomin, da naj upoštevajo, da je tudi zaseb- no kmetijstvo sestavni de! našega narodnega gospodar- stva in ga je zato treba tudi razbremeniti in stabilizirati, Nezadovoljnost, ki jo je bilo iz razprav brez težave razbrati, so zaključili z zah- tevo, da republiška skupšči- na in skupščina socialnega zavarovanja kmetov ponovno preučita sistem kmečkega zavarovanja. jr_ nadaljevanje nadaljevanje nadaljevanje nadaljevanje v interesu kmetov (Nadaljevanje z 2. strani) benopolitičnih organizacij so podrobneje nakazali problem kmetijstva v občini in priza- devanja posameznih organov za urejanje in reševanje teh problemov. Dokaz, da je ob- činska skupščina imela po- sluh za zasebnega kmeta, je med drugim tudi to, da je od leta 1965 dalje znižala davčne obveznosti zasebnim kmetom, za okrog 34 odstotkov. Zivi- ncrei-^ko dn.:štvo vključuje predvsem srednje in večje kmete — tržne proizvajalce v živinoreji. Toda ob tem je še na tisoče malih kmetov, zlasti v pasivnih predelih Haloz in Slovenskih goric, ki nimajo možnosti postati trž- ni proizvajalci, kjer nastaja- jo težki socialni problemi, ki jih je občina dolžna reševa- ti. Odhajanja mladih ljudi iz kmetijstva ni moč prepreči- ti, to je proces, ki je tudi v rkladu s programom razvoja občine. Saj je predvideno, da ■e bo v naslednjem obdobiu zmanjšalo število kmečkega prebivalstva od sedanjih 43 odst. na 25. odst. Problem kmetijstva v občini je nujno reševati po enotnem progra- mu, zato ni prav, da so do- slej predstavniki zveze živi- nore^^^kih društev hodili na teren mimo občinskih orga- nov in kmetijskih delovnih organizacij, da se je lansira- lo tudi neresnične in neure- sničliive stvari, kar je kme- te zavajalo. Nevzdržna je tudi trditev, da zasebni kmetje niso mo- gli uveljavljati svojih sta- lišč, saj imajo večino v ob- činskem zboru, kmetje so tu- di poslanci, imajo tudi skup- ščino zdravstvenega zavaro- vanja kmetov itd. Ni mogo- če it; mimo organizacije SZDL. ki ima posebno sekci- jo za km^etijstvo, kjer lahko kmetje s polno pravico uve- ljavljajo svoja stališča :n težnje. Prav zaradi tega ni nobenega opravičila za for- miranje vzporednih politič- nih struktur. Imamo tudi razvito kmetijsko šolstvo, izobraževanje kmetov v ob- likah delavske univerze, ki se je lahko poslužuje tudi živinorejsko društvo in ni nobene potrebe organizirati vzporednih predavanj. Obširna razprava in med- sebojno prepričevanje se je končala z naslednjimi skup- nimi stališči: 1. Živinorejsko društvo naj deluje v okviru svojih pra- vil, zlasti na področju zava- rovanja živine, v zvezi s tem naj tudi sklene ustrezno po- godbo z veterinarsko službo. Svoje delo naj čim tesneje poveže z obstoječo samo- upravno strukturo kmetov, prizadevanja in težnja pa uveljavlja v okviru sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL, ki naj bo osnovni nosilec vseh napred- nih teženj kmetov. 2. Zvezi živinorejskih dru- štev se priporoča, da aktiv- no sodeluje pri pripravah zakona o zadružništvu in kooperaciji, ki ga pripravlja skupščina SR Slovenije in bo urejal odnose na področju kmetijstva, kjer si naj pri- zadeva za uzakonitev stališč v svojem programu. Franc Fideršek Zeiseliiio kiiieti|st¥0 |e tudi naše (Nadaljevanje s 3. strani) slej sproti obravnavala pro- bleme. Tudi ZK je na eni Izmed konferenc obravnava- la problematiko kmetijstva. Sedaj pa me skrbi, kako bo s programom sanacije. Koli- kor sprejmemo veto direk- torja, mora o nastali situaci- ji razpravljati skupščina ob- čine in če bi le-ta ugotovila, da sanacijskega programa ne bo mogoče realizirati, ga bo morala preklacati. Naša po- litična odgovornost je velika. Potrebujemo dogovor, ne kompromis.« Morda bi s to zadnjo mi- slijo kar nadaljevali, kajti le težko si predstavljamo, kako bi prišli do dogovora brez kompromisa. Upoštevati na- mreč moramo, da je samo- upravni organ, zadružni svet. sprejel sklep o ustanovitvi obrata po predlogu kmetov, torej kaj veliko drugega kot kompromis tudi ne preosta- ja. To pa zagotovo ne more- jo sprejeti kmetje, ki so bili česa podobnega deležni že skozi dve desetletji. Nikakor se ne moremo zne- biti vtisa, da družbeno kme- tijstvo rešujemo z vsemi možnimi načini, pozabljamo pa, da je zasebno tudi naše, prav tako potrebno sanacije in še česa več. Tudi se ne moremo pri- družiti trditvi, da so bile raz- prave o kmetijstvu najbolj uspešne. Res je, da so o tem razpravljala vodstva, velika večina kmetov pa ni bila ak- tivna. Ne smemo pozabiti, da je v občini nad 2000 kmetov, torej množica državljanov, ki pa žal ni bila vključena v javne razprave. Vsekakor tudi ne moremo mimo sklepov II. konference ZK, mimo resolucije skupšči- ne ter SZDL, ne moremo mi- mo časa, ki je pokazal kme- tu nove perspektive. Nikakor pa ob zahtev: bistriških kme- tov ne moremo ostati ravno- dušni. V praksi želijo uresni- čiti tisto, kar so deklarirala vodstva družbenopolitičnih sil v Jugoslaviji. In navse- zadnje ne moremo negirati načel, ki so se izbistrila v našem političnem sistehnu. Pred odbornike skupščine občine Slovenska Bistrica bo verjetno postavljena zahtev- na naloga. Prisluhniti bo po- trebno realnim željam in de- janskemu položaju. D. Utenkar DELO KS TOMAŽ V nedeljo je krajevna skupnost Tomaž pri Ormožu razpravljala o svojem delu, Sejo je vodSl predsednik te skupnosti Alojz Hergula. Uspešnost dela je v pretek- lem letu oviralo pozno spre- jetje krajevnega samopri- spevka. Tako je ostalo mno- go vprašanj kraja nerešenih, upajo pa, da bo letos bo- lje. Za samoprispevek so se To- maževčani odločili lansko le- to septembra. Kmetje so se odločil: plačevati 3 odstotl^e od katastrskega dohodka. De- lavci, uslužbenci in upoko- jenci pa plačujejo 0.5 odstot- ka od celoletnih osebnih do- hodkov oziroma pokojnine. Na ta način bodo za potrebe kraja zbrali 9 starih milijo- nov. Ta vsota pa glede na potrebe ni visoka, saj na pod- ročju te krajevne skupnosti živi 2800 ljudd v 17 vaseh, Ici so med seboj povezane z ilov- natimi potmi in globokimi, skoraj vedno blatnimi klan- ci, ki so vedno potrebni ob- navljanja. Težave pa imajo z izterjavo samoprispcvl^a. V nekaterih primerih se bo- do morali poslužiti občinske- ga upravnega organa in na ta način izterjati samoprispe' vek. V letošnjem letu je del« krajevne skupnosti Tomaž postavljeno tako. da bodo z denarjem in delom občanov tako gospodarili, kot si želi- jo občani. Uredili bodo neka; tere poti in klance, neka] prepustov in mostov ter ?^ naprej skrbeli za urei^nje svojega lepega polruarja 1971 STRAN 5 pfi TomaŽu so začeli graditi novo šolo Dogodek stoletja v ponedeljek, 15. februar- .3 t. 1-, so imeli pri Tomažu jiljzu Ormoža slovesnost, ki ;e ponavlja le vsakih sto ali Ječ let. Začeli so graditi rio- yo šolsko zgradbo. 2e pred napovedanim časom se je jjjtalo na gradbišču nad 200 ya9Čanov, potem pa je prišlo Je nad 4O0 šolarjev. Prišli so predstavniki občinske skup- ščine, graditelji in drugi. Slovesnost je pričel šolski ^ot. nato pa je spregovoril ravnatelj šole Ignac OMAN, in je poudaril srečo in zado- voljstvo celotnega okoliša paradi tega, ker se začenja gradnja prepotrebnih novih šolskih prostorov. Glede na obstoječe stanje so leta 1954 zgradili dve u- iilnici, leta 1968 pa še eno v bivšem krajevnem uradu. Stara šolska zgradba s šesti- mi učilnicami je bila v tak- šnem stanju, da ni bilo vre- dno karkoli vlagati vanjo. Tako je ostal edini izhod v gradnji novega šolskega po- slopja. Vendar je bila pot do cilja Belo dolga in težka. Bilo je potrebnih nešteto poti in prepričevanja, iskanja sred- stev in izvajalcev. Sedaj je to vso doseženo. Sredstva so zagotovljena. izvajalec — podjetje Gradnje iz Ptuja pa začenja z delom. Nova šolsika zgradba bo. daleč najlepša šolska zgrad- ba v okolišu. Imela bo 12 učilnic s kabineti, veliko te- lovadnico, delavnico za teh- nični pouk, pisarne, zborni- co, šolsko kuhinio. jedilnico in večnamenski prostor. Se- danje tri zgradbe imajo 720 kv. metrov prostora, v novi zgradbi pa ga bo 2000 kv. me- trov. Pouk bo imelo 12 oddelkov dopoldne in le štirje popol- dne, vendar ne bo treba pri- hajati šolarjem v šolo že ob 7. uri, kot sedaj. Na slovesnosti je sprego- voril tudi pred.sednik