Postnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhiija. vsak petck ol> 14. — Naročnina znaša mescčno po pošti 5 din, v Ct^ljii z dostavo na do in po raznašnlcih 5.50 din, za ino/.omstvo 10 din — UredniStvo: Cclje, Strossmaycrjova ulica štcv. 1, pritličje, dcsno; uprava: lev« — Telefon Stev. 65 — Itačun pri poštncin eekov- ncni '/.avodu v L,jubljani štev. 10.066 lefo XXII. Celie, petek 26. iuliia 1940 Štev. 31. Zoran M. Vudler: Nekai o nemski mornarici Iz dneva v dan živimo v pričakova- nju, kdaj in kako bo Nemčija napadla Anglijo. Sama nemška mornarica je mnogo manjša od angleške, podprta s številno in moderno aviacijo pa pred- stavlja precejšnjo silo. Letalstvo je po- kazalo svojo moe zlasti na francoski fronti. Anglija je otoška država in zato gre vsa njena trgovina preko morja. To vedo dobro Nemci in zato gradijo lad- je, ki bodo predvsem ovirale angleški trgovski promet. To so predvsem tako avane žepne križarke po 10.000 ton, katerih brzina znaša 27 vozlov. Oboro- žene so s šestimi topovi kalibra 27.5 cm, z osmimi topovi kalibra 15 cm in eno protiletalsko baterijo. Vsaka žepna križarka nosi tudi dve letali. Hitrost teh vojnih ladij je tolikšna, da jih do- hiti v brzini samo nekaj angleških ladij. Eno teh žepnih križark »Graf von Spee«, so Angleži v sedanji vojni že potopili. Med drugimi večjimi ladjami moramo omeniti še dva nemška nosilca letal Vsak ima 19.250 ton nosilnosti in je izdelan iz najtršega imateriala. Angleški nosilei letal doslej niso bili oboroženi, ker so jih ščitile druge vojne ladje, da so lahko vozili čim več letal. Da pa ni Nemčiji treba uporabljati vojnih ladij v te namene, je oborožila vsakega no- silca letal s šeatnajstimi topcvi kalibra 15 cm. Pišejo, da nosi vsak nosilec po 50 letal. Če dodamo tern velikim nemškim ladjam še nekaj križark, ki so že dogra- jene, rušilce in hitre torpedne čolne ter oikoli 80 podmornic vidimo, da je nem- ška mornarica moderno opremljena in dokaj močna. Toda angieška mornari- ca jo še vseeno nadkriljuje, čeprav je primorana deliti svoje moc'i na Vzhod, Sredozemlje in obr.ambo Anglije same, povrhu pa še spremljati angleške trgov- ske ladje v tako zvanih konvojih, ki so uspešno sredstvo proti napadoin nem- ških podmornic. Za tak rcapad, kakor ga Nemčija pri- pravija proti Aiigliji je bilo treba dobiti pomorskih oporišč. In te ima Nemčija. Vsa norveška, danska, nizozemska, bcl- gijska in francoska pomorska oporišča so ji na razpolago. Nemčija ima tudi močno letalstvo, ki sodeluje z vsemi ostalimi formacijami. Tern mislim bi dodal še nekaj številk. »Politika« je objavila nedavno grafikon največjih ladij na svetu iz katerega posnemamo: Anglija ima 8 (4) nosilcev letal, 16 (3) težkih vojnih ladij in 76 križark, Nemčija pa 2 nosilca letal, 2 žepni križarki, 10 (5) križark in 4 (2) težke vojne ladje. (Številke v oklepajih pomenijo ladje, ki jih še gradijo oziro- ma so bile nedavno dogotovljene. Urad- no priznane potopljene ladje so že od- štete.) Poleg navedenih ladij imata obe dr- žavi tudi še precej podmornic in dru- gih manjših ladij. Celokupna tonaža an- gleških vojnih ladij znaša 1,257.300 ton, tonaža nemških vojnih ladij pa 230.600 ton. Anglija, ki ima dominione po vsem svetu, je izpopolnila predvsem križarke, ki priplujejo najhitreje iz enega dela sveta v drugega. Nemčija je pa zgra- dila in äe gradi podmornice in ladje, ki so najprimernejše za oviranje britanske poniorske trgovine. Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. y Celju pomaga čuvati naše meje in našo nsrodno posest. Ustanovitelji: Sokolske župc: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol-matica: Celjc, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Borba se bo nadalievala Govora kancelarja Hitleria in angleškega zunanjega mini- st r a HaBifaxa - Razgovori v Solnogradu - Problem Srednje in jugovzhodne Evrope - Baliske države so se prikljucile sovjetski Rusiji - Vfoga sovietske Rusije Nemški državni zbor je iniel 19. t. m. zvečer sejo, ki ji je prisostvoval tudi italijanski zunanji minister urof Ciano. Na tej seji je imel nemški kan- celar Hitler govor, cigar glavni obrisi so bili naslodnji: Sodelovanje med Nemčijo in Italijo je popolno. Nemčija je danes vojaško močnejša nego vr začetku vojne. Njene izftube so v primeri z uspehi malen- kostne, orožja in streliva ima toliko, tla ji primanjkuje skladišč. Z vojnhni su- ro\inamf in gorivom je oskrbljena. S sovjetsko Rusijo po znanih sporazumih ne more piiti do nobenega nesoglasja in se Angleži motijo, če računajo na to. Anglija hoče nadaljovati vojno. Taka \ojna se mora končati Ie s pojwlnim uničenjem enega od nasprotnikov in uničena bo Anglija, katere prebi\"alstvo bo doživelo vse grozote vojne. Cc se bo vojna nadaljevala, bo uničena Anglija, česar Nemčija ni nikdar narneravala. Zaradi tega jvim In rumunskim ministrskini predw^dni- kom Gigurtom in zunanjim ministrom Manoilescom. Predmot razgovorov so zahteve Bolgarije glede vrnitve Do- brudže in zahteve Madžarske siede Sohiograške. Kakor poročajo iz Ber- lina, je ta sestanek posvečen stabiliza- ciji razmer na evropskem jugovzhodu. Za konec tedna sta povabljena v Berlin tudi slovaski prezident msgr. Tiso in slovaški ministrski predsednik dr. Tu- lia. Kazftovori teh dveh državnikov z nemškinii drža\niki bodo prav tako na- menjeni začasni stabilizaciji položaja v Srednji in jugovzhodni Evropi, kjer hočeta Nemčija in Italija ohraniti mir, da bi imeli proste roke za veliki napad na Veliko Britanijo. Volit\7e v Estonski, Letonski in Lit\i so prineslc komunistom ogromno veči- no. Vsi trije novi parlamenti so soglas- no sklenili, da se vse tri države pri- ključijo sovjetski Rusiji kot 14., 15. in 16. sovjetska republika. Stališče sovjetske Rusije je slej ko prej nejasno. Vse kaže, da vwli sovjet- ska Rusija v sedanjih evropskih doga- janjih samostojno politiko v okviru svojih interesov. Angleška letala so izvršila v noei od srede na četrtek prvi napatl na Rim. Nekaj oseb je bilo ubitih, več pa ran- jenih. Politika Ka§ /e treba storiti? Na to vprašanje odgovarja beograjski »Napred«: Zastopati idejo stvarne udeležbe nä- roda v državnem življenju kot neob- hoden pogoj, da se v političnem, gospo- darskem, socialnem in prosvetno kul- turnem pogledu predvsem upoštevajo interesi naroda. Delati za uvedbo pra- vičnejše družabne ureditve, v kateri bi bila izključena kapitalistična eksploa- tacija delovne moči kot velika ovira za uvedbo narodne vladavine sploh. Celo neme živali! »Seljački dom«, glavni organ HSS, je objavil v članku o notranjem položaju v banovini Hrvatski sledeče: »Celo neme živali občutijo, kadar za- idejo v težave, da bodo lažje prebrodi- le nevamost in se rešile, če se zberejo in skupno branijo. Prislovičen primer so konji, kadar jih na paši ogrozijo vol- kovi. Konji stisnejo glave v skupno kolo, kopita pa obrnejo navzven. Takim ne morejo škodovati niti najbesnejši volkovi. Sličen občutek imajo v časih nevarnosti tudi ljudje. V današnjih tež- kih časih vidimo ne samo one države, v katerih lahko obstoji samo ena organi- zacija, temveč tudi narode, ki se docela svobodno organizirajo, da je vsak izmed njih zbran okoli svoje največje narodne sile. V začetku vojne je v Švici in An- gliji prenehala opozicija. Nedavno so začeli sodelovati s predsednikom Roose- veltom prvaki opozicije v Združenih dr- žavah ameriških. Vsem narodom je to ,' jasno, kaže pa, da samo izvestni hrvat- ski gospodi in polgospodi to ne gre v glavo. Imamo take sramotne Hrvate«. Imamo jih, dostavlja splitski »Naröd- ni list«, ki se, kakor dalje pravilno po- udarja »Seljaoki dom«, navdušujejo za tujca. To so zares sramotni Hrvatje! Imamo tudi takšne, ki še sedaj smatra- jo Srba za tujca in mislijo, da jim ni treba skupaj z njim stisniti glav v skupno kolo in obrniti kopita navzven. Imamo tudi takšne. Da bi jih ne bilo! Smženjska dresura Iz frankovskega lista »Posavska Hrvatska« ponatiskuje zagrebška kato- liška »Hrvatska straža« z odobrava- njem naslednje: »Ustvarjajo se nove zemljepisne kar- te. Hrvatski skeptiki ne vcrujejo v nje, v »fantazijo«. V resnici to ni realnost, temveč njihova suženjska dresura, s ka- tero si ne upajo niti pomisliti, da se lahko zruši ono, kar se jim je zdelo nepremagljivo, ker je imelo vedno za seboj silo. Oni niso verovali v marsikaj v zadnjem letu, a se je to kljub temu zgodilo. Oni se verujejo v to, kar novi čas s svojo hitrost jo meče v ropotar- nico. Skeptiki so najboljše orožje so- vražnika. Oni znajo omajati moralo, povzročiiji malodušnost, zmanjšati od- porno silo in uničiti skoraj zaključene akcije«. Zdtavfe fe nale največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben čJovek ni zdrav. Chlorodont zobna pasta K temu pripominja »Sokolski glas- nik«: Da to meri na službeno politiko HSS, je jasno, kakor je jasno, na kaj se nanašajo izrazi, kakor n. pr.: »Oni še verujejo v to...« itd. Samo to ni jasno, da je mogoče vse to svobodno tiskati in ponatiskovati v mejah Jugo- slavije, medtem ko istočasno izhajajo jugoslovenski listi pobeljeni od cenzu- re... Kdo stoji za njimi?! Katoliška »Hrvatska straža« je ne- davno objavila vest, v kateri je poseb- no podčrtala, da je »trojica staro nase- Ijenih Albancev« pri Kačaniku ubila »trojico srbskih kolonistov«. Sarajevska »Jugoslovenska pošta« opozarja ob tej priliki na »potuhnjeno tendenco« kato- liške »Hrvatske straže« in pravi: »Čeprav srbski narod zelo dobro ve, kaj mu na skrivaj želi izvestna »krščan ska« kaptolska gospoda, nas vendarle zelo čudi tako divje sovraštvo proti vse- mu, kar je srbskega. Takšno pisanje in takšno sistematično zastrupljanje odnošajev med Srbi in Hrvati spričo da- našnjih razmer na svetu je vsekakor nepatriotično tudi s hrvatskega narod- nega stališča«. »Sokolski glasnik« pa še pristavlja: Takega mnenja o pisanju »Hrvatske straže« niso samo jugoslovenski in srbski listi, temveč tudi splitska »Nova doba«, torej stoodstoten hrvatski list, ki ga urejuje katoliški duhovnik! Tako n. pr. piše splitska »Nova doba«, da je »Hrvatska straža« »s svojo žolčnostjo in s svojimi nekrščanskimi metodami daleč prekosila vse liste na Hrvatskem in v vsej državi«; »da številni duhov- niki stalno in odkrito obsojajo »Hrvat- sko stražo«, med njimi tudi sam split- | ski škof« in da je »Hrvatska straža« I zaradi tega svojega pisanja »list z naj- » manjšim številom izvodov med Hrvati«. Kdo torej stoji za tern listom, ki se ga vsi odrekajo, ki se pa hvali, da go- vori v imenu najvišjih predstavnikov katoliške cerkve pri nas? Domace vests — Priprave za polnoletnost kralja Petra. Beograjski listi poročajo, da bo v zvezi s pripravami za oklicanje pol- noletnosti Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo prihodnje leto 6. septembra, temelji- to prezidana in povečana med drugimi poslopji v Beogradu tudi beograjska opera. — Ruski poslanik Plotnikov je polo- žil krasen venec na grob kralja Zedini- telja. Sovjetski poslanik na našem dvo- ru Viktor Andrejevič Plotnikov je bil v ponedeljek na Avali in na Oplencu. S posebno spoštljivostjo je opravil to romanje k spomeniku našega Neznane- ga junaka na Avali in na grob kralja Aleksandra Zedinitelja na Oplencu. Na Avali je na spomenik Neznanega juna- ka položil krasen venec in prav tako v cerkvi na Oplencu na grob pokojnega vladarja. Na tern vencu je bil v fran- coščini napis: »Minister Zveze sovjet- skih socialističnih republik kralju Alek- sandru«. Poslanik si je nato z zanima- njem ogledal cerkev in posebno umet- niške slike na notranjih stenah. Z Oplenca je šel poslanik v Banjo, kjer si je ogledal venčačko vinogradniško zadrugo. — Društvo prijateljev Sovjetske zve- ze v Ljubljani. Poseben pripravljalni Stran 2. »NOVA DOBA« 26. VII. 1940 Stev. 31. odbor je vložil v torek pri banski upra- vi pravila »Društva prijateljcv Sov- jetske zveze za dravsko banovino«. Med predlagatelji pravil so: bivši senator Ivan Hribar, vseučiliška profesorja dr. France Kidrič in dr. Franc Sturm, do- cent dr. Fran Zwitter, skladatelja Luci- jan M. Šker^anc in Slavko Osterc, knji- ževnika Vladimir Levstik in Fran Al- breht, dramaturg Narodnega gledali- šča Jože Vidmar in še vrsta drugih in- telektualcev. — Pomanjkanjc koruze. Cena koruze je pri nas oblastveno določena na 170 dinarjev za 100 kg franko nakladalna postaja. Mi dobivamo največ koruzc iz Hrvatske in iz Vojvodine, kjer pa koru- ze nihče noče prodati izpod 220 do 230 dinarjev za 100 kg. Kako naj mlin ali pa veletrgovec nabavi koruzo, ako je potem pri nas doma ne sme prodajati dražje kot po 170 dinarjev za 100 kg! Pri taki ureditvi naših življenjskih pri- nk je imovitejšim slojem pač omogoče- no, da si kupujejo dražja živila in so jim še posebej brezmesni dnevi le pri- jetna izpremem'ba. Kaj pa delavec, javni nameščenec in reven kočar? Od česa naj živijo ti? Ali naši vodilni doma in v Ljubljani o tern kaj, razmišljajo? Od obljub in lepih besed se ne da živeti. Te vnebovpijoče socialne krivice morajo ibiti v interesu države in naroda takoj odpravljene! — Robert Vaclavik — zlatoinašnik. Upokojeni župnik g. Robert Vaclavik je obhajal včeraj v Gotovljah pri Žalcu zlato mašo. Po rodu Čeh, je bil g. ju- bilant v vseh krajih, kjer je služboval, znan in priljubljen kot odločno naro- den duhovnik, ki se je