skup- ščine občine Ormož Franc NOVAK, ki je orisal napore, ki jih je bilo treba vložiti, da je prišlo do gradnje pre- potrebnega poslopja. Z zgra- ditvijo te šole bo realiziran petletni načrt urejanja šol- skega prostora v občini, ki si ie v zv^ezi s tem naložila nad milijardo s din obvez- nosti. Izrazil je željo, naj bi bila nova šola še bolj kul- turno žarišče tomaževskega okoliša. -cn- Na gradbišču se je zbralo mnogo ljudi Z USPEHI ŠE NA MNOGA LETA! (Ob prazniku Franca Kranj- ca v Kidričevem) V minulih dneh je prazno- val svoj 40. rojstni dan eden izmed zelo znanih prebival- cev Kidričevega, Franček Kranj C, predsednik krajevne skupnosti Kidričevo. Z nje- govim imenom je povezanih precej uspehov, ki-jih je do- 5e?;la kraje\'na skupnost, o- ziroma naselje Kidričevo. Ni- smo ga hoteli motiti na nje- Sov; družinski proslavi ob rojstnem dnevu v krogu svo- je družine in njegovih ožjih Pri,jateljev in sodelavcev predvsem zato, ker so narh Jn vsem stanovalcem naselja Kidričevo oziroma vsem ob- sti kot zelo pozitivno, saj so v času njegovega predsedo- vanja bili doseženi precejšnji uspehi, ki jih ni moč zakriti aH zanikati. Je res še mnogo nerešenih vprašanj in proble- mov, ki jih bo treba rešiti s sodelovanjem in pomočjo vseh občanov. Glede na to u- pamo, da bo jubilant tudi v bodoče posvečal svoje sile v zadovoljstvo vseh prebival- cev krajevne skupnosti ter mu želimo ob jubileju še mnoga leta plodnega in us- pešnega dela v skupen prid in napredek! m. f. Janom krajevne skupnosti Kidričevo dobro znane nje- gove zasluge za razvoj kra- ja. Čeprav so bila in bodo Vedno različna mnenja o sle- hernem družbenopolitičnem delavcu ne glede na njegove ''osežke. velja tudi tukaj, da vse ni nihče in nihče tudi fle bo. Medtem, ko nekateri ocenjujejo dosežke za pozi- tivne, drugi menijo, da so bi- Prikrajšani in. da pač nji- l^ovim potrebam ni bilo za- 'iovolieno Tako je bilo in še ^0. toda tokrat lahko ocenju- J<^Jo delo. ki ga je dosedaj 0- Pravil Franček Kranjc kot Predsednik krajevne skupno- V KUNGOTI NE MIRUJEJO V 4. številki našega lista z dne 28. januarja letos smo na kratko poročali o občnem zboru kulturno prosvetnega društva v Kungoti ter o kon- stituiranju novega odbora, ki je prevzel delo in tudi že Iz- redno aktivno deluje. Vseka- kor je znano bralcem, da so se v Kungoti po odločitvi o priključitvi k krajevni skup- nosti Kidričevo vrgli na delo z vsemi svojimi močmi, saj neumorni odborniki SZDL, kulturno prosvetnega društva in ostali neprestano delajo, da bi napravil; kar se da. se- veda ob pomoči in sodelova- nju vseh prebiv^alcev. Ko so sprejeli na referendumu sklep o pripojitvi k KS Ki- dričevo, so istočasno tudi sklenili, da bodo čimprej mo- goče uredili svoj kraj. pred- vsem pa asfalt in telefon. Ta- ko so uvedli krajevni samo- prispevek, poleg pa zbirajo še dodatna sredstva, samo da se jim čimprej uresniči nji- hova največja želja. Pri tem so tudi sklenili, da bodo sami navozili s prostovoljnim de- lom gramoz na cesto, kar bi pomenilo okrog 5 starih mili- jonov. Kulturno prosvetno društvo je v teh dneh dobilo večje število knjig za svojo novo knjižnico. Ker niso ime- li še prostora za knjige, jim je krajevna organizacija SZDL Kidričevo prepustila omaro, ki si jo bodo prede- lali in tako imeli prostor za knjige. Prebivalci tudi želijo, da bi imel: v vasi telefon, za kar t "o prav tako zbrali de- narna sredstva, dali bodo tu- di drogove, medtem ko bi ja- me izkopali mladinci iz vasi. Hvale vredno je za mladin.ski aktiv Kungote. ki naj bo vrov tudi drugim mladinskim ak- tivom, med njimi tudi akti- vu v Kidričevem, kako z raz- nimi akcijami dokazuje svo- jo aktivnost in zanimanje za reševanje problemov svojega kraja. Danes v Kungoti nih- če ne m'ruje in kar želijo tekmovati, kdo bo dal več 7^ čimprejšnjo ureditev vasi Želimo jim naiogo uspehov.! m. F. PREDAVANJE DELAVSKE UHlVERZEj PTUJ PONi:nEL,IEK:. 1. marca DESTERNIK Leska — nova intenzivna sadna vrsta; kje in kako jo gojimo; predavanje bo v šoli ob 18. uri. HAJDINA Glavne m dopolnilne pol j- ščine; predavanje bo v gasilskem domu oh 18.30 uri. TOREK, 2. marca VITOMARCI Leska — nova intenzivna sadna sorta; kje in kako jo gojimo; predavanje bo v šoli ob 18. uri. JURSINCI Kako gospodariti s čredin- skimi pašniki; predavanje bo v šoli ob 13. uri. MOŠKAJNCI Poti do večje proizvodnosti mesa in mleka; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. cirkovci , Kako uspešno vzrejamo pujske; predavanje bo v klubu ob 18.30 uri. sreda, 3. marca gereCja vas Kako uspešno vzrejamo pujske; predavanje bo v gasilskem domu ob 18. uri. lovrenc Glavne in dopolnilne polj- ščine; predavanje bo v klubu ob- čanov ob 18.30 ur:. Četrtek, 4. marca majšperk Siliranje krme in sušenje sena; predavanje bo v Soli ob 18.30 uri. KJE SO VZROKI ZA TAK ODNOS DO CEST IV. REDA? Ko so na nedavni seji kra- jevne organizacije SZDL Lo- vrenc razpravljali o nekate- rih perečih problemih njiho- vega kraja, pri tej svoji ob- ravnavi nikakor niso mogli mimo sedanjega vzdrževanja ceste IV. reda, ki gre skozi Lovrenc. Razprava je bila zelo žolčna in konkretna. Rečeno je bilo. da občani ra- zumejo, da si manj pomemb- ne ceste morajo gramozirati sam;, da pa nikakor ne mo- rejo razumeti tega. da mo- rajo voziti gramoz in ga roč- no razsipavati tudi na cesti IV. reda. Nerazumljivo je. da dajejo visoke dajatve za vse to kar morajo nazadnje sami vzdrževati. Bilo ie iz- rečenih nekaj ostrih besed na račun komunalnega pod- jetja Ptuj. ki baje vzdržuje to ceste z nekim čudnim od- nosom, za katerega so neka- teri mnenja, da je mačehov- ski. Poudarili so, da so ob- čani sami navozili na cestni odsek Apače—Kidričevo dva- krat več gramoza kot pa ko- munalno podjetje Ptuj. Ce- sta pa je ponovno tako uni- čena, da je spet potreben gramoz, in to takoj, kajti, kot poudarja predsedruk SZDL v Lovrencu, bi se se- daj dalo z malo gramoza na- praviti veliko, če pa se bo z delom čakalo, bo cesta spet prava razvalina. Komunalno podjetje Ptuj bi naj storilo vse, kar je odvisno od nje- ga, kajti problem takih cest gotovo ni samo v Lovrencu, ampak so gramoziranja po- trebne tudi druge ceste v ptujski občini. m. F. OSNUTEK STATUTA TGA V RAZPRAVI Bralcem našega lista je še verjetno znana polemika o- krog priprave osnutka sta- tuta v TGA Kidričevo, o če- mer smp poročal: v eni iz- med januarskih številk. Med- tem je komisija za izdelavo statuta že pripravila osnutek, ki ga ie dobil vs -k član de- lovne skupnosti, da bi lahko temeljito preučil in nato dal morebitne predloge ali pri- pombe. V minulih dneh je že bila javna razprava o tem osnutku in člani kolektiva obširno razpravljajo o posa- meznih členih in dajejo svo- je pripombe in predloge. Da- nes še seveda ni moč povsem konkretno oceniti uspeha teh razprav, vsekakor pa je zna- no že to. da se v nekaterih delovnih enotah največ raz- prave usmerja v tiste člene ^i govorijo o individualnih izvršilnih organih in o ti- stih, v katerih ie govora o mestu in vlo.gi družbenopo- litičnih organizacij, ker je nastal vtis. da je proizvod- nja preveč potisnjena v ozadje. Razumljivo je, da je težko v brošuri, ki ima 110 strani in 327 členov, najti vse, kar bi morda bilo 3e potrebno obravnavati, kajti znano je, da se samoupravni akt: najbolj izkažejo v pra- ksi. Kljub vsemu pa lahko trd'mo. da je statut ali bolje rečeno osnutek statuta prav v teh dneh najbolj razširjena tema razprave v TGA. kar je povsem razumljivo, saj je prav od te razprave in pred- logov o spremembah odvis- no, kako bo potekala nadalj- nja samouprava v tem veli- kem delovnem kolektivu. Ker je to, kot smo že dejali, iz- redno pomemben samouprav- ni akt, od katerega zavisijo tudi vsi nadaljnji praviln"ki. bomo o teh razpravah še po- ročali. m. F. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 25. februarja I97i|, ZahteMamo pojasnilo Prejšnio nedeljo ie tudi v Tomažu pri Ormožu bila kra- jevna konferenca SZDL. U- deležilo se je je nad 130 ob- čanov. Razpravljali so o delu svoje krajevne skupnosti ter o srednjeročnem razvoju ob- čine Ormož. Vroča kri, ki se sirom ormoške občire kuha v razpravah o novem sistemu zavarovanja kmetov je tudi tu razburkala duhove. Raz- prava in kritične pripombe so bile enake kot v Središču. fato jih ne bomo posebej raz- lenjevali. (Razpravo sredi- ške konference objavljamo v posebnem sestavku). Razlika je bila v tem, da so Toma- ževčani odločno zahtevali po- jasnila, zakaj so dobili dvo- je vrst položnic in kako je sploh z novimi obremenitva- mi v zvezi z zavarovanjem, kmetov. Vemo, da ta vpraša- nja zanimajo tudi širš; krog naših bralcev zato e kljub ograjenem pro- storu počutita mnogo bolje kot njuni sovrstniki v nara- vi, ki se prosto sprehajajo po gozdovih ter iz dneva v dan sproti sam! skrbijo za svoj obstoj. Proti večeru, ko sem od- prl vrata nad vorišče Brači- čevih. se mi je kot v ne- kakšen »pozdrav« približala boljša polovica, ki so jo kr- sti!; za Lilo ter mi povohala ponujeno roko — žal praz- no Tedaj še pač nisem ve- del, da sta oba s >sojetni- kom« Bimbom strastna ljubi- telja bonbončkov. Ne odrečeta pa se tudi čokoladi, keksom in še drugim tovrstnim do- brotam. Njun vzgojitelj mi je dejal, da pri hrani nista preveč izbirčna ter jima tek- ne tudi povrtnina in seno. S tem pač sama uravnavata, da je njun jedilnik čimbolj pe- ster, da pač prejmeta vse ka- lorije :n še seveda znatno več. ker sem pač sklepal po tem. da sta oba dobro reje- na. Samica pričakuje tudi naraščaj. Pri hiši imajo tudi psa te- riena. ter muco, za katero ime pa sem pozabil vpraša- ti, ki pa so. lahko bi dejali, kar nerazdružljivi prijate- lji. Z muco srnjakov par sku- paj prespi sleherno noč in baje z^to tudi v hladnih zim- skih nočeh ni nobenemu pre- mrzlo. Nekaj časa se je na dvori- šču sprehajal tudi smjaček Piko. katerega pa je vzgoji- telj podaril ptujskemu zoolo- škemu vrtu. ker je nekakšen ljubljenec šolarjev. Upamo, da ga ne bo doletela enaka u- soda kot pred časom njegovih sovrstnikov, ki jih je neke noč! poki al pes klatež. O tem *mo v Tedniku tedaj poroča- li. Tu sem na dvorišču, zopet v posebni obori z.agledal tu- 4\ zlatega fazana. Njegovo zlato perje je še neprimerno lepše kot tistih navadnih fa- zanov, katerih trofeje krasi- jo domove slehernega člana relene bratovščine. Zanimivo Je opazovat^ tega ptiča, kako se ponosno sprehaja v zanj določenem prostoru, ki kot pav razkazuje svojo zlato ob-j leko Tud' on se do.-ti ne zme- ni 3 oasji laiož. drugače pa bi seveda bilo. če bi bil v na- ravi, bi se prav gotovo dvig- nil, ko bi zaslišal pasje laja- nie nikie v daljavi. Morda velja »meniti, da se tudi lovski pes. ko ga spusti gospodar v lov^išče, vede v gozdu, ko naleti na srne, dru- gače kot njegovi vrstniki. Ko namreč zagleda srno ali sr- njaka, obstane ter prične ma- hati z repom v nekakšen po- zdrav. Pes pač ne more ra- zumeti, da so v gozdu druge srne in ne tiste, ki jih vsak dan od jutra do noči opazu- je na domačem dvorišču. In ko že pišemo o srnah, naj omenimo, da so pri Bra- Čičevih že pred dvema leto- ma dobili mlad srnin nara- ščaj, ki pa je v nesrečnem naključju poginil in sedaj prepariran krasi lovčevo sprejemno sobo. Ker je bil za mojim hrbtom, sem ga za- gledal šele, ko mi ga je Bra- čič pokazal, oziroma o njem pripovedoval. Upati je, da bo- do pri drugem rojstvu srnj!- nega rodu imeli več sreče. To Bračičevim kot ljubiteljem domačih kot divjih živali tu- .cii.aeliiaOk................... __________: Lovec si skrbno zapisuje ter ima v dobrem spominu vse tiste nenavadne in za divjad značilne »običaje«, zlaMi obnašanje divjadi v raznih letnih časih, posebno pa še v času prska, ki traja od maja do septembra. Te- daj je srnjak baje zelo na- padalen ter ga morajo ime- ti posebej zaprtega v zanj o- grajenem prostoru, sicer bi lahko napadel in hudo ranil tudi domačine. Vsa ta opaža- nja bo namreč objavil v lov- skem glasilu Lovec. Zapišimo še, da se udoma- čena smjina člana družine ne bojita ljudi, prav tako sta tudi navajena vsakodnevne- ga ropota avtomobilskih mo- torjev, le pred kurentom in njegovimi oglušujočimi gla- sovi zvoncev postaneta malce plaha ter jo urno pobrišeta na varno, tja, kjer v miru in s polnimi želodčki prespi- ta noč ... F. H. IVlaks Bračič med svojimi srnami TELEVIZIJSKA BOLEZEN Televizijski ekran je po- stal nepogrešljiv spremljeva- lec naših večerov. Televizija je. medicinsko rečeno, posta- la pilula. ki pa lahko dokaj neugodno deluje zlasti na najmlajše. V svetu že dolgo poznajo pojem »televizijsko živčni otroci«. Gre namreč za 'o. da tolikšno kopico naj- različnejših vtisov, k: jih posreduje televizija, otroci enostavno ne morejo spreje- ti. Strokovnjaki s področja psihologije in psihiatrije na- mreč pravijo, da otroci pred dvanajstim letom starostmi niso sposobni razlikovati ve- liko zunanjih vtisov in re- alno zaznavati svet. ki jih obdaja Posebej bi morali vedeti, da otroška fantazija spremnja realni svet oko- lice v svet sanj. Otroci torej niso sposobni zaznavati ne- varnost zunanjega sveta in ločiti dobro od slabega Ugotovili so, da živčnost pri otrocih preneha, če jih postopno odvračamo od gle- danja televizijskega progra- ma. Ugotovili so tudi, da se apetit pri otrocih zmanjšuje in da slabše spijo. Tudi ta pojav preneha, če otroci ob večerih ne gledajo televizije. Pri vsem tem pa gre še za nekaj drugega. Trepetajoča svetloba ekrana namreč po- vzroča živčne motnje. Izkuš- nje kažejo, da moramo upo- števati nekaj zelo koristnih nasvetov. Predvsem je izred- no važna oddaljenost gledal- ca od televizijskega ekrana. Otroke moramo odstraniti iz neposredne bližne. Pravilna oddaljenost je 6-kratna ozi- roma 8-kratna razdalja viši- ne ekrana. Naše televizijske postaje zaključujejo otroške oddaje pred osmo uro zvečer, kar ustreza priporočilom stro- kovnjakov. Otroci po osmi uri naj ne bi bili pred ekra- na Seveda velja to predvsem za otroke do šestih let, ki naj sploh r.e bi gledali televizije. Tako namreč svetuje medi- cina, a to verjetno tud! ni nesprejemljivo, zlasti ne. ker naj bi bili starši tisti, ki bi oblikovali navade najmlaj- ših SOFOKLEJEVA ANTIGONA V PTUJSKEM GLEDALIŠČU I>ijaki p»tujske gimnazije »D. Ilvedra«, člani dramske- ga krožka, ki ga vod! režiser Peter Malec. so v zadnjih vročičnih pripravah za upri- zoritev Sofoklejeve tragedije »Antigona«. Uprizoritev te u- metnine. ki je eno največjih in najdovršenejših del tra- gične umetnosti vseh časov in ki je zaradi svojega pou- darka humanitete blizu tudi današnjemu človečkui, ute^ biti za Ptuj novost ui veli« zanimivost. V igri nastopa okrog ^ mladih, nadebudnih igrale«, Premiera bo v četrtek, { marca 1971 ob 19.30 uri. Ptujske ljubitelje gledali, ške umetnost! upozarjaiOd na to zaninvivo uprizoritev^ ki jo je z dijaki pripravil r«! žiser Peter Malec. Runo je bil mrtev poleg pomor jenih lisic Nobena skrivnost ni je2;a gospodinj nad lisicami, ki po- sebno na podeželju pred- vsem na samotnih kmetijah, kjer nimajo psa čuvaja, ra- de redčijo perutnino v ko- košnjakih. Zlato se tud! lovci radi na- potijo v gozdove K name- nom, da bi kje zasledili kakš- no zvitorepko, da bi jo po- končali. Lisice pa ni lahko upleniti, še posebno, ker si izkoplje v zemlio globoke ro- ve, kjer preživi večino dne- va, le ponoči se odpravi na sprehod po lovišču. Lovi ta- ko dolgo, da nekaj upleni, če ne drugega, kakšno kokoš. Naslednjo zgodbo mi je pred dnevi pripovedoval Fri- derik Modic, upokojenec iz Vidma, sicer pa strasten lo- vec !n za nameček še ribič. Maja 1969. leta se je napo- til v lovski revir nad Vid- mom z namenom, da bi kje staknil kakšen lisičji brlog. Od začetka nI kazalo, da bo uspeh. Ze se je vračal proti domu, ko je v gozdu Franca Purga v Dravinjskem vrhu postal njegov štirinožni lov- ski spremljevalec nemiren. Lovec mu je sledil in že sta se znašla pri svežih lisičjih rovih. Jazbečar Runo se je brž za- letel v lisičje podzemske hod- nike, lovec Modic pa se je pripravil na strel, če bi slu- čajno kje drugje izskočila kakšna lisica. To se n: zgo- dilo, slišati ie bilo samo pasji lajež in cvilienje nekje glo- boko pod zemljo. Po kakih dveh urah pa je vse utihni- lo in lovec je samo še ča- kal, d^j se bo njegov pes vr- nil iz rova Ker se to ni zgo- dilo. S! je lovec poiskal po- moč in primerno orodje in pričel" so kopati proti me- stu, kjer ^ je prej slišalo pasje cviljenje. Globoko pod zemljo so za- gledali žalosten prizor. Pes Runo je bil mrtev, v zobeh pa je držal -voj zadnji plen, u- morjeno lisico, ki prav tako ni kazala znakov življenja. V bližini pa so bile še tri mrtve lisice. Mrtvega psa so pregledali, vendar na njem niso našli poškodb, zalo me. nijo, da se je pes v boju r lisicami toliko upehal, da ae mu je od prevelikega napora za vedno ustavilo srce ... F. a goriSnica 28. februarja ameriški film BITKA PRI SAN SESASTI- ANU. LJUTOMER 27. in 28. februarja ameri- ški film DVOBOJ NA PACI- FIKU. ORiVIOZ 27. februarja ameriški film ZADNJI VLAK IZ KATAN- GE; 28. februarja nem.