neustrašeno bo- ril za pravice slovenskega naroda proti narodnim odpadnikom. Bil je svoje case tudi kaplan v Vojniku, kjer se ga starejša generacija še danes s hvalež- nostjo spominja. Čestitkam številnih znancev in prijateljcv širom Slovenije se pridružujemo tudi mi in želimo g. Robertu Vaclaviku še mnogo let zdrav- ja in zadovoljstva! — Josip Ban tan |. Dnc 17. t. m. je v 46. letu starosti umrl v Zagrebu uradnik SUZOR-ja, hrastniški rojak g. Josip Bantan. Pokojni je bil vzoren uradnik, iskren prijatelj in srčno do- ber človek. Pogreba, ki je bil 19. t. m., se je poleg sorodnikov udeležilo veliko število tovarišev in znancev. Krsto so krasili lepi venci. SUZOR sta zastopala direktor Derviš Hadžioman in načelnik dr. Ernest Gorišek. Ko je pevski zbor zapel nagrobnico, se je od pokojnega poslovil z ganljivimi besedami g. Ru- dolf Fajgelj, svetnik SUZOR-ja. — Brat je po nesreči ustrelil sestri- co. Te dni je odšel posestnik Jernej Ločnikar iz Skomarja nad Zrečami po opravkih v Konjice. Ko se je vrnil do- mov, je obesil svoj suknjič, v katerem je imel nabit samokres, v sobi na klin. Ko je odšel iz sobe, je začel njegov 12- letni sin Anton stikati po njegovem suknjiču, ker je mislil, da je oče prino- sel njemu in njegovi sestrici kakano da- rilo iz Konjic. Deček je našel v suknji- ču samokres in je pritisnil na petelina. Samokres se je sprožil in krogla je za- dela dečkovo štiriletno sestrico, ki je stala poleg njega, v trebuh. Deklica se je takoj zgrudila in je v nekaj minutah izdihnila. Cel/einokolica c Gr&dhja justične palace. Pred dnevi je bil na celjski Glaziji komisij- ski ogled prostora, na katerem name- ravajo graditi justično palačo. H komi- sijskcmu ogledu so bili povabljeni za- stopniki banske uprave, državnega ju- stičnega zaklada, mestne občine, vo- jaške oblasti, prizadeti mejaši ter po- godbena zakupnika Glazijc, Sokolsko društvo Celje-matica in SK Celje. Po ogledu prostora in odobrenih načrtov je bil sestavljen zapisnik, na cigar pod- lagi bo mestna občina izdala dovoljenje za gradnjo justične palace na Glaziji. Sokol Celje-matica in SK Celje, ki ima- ta Glazijo v zakupu za dobo 50 let, sta zahtevala, da se vnese v zapisnik ugo- vor, da vztrajata na pravicah, ki jih imata po zakupni pogodbi z mestno ob- čino. Tako utegne priti mestna občina v neprijeten položaj zaradi motenja po- sesti in kršitve pogodbe, ker kljub ob- ljubam ni preskrbela zakupnikoma Glazije novega sportnega prostora. Če bo prišlo, kakor izgleda, v kratkem do gradnje justične palace na Glaziji in če se mestna občina ne bo pobrigala za ureditev novega sportnega prostora pri Sp. Lanovžu, kjer je teren že določen, bo ostalo mesto Celje nekaj časa brez sportnega prostora, kar Ibi bila brez dvoma velika škoda za naš sport. Ka- kor pozdravljamo skorajšnji pričetek gradnje justične palče v Celju, tako tudi želimo mirno, hitro in vsestransko zadovoljivo ureditev vprašanja novega sportnega prostora. c Povratek eeljskih skavtov s tabor- jenja. Mrkonjičev steg skavtov v Ce- lju je te dtni končal svoje 15dnevno taborjenje pri Šeščah blizu Zalca ob bistri Savinji, v objemu temnih gozdov. Lani so tarn taborili Hrvatje, sedaj pa taborijo Mariborčanke in malo dalje Ljubljančanke. Celjski skavti so po do- ločcnem načrt.u postavili osem šotorov, sredi med njimi pa okrogel indijanski šotor »tipi«, v katerem je v primeru slabega vremena prostora za sto tabor- nikov. Skavti so v prvih dneh taborje- nja pokazali samostojnost, spretnost, iznajdljivost in okus pri izdelovanju ta- bornega pohištva in tabornih patentov. Vsak dan se je pričel z budnico ob 5. zjutraj ter je bil poln dela, učenja, iz- pitov, tekem in izletov. Izpit je položilo 72 prijavljenih tabornikov izmed 80. Tabor je toil dvakrat inspiciran. Redo- vana je bila tehnična in tudi etična stran tabora. Redovanje je bilo nasled- nje: izpolnjevanje božjih in cerkvenih zakonov odlično, ljubezen do kralja in domovine odlično, izpolnjevanje skavt- skih zakonov prav dobro, resnicoljub- nost prav dobro, koristnost odlično (rešili so voznika in dva konja iz na- rasle Savinje, zaradi Cesar so bili odli- kovani Utaha-Planinc, Grobelnik in Butinar), usmiljenost odlično, skrom- nost prav dobro, ravnanje z živalmi od- lično, ubogljivost dobro, veselost od- lično, varčnost dobro, treznost odlično, čistost v mislih in dejanjih odlično. Mariborčanke in Ljubljančanke imajo več sredstev na razpolago nego celjski skavti ter lahko še dalje uživajo kraso- te Savinjske doline. V sako soboto koncert vojaške godbe v hotelu »UNION« v Celju c Polkovnik g. Liberat Detar, dose- danji povcljnik 39. pp., ki je premeščen v Karlovac, se je v torek ob 15. odpe- ljal z brzim vlakom iz Celja na svoje novo službeno mesto. Na celjskem ko- lodvoru se je poslovil od njega oficir- ski zbor ter večje število Celjanov. Celjska vojaška godba je igrala od prihoda do odhoda vlaka g. polkovniku v slovo. c Iz vojaške službe. Rezervni kape- tan I. razreda g. dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik v Celju, je preveden v aktivno službo v sodni stroki. c Ciril-Metodovo kresovanje v Celju. V počastitev spomina slovanskih bla- govestnikov sv. Cirila in Metoda sta celjski podružnici CMD priredili zbir- ko v šolske in narodne obrambne na- mene. Ta zbirka je dala lepo vsoto či- stih dohodkov 2.800 din, ki sta jih obe podružnici poslali svoji centrali v Ljub- ljano. Vsem, ki so k temu uspehu pri- pomogli bodisi z delom ali z daroyi, se odbora podružnic iskreno zahvaljujeta. c Starokatoliške službe božje ne bo v Celju v ncdeljo 28. t. m. c Delavstvo Keramične industrije v Libojah nas prosi za naslednjo objavo: Zahvaljujemo se vsem, ki so nas v času stavke v Keramični industriji v Libo- jah pri Petrovčah podprli s prostovolj- nimi darovi. Med darovalci so bili do- mačini kmetje, obrtniki in trgovci. Pa tudi iz drugih krajev so nas podprli, tako da se čutimo dolžne s tern izreči vsem cenjenim darovalcelm najtoplej- šo zahvalo za podporo v blagu in de- narju, kakor tudi za izraze simpatij in naklonjenosti. c Upokojitev v banovinski službi. Ba- novinski služitelj 1. položajne skupine g. Ivan Cigoj, dolgoletni vratar bano- vinske bolnice v Celju, je stopil v po- koj. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Jakob Oset iz St. Jurija ob juž. žel. Gosp. Cigoj, ki je primorski rojak in odločno narodcn mož, si je pridobil v dobi svojega službovanja v Celju s svojo značajnostjo, vestnostjo in ustrežljivostjo mnogo iskrenih prija- teljev. Želimo mu, da bi v krogu svoje ljlubljene rodbine užival pokoj dolgo vrsto let v zdravju in zadovoljstvu! c Vzdrževanje državnih cest. V so- :boto 3. avgusta ob 11. dopoldne bo v pisarni tenhičnega razdelka sreskega načelstva v Celju licitacija za oddajo vzdrževalnih del in zgradb na državni cesti Celje—Zidani most—Radeče in na državni cesti štev. 50 v celjskem okrož- ju od km 38 do 110. Skupni proračun znaša 126.835.50 din. c Tea Čatrova t. V celjski bolnici je umrla v soboto popoldne po kratkem, težkem trpljenju v starosti 21 let gdč. Tea Čatrova, hčerka znanega indu- strijea in graščaka g. Iva Čatra, lastni- ka Bežigrada pri Celju. Pokojno, ki je 'bila zaradi svoje značajnosti in ljubez- nivosti splošno priljubljena, so prepe- ljali iz bolnice na njen dom na Bežigrad in jo položili na mrtvaški oder, kamor so jo prihajale množice kropit. V po- nedeljek oto 16.30 se je zbrala pred gra- ščino Bežigradom velika množica pre- bivalstva iz Celja ter bližnje in daljne okolice, da spremi nepozabno Teo Ča- trovo na njeni poslednji poti. Ko je teharski župnik ob številni asistenci blagoslovil truplo, je zapelo pevsko dru- štvo »Slavec« s Teharja žalostinko, na- kar je krenil dolg sprevod proti Sp. Hudinji, po državni cesti skozi Gaberje, nato pa po Kralja Petra in Cankarjevi cesti ter sikozi Zavodno na mestno poko- pališče. V pogrebnem sprevodu sta igra- li celjska železničarska godba in Delav- ska godba iz Pečovnika. V sprevodu so stopali predstavniki oblastev, uradov, korporacij, in gospodarskih krogov, šte- vilni znanci pokojne in njene rodbine ter uslužbenci g. Iva Čatra. Za vozom s številnimi venci in za vozom s krsto so se vozili svoici in ostali sorodniki pokojne. Na mestnem pokopališču se je po cerkvonem obredu poslovila od pokojne z globoko občutenimi beseda- mi ena izmed njenih številnih prijateljic, pevci so zapeli nagrobnico, godba pa je zaigrala žalostinko. Pogreb je pokazal, kako zelo priljubljena je bila pokojna med preibivalstvom in kako iskreno so- čustvujejo vsi z njenimi svojei. Pokojni 'bodi ohranjen lep in trajen spomin, kruto prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! e Martin Drugovič f. V cetrtek je umrl v celjski bolnici po kratkem tež- kem trpljenju v starosti 62 let g. Martin Drugovič, upokojeni podnad- zornik policijskih agentov iz Celja. Pokojni se je rodil v Curnovcu pri (Brežicah. Mnogo let je služboval v Poreču v Istri. Po prevratu se je kot odločno naroden mož stavil na razpola- go narodni vladi v Ljubljani in se je vozil kot kurir iz Ljubljane na Koroš- ko, potem pa je bil premeščen k držav- ni policiji v Celju. Tu je sodeloval pri razorožitvi tujih čet, do koroškega plebiscita pa je služboval v Doberli vasi na Koroškem. Zatem se je vrnil spet v Celje, kjer je ostal dolgo vrsto let. Ko je bila uvedena v Celju mestna policija, je bil premeščen k upravi po- licije v Ljubljani, od tod pa k sreske- mu načelstvu v Murski Soboti. Pred sedmimi leti je stopil v pokoj in se spet naselil v Celju. Pokojni je bil od- ličen uradnik. Kot odločno nacionalen •mož se je udejstvoyal v številnih na- cionalnih tlruštvih, tako v Sokolu, »So- či« itd. Kot navdušen pevec je bil dol- go vrsto let aktiven član pevskega društva »Oljke«, cigar soustanovitelj, predsednik, tajnik, blagajnik in nazad- nje podpredsednik je bil. Lani ga je Jugoslovenski pevski savez odlikoval z zlato kolajno. Pokojni je bil zaradi svo- je značajnosti, delavnosti in ljubezni- vosti splošno priljubljen in spoštovan. i Zapušča sina Norberta, ki je uradnik na sreskem načelstvu v Celju. Pogreb bo v soboto ob 18. iz mrtvašnice mest- nega pokopališča. Martinu Drugoviču bodi ohranjen časten spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Krajevna ^rganixacija, Legije ko- roških borccv v Celju obvešča članstvo, da bo v nedeljo 4. avgusta ob 9. do- poldne pri poveljstvu vojaškega okrož- ja v Celju prisega prič članov. Vsak član mora imeti zaprisego dveh prič, če hoče dobiti spominsko kolajnc na rdečem traku. Zato vabimo k prisegi vse člane, ki prisege dveh prič še nimajo, četudi so svoj čas razne prepise doku- mentov že priložili prijavi za spominsko kolajno. Clani naj drug drugega o tern obveste. KINO METROPOL CELJE ¦•¦yBaiiBinsiiaiiRiiiiiiiBiii Danes 26. julija zadnjikrat prekrasna ljube- zenska drama' Maria [hspdeleine Madeleine Renauef Jean Gabin Jean Pierre Aumont 27. — 29. monumentaini češki velcfilm KO GGSL1 PL9K930 Vfclika ljubezen očeta In sina do Dvofakove >Humoreske«. Prekrasna glasba po motivih fl. Dvofaka in B. Smetane. 1. Bohač j. Še/bafova F. Smolik c Smrt Celjana v Dravi. Pri kopanju v Dravi v Breznu je 14. t. m. utonil 28- letni, v Westnovi tovarni v Gaberju pri Celju zaposleni poročeni delavec Jože Melhar z Ložnice pri Celju, ki je bil na vojaških vajah. Njegovo truplo so našli v ponedeljek 22. t. m. pri jezu na Fali. Pokojnega so prepeljali v Celje in ga položili v torek popoldne na mest- nem pokopališču k zadnjemu počitku. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Smrtna nesreča pri delu. Ko je bil 48-letni žagar Anton Capl z Lačne gore pri Oplotnici v četrtek 18. t. m. zaposlen na žagi, ga je žaga udarila z vso silo v trebuh in mu prizadejala težke notra- nje poškodbe. Capla so prepeljali v celj- sko bolnico, kjer je v nedeljo zjutraj podlegel poškodibam. c Tragična smrt dveletnu deklice. V Gubnem pri Pilštanju se je dveletna posestnikova hčerka Marija Jazbinško- va v nedeljo doma polila z vrelo črno kavo in se hudo poparila po hrbtu. Deklico so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v torek zjutraj izdihnila. c Smrten padec z verande. Pred dne- vi je padla 53-letna dninarica Marija Pistivškova z Lipe pri Teharju z neke verande. Pri padcu je dobila težke no- tranje poškodbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je v torek pod- legla poškodbam. c ZeU-v smrti. Na Bregu 14 pri Ce- lju je umrla v nedeljo 65-letna žena železniškega upokojenca Marija Raj- škova. V Prešernovi ulici 10 je umrl v torek 4 mesece stari sinček delavke Ivan Vipotnik. V celjski bolnici je umrla v torek 54-letna kočarica Julija- na Frecetova iz Gozdeca pri Laškem. N. p. v m.! c Dober plen celjske policije. Poli- cijski stražnik Emeršič je V četrtek dopoldne na Glavnem trgu aretiral 32- letnega, v Podsredi rojenega in tudi tja pristojnega Avgusta S., delavca brez stalnega bivališča, ker se mu je zdel sumljiv. Med potjo do policijske stražnice je S. spustil na tla razno vlomilsko orodje. Stražnik pa je to opa- zil in orodje pobral. Vse kaže, da je izvršil S. večino, če ne morda vse zad- nje drzne vlome v Celju in okolici, kot nevaren prijatelj tuje lastnine pa se je udejstvoval tudi v raznih drugih krajih Otroški voziček kolo aii Sivalni stroj najliitreje in najbo- Ije kupite, prodate ali zameiijatc v trgo- vini Josip Uršič, Celje, Narodni dom. c Tatvina električnega kabla. V neki celjski tovarni je nekdo ukradel v sredo 3.000 din vreden električen kabel. Po- licija je storilcu že na sledu. c Uradovanjc v pisarni vseh celjskih obrtniških združcnj se je prilagodilo uradovanju državnih uradov z uradnimi urami od 8. do 14. Opozarjamo obrt- ništvo na to sprememibo. c Nov živinski in kramarski sejem v Vojniku. V petek 2. avgusta bo v Voj- niku pri Celju nov velik živinski in kramarski sejem, na katerega so vab- ljeni kupci, prodajalci živine in kra- marji. c Teeaj za kapunjenje. Društvo »Mali gospodar« v Celju priredi v ne- dei.jo 28. t. m. ob 9. dopoldne na dvo- rišču okoliške osnovne sole v Komen- skega ulici tečaj za kapunjenje. Na te- čaj so vabljeni vsi interesenti ne glede na članstvo, s seboj pa naj prinesejo peteline, primerne za kapunjenje. c Dijaški kuhiiiji v Celju je daroval industrijec g. Leo Kudiž v Celju 100 din namesto venca na grob gdč. Tee Catrove, hčerke industrijea g. Iva Ča- tra v Celju. Štev. 31. »Z\ÜvA DOBA« 26. VII. 1940 Stran 3. c Kolo jugoslovenskih sester v Celju je darovala trgovka ga. Fani Zidanško- va na Sp. Hudinji 100 din namesto cvetja na grob gdč. Tee Čatrove. Iskrena hvala! c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 251 brezpo- selnih (134 moških in 117 žensk) na- sproti 239 (177 moškim in 62 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 5 čevljarskih pomočnikov, 4 poljski delavci, 2 hlapca, po 1 krojaški, mizarski, mlinarski in pe- kovski poinočnik, po 10 kuharic in kmečkih dekel, 3 služkinje, 2 natakarici in 1 sobarica. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 28. t. m. zdravnik dr. Fran Premšak na Cankar- jevi cesti. c Neniški kratkodlaki ptičar se je zatekel in je sedaj pri posestniku g. Francu Plaskanu v Orli vasi pri Bra- slovoah. Lastnik naj se javi v 8 dneh, ker bo sicer pes oddan v druge roke. fofrofsfvo Sokolsko društvo Celie-matšca Vsesofcofsfri zfetl K razvoju sokolske organizacije so v veliki, morda cclo v največii meri pri- pomogli vsesokolski zleti. Vsak tak zlet je prinesel novih izkušenj, novih neprecenljivih naukov za izpopolnitev organizacije. spominjal lepih dni, nepozabnih ur, ki jih je doživel bodisi mlad ali pa v od- rasli clobi na teli veličastnih zletih. Prihodnje leto bo II. vsesokolski zlet v Beogradu. Čim večja bo udeležba iz našega društva, tem večjo korist bo imelo društvo. Zato pa naj bo naše stremljenjc v tein pravcu, da se bodo zleta v Beogradu udeležili vsi pripadniki našega društva. Zdravo! Tabcrjenje dece. V Soteski pri Mo- zirju že nekaj let tabori sokolska deca. Taborjenje omogoča in vodi socialni odsek starejših sester iz Celja. Iz naše- ga društva tabori 35 dečkov in 20 dek- lic, ki so jih Celjani rninulo nedeljo ob- iskali. Deca je vsa srečna, tritedensko bivanje v lepi prirodi jo too osvežilo. Prepričani smo, da se bodo vsi zdravi in vedrih lie ter z lepimi sporaini na pre- živele dni vrnili domov. x Vaditeljski tcčaj za članice in nara- ščajniee. Kakor smo že poročali, se bo 5. avgiista pričel v sokolski gozdni šoli v Soteski pri Mozirju tritedenski vadi- teljski tečaj za članice in naraščajnice. Poučevale bodo poleg savezine prednja- čice še druge priznane strokovne moči. Sestre bodo taborile na prostoru, kakor si lepšega misliti ne morerno. Solnce, senca, voda, igrišče, kar bodo želele, bodo imele v zadostno razpoložljivih od- morih na razpolago. Šotori za prenoči- šča so udotono urejeni in prostonii. Lan- Naše društvo se je po svoji delega- ciji takoj drugo leto udeležilo II. vse- sokolskega zleta v Pragi 1891. Štiri leta pozneje (1895), torej pred 45 leti, se je istotako udeležila petčlanska de- legacija našega društva III. vsesokol- skega zleta. Delegacijo vidimo v skupi- ni na sliki. Fotografija je za društvo dragocene zgodovinske vrednosti. V pr- vi vrsti spredaj med dr. Dečkom (Ce- lje) in dr. Gregorinom (Trst) stoji od- krit v civilu tor. dr. Jan Podlipny, ki je toil prvi starosta Češke sokolske zveze (od leta 1889. do 1904.). V zadnji vrsti na sredini (odkrit) je dr. Josip Schei- ner, ki je sledil kot zvezni staresina dr. Podlipnemu in bil na tem položaju od leta 1904. do svoje smrti 1. 1932. Brat dr. Scheiner je bil tudi prvi starosta Zveze slovanskega sokolstva, izvoljen 1. 1908. Leta 1901. se je drustvo zopet udeležilo po svojem zastopstvu IV. vse- sokolskega zleta. Udeleženci zleta niso mogli pozabiti onega nepopisnega nav- dušenja, nastalega ob prihodu 860 čla- nic na telovadišče, ki so prvič nastopile. Seveda je bilo društvo zastopano po svojih odposlancih na V. zletu leta 1907. Na VI. vsesokolski zlet leta 1912. je pa društvo napotilo že 24 bratov in sester, ki so prisostvovali veličastnemu zletne- mu prizoru »Maraton«, sceni na visoki umetniški stopnji. Leta 1920. je bila v Pragi le tričlanska delegacija, zato je pa društvo odpremilo na zadnje tri vseso- kolske zlcte v Prago zdaj okoli 60, zdaj okoli 80 članstva in naraščaja Na I. zletu leta 1882., ko še ni bilo našega društva, je bilo v sprevodu 1600 članov, pri prostih vajah je nastopilo 720 članov. Na VI. zletu leta 1912. je nastopilo že 11.500 telovadcev, 5600 članic in 1050 naraščajnikov, na VIII. leta 1926. na primer 30.000 telovadcev in ravno toliko članic, naraščaja vsake- ga po 15.000. Te številke najtoolj zgo- vorno prieajo, kako je sokolstvo na j Češkem napredovalo. Vsakdo, ki se je udeležil vsesokolskih zletov, se je vrnil domov natrpan z najlepšimi spomini in vtisi, ki so ga z vso silo navezali na so- [kolsko organizaeijo. Kogar koli boste vprašali, vsak se bo vzhičen in radosten ske udeleženke so se vrnile vse vesele in razgibane s tečaja, letos bodo prilike v taboru še ugodnejše. Sestre plačajo za vso tritedensko oskrbo 250 din, ako plaea za nje društvo, pa 200 din. Go-* spodinjsko vodstvo ie na višku, kuhinja uživa sloves, ki ga prav radi potrdijo vsi, ki so kdaj obiskali taboreče in bili gostje gostoljubnega vodstva. V tečaju je še nekaj. mest prostih, zato se sestre še lahko prijavijo, seveda takoj te dni. Škoda bi bilo zamuditi lepo priliko, ki se nudi redkokdaj, da bi sestre z zdra- vim odpočitkom v lepi prirodi pridobile tudi strokovnega znanja, tistega znanja, ki bo poedinkam omogočalo, da se bodo mogle uveljavljati kot vaditeljice pri svojih edinicah in na ta način odlično služiti sokolski organizaciji in naši skupnosti. Pohitite sestre, dokler je še čas, in se prijavite pri svojem društvu ali četi, da taikoj ukrene potrebno. Sport Svoboda (Ljubljana); Olimp V nedeljo 28. t. m. se bosta srečala v