ški film VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI. PTUJ 2.5. februarja it.-šp. film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE; 26. in 27. febru- arja ameriški film SMRTO- NOSNI STRELI NA BROD- WAYU. SLOVENSKA BISTRICA 25. februarja francoski (UtA PRVA IZKUŠNJA; 26. 27. io 28. februarja franco.ski filto EN MOŠKI in E!va ŽEN- SK.A. TOMAŽ PRI ORMOŽU 28. februarja ameriški filn> RAJ NA HAVA.TSKI NAČIlV. VELIKA NEDELJA 27. februarja nemški film VRATA S SEDMIMI KLJU- ČAVNICAMI; 28. februarja ameriški film ZADNJI VLAlC IZ KATANGE. ZAVRC 28. februarja ameriske-aO' ffieški film KARTUM. ^f^^ — Četrtek, 25. februarja lOTl STRAN 9 iMotnje krvnega obtoka v nogah - bolezen našega časa Ifladaljevanje in konec) V največjem številu je na- jtanek krčnih žil povezan z poslednjimi činitelji: }. Določena nagnjenos-lk raz- ,eju krčnih žil je že priro- igBa. V nekaterih družinah ^ pojavljajo krtice pogo- steje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne na- pake v ožilju, njih zgradbi, razvejenosti v drugem pa za splošno slabost tistega gra- diva v žilnih stenah, ki je od- ločilno za elastičnost in od- pornost. V tretjem gre za po- vezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi. 2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje: med temi so posebno pomembne vse tiste, ]č na določen način ovirajo odtok, zaradi pritiska na žile, kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici ali v trebuhu, za- radi močnega podvezovanja okončine, zarastline v okoli- ci itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na pri- mer poškodbe, vnetja, raz- lične spremembe pod vpli- vom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadr- žujejo krvi, ampak ta pro- st« pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in ekvar, ki nasploh ovirajo ali oteškočajo obtok, kot so moč- neje ploska stopala, posledi- ce poškodb, na primer zlo- nv3v goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. V najraz- ličnejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih iJejavnikov prihaja vedno do podobne slike. Kri ne odteka več normalno iz prizadetega Področja, kopiči se v posa- meznih predelih in pritiska ^ znotraj na žile. Ker so te pianj odporne, se počasi širi- jo. Ko so se razširile, so za- iflopke, če so še sploh ohra- njene še bolj odmaknjene ™ slabše opravljajo svojo 'unkcijo, zato Je odtok slab- ši, stene se Čedalje močneje ^rijo. Tako nastanejo različ- no oblikovane razširitve žil; Enkrat na daljšem odseku, '•■etjič kot drobna mreža itd. Prizadete pa so lahko vene ?a povi-^ini ali v globini. Na- ^^mu opazovanju so seveda Povrhne krtice bolj dostop- pa tudi pogostejše so. V ^^četku razvoja bolezenskih SBrememb ni posebnih težav, pojavijo se v glavnem čez V^n. zaradi pokončne drže f^leveka. Noga zateče, čez noč ^9 zopet splahni. Pojavi se "'■treiša utrujenost, napetost ^ stopalu in v goleni, žile če- "^Vie boli nabrekajo. K temu pridružijo krči. Ko bole- enkrat začne svojo pot. !^ ?koraj nezadržno nadalju- i^' če se le ne poseže vmes file se čedalje močneje širi- in zajemajo tudi prej ne- prizadete dele, prehrana go- leni, stopala ali cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaže tudi na koži kot zadebelitev, drobne krvavit- ve, sprememba v barvi, po- vrhnjo vnetje — t. im. gole- nji ekcem. iPogosto se pojavi vnetje še na žilah, neke vr- ste seseda nje in zlepi janje krvi na vnetnem predelu — tromboflebitis, ki zna biti huda komplikacija krčnih žil. Ni. nekaterih mestih kr- tice toliko izbuhnjene nav- zven, da iz njih začne krva- veti, pridružijo se spremem- be na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi najnepri- mernejša posledica — razvoj goleni e razjede. Obolenje je mogoče pri ve- čini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti te- žave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in kom- plikacije. Osnovno pa je za- vedati se. da iz majhnih na- stanejo velike krčne žile in iz lažjih hud: znaki, ker bole- zen, če jo ne začnemo zdra- viti, nenehno napreduje. Po- leg tega mora biti vsak bol- nik pripravljen na sodelova- nje pri zdravljenju, ki traja domala vse življenje od pr- vih težav naprej, s krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To nedvomno terja veliko potrpežljivost od zdravnika, še več pa od bol- nika. Zdravljenje in preprečeva- nje posledic mora upoštevati vse tiste dejavnike, ki na svoj način vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene slabosti ne moremo vplivati v zadostni meri. se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob za- dostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno raz- porejeni in dobro izkorišče- ni počitki, posebno v pokli- cih, ki terjajo daljšo stojo, v nosečnosti itd., pomagajo pre- prečevati prezgodnje nasta- janje krtic. Zdravljenje zač- nemo čimprej in ga usmer- jamo zoper vse dejavnike, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več: jemanje zdra- vil, zdravljenje z injekcija- mi ali operacijo, oziroma kombinacijo več metod hkra- ti. Težko je dati prednost ne- ki od teh. kajti vsaka ima prednost v nekaterih in sla- bost v drugih primerih. Pre- pustimo, da o teh odloča zdravnik, bolnik pa naj sle- di in izvaja njegove napotke. Od bolnika se terja, da pri- haja redno na kontrole, nosi elastične povoje, ki jih sne- ma le ponoči, a nogo povija natanko tako kot mu je na- ročeno. Večkrat je potrebno, da bolnik dobi tudi vložke za ploska stopala, oz. izvaja or- topedske vaje za krepitev stopalnega oboka, izgubi kak- šno kilo v telesni teži. ter se izogiba vsega, kar bi sicer o- viralo krvni obtok. Nekateri bolniki obupajo v času zdravljenja, ne zavedajoč se posledic, katerim gredo na- sproti. Uspehi zdravljenja pa ne izostanejo, če se le začne dovolj zgodaj in je dovolj dolgo. Zdravljenje motenj obtoka v spodnjih okončinah je, kot je rečeno, zelo različno. V zadnjem času se je razvil nov način zdravljenja z različni- mi preparati, ki jih pacient zaužije ali uporablja lokalno in ki posegajo v področje mi- krocirkulaeije. Ti preparati uspešno preprečujejo posle- dice, ki nastanejo zaradi mo- tenj krvnega obtoka v spod- njih okončinah. Tako so z.na- ni preparati divjega kosta- nja, ki vplivajo na kapilar- no steno tako, da zvišujejo kapilarno rezistenco in zmanjšujejo prepustnost ka- pilar. Dobre uspehe zdrav- ljenja so tudi registrirali pri t. i. kombinirani terapiji. Najboljše so se pokazale kom- binacije preparata, ki vsebu- je razen tonizirajočih, va- soprotektivnih substanc še komponente, ki stimulirajo obtok in take, ki imajo pro- tivnetno delovanje. Pri zdravljenju varikozne- ga simptomnega kompleksa nai bo načelo pacienta, d3 čimprej začne z operacijo, čimprej začne s terapijo. Zdravljenje takih bolni- kov mora biti dobro organi- zirano in zahteva od zdravni- ka, in posebej od pacienta, popolno sodelovanje, seveda če želimo nekaj doseči. Po- sebej je važno poudariti zgodnje triažiranje in odkri- vanje takih bolnikov, pri ka- terih so sprememibe šele na začetku. Takoj je treba zače- tiz zdravljenjem in z ukrepi, ki naj preprečijo napredova- nje bolezni. Sistematični pregledi de- lavcev v industriji bi morali biti redni, osebe, ki so ogro- žene, pa bi bilo treba pravo- časno poklicno preorientira- ti. kar pomeni za delovno skupnost in prizadetega veli- ko korist. iRazumljivo je, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj obtoka v spodnjih o- končinah potreben zdravni- ški pregled in spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema. Zamotana, zelo heterogena in še vedno ne raziskana področja prevarikoznega in varikoznega sindroma so pro- blemi, ki jih vse bolj raz- iskujejo; proučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialno-ekonomskega pro- blema današniega časa terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistema- tično delo strokovnjakov me- dicincev. temveč tudi aktiv- no .sodelovanje bolnika. V takši / načrtno delo .je predvsem vključen vsak zdravnik. Poznanje zgradbe ven in noiTnalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spod- njih okončinah je temeljno znanje, ki omcgoča zdravni- ku, da prodre globlje v pro- blematiko vzroka in nastan- ka tth sicer krcn:čnih slani. Tedaj začetek zdravljenla ni težak, ker terja manj časa, daje pa kvalitetnejšo obde- lavo bolnika in končno v ve- čini primerov zelo dobre u- spehe zdravljenja. Dr. D. L. ZA RAZŠIRITEV KAPACITET POČITNIŠKEGA DOMA TGA Delovna skupnost tovarne glinice in aluminija v Ki- dričevem ima počitniški dom v Crikveniei in člani kolek- tiva pretežno preživijo svoj letni oddih v tem domu. To velja predvsem za meseca julij in avgust, ko so kapa- citete doma popolnoma iz- koriščene in celo premajhne, da bi lahko sprejeli vse, ki želijo letovati v teh dveh mesecih, kajti to sta meseca, ko imajo šolarji počitnice in tako lahko letuje skupno ce- la družina. Tako nastaja po- treba, da podjetje v tem ča- su najema ležišča pri privat- nikih, da bi lahko zadovoljilo potrebe in želje članov ko- lektiva. Glede na to je pri- šlo do predloga, da bi mor- da kazalo razširit: ka.pacitete doma v Crikveniei z nadzi- davo vile »LADA« oziroma »ALUMINIJA«. O tem pred- logu je pred dnevi razprav- ljal tudi odbor za družbeni standard, ki je ugotovil, da bi po nekaterih predlogih ii Crikvenice morda bila mož- na nadzidava »ALUMINIJA«, vendar je to bilo le mnenje urbanistov, medtem ko o tem morajo spregovorita še dru- gi forumi. Zato je odbor sklenil naročiti idejni osnu- tek projekta za tako nadzi- davo s predračunom del, da se bo videlo, ali obstajajo takšne možnosti. V pozitiv- nem primeru bi se razširile kapacitete doma v Crikveni- ei za toliko ležišč, kolikor jih sedaj najema podjetje pri privatnikih ali morda celo za nekaj več. Čeprav je taka nadzidava z določenimi stro- ški, bi bila takšna rešdtev pozitivna. Predvsem bi ustre- gla članom delovnega kolek- tiva, ki želijo letovati sku- paj s svojimi družinskimi člani. M. F. Otroku dajmo dobro igračo! Igrače, ki jih otrok ima, ne vrednotimo po tem, koliko smo odšteli zanje, pač pa, ko- liko so primerne otrokovi starostni stopnji, koliko ga uspodbujajo k igranju, koli- ko mu dajo možnosti za raz- novrstne igre. S tem pa, ko smo izbrali dobro igračo, naše sodelova- nje in skrbi za igro nista končana. Igrače namreč ne izbiramo po merilu: kupili mu bomo, da bo vsaj nekaj časa mir pred njim. Kajti, če imamo otroke, moramo živeti zanje in z njimi. Vsaka nova igrača otroka za nekaj časa zaposli, da se sam ukvarja z njo. da se vživlja v vloge, ki mu jih igrača narekuje: je šofer, ker ima avto, je mamica, ker ima voziček in punčko, gre v tr- govino, ker ima torbico. Traj- nejšo in večjo vrednost pa bo dalo igrači naše sodelo- vanje. V igro z novo igračo se vključimo po lastni preso- ji, ali takoj, ko je nova. ali pa kasneie. ko ^e zdi. da je igra enolična, da interes za novo igračo popušča. Razne študije, ki govore o pomenu igre z^ razvoj misel- nih sposobnosti, za oblikova- nje in poglabljanje čustvo- vanja otrok, dokazujejo važ- nost igranja odraslih z otro- kom. Ne vsiljevanje, temveč spontano .spodbuianie k pra- vilnemu ravnanju z igračami. k novim možnostim uporabe, tako. da ni zavrta otrokova domišljija. Da ohranimo veselje in da razvijamo pravilen odnos do igrač, moramo igrače tudi vzdrževati. Najbolje je. da to opravimo sproti in če so pogoji zato. skupaj z otro- kom. Umijemo in operemo lutke, zalepimo :n obnovimo škatle za kocke, popravimo kolesa na avtomobilih, pri- trdimo ročko na košarico in podobno. Kadar opazimo, da se ie o- trok igrače naveličal, kljub temu. da smo jo sikrbno iz- brali, da je bila malčku dol- go v veselje, kljub temu, da smo tudi odrasli posvetili ne- kaj časa igranju, takrat ie najbolje, da jo urejeno za nekaj časa skrijemo. Cez me- sec ali več jo spet pokažemo, potem oa bomo videli, ali bo igračka spet med tistim:, s katerimi si bo malček boga- til igro. ali pa bo obležala za- puščena na tleh. Ce bo obve- ljala druga možnost, bo to skoraj gotovo znak. da sta leseni konjiček ali plastična račka, ki piska, postala »pre- majhna« in- ie najbolie da ju spravimo za mlajšega bratca ali se.^^trico ali pa raz- veselimo mlajše sosedove o- troke. STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK. 25. februaril Otroška ljubosumnost Kadar večji otrok manjšega udari, se mati nad tem zgraža in reče večjemu otroku, naj ga bo sram. Tako ravnanje je či- sto naravno, ni pa dobro, in sicei iz dveh vzrokov. Večji otrok sovraži manjšega zato, ker se boji, da bo odslej naprej samo ta deležen vse materine ljubezni. Ce mati večjemu o- troku zdaj naravnost zagrozi, da ga ne bo več imela rada, ker je ljubosumen, ga začne le še bolj skrbeti in postane zato le še bolj krut. Ce se vrh tega sramuje svojih čustev, skriva svojo ljubosumnost. Ce pa mo- ra otrok svojo ljubosumnost neprenehoma zatajevati, naredi ta njegovi duševnosti več ško- de in traja dlje, kot če jo lah- ko odkrito pokaže. Mati mora narediti troje: mlajšega otroka mora zaščititi, večjemu mora pokazati, da m.u ne bo dovolila, da bi z dejanji dajal duška svojim nalepim čustvom, obenem pa ga ima še zmerom rada. Kadar vidi, da se večji otrok z mračnim obra- zom bliža manjšemu, mora ste- či k njemu, ga zgrabiti za roko in mu odločno povedati, da mo- ra pu.stiti mlajšega pri miru. Tu pa tam naj mati večjega otroka objame in mu reče: »Vem kako ti je včasih pri srcu; želiš si, da bi imela ma- mica samo tebe, da bi se lahko ukvarjala samo s teboj. Ampak nič ne skrbi, mamica te nima zaradi tvoje sestrice nič manj rada.s Ce bo otrok sprevidel, da .se je mati sprijaznila z nje- govimi sovražnimi čustvi (ne pa tudi z dejanji!) in da ga ima kljub temu rada, bo to zanj najboljši dokaz, da so nje- gove skrbi odveč. Cisto naravno je, da bo mati razkačena in jezna ter da bo otroka najbrž oštela, če ji bo po sobi natrosil pepel. Ampak Ce se bo zavedala, da je storil to Iz skrajnega obupa in brid- kosti, ga bo pozneje najbrž po- skušala potolažiti, obenem pa se bo poskušala spomniti, s ka- terim svojim dejanjem ga je pritirala na rob obupa. Tisti otrok, ki postane od ljubosumnosti žalosten, je po naravi bolj tankočuten kot tisti, ki daje duška svojim čustvom z nasilnostjo, in potrebuje za- to več ljubezni, tolažbe in stika z materjo. Ce si ne upa narav- nost pokazati, kaj ga teži, mu včasih zelo odležc, če mu mati razumevajoče reče: »Vem, da si včasih hud na bratca in tudi name, ker se z njim ukvar- jam.« Ce zapira otrok svojo ljubo- sumnost vase in je zato ali či- sto potrt ali pa prezaposlen z mlajšim bratcem oziroma se- strico, se je vredno posvetovati K otroškim psihiatrom. Ce se pokaže Ijubosumno.^t šele po- tom, ko je mlajši otrok že to- likšen, da začne večjemu je- m,Tfi igrače, je no navadi zelo koristno, da dobi večji otrok svoio sobo in s tom pribežali- šče, kamor se lahko zateče sam In kamor lahko varno spravlja Bvoie igrače Ce posebna soba nr prihaia v po,štev, naj mu naredi ofe ali mizar veliko skrinio ali omnro s ključavni- co V omari bo otrok hranil svnif igrače, obenem pa se mu bo zdelo, da ga imajo že za zelo velikega, ko ima čisto pra- vo ključavnico, v žepu pa pravi ključ kot odrasli. Ali bi bilo treba večjemu o- troku prigovarjati, naj deli svoje igrače z mlajšim, ali ga k temu celo prisiliti? Siliti ga k temu ne smete! Predlog, naj da mlajšemu otroku igrače, ki je sam zanje že prevelik, mu včasih zelo ugaja in prebuja v njem darežljivost. Sicer pa mora resnična darežljivost pri- hajati iz človeka samega, iz tega pa lahko pride samo, če ima človek občutek, da je va- ren in da ga imajo radi. Ce otroka, ki je negotov in sebi- čen, silimo, da deli svojo last- nino z drugimi, postane le še bolj negotov in sebičen. USPEHI, KI NAVDUŠUJEJO Le teden dni je minilo, ko smo zabeležili velik uspeh judoistov bistriškega Impola na prvenstvu Slovenije za pionirje in mladince. Ljub- ljana pa je bila v soboto in nedeljo prizorišče ponovnega uspeha, to pot na državnem prvenstvu. V Slovensko Bi- strico so romali kar trije na- slovi prvakov Jugoslavije, Tako kot na slovenskem pr- venstvu, sta bila uspešna pi- onirja Fratnik in Leskovar, prvak države pa je v težki kategoriji med starejšimi mladinci postal tudi Dragic. Uspehov pa s tem še ni ko- nec. Mlajši mladinec Firer Je osvojil^ drugo mesto, v isti konkurenci je bil Berdnik tretji, med starejšimi mla- dinci pa tudi letos Prelogu ni uspelo seči po najvišjem na- slovu. Osvojil je tretje me- sto, kar pa je prav gotovo še vedno lep rezultat. Vseh šest udeležencev dr- žavnega prvenstva iz Slo- venske Bistrice se je torej uvrstilo v zaključno tekmo- vanje in tako prispevalo k izdatni premoči slovenskih judoistov nad vrstniki iz dru- gih republik. Fratnik je v kategoriji pi- onirjev do 46 kilogramov v finalu premagal Ljubljanča- na Wagnerja, Leskovar v kategoriji nad 70 kilogramov prav tako Ljubljančana Pe- triča. Firer je v lahki kate- goriji med mlajšimi mladinci izgubil finalno srečanje z Mrkšo (Mladost Zagreb), če- prav ga je premagal že v pr- vem kolu. Prelog se je v poltežki ka- tegoriji v polfinalu pomeril s starim znancem Vukotičem iz Beograda, ki je še enkrat dokazal, da je boljši od Bi- stričana. Najboljši iamed vseh Impolovih judoistov pa je bil Dragic, ki si je prislu- žil naslov prvaka Jugoslavije v najtežji kategoriji. Vse na- sprotnike je premagal v si- jajnem slogu, finalno sreča- nje pa je zmagal potem, ko so sodniki diskvalificirali Ljubljančana Roglja. Zvezni kapetan Jože Skra- ba je po prvenstvu sestavil tudi listo kandidatov za dr- žavno reprezentanco, med izbranci pa je tudi mlajši mladinec Firer in postal ta- ko četrti judoist Impola. ki ima priložnost nastopiti v iz- brani vrsti Jugoslavije. D. Utenkar KOLONIJA V BIOGRAOU - ZA KOGA? Menda se vsi strinjamo s tem, da je otroška kolonija v počitniškem domu v Bio- gradu na morju namenjena predvsem tistim otrokom iz ptujske občine, ki si ne mo- rejo privoščiti dražjega le- tovanja skupaj s starši kjer- koli ob naši obali. Čeravno cena desetdnevne- ga bivanja v koloniji ni majhna (v lanskem letu je znašala 300 din, letos pa bo znatno višja), je treba najti rešitev za tiste, ki toga ne zmorejo plačati. Z nekaj sredstvi razpolaga socialni center, ki deli dota- cije občin.ske skupščine in bi lahko regresirala penzion ti- stim otrokom, ki so zaradi šibkega zdravja takega leto- vanja nujno potrebni, njiho- vi starši pa jim tega ne mo- rejo privoščiti. Tu mislim predvsem na otroke iz Haloz in Slovenskih goric. O teh problemih bi se bilo potrebno pogovoriti z učite- lji iz teh krajev, ki najbolj poznajo razmere svojih učencev. Ti bi lahko dajali priporočila socialnemu cen- tru, obenem pa bi vplivali tudi na starše, ker nekateri raje svoje otroke med počit- nicami zaposlijo in jim je takoj na jeziku izgovor, češ, saj tudi mi nismo nikamor hodili, itd. Učitelji bi v do- govoru s starši lahko učence celo kategorizirali v skupine po višini zneskov, ki so jih starši zmožni sami prispeva- ti. Vse priznanje počitniške- mu domu v Biogradu, da si prizadeva ostvariti namen, za katerega je bil ustanov- ljen in se ni čisto skomerci- aliziral s privabljanjem po- čitniških gostov. V. T. POPRAVKI TISKOVNIH NAPAK V ČLANKU IMENA NOVIH PTUJSKIH ULIC 1. v št. 5 TEDNIKA z dne 4. 2.1971 beri MARKO STRE- LEC-GROM in ne FRANC, kakor je natiskano! 2. V št. 6 TEDNIKA z dne 11. 2. 1971 beri ZG PRISTA- VA in ne ZG POISKAVA. kakor je pomotoma natiska- no pri podatkih o IVANU PETROVIČU-STANETU s H:»idine. Tovarišioa Ivanka Strelec iz Maribora, zgoraj je poja- snilo na vaše vnra.šanje. DVAKRAT ISTI VLOMILEC V SREDIŠČU V .soboto, 13. t. m., je Cvet- ko Kovačič z Grab pri Sredi- šča ob Dravi, zaposlen v podjetju SLOG Maribor, de- lovna enota »Mizarstvo« Sre- dišče ob Dravi, ki je po vsej verjetnosti imel sodelavca Z. H. iz Središča, vlomil v sindikalno blagajno svoje delovne organizacije v Sre- dišču in odnesel 160 tisoč starih dinarjev. Sindikalna podružnica de- lovne organizacije »Mizar- stvo« ima svoj manjši bife, kjer delavci lahko kupijo pi- jače. Izkupiček so shranje- vali v majhni leseni škatlici, to pa 6o zaklepali v večjo leseno omaro. Kovačič je bil v SLOGU zaposlen šele tri mesece. V tem času pa si je ogledal po- ložaj in napravil načrt. Omenjenega dne je s svo- jim prijateljem Horvatom popival v gostilni. Nato je odšel in ob 22.30 vlomil okno mizarske delavnice ter s pi- lo za les odtrgal zadnjo ste- no lesene omare, v kateri je bila škatlica z denarjem. Polovico denarja je pozneje dal tovarišu, ki ga je čakal v gostilni, škatlico pa je za- kopal pri železniški progi na Savorjevi njivi. Po dejanju sta še isti večer odšlaj kovec, pozneje v LjJ in se nazadnje prip^ taksijem domov. ^ Miličniki so morali V( trdo delati, da so storil sledili. Kovačič je v treh dn^ nar porabil in ker nw no ni bilo dovolj, je v| 16. t. m., ob 21.30 vlon v središko samopost trgovino trgovskega poi »Zarja« Ormož. Z opei razbil šipo in se spla prodajalno. Tu ni iska narja, dodobra pa se jj jedel in napil ter se i oskrbeti še za naslednjt Za nekaj časa bi bil \ verjetno dober (za njeg ne bi v tem času prišel mo miličnik Anton ( Najprej je opazil neko j Ijivo senco, ko pa je p dal bolje je videl, da za lico stoji človek. Tako tem je opazil tudi rai šipo. Miličnik je vlomik nekaj časa opazoval, nal je poklical ven in ga prijel. ^ Oba »kriminalna dogo sta Središčane in okoli zelo razburila, še pos ker so takšni dogodki pogostejši. • Čebulo lupimo pod teko- čo vodo, pa se ne bomo sol- zili. • Prerezana čebula se ne posuši, če načeto stran po- ložimo na sol, toda samo na porcelanastem krožniku. Če- bula pa ne sme biti oluplje- na. • Pijačo hitro ohladimo, če nimamo hladilnika, tako da steklenico zavijemo v rho- kro krpo in jo postavimo na prepih. • Ce se jed v emajlirani posodi prismodi, jo čistimo tako, da vanjo nalijemo vro- čo močno milnico Ln nekaj časa pustimo. • Bel fižol kuhamo tako- le: prvič ga prekuhamo in odstavimo pokritega za eno uro. Nato vodo odi i jemo in fižol znova zali jemo z vrelo vodo. Sele sedaj ga skuhamo do mehkega. • Glinasta posoda bo traj- nejša, če jo od zunaj tanko namažemo z mizarskim kle- jem. Brž ko se klej posuši, pa jo premažemo še z lane- nim oljem. • Pečenka bo sočnejša in bo imela lepšo barvo, če jo boste položili v vročo pečico in jo zapekli tako, da jo o- bračate na vse strani. Skorja, ki se bo zapekla, bo prepre- čila, da bi iz pečenke stekel sok. 9 Zlate izdelke je treba ne- govati in čistiti. Najboljše sredstvo z.a to je blaga milni- ca. • Umazan dežnik očistimo šole potem, ko se je po.sušil. Ce umazanije ne moremo skrtačiti, se je lotimo z neno krpo, namočeno v top i no vode s kisom, • Steklenice za mM kozarce od jogurta očii takoj potem, ko smo ji praznili, s hladno vode nekaj urah ali naslednji jih je mnogo teže očistil • Lončnice zalijemo s stano vodo tako, da pri mo vodo ob robu lončli ne z višine po rožah. Tatvina mopeda Na karnevalsko nec 21. februarja, so bile na močju Ptuja štiri proir nesreče z materialno šl vendar brez telesnih škodb. Obenem je bila še tatvina mopeda-avtomi na železniški postaji v ju, last Martina Slame iz Zabovec 88, vendar st ca delavci postaje milic niso razkrinkali. I Nesreča ne počiva Zadnje dni so se zdravi se še zdravijo v ptujski nišnici naslednji ponesrec Ana Kojc, Zgornja Pris Antonija Kovačič, Obrei Milena Sagadin, Mihove« Stanko Gojčič, Spodnja H na; Iztok Šoštarič, Dubrav Marija Keisesborger, Ge vas 23; Marjeta Fekonja, ci 42; Mihael Anžel, Ha 2; Nada Kamen.šek. Grdin Franc Pulko, Rogoznica Ivan Zunkovič, Slovenja Avgust Vidovič, Velika \ ca 67; Alojz Rizman Mj' pri Ormožu; Marija Maj' vič. Cirkulane 2; Ivan Ca Zamušani 88. Franc Fi Stuki 11 A; Alojzija Tro Cven 39; Ludvik Debeljak ja 1; Franc Zamut, Po[ 78; Anton Fras, Ločki V F. j-jDNlK — ČETRTEK, 25. febi-uarja STRAN 11 I pozdrovleiie gospe no gospod- L tavarišice no tavariši, po- j^Vovleni fsi, ki v prleški ali pa jjri koli drugi sprohi preklijate fjokodnevne križe no težove. j^e smete mi zameriti, če mo '.ges tak malo sen pa to pisa. saj \Lg je tota korantija tak zme<(ala 150 /montrala, ke prafzapraf več ge ven, na keri stroni se me glo- Lj drži. Ke ste bili v nedelo na ptujski korantiji? Ježeš, kejko je hjlo civilnih no maskiranlh ko- jantof! Jas tejko ludi sploh Ee jjUtol nesen vida. Jas van rečen, to je bilo hujše kak gdo smo se pied vojno z Nemci tukli. Neke {e je gučalo no po cajtngah pi- salo, Ke blo je v nedelo na Ptu- ij tak okoli 35 taužnt civilnih no loaskiranih korantof, ki so pri- jli iz fseh kuncof no krajof na- te bližje domovine pa tiidi iz Hrvatske no sosldnje Avstrije, gaj je lepo, ke se še pridejo Av- jtrijci k nan malo turizen služit, le pa j£ že tejko naših delafcov pri njih na »delovnen« dopusti. Vete ke, to pa neje lepo no praf, ke so se tudi na nedeljski korantiji tak norca delali z na- lega bogega dinara. Kon je re- vež že tak 20 procentni invalid, te pa še so ga v nedelo drgoč de- valvirali. Ena skupina je bogega dinara celo na križ pribila, pod križen pa so seveda križof pot potili bogi občani. Ena druga skupina je naredla za dinar na- drobni spomenik no, seveda tiidl frob, v keren so ble poleg dina- ra pokopane tiidi driige manj vredne valute. Vidli smo tudi ri- biče, ki so meli namesto črvov obešene na trnekih dinare — se- veda, da se razmimo — nove, no ne štorih. Pjebi, tokih ribičof, ki t dinari v plovih kuvertah ribe levijo, je pri nas zoje cajte joko dosti. Joko teresantna bla je tu- di skupina, ki je prikozala pro- bleme našega kmetijstva no 6e »osebno zadružništva. Vidli smo tiidi »jugo-kravo«, ki ma Štiri Boge. osem zizckov, glave pa sploh nema. Joko pametna zadeva, bi Mla toka kravica, ki bi samo mleko dojila no ji ne bi trobalo Bič jesti dovati. Se pa Se bi van leliko našteva, saj smo v nedelo resen lehko vidli fse, ke si je gdo Jaželeja. Med maskami pa je bi- lo seveda največ tokih, ki so »ele zavolo zmajšaja vrednosti dinara za 20 procentof boj duge nose. Zaj pa van naj Se poven, kak sma mija z mojo Miciko fašcnk proslaTila. Mica mi je kiipila za gedevno ... no fsega pa van re- sen ne smem povedati. DrgaCik sma se čista dobro mela. Tak Pomalen sma krofe grickala no Jih s tuklo doj zalevala (Smarni- ca nama je že sfalila). Večer sma tla malo k sosidovin na potep, kak sen priSa domu. pa resen prav ne ven. Neke se po ves! Kuči, ke me je pre Mica v toli- fah domu zapolala. Mom pa resen •bro ženo, ki mi pomoga v vso- fci nesreči. Kak vena vete, bla je včeraj »pepelnica« no seveda tii- post. Mica nama je nekan za- "lencla ostonke mesa, krofe no prafzapraf fse, ke ma količkaj Po mastnen žmah. Zavolo toga ^a se malo skregala no »pope- Pelila« po keblačah, pa mislin. ■e de te, gdo te vi to Šteli, že orgoč mir no red pri hiši. Pri naši koči je to pač tak, ke nikol Oe veš, iz kerega kota de začelo fnnrti no gdo de nevihta pri- šla.. . No, tejko van naj bo o toti ko- '*nliji no fašenki, ostone mi sa- Se to, ke van fsen moškin ^želin za nazaj \eselo godovno, s*veda pa želin enoko tudi žen- ^«an. Ce ste slučajno pri keri •»'ši preveč krofov no driigih I>»stnih dobrot spekli, te se pri- poročan, ke mi pošlete kokšni Paketlč totega fašenkovega vese- lja. Vete, Skoda bi bil«, če bi *an kaj na nič prišlo, jas no mo- la Mica pa bi z veseljon fse po- jedla .. . Rali pa Je kaj drgač>k pri va- ^»h btšah no virslvib? Pi.šte mi, *»>« se mote. N«va«no je pač tak, «e 8c t0wt iMi^FcJ m»i*t hc ve- selega aH pa žalostnega. Seveda mi žalostnih stvari ne smete pi- sati. Jas sen, vete, zlo nežne na- rove pa se začnen prehitro joka- t.i, pa tiidi i^moh man oisla i>ri kroji. Fčosik se mi zgodi, ke mi fsi ventili »fdpovejo, te pa mi p« Mica provi: »I»rekk'ti dccl, saj človik več ne ve, gdo se »nujfS ali Kdo se Joč«'š.« Vete, to je gllh tak, kak gdu ma una kukšno konferenco z ženskami iz naše vesi, te tudi nikol nemren pre- stimati, gdo laže ali gdo resnico guči. Fčosik je že tak, ke enkrat zine no se petkrot zlaže. Jas sen ji že negda reka, ke de prišla v pekel. Te pa srečno no se dobro mej- «e. Vaš Lttjzek Ali že veste...? ... da so Nemci že pred Hit- lerjem imeli osvajalne težnje To je dokazal pruski kanc- ler Otto von Bismarck. V treh bliskovitih vojnah je prema- gal majhno Dansko (1864), Av- strijo (1866) in Francijo (1870 —1871). Vladarji zavzetih dr- žav so morah priznati vodstvo Prusije; med obleganjem Pa- riza so 18. januarja 1871 v zr- calni dvorani v Versaillesu po- nudili krono pruskemu kralju Viljemu I. Tako se je začela polstoletna nemška hegemoni- ja na kontinentu. Bismarck se ni oziral na težnje podjarmlje- nih narodov. i2elezni kancler« je hotel uveljaviti pri svojih okupacijskih načrtih barbar- sko pravilo: vsa pomembnej- ša vprašanja se morajo reše- vati z j^ognjem in železom«, (igni et ferro, lat. z ognjem in mečem). ... kdo je bil Simon Bolivar Simon Bolivar (1783—1830) je bil Venezuelec (Juž. Amerika) in je bil prežet z idejami fran- coske revolucije. Sanjal je o druženih državah Južne Ame- rike na podlagi federativnega sistema. Po njegovi zaslugi so se osvobodile južnoameriške države Ekvador, Kolumbija in Venezuela izpod španske ln portugalske nadoblasti. To se mu je posrečilo zato, ker so španske in portugalske kolo- jaije bile laed Napoleonovimi vojnami odrezane od matičnih dežel in ker jih je Anglija za- radi trgovskih teženj tudi iz- datno podprala. Ta boj za ne- odvisnost je vodil Bolivar in tako postal zvezda vodnica na južnoameriškem nebu revolu- cije. ...kdo je bil Falken is Tur- dcntanci Falkona omenja zgodovina kot enega največjih upornikov proti Hanibalu. Falkon je bil po rodu Spanec iz plemena Turdentancev, najbojevitejše- ga ljudstva v Španiji. Ko je Hanibal vdrl v Španijo in ob- legal trdnjavo Sagunt, se je Falkon pridružil s kakimi dve- sto somišljeniki braniteljem. Ko je čez nekaj mesecev Sa- gunt padel v Hanibalove roke, so bili branitelji, kolikor se jih ni rešilo, neusmiljeno po- klani in razpeti na križe, ven- dar je Falkon tudi to pot s svojimi Turdentanci odnesel zdravo kožo. Začel je napada- ti Hanibala, pri tem pa je uporabljal partizanski način vojskovanja. Bil je vsepovsod, pikal je kot osa, toda ko mu ie postalo vroče, se je umak- nil. Zato pa ga zgodovina ome- nja kot enega najhujših Ha- nibalovih nasprotnikov, ki je dorastel njegovi lokavosti in krutosti in bil »trn v sovraž- nikovi peti«. . . . kdo je bil Nadiršah Nadiršyh ali Nudii Kuli.ia (1736—1797) je bil ozlogla.šeni perzijski razbojnik ali bolje povedano, poglavar roparske tolpe. Obenem je sanjal o ve- lipi Perziji in ko je izumrl '■-adijji zakoniti potoincc dinas- tije Sefidov, so leta 1722 Af- gani izkoristili nezmožnost zadnjih vladarjev in zavzeli in opustošili Ispahan. Nadir je mobiliziral perzijski narod in izgnal turška plemena, obenem pa zavrnil roparska afganska plemena, ter postal perzijski šah, ki je obnovil državo v nekdanjem obsegu. Vladal je krvoločno in začel podjarmlja- ti sosednja plemena. Po nje- govi .smrti je zopet zavladala anarhija in vsakdo, ki je bil prej prizadet, je sedaj prišel v Perzijo po svoje. ... kaj je trinmvirat Triumviat ali »zveza treh mož« je imel nalogo v starem Rimu zmanjšati moč rimskega senata. Menda najbolj znan triumvirat so tvorili POMPEJ —CEZAR—KRAS. Oni so si prav tako zadali nalogo, da zmanjšajo moč rimskega sena- ta, vendar so si nazadnje po- stali nasprotniki in se razšli. Največja naprotnika sta posta- la Cezar in Pompej. Nazadnje je med tema dvema prišlo do ogorčenega in zagrizenega spo- pada in Pompej je bil potol- čen v bitki pri Farzalu v Te- saliji (leta 48), po kateri je sam zbežal v Egipt, kjer so ga dali umoriti oskrbniki mla- doletnega kralja Ptolomeja Domicija. ... igrati šah Danes je postalo igranje ša- ha vsakdanjost in različni ve- lemojstri te igre kažejo svo- jo taktično sposobnost ravno v tej igri. V šahovski igri je kralj edina figura, ki se lah- ko premika le za eno polje. S tem je hotel začetnik šaha pokazati nekemu indijskemu kralju, da je v resnici manj mogočen kot njegovi dvorjani, ki jih predstavljajo druge ša- hovske figure. Ker pa je kralj odgovoren za vse, zadostuje premagati njegovo figuro in igra je dobljena. Zato pa vse- kakor lahko trdimo, da je šah menda edina »življenjska« igra. ... da bi Sokrat lahko po ob- sodbi pobegnil Grški iilozof Sokrat je bil obsojen na smrt zaradi obtož- be, češ da ni spoštoval zako- nov. Njegova usmrtitev pa je bila odložena iz obrednih raz- logov za mesec dni. V tem ča- su bi bil filozof lahko s po- močjo svojega učenca in pri- jatelja Kritioka pobegnil, a je raje zaključil življenje iz spo- štovanja do zakonov, čeprav so ga obtožili, da jih je kršil. ... kaj jc »Aristonothos« Med izkopanimi staiogrški- mi posodami je med najzani- mivejšimi vaza, ki je dobila ime »Aristonothos«. Izvira iz 7. stoletja pred našim štetjem, hranijo pa jo v muzeju v Ri- mu. Pomembna je posebno za- to, ker je najstarejša s pod- pisom umetnika, ki jo je iz- delal in ker je na njej upo- dobitev najstarejše pomorske bitke. Priredil F. K. OBVESTILO Vpisovanje šoloobvezni!; otrok letnika 1964 bo v nede- ljo, 28. februarja 1971, ob 8. uri (v učilnici št. 8, pritličje) v osnovni šoli Tone Žnidarie v Ptuju (bivša Mladika). Otroci naj pride.)© v sprem- stvu mater ali skrbnikov, ki naj prinesejo s seboj izpisek iz rojstne matične knjis:e in izkaznico o cepljenju. Ravnatelj DOPOLNILO v sestavku »Šolsko leto 1969- -70 v ormoški občini«, ki smo ga objavili v 7. številki našega lista je prišlo do izpada nekaj besed. V šestem odstavku se prvi stavek pravilno glasi: »V ormoški občini je na naj- višji stopnji zaposlenih 55 ali 77,5 odstotkov učiteljev z ne- ustrezno strokovno izobrazbo.« Tam manjka torej samo »na višji stopnji«. S tem napako popravljamo in dopolnjujemo stavek. jr STR A v ti, TEDNIK — ČETRTEK. 25. februarja 19, NMIELJA, 28. februarja 6.()(» Dobro jutro! — vmes ob 6.(IS Poročila 6.30 Vremenska na- poved — Informativna oddaja 6.50 Danes za vas 7.00 Poročila 7.20 Informativna oddaja 7.25 EP 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.40 Informativna oddaja S.OO Po- ročila — Radijski in TV spored S.Ofi Veseli tobogan 9.00 Poročila 9.05 It naSih krajev 10.00 Poro- ČU.J 10.05 Se pomnite, tovariSi . . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 Pet minut za KP 10.45 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00 Poro- či!,3 11.50 PoKovor s poslušalci 12.00 Poročila 13 00 Poročila 13 15 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Reportaža 13.50 Domači ansambli 14.00 Poročila 14 05 V>fdri zvoki 14.,^0 Humoreska tedna 14.50 Tin- ke in eodala 15.00 Poročila 15.05 Športno Dopoldne — vmes ob 16 no EP 17.00 Poročila 17.05 Iz o- perneaa sveta 17.30 Radiiska itjra 18 0<» Slavni virtuozi 19.00 I-ahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 »v nedeljo zve- čer.' 22.00 Poročila 22.20 Zaole.^i- te 7 nami 23.00 Poročila 23 05 Li- terarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. VS/VK DAN RAZF.IV V NEDF.I,JO: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska na- poved — Danes za vas 5.45 Infor- mativna oddaja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Vremen.ska napoved — Informativna oddaja 6.50 Re- kreacija 7.00 Poročila 7.15 Infor- mativna oddaja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna od- daja R 00 Poročila. PONEDEI..JFK. 1. marca 14.00 Poročila 14.10 I.alika glas- ba 14.30 EP 14.35 PosluSalci če- stitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki ln odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15 40 Pojeta: ženski zbor tovarne »Mohlo' vr. Nove Gorice in moSk! zbor iz Tolmina 16 00 >'Vrtiljak<: 16 40 Z operetnih odrov 17.00 Po- ročita 17.10 Glasbeno popoldne 13 00 Poročila 18.15 ->Si2nali.x 18.3n »Interna 469« 19 00 I.ahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Borisa Franka 19.25 EP 19 30 Radiiski dnevnik 20.00 Wag- ner: 2. dejanje opere »Mojstri pevci nurnber.?ki-< 21.05 I.ahka or- kestralna glasba 22.00 Poročila 22.15 .Tazz 23.00 Poročila 23.05 Li- terarni nokturno 23,15 Ples 24.00 Poročila TOREK. 2. marca 14,00 Poročila 14,10 Gla.sba mla- dih 14,30 Orkester Bert Kaemo- fert 14,40 »Na poti s kitaro« 14 55 EP 15,00 Dogodki in odmevi 15.;!0 Glasbeni intermezzo 15.40 Majh- na revija slovenskih hornistov IG.OO »Vrtiljak« 16.40 »Rad imam glasbo« 17,00 Poročila 17,10 Sim- fonični koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvidenje! 18.45 Svet tehnike 19.00 Lahko noč. o- troci! 19.10 Obvestila 19,15 Ansam- bel Viški fantje 19,25 EP 19,30 Radijski dnevnik 20,00 Prodajal- na melodij 20..'SO Radijska Igra 21.28 Lahka glasba 22.00 Poroči- la 22.15 Romunska glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni noktur- no 23.15 Popevke 24.00 Poročila. SREDA, 3. raarea 14.00 Poročila 14.10 Koncertni malčki 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14,55 EP 15.00 Dogodki tn odmevi 15.30 Glasbeni inter- unczzo 15.40 Orkestralna literatu- ra 16.00 »Vrtiljak« 16 40 Na obi- sku v studiu 14 17.00 Poročila £7.10 Jezikovni pogovori 17.25 aiasl)ena galerija 18 00 Poročila i8.15 Operna medigra 18.30 Naš razgovor 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Simfonični orkester 22 no Poročila 22.15 Jazz 23,00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno «3,15 Popevke 24.00 Poročila •ČETRTEK. 4. marca 14.00 Poroglijt 14 10 »Pesem iz mladih grl« 14,30 Orkester Bam- ber.skih simfonikov 14.45 »Me- hurčki« 14,55 EP 15.00 Dogodki ln odmevi 15.30 Glasbeni intermez- zo 15.40 Bolgarske narodne pesmi 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Lahka glas- ba 17,00 Poročila 17.10 Po željah poslušalcev 18.00 Poročila 18,15 Iz kasetne produkcije RTV Ljub- ljana 18,30 Z orkestrom Morton Gould 18,45 Znanstveniki pred mikrofonom 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19,15 An- sambel Jožeta Kampiča 19,25 EP 19,30 Radijski dnevnik 20,00 Do- mače pesmi ln napevi 21.00 Lite- rarni večer 21,40 Glasbeni nok- turno 22,00 Poročila 22,15 Sodob- ni avstrijski skladatelji 23,00 Po- ročila 23,05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 23,40 Od popevke do popevke 24,00 Poročila. PETEK, 5. marca 14,00 Poročila 14,10 Po željah mladih poslušalcev 14,30 EP 14.35 Poslušalci če^ititajo 14.55 EP 15.00 Dogodki ln odmevi 15,30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni inter- mezzo 15,40 Arnič: »Gozdovi po- je« 16,00 »Vrtiljak« 16,40 »Rad imam glasbo< 17,00 Poročila 17,10 Človek in zdravje 17.20 Operni koncert 18,00 Poročila 18,15 Kla- vir, violina, violončelo 18,50 O- gledalo našega časa 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Pavla Kosca 19,25 EP 19,30 Radijski dnevnik 20,00 »Naj narodi pojo . . .« 20,30 »Top-pops« 21,15 Oddaja o pomor.ščakih 22,00 Poročila 22,15 Iz logov domačih 23,00 Poročila 23,05 Literarni nok- turno 23,15 Jazz 24,00 Poročila. SOBOTA, 6. marca 14.00 Poročila 14,10 Glasbena pravljica 14,30 Od vasi do vasi 14,55 EP 15,00 Dogodki in odme- vi 15,40 Pesmi ln plesi jugoslo- vanskili narodov 16,00 »Vrtiljak« 16.40 Ob isti uri 17,00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.50 Z orke- strom Helmuth Zacharias 18.00 Poročila 18,15 Violončelist Ciril Skerjanec 18,45 S knjižnega trga 19,on Lahko noč, otroci! 19,10 Ob- vestila 19,15 Ansambel Borisa Kovačiča 19,25 EP 19,30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Zabavna glas- ba 22.00 Poročila 22.20 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05— 01,00 S pesmijo in plesom v no- vi teden — vmes ob 24!00 Poro- čila 01,00 Poročila. PREKLICU JEM neresnične go- vorice, ki sem jih govoril v gostilni zoper delavce milice Ptuj. da so me pretepali na PM, kar pa ni resnično, Kon- rad Rojko, Prešernova 18. Ptuj. KOlvtPLETNO spalnico prodam, iMarija PeSič, Gregorčičev dre- vored 8. GRADBENE PARCELE ob cestl Hujdina — Kidričevo, prodam. Naslov v upravi. 1 ha in 13 a NJIVE prodam. Na stanovanje sprejmem upo- kojenca in upokojenko. Franc Kolarič, Spuhlja 101. ISCEM ST.\REJ.'sn^ cavod Ptujicki te<1nf!< Ptuj Hprola f.acka 2. — Urelule uredniški odbor Odsovom- .irednk 'p ^nton Racman ~ Izha- ja vsak fetrtek — Teknfi rafun or« «;nPC PbH St W4..^-'72 - Ti.