Celju v prijateljskem tekmovanju Svoboda iz Ljubljane in Olimp. Moštvo ljubljanske Svobode je znano kot zelo rutinirana enajstorica, ki goji lep in tehnično zelo dovršen nogomet. Po daljšem preslcdku bomo imeli spct priliko videti lepo in živahno tekmo. Tekma se bo pričela točno ob 16.30 na Olimpovem tgrišču v Gaberju. Vstopnice v predprodaji se dobe po znatno znižani ceni. Opozarjamo sport- no obeinstvo, da se posluži te ugodnosti. * SK Celje — atletska sekeija prire- di danes in jutri, vsakokrat od 18. da- lje, interni trening-miting, obvezen za vse atlete juniorje in seniorje. Danes so na sporedu naslednje discipline: 100 m, 400 m, 1500 m, met kopja in tro- skok, v soboto pa 200 m, 800 m, skok v daljino, met diska in krogle. Zaradi bližnjih nastopov se opozarjajo vsi atleti, da se treninga gotovo udeležijo. S.prejemajo se tudi novi člani, ki imajo veselje do lahke atletike, predvsem mlajši. Iz naiih kraiev La&ko Potrebne ugotovitve Laško, 26. julija. Pred letom dni smo čitali v dveh li- stih članke o prejemkih večkratnega funkcionarja Ivana Deželaka v Laškem, zaradi Cesar so bile pred celjskim in ma- riborskim okrožnim sodiščem tudi tožbe. Budno smo spremljali ves potek raz- prav. Da pokažemo laški javnosti vso zadevo strogo objektivno in ker ne ma- ramo slepomišenja ne na eni, ne na drugi strani, smo na podlagi uradnih ugotovitev ob priliki razprav in raznih uradnih poslovnih knjig zbrali nasled- nje podatkc: 1. Ivan Deželak ima v Laškem hišo, v kateri biva tudi sam. Najemnik obrt- nik rau plačuje letno 1200 din najem- nine. 2. Je načelnik okrajnega cestnega od- bora v Laäkem že tri leta. Za to funkci- jo dobiva redno letno plačo. V prejšnjih proračunih je znašala ta postavka 3480 din. V proračunu za leto 1940-41. znaša ta vsota 2790 din, ker je bila cesta Ce- lje—Zidani most—Krško letos podržav- Ijena, s čimer se je službeno področje cestnega načelnika zmanjšalo in s tem tudi redna plača. Dalje dobiva redno letno povprečnino, ki znaša 2630 din. Za najemnino prostorov cestnega odbo- ra je dobival: za davčno leto 1938. je davčna uprava v Laškem uradno spo- ročila okrožnemu sodišču v Mariboru št. 3172 z dne 18. VIII. 1939., da znaša po zgradarinski prijavi Ivana Deželaka z dne 29. XI. 1937. letna kosmata na- jemnina za prostore cestnega od|bora 3600 din (v opomibi od 1. IX. 1937). Po zgradarinski prijavi z dne 30. XI. 1938 pa 4800 din, t. j. za davčno leto 1939. V zaključnem obračunu cestnega odbora za leto 1938-39. je vpisana postavka za najemnino 5160 din. V proračunu za le- to 1940-41. pa 6000 din. Poleg tega pla čuje cestni odbor Ivanu Deželaku me- sečno po 200 din za čiščenje pisarniških prostorov. Ta denar dobiva čistilka. To je bilo sporočeno z uradno izjavo cest- nega odbora v Laškem okrožnemu sodi- šču Maribor pod št. 528-39. z dne 19. VIII. 1939 takole: »Za čiščenje poslov- nih lokalov se plačuje 200 din mesečno istotako najemodajalcu za Leskovšek Minko, ki ta dela opravlja. Načelnik cest- nega odbora ima na razpolago za in- spekcijo cest službeni avto itd. Podna- čelnik: Martin Orožen 1. r.« Isto je izja- vil Ivan Deželak tudi sam okrožnemu sodišču in sicer: »Poleg najemnine mora plačevati sreski cestni odbor meni 200 din za snaženje prostorov. Ta denar 200 din gre moji služkinji, ki opravlja po- spravljanj'e.« Služkinja je v resnici do- bivala samo 150 din mesečno in je po g. dr. Reismanu v Mariboru vložila tož- bo za razliko. Prva razprava je bila 13. aprila v Laškem, toda brez uspeha. Od- vetnik je izročil zadevü okrožnemu so- dišču v Celju, ki je zadevo odstopilo spet sreskemu sodišču v Laškem v po- noT/en pretres, da Deželak dokaže, kam je šla razlika 50 din mcsečno. 3. Po zaključcnem obračunu cestnega odbora za leto 1938-39. so znašali stro- ški za vzdržcvanje službenega avtomo- bila 8796.75 din. V proračunu za leto 1940-41 znaša ta postavka 10.000 din. 4. V smislu čl. 21. pravilnika o orga- nizaciji in delu banskega sveta pripada Ivanu Deželaku kot banskemu svetniku dnevnica v znesku 144 din za udeležbo na zasedanju banskega sveta in po vračilo potnih stroškov za vožnjo iz La- škega v Ljubljano in nazaj (za drugi razred vlaka 84 din). To je uradno po- trdila banska uprava pod I. št. 8409-I z dne 19. VIII. 1939 okrožnemu sodišču v Mariboru. 5. Iz blagajniških knjig cestnega od- bora je razvidno, da prejema Ivan De- želak kot načelnik cestnega odbora dnevnice v znesku 100 din in povračilo potnih stroškov za drugi razred vlaka v znesku 84 din za razne službene inter- vencije v cestnih zadevah pri banski upravi. Takih intervenes jc na leto več. Pred dopustom si prcskrbite pisem- ski paj)ir, nalivna percsa in albume pri tvrdki Karl Goričar vdv. Celje, Kralja Petra cesta 9. 6. Po § 67. občinskega zakona odo- brava občinski odbor Ivanu Deželaku kot občinskemu odborniku povračilo stroškov za nekatere posle izven odbo- rovih sej. Tako mu je n. pr. občinski odbor soglasno odobril na seji lani 20. avgusta 200 din in na seji lani 15. de- cembra 450 din,'kar je razvidno iz sej- nih zapisnikov. 7. Ivan Deželak stalno prejema provi- zijo kot zastopnik Vzajemne zavaroval- nice glede na višino iznosa vsakokrat- nih zavarovalnih premij. 8. Je upravni šef Nabavne in prodaj- ne zadruge v Laškem, kjer ima po last- ni izjavi investiran tudi svoj kapital. V tej zadrugi je opravljala posle od časa do časa tudi njegova žena, ki je dobila za nadomestne posle ob obolelosti pro- dajalke po 200 din nagrade, kar je raz- vidno iz poslovnih knjig. V zadrugi je nameščena kot prodajalka Deželakova svakinja z mesečno plačo 600 din. Deželakova svakinja živi ž Deželakovo družino v skupnem gospodinjstvu. 9. Ivan Deželak je predsednik okrajne organizacije JRZ in dobiva povračilo stroškov za službena organizacijska po- tovanja, Za to je na razpolago strankin fond, o katerem pa po obstoječih pred- pisih ni treba polagati javnega obračuna 10. Mesar Emil Perdih je glede očit- ka o 1000 din za odstop živinskih iz- voznic izjavil mariborskemu okrožnemu sodišču: »Res je, da imam izvoznice za izvoz živine, ki jih dobivam od gospo- darske zveze potom Nabavne in prodaj- ne zadruge v Laškem itd. Ni res, da bi jaz dajal kdaj zasebnemu tožitelju, t. j. Ivanu Deželaku za vsako izvoznico po 1000 din*. Omeniti pa moramo poročilo v »Slo- venskem Narodu« z dne 22. XI. 1939. na strani 4. zgoraj, kjer smo čitali do- slovno tudi stavek: »Javna skrivnost je, da posamezni izvozniki in mešetarji privilegiranih izvoznikov kupujejo izvaz- nice od zadrug. Znano je celo, da so te izvoznice po 1000 do 5000 din, pač gle- de na povpraševanje«. V zadnjem od- stavku smo čitali: »Prav tako bi radi vedeli, ali so razni Perdihi in Rmetici izvozniki živine ali nakupovalci izvoz- nic.« Te ugotovitve pa so naši gospodje molče prešli in ni bilo nobenih tožb. Enako stvar je iznesel »Slovenski Na- rod« tudi dne 30. marca 1940 na strani 6., a spct ni bilo nikakega odmeva. Toliko v pojasnilo naši javnosti, da si too o tej zanimivi pravdni zadevi na jasnem. Kronika pevskega društva „Huma" v Laškem Najprej bomo podali nekaj bežnih sh'k iz sive davnine naše pevske kulture. Najstarejši javni pevski zbor je vseka- kor cerkveni mešani zbor, ki obstoji, odkar je cerkev nabavila orgle, ki so stare nekaj nad 100 let. Omeniti mo- ramo organiste pevovodje Flisa, Po- točnika, Škofleka in Drolca. Okrog leta 1870. je bil v Laškem ustanovljen nemški »Männergesangve- rein« ali »Tüfferer Liedertafel«. Prvot- no je štel ta moški zbor 25 peveev. Vaje in nastope je imel v Horjakovi gostilni. Pevovodje so bili: K. Valentinič, Per- moser, Sernec, Höetzl in drugi. Pred- sednik je bil neki Rudolf Khern. Leta 1889. je imel zbor 24 pevccv in 56 pod- pornih članov. Dne 7. aprila 1910. je imel 23. občni zbor, leta 1911. pa je imel samo še 17 peveev. Nekaj peveev je pri- hajalo celo iz Celja. V tem zboru je sodelovalo tudi nekaj Slovencev. Nekaj nastopov so imeli tudi v Radiothermi. Dne 5. novembra 1893 so laški Slo- venci ustanovili Bralno društvo, ki je imelo tudi pevski odsek. Pevovcdje so bili Groznik, Drolc in drugi. Imena pevccv so še ohranjena z vsemi podrob- nimi zapisniki v laškem muzeju. Tudi ta zbor je bil prvotno moški, večkrat pa so pevevodje sestavili tudi mešani zbor. Ste'l je od časa do časa po 25—35 pev- cev. Svetovna vojna je oba zbora skoraj docela razbila. Nekaj zborovskih poiz- kusov je po svetovni vojni napravil tudi laški Sokol, a samo ob svečanostih. Leta 1928. je imel krojač Franc Pe- ternel nekaj pomočnikov, ki so imeli izvrstne glasove in so se v prostem času naučili nekaj pesmic po partiturah. To so bili krojači: Špondal, Škornik, AliČ in Zalet, trgovski pomočnik Gradišar in Stran 4. »NOVA DOBA« 26. VII. 1940 Štev. SI. Peternel. Za to s.ta zvedela Vilko Kun- tara, ki je bil navdušen pevec in glas- benik, in pokojni Blaž Zupanc. Z naj- večjim veseljem so sklenili ustanovitev pevskega društva v Laškem. Ustanovni občni zbor je bil v ponedeljek 21. maja | 1928 v posebni sobi gostilne Sommer v Laškem (danes Drolc). Zbralo se je 25 članov. V pripravljalnem odboru so bili: predsednik Anton Uršič, poslovodja Nabavne zadruge, tajnik Blaž Zupanc, brivski mojster, blagajnik pa Anton Kožuh, brivski pomočriik. Pravila je odobril veliki župan ljubljanske obla- sti z odlokom z dne 19. aprila 1928, U. br. 5465-I-III. Za primer razida je društvena imovina določena za pogo- zdovanje Huma, po katerem ima dru- štvo ime, kar je predlagal pokojni Blaž Zupanc. Ob razpustu pa pripade društvena imovina Olepševalnemu dru- štvu. Na tern občnem zboru so sklenili, da se ob 10-letnici v svetovni vojni pad- lih vojakov udeleži društvo darovalne maše, Svetek pa je orisal pomen juden- burških žrtev. V zapisniku so naslednja imena navzočih članov: Ernest Brezjan, Andrej Svetek, Franc Peternel, Alojz Knez, Bodigoj Uratarič, Franc Kolšek, Hinko Komaricki, Leopold Teršek, An- ton Horjak, Franc Degen, Stanko Jarc in Ivan Hanžek. Prvi društveni zapisnik j je podpisalo 9 članov. Prvotni seznam j 26 rednih pevcev žal ni ohranjen. V četrtek 24. maja 1928 je bila v Sommer- jevem lokalu ob udeležbi 8 članov prva odborova seja, na kateri se je odbor konstituiral takole: predsednik Svetek, podpredsednik Uršič, tajnik B. Zupanc, blagajnik Kolšek, arhivar Peternel, pe- vovodja Vilko Kuntara. (Dalje prih.) 1 Drobne novice. Za popravilo državne ceste Qelje— Zidani most — Radeče in državne ceste St. 50 v celjskem okrožju od km 38—110'je odobrenih 126.835 din. Licitacija za odajo teh del bo 3. avgu- sta ob 11. na sreskem načelstvu v Ce- Iju. Kako mislijo z dokončno ureditvijo v Rimskih toplicah, ne vemo in tudi ne govore več o tej cestni regulaciji s ta- kim navdušenjem, kakor ob znanih vo- litvah ob in po komasaciji. — Pretekli teden smo bili v Marijagradcu na ovin- ku pri graščini dr. Jacobija spet price žalostnega dogodka. Ze neštetokrat smo opozarjali na regulacijo te cestne trase, toda vselej zaman. Uboga konjska para je zopet razfoila okno na tej graščini, še veejo škodo pa je imel voznik sam. Iz sejnega zapisnika združene občine je razvidno, da je sam cestni načelnik De- želak ob forsiranju odobritve Turkove gostilniške koncesije dokazoval, da bo nova gostilna potrebna zaradi tega, ker bo šla nova cestna trasa za Turkovim mlinom in mimo nove gostilne in bi bila prejšnja preveč vstran. Ker pa gospod- je z največjb vnemo grade šentlenartsko cesto, moramo ugotaviti, da je tako delo polovičarsko. Kaj pomaga moderna ce- sta, če si na drugih odsekih razbijajo glave konji in vozniki! Na drugih kra- jih so si gospodje v sili kar pomagali s ploščami, kakor v smeri proti Rečici. — S 1. julijem je prcvzela Gostilničarska pivovarna v Laškem strojno mizarsko delavnico ge. Katarine Šketove. Tu bo izdelovala omarice za led za Clane Go- stilničarske pivovarne. Lokale je prevze- la za mesečno najemnino 800 din. Do- slej so izdelovali te omarice v delavnici Petra Hrastelja v Laškem. — Za sodne- ga pristava v 8. položajni skupini je imenovan pri sreskem sodišču v Laškem g. Franc Derenčin, doslej pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. — V St. Petru nad Laškim je umrl 751etni upo- kojeni železničar g. Jakob Golob. 1 Sokolsko društvo Laško se v smislu sklepa odborove seje s tem bratsko za- hvaljuje vsem, ki so se odzvali nabiralni akciji za renoviranje Sokolskega doma. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 27. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 28. t. m. ob 17, in 20.30 veliko češko filmsko delo o življenju na vasi: »Župnikov križcv pot«. V glavnih vlogah Hana Vitova in Zdenek Štepanek. Dodatek: Straža na meji. Predigra: Foxov tednik. — V torek 30. t. m., v sredo 31. t. m. in v četrtek 1. avgusta ob 20.30 pride raz- košni orientalski velefilm »Aixa — hČi puščave«. Spanske pesmi in plesi. Lju- bezen in sovraštvo vzroki krvne osvete. Prekrasni prirodni posnetki iz Afrike. V glavnih vlogah Imperio Argentina, An- selmo Fernandez in Manuel Luna. Hrastnik h Rudarsko delavstvo pred pogajanji s TPD. Ker je indeks cen Narodne ban- 'ke za cene na drobno v Ljubljani na- pram indeksu za marec narasel za 7.8 točke ali za 6.71%, je po kolektivni po- godbi podan predpogoj za pogajanja za prilagoditev mezd rudarjev TPD pora- stu dragin je. h Huda ura. V torek 16. julija med 16. in 17. je tudi nad Hrastnik pridr- vela silna nevihta, ki je napravila ogromno škode. Od Trbovelj in Sv. Ka- tarine so se pripodili črni oblaki, iz ka+erih se je vlilo toliku vode, »Ja. je LGtok Hoben izstopil ter preplavil bliž- nje travnike in vrtove. Voda je odnaša- la izruvana drevesa, debla, tramovje, deske in kamenje. Vdrla je tudi v ne- katera nižje stoječa poslopja, tako da so morali prihiteti gasilci na pomoč. Regulacijska dela, ki so bila izvršena v zadnjih letih, je deroča voda po veeini pokvarila. Zalec ž Zadeva, ki jo je treba urediti. Zad- njo nedeljo so predvajali v žalskem ki- nu češki film »Marysa«. Film je zelo lep. Ta rodbinska drama je vzeta iz živ- ljenja, saj so slični dogodki v rodbinah danes res prav pogosti. Gledalci so bili s filmom zelo zadovoljni. Do sem je vse prav. Ni pa v redu, da puščajo k filmu, ki med drugim prikazuje, kako priprav- lja žena strup za svojega moža, ki se ga hoče čimprej znebiti — tudi šolsko mladino pod 14. letom. Deklica v teh letih je videla film. Ko se je vrnila domov, je rekla materi: »Mamica, pa vendar ne boš Ti tudi našega ateka za- strupila?« Naročevalna komi3ija naj bi se informirala o točni vsebini filma in prepovedala deci vstop v kino, kadar bi se predvajali slioni filmi. V mestih stoji pri blagajni redar, ki pazi, da ne- dorasla mladina ne vidi sličnih filmov in ji zabrani vstop v kinodvorano. Tak ukrep bi bil na mestu tudi v Zalcu. ž Zvočni kino Žalec. V nedeljo 28. t. m. ob 16., 18.45 in 20.45*: »Edvard VII. in njegova doba«. Izredno zanimiv in poučen film z najboljšimi francoskimi umetniki. Braslovce Regulacija Trebnika Braslovče, 26. julija. Trebnik je potoček, ki tcče skozi Pod- vrh, Braslovče, Rakovlje, Poljče in Zakl ter se onkraj Zakla izliva v Trnavco. Ob večjem deževju izstopi tudi iz struge in s svojo blatno vodo, med katero ni peška, gnoji travnike ob strugi. Le tu in tarn poplavi tudi kaksno njivo, toda ne povzroči velike škode, ker voda hi- trp izgine. Ze pri zidavi Sokolskega doma leta 1932., ko je moralo društvo zaradi stavbe izravnati večji ovinek Trebnika, so nekateri posestniki iz Rakovelj in Sp. Gore zahtevali od pristojnih činite- ljev, da se potok v vsem svojem toku regulira in izravna. Lastniki travnikov ob potoku pa se niso strinjali z regu- lacijo, ker bi bili s tem na slabšem glede gnojenja travnikov. Zato ie za- deva zaspala. Pač pa so bili vsi za to, da se glavni ovinki izravnajo in potok očisti. Ker pa pri nas o taki stvari radi mnogo govorijo, a se po večini umak- nejo, ko je treba prijeti za delo, je tudi to zaspalo. Lani je pa nekaj posestnikov spet uvedlo akeijo za izravnavo važnejših ovinkov Trebnika. V ta namen so na- birale podpise pri prizadetih. Prošnja je bila poslana braslovški občini oziro- ma sreskemu načelstvu v Celju, ki naj bi prisililo prizadete, da izravnajo ovinke in očistijo potok. Najprimer- nejši čas za to bi bil mesec julij, ko je voda najnižja. Pojavil pa se je inženjer z več poma- gači. Najprej so izkopali jame na vsa- kili 30 do 50 metrov, pripeljali iz Na- zarij betonske kamne in jih z beton- sko malto zalili v izkopane jame. Pra- vijo, da bodo kamni siužili za merjenje potočka Trebnika. Tri tedne že delajo, merijo in rišejo in rezultat tega dela bo načrt za regulacijo potočka Trebni- ka. Regulacijski načrt bo predvideval sedem metrov široko in dva metra glo- boko strugo v kateri se bo voda kar izgubila, dočim bodo morali oni, ki po- trebujejo vodo za napajanje živine, škropljenje hmelja itd., s črpalkami črpati vodo iz globine. Regulacija bo stala ogromno denarja. Kdo bo to pla- čal? Za ta denar bi lahko popravili vse ceste v občini. Po našem mnenju bi morali dati vsem delavcem, ki poma- gajo pri merjenju, v roke krampe in lopate, pa bi v času, ko bo načrt go- tov, že izravnali ovinke Trebnika in očistili strugo. Več pa nismo zahtevali, ker bi bila tako velika struga, tudi če bi nie ne stala, bolj v škodo kakor v korist. Radovedni smo, kako bo izgledala vas Polče, če bi se ta načrt uresničil. Lani so napravili načrt za sedem me- trov široko cesto skozi Poljče. Poleg nove že obstoji štiri metre široka cesta. Zdaj pride še sedem metrov ši- roka struga za Trebnik in park sredi vasi, ki so ga nameravali nasaditi Poljčani, bo moral odpasti. Hudomuš- neži pravijo, da gre v tretje rado in da bodo drugo lcto pričeli meriti že- ]ieznico. Pravijo tudi, da so Poljčs»:u j zato tako srečni, ker imajo varuha na gospodarski podlagi. Glede regulacije Trebnika pa prosl- mo občino in druge pristojne cinitelje, da bi se ozirali na ielje prizadetih, da bi strugo na glavnih ovinkih izrav- nali in oeistili, drugo pa naj ostane, kakor je. Pripravljeni bi bili tudi pri- spevati k stroškom. Polzela p Ugotovitev. Da ne bo krivega tol mačenja, ugotavljamo, da tovarniški delavec g. Fric Cajnko na Polzeli 22 ni dopisnik »Nove dobe« in tudi in v ni- kaki zvezi z dopisi o razmerah v tovar- ni »Polzela«. — Uredništvo. Sprejmem takoj učenko v kuhlnii 8n pomožno natakarico za večcrne ure. Gostilna pri »Turški mački«, Celje. Prodajalka lepega nastopa, zmožna nemSčine, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo li- sta pod »Trgovitia s čevlji«. Gume vseh dimenzij avtomobilske, motorne in za kolesa najceneje pri tv. »Jugopromet«, Celjer Krekova c. 11. Lepi pisarniški prostori se oddajo v najem v Obrtnem domu v Celju. Vprašati: A. LECNIK, Celje, Glavni trg. Stare cunje volnene, bombažaste itd. in nove volnene od- padke kupujem po najvišji ceni. Iščem naku- povalce. Ponudbe ua upravo lista pod »Takoj«. Spalnico dobro ohranjeno, kompletno ali tudi posa- mezne dele prodam. Naslov v upravi lista, lščem solnčno, veliko, lepo opremljeno, se- parirano SObO s souporabo kopalnice. Ponudbe na upravo lista pod >Mimo*. Vsemogočni je poklical k sebi našega dobrega očeta, brata, tasta in starcga očeta, gospoda Martina Drugoviia poefnaefzornika poficfjsfcifi agentov v pokoju Pogreb bo v soboto 27. t. m. ob 18. iz mrtvašnice mestnega po- kopališča v Celju. Sv. maša zaduSnica bo v ponedeljek 29. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju, Celje, Brežice, Sv. JuriJ ob juž. žel, 25. julija 1940. Žalujoči sin Norbert z rodbino in ostalo sorodstvo. Vodovode Slrelovode Vam naredi solidno in po konkurenJnl cenl, ravno tako tudi izvrSuje vsa popravila Dolžan *^2l2 Celj «, Z& kresljo 4 Telefon 245 | Zahtevajte ponudbe in proračune I I Celiska poso/i/nica d. d. Celie (Narodni dom) Telefon 22 • Poštni cefr. račun 10.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse banene posle n a j k u 1 a n t n e j e Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju