PROLETAREC JE DELAVSKI LIST IA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ŠT.—NO. 2073. CHICAGO 23, ILL., 2. JULIJA (JULY 2), 1147. .'uhiwhM WMftly at 2S01 8. Lswndsl. A»». .1. LETO—VOL. XLI1. Dva nasprotujoča si sistema, Ki so no bosta mogla usoglasiti i SLIKA Z DUNAJA. — Mnoiics demonstrira pred uradi sa- .c/niških okupacijskih sil in sahteva iivil. Preroki, ki obetajo neizogibnost nove vojne, se množe General Eisenhower o naši in sovjetski armadi. — Diplomacija atomskih bomb. — Čemu toliko bojazni pred Sovjetsko unijo V zaslišavanjih pred senatno komisijo za vojaške zadeve je načelnik zveznega generalnega glije in Rusije, na katerem se skušajo sporazumeti za ekonomsko obnovo Evrope s pomočjo štaba Eisenhower argumentiral ameriških dolarjev in ameriške-v prid obvezne vojaške službe ga materijala. Toda že prve dni in dejal, da je naša armada po sestanka so med njimi nastale številu za sovjetsko armado zelo tolikšne razlike, da vnanji opa-rialee zadaj. "Dasi je naša dru-, zovalci nimajo nobenega upanja na najjačja na svetu/' je dejal na uspeh. Eisenhower, "imamo mi veliko manj divizij in vrh tega so naše čete razkropljene po vsem svetu." Nasprotna mnenja Nasprotniki obvezne vojaške službe in prevelikih izdatkov za armado dokazujejo, da je naša armada mehanizirana in opremljena veliko boljše kot katerakoli druga, torej če je številčno šibkejša kot kaka druga, je pa toliko boljše izvežbana in s svojimi tehničnimi pripomočki se ji ni bati ničesar. Svet e dvek taborih Ako torej sporazuma med vsemi tremi ne bo, se bo začelo odprto snovati zapadni blok. Ako se to zgodi, mu bo pridružena anglo-ameriška cona Nemčije. Ampak to bo odnošaje med za-padnimi silami in sovjetskim blokom še bolj poostrilo. Celo general Eisenhower, ki je v ameriškem vladnem aparatu ena izmed najbolj odgovornih osebnosti, je omenjenemu senatnemu odseku potrdil možnost nove vojne. "Ne bi mogel z Poudarjajo, da imamo največ- gotovostjo trditi, da se ne dogo-je letalstvo, največjo mornarico di že v prihodnjih dvanajstih mesecih," je dejal, kar pomeni, da se pripravljamo nanjo. m baze po vsem svetu. Vsa latinska Amerika je v naši sferi, Kanada in Velika Britanija sodelujeta z nami in podpirati Trumanovo-Marshallovo vnanjo |M)itiko. zapadna Evropa je na naši strani, torej čemu toliko hrupa in strahu pred severnim medvedom? Hojazen pred prevrati Glavni vzrok tej negotovosti jo tekma za vpliv nad svetom mul Zed. državami in Sovj. unijo O tem ni dvoma. In da je toliko nezaupanja med tema vele-Mlama je vzrok pač njun različen ekonomski sistem, ideologi-čen s|M>r od početka boljševiške U'isije in pa agresivnost obeh sistemov, ki se v tej tekmi spoprijemata v tujih deželah. Ako človek bere ameriške liti namreč tiste, ki so napram Husiji najbolj zagrizeni, dobi iz »jih vtis, da miru na svetu ne l)o. dokler ne bo Rusija tepena >n izražena. Potem bo konec komunistične nevarnosti. A če se Rusiji ne izpodbije tal, je v nevarnosti pred komunizmom Italija in Francija in vse druge dežtfe v zapadni Evropi. In pa Grčija, Turčija, Perzija itd. Ta takozvana nevarnost je vzrok |x»stanka Trumanove doktrine "i vsled nje oborožujejo sedaj Zed države Grčijo, Turčijo in držijo in naši častniki vežbajo njihne armade. Materijalno podamo Angliji in Italiji, dali *mo posojilo Franciji in baš se flaj se vrši v Parizu sestanek vnanjih ministrov Francije, An- General Charles de Gaulle je v svojem govoru dne 29. junija v Lille v Franciji izvajal neizbežnost konflikta med Sovjetsko unijo in Zed. državami in propagira, da naj snovanju sa-padnega bloka stopi Francija na čelo. Tako bi nastalo novo ravnotežje, ker bi Francija, ki bo nekega dne spet močna velesila,' bila vmes med zapadom in vzhodom ter ju držala narazen. V istem govoru je napadal francosko vlado, ki jo tvorijo socialisti, in komunistično stranko, ka tero dolži, da je le izvrševalka (Konec na 5. strani.) CLEVELAND, OHIO Piknik pevskega zbora Zarja v nedeljo 6 julija na far* SNPJ. Na sporedu petje, P'esna in prosta zabava. Ko je v law minulo vojno komunistična interna-ciona/a oznanila svoj "razpust", smo tu ugotovili, da se razrodnoga boja ne more odpraviti nq tako enostaven način. In da bo nadaljevan, neglede ako obstaja kaka internacionala ali ne, dokler borb razredi. Zgodilo se je natančno tako. Imperializem še obstoja in kapitalizem z njim vred. Pa imamo borbe v Aziji, v Afriki, pa po vsem Sredozemlju. Ko so se nedavno zbrali vnanji ministri "velike trojice" (Bidault, Bevin in Molotov), da zrišejo načrt za ekonomsko okrevanje Evrdf>e, je bilo jasno, da si., bosta trčila drug zoper drugega dva tabora: Eden, ki. ima denar in material, in skoro vse zlato, kar ga svet poseduje; in drugi, ki propagira revolucionaren preobrat. Slednje sicer ne več javno, kajti Sovj. unija sedaj trdi, da je le za sodelovanje magari s še takim kapitalizmom, pogojno, da se njo pusti pri miru in se ji v njenih rekonstrukcijskih naporih ne bo nagajalo. Ampak se ji nagaja. Od tu smo ji pošiljali velike količine olja — petrolejskih produktov vseh vrst — a kar naenkrat nam olja "manjka" in pošiljatve v Sovj. unijo so ukinjene. Ljudje, ki so sedaj v stotisočih na počitniških potovanjih, bodo morali spet kupovati svoje kurivo po pretiranih cenah in prodajalci se bodo izgovarjali na — Rusijo. Ceš, naša vlada ga je nji dovolila toliko, da ga jeza nas premalo. Resnica bo sicer prišla prej ali slej na dan, toda to našim turistom ne bo nič prihranilo. Na konferenci v Parizu je bilo od prvega dne očitno, da ameriški kapitalizem v Evropi ne bo pomagal drugače kot dam odloči za "naš sistem življenja". Jo je, za "svobodno podjetništvo" in pa proti socializaciji. Najtragičnejše poglavje v tem procesu ima Velika Britanijo. Njena sedanja vlada ima v slojem programu socializacijo in socializem. Ampak financira ga ji v veliki meri ameriška vlada, lato ima Anglija še vedno le delavsko vlado, ne pa še socializma. In ga ne bo — neglede koliko industrij bo podržavljenih, dokler bo angleška ekonomija .navezana na gospodar stvo kapitalizma ledinjenih držav. Možno je, da bo ameriška industrija — vsled svoje neoporečne produktivne sile, v tem diplomatičnem boju zmagala, kajti takozvani sovjetski blok je od nje še daleč zadaj. Tudi na agrikulturnem polju so Zed. države prvenstvena dežela. In pa Argentina ter vse druge take dežele, ki veliko pridelajo. Vse te so večinoma v takozvanem zapodnem bloku, ali pa so "sovjetskemu bloku" ie celo bolj neprijazne kot Zed. države th Anglija. Nobenega dvoma ni, da to, kar se sedaj godi, je zaenkrat le diplomatična bitka. A kar je boja zares je tned kapitalizmom, kakor ga reprezentirajo Zed. države, in med državami, ki privatna bogastva proglašajo za ljudsko svojino. Ta boj se bo nadaljeval. Kako bo skončan, tega ne bi mogel nihče uganiti. Namreč, ali se bo ta razvoj izvršil mirno, ali pa se tragično končal z novo vojno. Vse, kar sedaj lahko ugibamo je, da se kapitalizem ne misli mirno podati in pa da so toki proti njemu taki, ki lahko dovedejo v oborožen spopad. Neprestano višanje cen uničilo vsa zvišanja mezde Po zvišanju mesde, ki je znašalo povprečno od IS do 15 odstotkov, so se cene potrebščinam »e boli dvignile, duši so bile že prej neznosne. Posebno so šle navzgor od kar je kongres odpravil kontrolo nad n iimi (OPA). Obljubljal je pocenitve in večjo produkcijo, a v resnici so sledile nove podražitve. Sedaj je dovolil zvišati tudi stanarino 15 odstotkov. To bo vzelo stanovalcem nadaljne milijone nu leto. Nekaj kontrole nad stanarino je kongres še pustil, a bo v bodoče zgolj na papirju. Voznina v cestnih šalesnicah in bu»ih je bila letos zvišana skoro v vseh mestih. Železnice so vložile aplikacijo sa novo podražitev voznih listkov. Angleški dnevniki so sedaj sto in nekateri nad sto odstotkov dražji kot pa so bili pred vojno. Premoga rji zahtevajo zvišanje mezde in lastniki premogovnikov pa navijajo cene. Pred enim letom, ko je kongres ukinil OPA, je bila kava v Chicagu 20c; sedaj je 43c; pet funtov sladkorja je stalo 35c, sedaj je 47c; milo se je podražilo 62 odstotkov, mast 72%, pšenica je bila pred letom $1.60 bule!, letošnjega junija je bila po $2.17. Rasna zdravila in formacijski produkti so se podražili 67%. Bombažno blago se je v zadnjih desetih mesecih podra žilo nadaljnih 3S%. To je inflacija, pa ako jo naše velečasopisje, ki ga lastuje sku pina multimilijonarjev, hoče označiti sa inflacijo ali na. Nakupna moč daiarja ae je znižala sa okrog 4#c, sa marsi-kako stvar moraš plačati 50 in tudi 60 odstotkov več kot pred vojno, ali pa dokler smo še imeli OPA. V teh razmerah ljudski prihranki kopne in sakladniški department pravi, da so ljudje dali v prvi polovici tega leta na stran polovico manj kakor lani. Smo torej V inflaciji ln še večja postaja, dokler ne bo polo-.k Naš delavski department pa je nam prišel "na pomoč", oziroma v tolažbo s statistiko, da so se cene tudi v Sovjetski uniji silovito dvignile. Ceš, da ne boste mislili, da je le pri nas tako! Prodajanje potrebščin na odmerke < na karte ali znamke) se je začelo v Sovj. uniji odpravljati lanskega septembra. Od tedaj so se cene živilom dvignile 166 odstotkov, mesde pa so bile v isti dobi zvišane samo 25 odstotkov* Kje je delavski department dobil te podatke o draginji v Rusiji, v poročilu UP ni pojaa-njeno. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Srbi so praznovali prošlo nedeljo v hotelu Stevens v Chicagu svoj Vidovdan. Listi poročajo, da je bilo v dvorani okrog tri tisoč ljudi. Prišli so Srbi iz Ga-ryja in iz raznih drugih naselbin, bivši poslanik Fotič in ne kaj beguncev, ki se nočejo vrniti v Jugoslavijo. Novi dom jim je dala ta dežela. Vsi govorniki so udrihali po Titu in "komunizmu". med njimi tudi kongres dasi so v vladi v Pragi poleg drugih strank zastopani tudi komunisti. Na češki priredbi je vladala toleranca, dočim je na vidovdanski srbski svečanosti ni bilo. Iran (Perzija) je dobil pet milijonov ameriškega posojila za moderniziranje svojega orožni-štva. Vežba ga že pet let brig, general H. Norman Schwartz-kopf, ki je prej načeljeval dr- w — ---» ' --- W ■--* - nik Busbey. Hvalil je pokojnega i iavni policiji v New Jersey ju. Mihajloviča a ob enem kritiziral ameriško vlado in večino kongresa vsled posojila (daru) Grčiji in Turčiji. "Komunizem je ideoogija. je dejal Busbey "in ideologije se z denarjem ne more ustaviti." Napadal je Roo-sevelta, ker je pustil prejšnji jugoslovanski režim (v Londonu) na cedilu "in priznal Tita in njegove komuniste". Ako bi govoril po pravici, je bil Tito od vlade v Washingtonu in Londonu priznan zato, ker se je boril proti okupatorjem. Predno je bil priznan, so se o bojih partizanov ameriški in angleški častniki sami prepričali, med njimi Churchillov sin—in prepričali so se tudi da se Mihajlovič ne bori zoper Nemce in Italijane ampak proti partizanom. To je sedaj zgodovina in zgodovine se ne more predrugačiti. Na tem shodu ali praznovanju so to skušali ubegli škof Velimirovič, Fotič, kongresnik Busbey in drugi, a dejstev niso s tem nič spremenili. Istega dne kot Srbi svojo svečanost so imeli Čehi v čikaškem Soldier fieldu svoj sokolski slet (izlet). Prišli so U vseh krajev Amerike. Sokolske vaje je gledalo 50 tisoč ljudi. Tudi govornike so poslušali, med njimi če-hoslovaškega veleposlanika iz Washingtona. Nihče izmed njih ni udrihal po Rusiji, ali napadal Tita, ali svoje rojstne dežele, V tej številki Človek s znanjem, a bias energije, je kakor lepa oprem I jena hiša, a bres stanovalcev —John Sterling. Evropa nam očita, da se pogrezamo v fašizem | V Angliji je delavsko gibsnje zelo konservativno. A je v njemu neka} takih časopisov, ki streme naprej, ne pa napredek zavirati. Njihno mnenje Je, da Je naš nedavno odobreni delavski sa-kon uvod v fašisem v Zed. driavah. Senator Taft pa pravi da ne. A predsednik Ameriške trgovske komore in predsednik svese industrialcev se oba rs-dujets "zmage". Ker Je sedaj postavs vslic veta bila v obema zbornicama snov« potrjena, sa je večini pridružil tudlp redsed-nik Truman s priporočilom unijam in delodajalcem, da naj se "po novem zakonu v obojestransko dobro" vzajemno ravnamo. To Je politika. Truman se Je skušal s vetom prikupiti unljsm — kajti on bo ponovno kandidat sa predsad nika, in bi rad tudi prijateljstvo korporacij. Unijski voditelji, ki so večinoma "demokrati" ali pa "republikanci", pa sa nekateri razkačeni, drugI Jesni in tretjim Je vseeno. V naslednjih vrsticah bo povedano sakaj. 1. Zaprta delavnica Je po novi postavi prepovedana. Delodajalec sme najeti kogarkoli In šele potem lahko stopi (tak delavec) v unijo, ako pogodba tako določa. Ta bo najbel) udarilo Indnstrialno unije. 2. Unljska delavnice bo priznana le, ako Je sanjo večina delavcev. A glasovanje Jo urejeno tako, da bo Imela kompa nija v agitaciji več prednosti kakor pa unija. In potem so tako-ivane "hladilne" dobe. Danes odglasujei, da si sa unijo ali sa stavko, toda moral boš čakati dva meaeca, ali mesec ali kolikor časa ie določa zakon, da se "umiriš", se premisliš in ostaneš isven unije in na delu. 3. Vsak unijski odbornik bo moral skosi "močno isjavo", da ni komunist. Tndl ako Je, bo to moral utajiti, ali pa bo delodajalec Imel saradl enega edinega komunista v odboru unije pravico raaveljavitl pogodbo s njo. To Ja najgrša točka v vsej tej postavi. Pokašeft na človeka, ki ga nimaš rad, pa ga denundraš: "Komunist Je, primlte ga!" Tako Je bilo med prvo svetovno vojno a socialisti. Kar saporedo-mo so Jih vlačllf v Ječe ali pa Jih iskljttčevali is političnih in drugih uradov. 4. Nova postava onemogoču-Jo oklicavanje stavk vsled določb, da se morajo delavci, ko glasujejo sanjo, nato "umiriti" — "uhladiti" in šele potem — no, Šele potem... se bo stavko lahko toliko laglje razbilo. Dalje poatava določa — pro-tektiranje članov prod pretira nimi asesmenti. Temu so unije same krive. Ne bodo smele priapevati i politične kampanje, kar Ja tud njihna krivda. Dokler so troiile le sa svoje "prijatelje" v kapitalističnih strankah, Ja bilo vse dobro. A sedaj, ko prati nevarnost "tratje" strsnka, pa Ja uni jam postavno prepovedano | čati se s politiko. Ni čudno, da se nam delavstvo v evropskih deielah smeje. In čudijo se tudi ameriški ka pitalisti, ker smo toliko naivni, da petnajst milijonov tiaijskih delavcev v politiki nič no pomeni. In vrh tega dobi Iran 25 milijonov za oborožitev svoje armade. Tudi njo vežbajo ameriški častniki. Armada šteje 100,000 in orožništvo 24,000 mož. To napram sosedni sovjetski armadi ni mnogo, je pa veliko, kadar je treba iranski vladi zatirati upore v svoji deželi. Lani jo je vzelo dolgo, predno ga je zadušila. Z modernim orožjem in s tanki bo to laglje. V Illinoisu so letošnjega maja popili 60 odstotkov manj žganja kot maja lansko leto. Ako bi bilo tako vsak mesec po vseh Zed. državah, bi prohibicionisti ne imeli vzroka za nadaljevanje svojega boja. Daniel J. Tobin velja v ekse-kutivi AFL za modrega človeka. On je predsednik unije team-sterjev in šoferjev že mnogo let. Unijam svetuje, da sedaj ko je Taftov-Hartleyjev proti unijski načrt postava, naj se unije ravnajo po nji. Klici v protestne lokalne ali pa v protestno generalno stavko so unijam kvarni, pravi Tobin, kajti ako bi se take stavke dogodile, bi bile voda na mlin komunizmu. Potemtakem so premogarji, ki so v protest proti postavi in v protest proti zapostavljanju zastavkali pomagali komunistom "do večjega razmaha". In kaj pa Lewis, ki komunistov videti ne more, pa premogarjem vzlic temu ni rekel, da naj ne vprizarjajo pro-(Konec na 5. strani.) Joiko Oven komentira na drugi strani par dopisov in priporoča, da naj se naši prijatelji s svojimi mnenji bolj pogosto oglasijo. Dalje je v tej številki pismo tiskovnega urada iz Slovenije, ki je vredno, da ga prečitate. Nedavno se je oglasil s pismom nai stari sotrud-nik Mile Klopčič. Upamo, da bo spet začel pisati posebno v Ameriški družinski koledar in pa da nam bo tu pa tam poslal kak članek tudi v list. Nekateri nas prijemajo zaradi "preveč" gradiva za SANS". Temu ne bo mogoče od pomoči dokler bo SANS toliko potreben kot je. Res je nerodno, ko ljudje vidijo ene in iste stvari v treh, štirih slovenskih listih, pa si predstavljajo, da to le ponatiskujemo. Imajct prav, in zato bo prej ali slej potrebno to urediti tako, da bo Proletarec priobčal le izčrpke (kar je čestokrat storil tudi doslej.) V komentarjih, v uredniških člankih in v raznih drugih spisih poudarjamo vedno naše tradicionalno delavsko načelo. Kajti naš nauk je, da svet ne bo iz zagat, dokler se vzajemno ne organizira. V tej kot v vsaki drugi številki Proletarca se trudimo dati čitateljem čimbolj izbrano gradivo. Prečitajte ga kolikor največ utegnete in nam poi-tem poročajte svoja mnenja in nasvete. Ako se vapi zdi kakih stvari preveč, n. pr. o starem kraju, sporočite nam. Ako se vam zdi, da imamo premalo po vestnega gradiva — tudi v tem bi radi vedeli vaše mnenje. Ali čitate povest, ki jo ima Wanda Wasilewska na tretji strani? Ali naj s te vrste spisi nadaljujemo? Ali čitate našo angleško stran? Po vsem videzu je v nji na malem prostoru toliko dobrega, izbranega gradiva, da ga radi pregledajo ali pa tudi prečitajo v marsikateri čitalnici in mnogi, ki niso Slovenci, se o P roleta rcu pohvalno izražajo baš zaradi dobrega angleškega čtlva v njemu*. Pomagajte nam dobiti — vsakdo izmed nas — letos saj enega novega naročnika. To je potrebno v interesu našega gibanja in pa nujno zato, ker le na ta način nam bo mogoče z dodatnimi dohodki vzdrževati list, ki je na polju borbe ljudske prosvete In za delavske pravice že 42 let. In njegove naloge so še nedokončane. tik k." '»—JU.,*-. . t,., „ PROLETAgEC PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. U4ftJ« Jn9tJ«vM>k« D«l«T«ka TUkovu DrviU, Ckic«««, lit GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drtav.n m celo leto 9S.00; i« pol leta 91.H; sa četrt leta <1.00. Inoseautro: sa celo leto <3.60; xa pol leU 12.00. Val rokopisi in offhwi morajo biti ▼ našem uradu najposneje do poadeljka popoldne sa priobčite* v številki tekočejca tedna. *TO NK O gqwam 09 vote/.. JOSKO OVEN: P R O L E T A H E C Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's f'ubluhiu* Co., Inc. Established 1*06. Editor___ ______Prank Zaiti SUBSCRIPTION RATES: Jaited State«: One Tear $8.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50: Six Montha $2.00. PROLETAREC «301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. _____Telephone: ROCKWELL 2864 Združevanje Evrope najtežja naloga za kogarkoli, ki se je podvzame Naš državni tajnik se je bržkone prenaglil, ko je vladam evropskih dežel svetoVal, naj se zedinijo za enotno ekonomsko akcijo, v kateri bi nato pomagale Zed. države finančno in mate-rijalno, da bi se bankrotirani kontinent spet postavil na noge. Od kraja mu je ameriški tisk njegov predlog odobraval. A čim sta se po Marshallovem govoru sestala Bevin in Bedault, pa sklenila povabiti i Rusijo zraven, so se v istem našem monopolskem tisku začeli ugovori in pa da zvezni kongres ne bp dovolil nikakih kreditov Evropi, če bo v novi ekonomski grupaciji tudi Sovjetska unija s syojimi "satelitkami" zraven. Od kraja so upili, da se Bevinovemu-Bedaultovemu vabilu Molotov sploh odzval ne bo, a je vendar prišel v Pariz. To je bilo koncem minulega tedna. Kako so se pogovarjali med štirimi stenami o gospodarskem obnavljanju Evrope je samo površno znano. Nekateri. komentarci sicer pripovedujejo kot da so stenam trdno prisluhnili in da jim je vsled tega vse znano. Rcsnicc je, da je ameriški kapitalizem pripravljen Evropi pomagati (ji posojevati) le, ako se ne bo kretala v socializem. In nikakor pa naj ne pričakuje podpore iz naše dežele, ako bi tu zahtevala le material in denar, a ideologično pa se bi liki piščanci zbirala pod sovjetsko kokjljo. Težave v tem procesu so torej ogromne in ni upanja, da se bo Evropa kaj kmalu znašla v takih tokih razvoja, ki bi jo res izvlekli iz krize Prvič, predno more priti do kakih Združenih držav Evrope, je potrebno rešiti vprašanje Nemčije. To je na kontinentu najvažnejša dežela, industrialno najbolj razvita, ki lahko ogromno ,producira, če se ji da surovine in pa možnost za nov razmah. Ne v Parizu, ne drugje v Evropi si ne žele nove nemške nevarnosti. Zato bi najrajše, da se njeno industrialno gospodarstvo razkosa. Sploh da se Nemčije v centralizirani ekonomski in politični obliki več ne obnovi. Toda v Washingtonu so prepričani, da evropske ekonomije brez nemškega sodelovanja, to je, brez obnovitve nemške vele-industrije, ne bo mogoče ozdraviti. Nemčije ja bila glavni odjemalec surovin iln poljskih pridelkov in ob enem glavna prodajalka industrijskih produktov v vsi Evropi in v veliki meri v latinski Ameriki. Bila je uspešna tekmovalka z industrijo Zed. držav in še bolj z Anglijo. Ampak, ako se Nemčijo obnovi kakor je bila, mar ne bo spet postala to kot pred prvo svetovno vojno in nato pred drugo? To je problem, ki so ga vnanji mnistri Anglije, Francije in Sovj. unije dne 26. junija v Parizu znova načeli. Ali naj Nemčijo izpuste iz koncentriranja evropskih dežel v ekonomsko enoto? Ne bo šlo. Tofej kako jo preurediti, da ne postane znova kot jc bila doslej — ogromna industrialna in mili-taristična sila — vedno hlepeča po osvajanjih? Ni lahko odgovoriti na to vprašanje — že raditega ne, ker je Nemčija sedaj razdeljena v cone med štiri države in vsaka zasleduje v nji svoje posebne interese. Najbolj v soglasju sta si Anglija in Zed. države. Francija dela v svoji coni po svoje in Rusija pa si svoj dal Nemčije preureja po svojem ideologičnem in gospodarskem sistemu. Kar se nas tiče, v teh okončinah nimamo kaj prida vere, da bo Marshallov govor za združeno Evropo postal kaj drugega kot spomin na dobro misleče besede. Rešitev Evrope je edino v socializmu. In vzelo bo mnogo let, predno si bi mogla celo soqializirana Evropa, združena v sodelovanju, pomagati toliko, da bi iz sedanjih regulacij, pomanjkanja in negotovosti dospela v resnično blagostanje. Protidelqaska zakonodaja v Zedinjenih državah presenetila ves svet # Sedanja vlada Velike Britanije bi rada ostala z vlado Zedinjenih držav v najožjem sodelovanju. A jo skrbi — kaj, če se bo naše javno življenje obračalo Š£ bolj k fašizmu! Cisto umevno je, da angleška delavska stranka gleda s strahom na postave, kakršne se minule mesece sprejema proti organiziranemu delavstvu v Zed. državah. Ne lc to — skrbi jo tudi antisemitska in protizamorska gonja, ki se v naši deželi spreminja že v vihro in v takih okolščinah ne more nihče vedeti, kdaj se sparjena masa spremeni v plamen. Kar se angleškim delavskim voditeljem — ki so večinoma konservativci — za čimbolj počasen socialni razvoj iz kapitalizma v socializem, najbolj čudno zdi, je to, kako da tu ne moremo pa ne moremo zgraditi niti konservativne delavske stranke. V naši vladi so zastopani samo bogataški sloji. Upravniki raznih oddelkov zvezne vlade ter načelniki neštetih vladnih komisij so vsi iz bankirskih in borzijanskih krogov, ali pa bivii načelniki velekorporacij, lstotako je ii takih krogov vsa naša diplomacija. Postava, ki je bila koncem junija končno veljavno sprejeta proti unijam, je zbodla celo najbolj reakci^arnc angleške liste. Kajti v Angliji smatrajo, da ako nočeš revolucionarnega delav-skega gibanja, daj konservativnemu (delavskemu > pokretu pogoje za čimveč ji razmah. S . Niti en odgovoren angleški list, neglede kako je naklonjen RAZGOVORI . . . ampak trpini povojnih razmer . . . in i j bo obveljal kspi talistični red, bodo trpini ostali brezpravni kdo ve še koliko KATKA ZUPANČIČ: IVERI Mi smo mi... Ne vem več, kdaj in v katerem zverinjaku smo se ljudje kar trli pred kletko orang uta-na, ki je s hrbtom proti nam in sam vase pogreznjen tičal v svojem kotu, kakor velikanska rdečkasta kepa. Ali ko ni hotelo biti vzklikanja in drsanja in udarcev po ograji nc konca ne kraja. se. je le zgibal, stegnil svoje roke (ali naj rečem: svoje prve noge?>, pa se pretegnil. Po vsem videzu, smo mu pretrgali spanec in morda sladke sanje o džungli in svobodi. . . Nato se je šele počasi okrenil, pa nas vse po vrsti premeril s takim zaničljivim pogledom, da smo presenečeni umolknili. V tem se je za mojim hrbtom oglasil neki šaljivec: "Hej, kosmati naš bratranec! Ne veš, da smo mi Mi!?" Opica se je s svojim hladnim prezirom ozrla proti govorečemu, zvila z gobcem ter se obrnila proč. Pa se je to nekomu za malo zdelo, in je dejal: "Ha, če bi bil to človek, in če bi ga mogel doseči, prav gotovo bi ga brez vsakega pomišljanja sunil v nos..Nakar je šaljivec mirno pripomnil: "Tako je! Človeška modrost je spregovorila, se izrekla za kulturo pesti. Zato nas nikar tako ne zaničuj, neumna žival, saj smo ti bližji, nego se ti dozdeva .. In res, čim več človek premišlja, tem manj vidi vzrokov, da bi se mogel ponašati s svojo visoko civilizacijo, ki se nam tik pred nosom razcvetava v moč pesti. Navzlic temu, da že vsak, ki nima kokošjih možganov v glavi, prav dobro ve, da nam srce razbija za olje v Sredozemlju, pa za svetovni trg in baze po vsem širnem svetu, se prav nič ne sramujemo brenkati na obrabljeno in strašno razglašeno struno o naših povsem nesebičnih namenih. Navkljub temu da nam nihče ne verjame, ne nehamo tvesti, da nam gre edi-nole za srečo in blagostanje na ta ali oni način tlačenih narodov. j čni brencelj, ki nam bo prej ali slej prišel v pest, kajti mi smo MI! Doslej smo lahko klepetali kolikor in kakor smo hoteli, dokler sc nam je vrtel jezik v me-Medtem, ko nam jezik opeva jah spodobnosti. Poslej ne bomo mir, trajni mir, pravični mir, si i več v tem oziru tako prosti, belimo možgane, kako bi ukro- Imamo namreč na krmilu ljudi tili atomskega zmaja, da bi ne vojaške? discipline vajene. In s pogoltal tudi nas. ako ga spusti- takimi se ni šaliti! mo nad svoje neprijatelje. Ne- \ ——1-- prijatelji so nam pa vsi. ki se n? i p}j(NtK "ZARJE" Cleveland. O. — Počasi priha i iz vojnih tikajo dvoreznost. Dvoreznost.»- v normalne čase. Na dajo prekrojiti po vzorcu, kol jim ga mi predlagamo in ki so, . —prin«. še toliko predrzni da nam pcxi- J*mo. ven u restrikcij in ... . . T:______. • . lukiniem — v norma ne caso Na My eye! Mar je naša krivda, ako se je večina grškega ljudstva uprla — da, večina! Kdor trdi nasprotno. je komunist ako se je večinp grškega ljud stva izrekla za kraljevsko vlado? Mar smp mi krivi, da se novo je oživela narava in žnjo tudi naši izletniki in pikniki. Po več letih bodo "Zarjani" in njih prijatelji zopet enkrat taborili tore i tna iz*ctniški farmi SNPJ blizu ii..H-' Chardon ceste. To bo že prihodnjo nedeljo julija, ko zbor prireja tam, svoj običajen pik Spanci pod Franco* kar d<*co, < vse™ »"ti^in^i in do-počutijo^ ..........brinami. Imeli bomo razne za- Da. mi smo načeloma proti | temi bo polna diktatorstvu! To stoji! Toda ^'ic*nja in petja narod- Franco in Peron sta izprkana tudl ^°rbenef , dobra kristjana in demokrati^ ^ ^tpr^Tto uZ usmerjena, zato se je treba —!J* seT*J v Preaeiavi za to lanKo Tiho, neverni Tomaži! - zato1 2 vs?Kml dnom P"cakuJemo nose je treba zdoWnkzti z izjemo. I dor/sUe m P'*^«- V ne-Stalin in Tito sta pa drugega , deIj0 za tudi nckaka Kova in doli z njima! Doli z vse mi, ki so količkaj z njima in ergo proti nam! Ne zadene nas krivda, če je zastopnik Cehoslo vaške aplav- neuradna inšpekcija tega projekta. . Vsi ki berete te vrstice ste med povabljenci. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Za one. ki nimajo svojih kapitalizmu, se ni navduševal ob sprejemu naše protidelavske postave. Angleži, ki so potytify) veliko bolj dozoreli kot katerikoli drugi velik narod na svetu, se boje, da bo nastal tu vsled proti-delavskih zakonov silovit razredni boj, ki ga tu ie čutimo in tudi tam že čujejo njegove odmeve. Praktični Angleži žele in upajo, da se razredni interesi v Zed. državah usoglasijo in »e poženejo v produkcijo. Kajti mi smo edina dežela na svetu, ki lahko producira več kot vsa Evropa skupaj ali pa vsa Azija skupaj. In ako hoče kdo Evropi pomagati, so to v stanju storiti le Zed. držav*. A pomoči ne bo, če zaidemo v stavke, v socialni nered* v inflacijo in v novo depresijo. Časopisi v Moskvi so označili našo novo protiunijsko po* stavo za uvod v fašizem in tako jo označujejo levičarski delavski -isti v vseh evropskih deželah in v vseh drugih krajih sveta. Kaj prida iz tega? ftforda ' tretja" stranka, s katero preti Henry Wallace? All pa še strožja naredbe proti delavstvu? Slednje je najbolj verjetno. Delavstvo, ki se boji socializma, unijski voditelji, ki bodo morali prisegati, da niso komunisti, in vlada, ki se boji le "rdeč-karjev" v unijah, dočim ji je vseenp, koliko raketirjev je v njih, — taki pojavi niso jamstvo za zdrav socialni razvoj. Pacifist Ndrman Thomas je v pričetku nacljskih invazij trdil, da je zato proti Rooseveltovi vojni politiki, ker nss ne bo obvarovala pred fašizmom pač pa ga privedla med nas. Kakor je bil v napačnem glede Rooseveltoye vojne politike, je — izgleda — bil zelo v pravem v prerokovanju, da tudi če fašizem v Nemčiji in v Italiji odpravimo, tfa bomo dobili v eni ali v drugi obliki v naši deželi. trok, kateri odpelje izpred Slov. nar. doma na St. Clairju ob 9. uri dopoldne in ob 1. popoldne. Ustavi se tudi pred Delavskim domom v Collinwoodu 15 minut pozneje. Vremenski preroki prerokujejo sončni dan, za to pa na svidenja! Leo Poljšak. diral sovjetskemu govorniku, pa avtoy ima zbor ^ izletniški s tem zapravil svoji domovini obljubljeno ameriško posojilo. Neprevidni Ceh bi moral vedeti, da nam procvit njegove dežele tako ni bil bogzna kaj pri srcu. Vsemu svetu je znano, kaj se je zgodilo v Monako vem. "Kaj bi se potegovali za narod, ki ga skoro nc poznamo" • je dejal Chamberlain in mi nismo protestirali. Da, lani je poročevalec Hindus zapisal v newyorsko Tribuno tole: "Slišal sem nekega ameriškega zastopnika, ki se je v Pragi takole izrazil: Zakaj in čemu bi Amerika pomagala katerikoli na socializmu zgrajeni državi do uspeha? Zato kar pustimo Cehoslovaško, naj se pari v svojem lastnem soku .. . " Dolarska politika? Vsakdo, ki trdi, ali le namiguje, da je to dolarska politika, je komunisti- Odbor za delo rekonstrukcijo Jugoslavije na delu. v Calif orni ji Odbor za gospodarsko obnovo Jugoslavije (Americain Association for Reconstruction of Yugoslavia), ki ima svoj glavni stan v New Yorku, ima sedaj svoje ljudi na govorniški turi. Kdor želi o tem podrobna pojasnila, naj se obrne na San Pedro chapter of the AARY, Mr. Anthony Zuvich, 426 W. 22 nd St., San Pedro, Calif. Shodi te ustanove, dosedaj aranžirani, se bodo mad dnevi 13.-29 junija vršil v mestih San Pedro, Los Angelas in San Diego. Watsonville, dne 27., 28. in 20. julija. San Jose, Cupertino, Mount View in okolica, od 31. do vštev-šega 3. avgusta. Sacraipento, 13.-16. avgusta. Freano, 17.-18. avgusta. Evo toron bilo povsod dvorno sprojoto 2ena argentinskega predsednika, Eva Peron, ki je bila igralka in je lepotica, je bila v evropskih deželah na uradnem potovanju prijateljstva Argentine do njih. V Španiji so jo častili kot včssih kako kraljico. Bila je na svečanem obedu pri Francu in obiskala jo je višja duhovščina. IŽnako svečano so jo sprejeli v Lordcnu, v Parizu, vlada v Rimu jn fapef. V Madridu ja ob priliki nje- nega obiska množica vzklikala, Živela Argentina, živel Franco, Nedavno sprejeti "delavski" zakon to potrjuje.1 doli z Rusijo! Predno sem začel pisati to kolono sem poslušal tedenski 'Town meeting on the air". Predmet je bil kajjjad«* Rusija. Kot je taki priliki navada, so tudi sedaj frčale besede Kot samoodločb van je malih narodov, svoboda ppsarpe^nika, totahtar-nost itd. Rusija je seveda tipti veliki gre&niJ^ katera jf v na-pačnt m — pa naj se obrne na levo ali pa na <%snp. Nekaj govornikov jc namigayak?, dp je i Že skrajni Čus obračur^nja unizem. I£o je bila ta doktrina končno z velikim bombastom v naših zbornicah sprejeta, se je pričakovalo, da bo vsa zapadna Evropa hitela pod njeno "marelo". A>1i ravno to se ni zgodilo. Kot sedaj sam Waiter Lippmann priznava, dasi je bil ognjevito za to doktrino, zanjo ni bilo v za pad-ni Evropi tistega navdušenja za našo moralno in bo, katera mora voditi samo v novo vojno, pač pa velik odpor in ne zaupnost. Kaj to pomeni? To pomeni, da evropski mali človek, kateri je pretrpel takšne strahote, noče take pomoči, ki bi mu bila v ponižanje. To so tudi v Washingtonu kmalu spoznali. Slodil je govor državnega tajnika Marshalla, kateri je pa bil povsem druge vsebine. Rezultat je bil čisto drugačen. Upajmo, da bo plodonosen. Amerika je Evropi že veliko pomagala. Pomoč, ki ji je dala UNRRA ob času največje potrebe, je bila ogromna. Ali sedanja taktika podpiranja reakcije pod pretvezo boja proti komunizmu mora prinesti samo nove boje in pa še večje bankro-tiranje Evrope. Po svetu Kaj pomeni podpiranje reakcije je posebno razvidno iz današnjega položaja na Kitajskem. Ne samo, da so ameriški davkoplačevalci izgubili okrog tri milijarde dolarjev, katere je naša vlada vložila v Kajšekovo vojaško vlado, ampak so s tem podaljšali civilni boj, kateri traja že sedaj petnajst let. Res je, da so v Washingtonu skušali združiti te nasprotne skupine, ali to združenje bi moralo biti pod okriljem Koumintanga, kar bi bilo nekaj sličnega kot združenje grških rojahstičnih fašistov z grško partizansko skupino. General Stil well je razumel, da to ni mogoče. Evans Carlson je vedel, da je to neizvedljivo. Ali kot vedno ob takih prilikah je bilo tudi sedaj v Washingtonu drugo mnenje. Kitajski komunisti (agrasna armada) kaj še! Ciang Kaišek bo združil deželo in pomagal pretepsti Japonce. Kajšek je rade volje je* mal pomoč... Toda p^ott Japoncem so bili v boju v večini samo kitajske rdeče čete. Kajšek je vežbal svoje armade in jemal ameriško vojaško opremo samo za en cilj — in ta je bil, da porazi ljudske agrarne armade in ustvari diktaturo vojaških mogotcev, veletrgovcev in veleposestnikov, kateri so vodilna moč v Koumintangu. Tako siguren je bil svoje zmage, ko je bilo začetkom te pomladi pretrgano premirje, da je izjavil eden njegovih generalov: "V treh mesecih bodo komunistične armade popolnoma strte." Ravno pred tednom dni je pretekel ta rok, kateri je bil precej podoben Hitlerjevim "šestim tednom" zmage nad Rusijo. In kakšen je rezultat danes? Kitajske komunistične armade so že skoro okupirale vso Mandžurijo. Kajšekova vlada prosi hitre denarne in vojaške pomoči od Anglije in Amerike. Namesto zmage jim sedaj groii poraz in ekonomski bankrot, čhainpetdeset tisoč kitajskih dolarjev za en ameriški dolar! Morala tega je: "zaman je podpirati reakcijo v državi, v kateri so na pohodu npve državne, politične, agrarne spffiaine sile- Nemogoče je ustaviti spcialni razvoj." fcvau.s ^arUon Pred nekaj tedni sem se kot običajno ob opoldanski gri nahajal v eni čika,skih knjigarn Opazil sem knjigo, katera j< ravno izšla, "The Big Yanke-". U njenega naslovnega ovitka jo gledala znana slika velikega borca, kateri je bil, znan pod imentfm "I^ider Carlson". Jaz scm precej cital o tem človeku, ko sem pred leti stikal med raznimi knjigami glede civilne vojne na Kitajskem. Kot general Stilwell, je bil tudi Carlson potisnjen v gzadje. Par dni potem, ke sem listal tisto knjigo sem čiial v časopisju, da je Carlson vuprl za srčno hibo. Več o tem človeku bom pisal prihadnjič. Ne samo naša eikaška Tribuna, ampak v večini vse drugo meščansko časopisje—s par častnimi izjemami — je pozdravilo zmago naših "ljudskih" zastopnikov v kongresu in senatu, ker so porazili predsednikov veto. KQliko časa bo trajalo to praznovanje je za enkrat težko povedati. Ali priznati se mora. da je bilo med zmagovalci veliko veselje. V delavskih unijah ga ni bilo. Marsikateri se je spomnil kako je glasoval pri zadnjih volitvah. Tudi med vodilnimi krogi naših unij, posebno še pri AFL, se je omenilo, da bo treba začeti nekaj novega. Na staro geslo "nagraditi prijatelje, kaznovati sovražnike", se unije ne morejo veliko zanašati. Posebno velik odpor se je pokazal med našimi rudarji, kateri so zapustili rove že takoj prvi dan po glasovanju zbornic. Nobeden ne ve še kaj pride. Ali eno je. Tisto kar so pričakovali naši takozvani narodni zastopniki, kateri so zadnjo jesen obljubili nebesa svojim naivnim volilcem — se ne bo izvršilo. Ce mislijo denarni mogotci, da so s to novo zakonodajo dobili polno moč nad organiziranim delavstvom, se zelo zelo motijo. Mogoče bo ravno nasprotno. Namesto industrial nega miru se bo boj še poostril. In še nekaj, mogoče pa bo naše ameriško delavstvo vse eno spoznalo, da leži njegova moč samo v njih sa-miH. Cas je že Naše gibanje Z veseljem sem čital Sular-jev dopis v predzadnji in "Big" Topyjev dopis v zadnji številki Proletarca. Tako je prav. Prole-tarec je nas list in da bo ta list res zanimiv, so potrebni glasovi od zunaj. Se nekaj: Ne pozabimo priredb v prid našemu listu. Ce ne sedaj v poletju — se pripravimo saj do v jeseni. - Poroko naraščajo, po tudi razporoko V toto 1946 je bilo v Zed. državah nad 2,300,000 porok, ali več kot katerikoli prejšnje leto. Razporok je bilo 620,000, kar je tudi več kot še kdaj prej. Tole mi ne gre vghvo? Ce*u M vlada Zed. držav le vedno toliko briga sa uveljavljanje demokracije na Madžarskem, v Bolgariji. Jugoslaviji in ^MtfUfttii, mi pa ii *ar kaj se ff>di I 4eV«kraciju v centralni in Jufcni Ameriki, to mi nikakor ne gre v glavo! WANDA WASILEWSKA: Iz ljubezni (Nadaljevanje.) Zdaj si je že lahko dovolil z Marijo prijateljski ton in ona ni ugovarjala. Potreben ji je bil kot prijatelj, kot bližnji človek. Preveč bolestno je čutila samoto. Koncem koncev, kakšen pomen je imelo to, da je Marija s pohlepom skopuha zbirala vse vesti o Grigoriju iz tistega ča-a. ko ga sama sc ni poznala? Zanjo je bilo vse dragoceno — kar je rekel, kako se je nasmehnil, kdaj in s kakšnimi vprašanji je nastopal na sestankih.« Voron-cov je skrbno vrtal po spominu — ona je zahtevala podrobnosti, hotela je, da bi ob njenih spominih na moža on ne bil le poslušalec, ampak aktivno udeležen. Zdelo se je, da je ljubosumna na Grigorija za vse tiste dni, ki jih je preživel brez nje, ko ga ona ni videla, ni poznala. In celo na Voroncova, ker je on prvi, še pred njim, poznal Grigorija. Vedno bolj sta se zbliževala. Voroncov se ni varal — kot moški zanjo ni obstajal. Zanjo je bil ves svet v Grigoriju, in Grigorij je bil zanjo ves svet. Vse, kar je doživljala, je doživljala nekako preko Grigorija, za Grigorija. Vojna, njeno delo v bolnici — vse je bilo povezano z njim, prežeto z njegovo osebnostjo. A že to je bilo skoraj sreča — gledati jo, biti njen prijatelj. Nekje prav na dnu srca je bilo nezavedno skrito upanje, da se bo to izpremenilo, da bo postal zanjo najbližji človek. Kako se bo to zgodilo,? Na to ni mislil. Niti v najtežjih, v najbolj mučnih nočeh mu ni prišlo na misle, da bi Grigorij umrl. Ni si predstavljal, kako bi se moglo to zgoditi. A Grigorij je bil daleč, in zdelo se je, da bo tako vedno. In najbolj potreben človek, človek, brez katerega Marija ne bo mogla živeti, ji bo postal on. Zdaj pa se je naenkrat končalo. Stiskal je pesti-od prezira in gnusa do samega sebe. Ce bi bilo vse drugače, če bi šlo za nekakšnega inženirja, ki je poginil v normalnem času... A to je bil vendar kapetan Černov, ki je prvi dan vojne odšel na fronto, ki je dobil dve odlikovanji za hrabrost, vojak domovine, ki se je boril za njeno svobodo in neodvisnost... In tu... "Podlež, podlež, podlež," je ponavljal Voroncov s stisnjenimi zobmi, kot da bi si dajal za-' ušnice s to besedo. In spet ga je zabolelo. "Tako te izgubljam, spet te izgubljam," je stokalo srce. "Veselje življenja, njegov čar in radost, njegovo sončno lepoto." Dolgo, ostro je zapel telefon. "Halo!" V telefonu je zvenelo, hreščalo. Slišati je bilo odlomke nekega razgovora, hitre, preklinjajoče glasove. "Halo Halo! Halo" V telefonu je zahreščalo in utihnilo. "Voroncov, tu Voroncov, ali si ti Saša?" Spremenjen glas z drugega konca jc skušal prevpiti šum na liniji. "Viktor? Da, jaz sem. Za kaj O M gre? "Saša, poslušaj, Saša! Halo, halo, da, midva se pogovarjava. Saša, pri tebi v bolnišnici leži kapetan Černov?" "Kako, kako?" "Černov, Černov, Čelja-binsk, Jevgenija, Roman, Natalija, Olga, Viktor." "Černov?" "Da, da." "Počakaj, takoj bom pogledal. Počakaj, poklical bom po drugem telefonu." Voroncov je potrpežljivo čakal. Od daleč, kot iz prepada so prihajale posamezne besede. Nekje na liniji so se prepirale tele-fonistke. Nekje je trmasto tolkel Morse. "Černov?" "Da, da." "Začetnice?" "G. I. Grigorij Ivanovič." "Ne. Pri nas je Černisov. Čer-njakov — to je vse." Voroncov je obupano zavpil v telefon: "Ne, ne, to ni mogoče. Ni mogoče. Ali je bil pred dvema mesecema? Pred dvema mesecema?" "Počakaj, bom pogledal." Spet je nekaj zašumelo, zahreščalo. Voroncov je pihal v slušalko. Bal se je, da ne bi preslišal odgovora. "Pri nas sploh ni bilo tega Človeka, ali vsaj letos ne." "Pa saj je prišel brzojav, br-zojav. Mora biti." "Ali sem jaz sam brzojavil?" "Ne, sestra, Sonja Kozlova, Kozlova." "Kozlo-va, ta je pri nas." "Vprašaj, vprašaj Kozlovo." Spet šum v napeljavi. In končno je od daleč prišel skozi zmešnjavo zvokov komaj slišni glas: "Danes je ni, danes je prosty." . Voroncov je spustil slušalko na vilice. Šele pozneje se je opomnil, da se ni zahvalil, a glavno, da se ni domenil, ničesar pojasnil. Kratko, rezko je zazvenel zvonec. "Ali je razgovor končan?" "Končan, končan," je rekel utrujeno. Bil je na smrt izmučen. Kaj bo rekel Mariji, ko ga bo jutri vprašala?" Rekel bom, da nisem dobil zveze, — se je odločil. • to 1:11 p. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Ras. II19 Se. Mdeewa? Ave. Tal. Crawford AM j If ne answer — Call Siti Marsikatero potrebščino pa si lahko napravi spreten človek sam. Naše žene so se s pridom lotile izdelovanja copat, lotile so se ročnega predenja, pletenja in tudi Šivanja. Ker primanjkuje tekstilnega blaga, so začele izdelovati obutev, torbice, čeka rje in podobne predmete iz ličkanja itd. Ko se bodo gospodarske razmere izboljšale, pa bo spet v domači obrti prevladala umetnostna plat. Tedaj se bodo odprle nove možnosti veziljam, čipkaricam in drugim obrtim, ki so posebej priljubljene pri umetniško ftastrojenih ženah. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani ima nalogo, organizirati vse vrste naše domače obrti, njihovo tehniko kvalitetno dvigniti in storiti tudi vse potrebne korake za preskrbo tvoriy ter prodajo izdelkov. Ljudska oblast FRJ je torej tudi po tej plati storila vse, da se ne izgubi noben go-sporsko, socialno ali kulturno pomemben odtenek našega narodnega življenja. Potrebno je le, da vsi z njenimi stremljenji sodelujemo in ji pomagamo. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost rtapram listu. j BARETINCIC & SON : • POGREBNI ZAVOD l ! TaL 20-961 o Tal. 90-961 | 414 Brood Street JOHNSTOWN, PA. tfltift JJm^^l ... oooooooeeeeeeeoeso« Iz Kansasa Rojak, izjest milj oddaljene, sedaj skoro popolnoma izumrle naselbine Ringo, me je pohabil, da naj ga obiščem. "Sva z ženo popravila hišo, dokupila pohištvo, pa hočeva vse to zavarovati proti požaru in tornadu, ker človek ne ve kaj vse še pride." S kupčijo smo bili kmalu gotovi, pa smo prišli v pogovoru na druge stvari. "Čigava hiša pa je stala tukaj poleg tvoje, kjer je zdaj prazno stavbišče divje zaraščeno z nekdaj umetno zasajenim grmičevjem — trumpet vine —?" sem vprašal. "O, tu je nekoč živel John Berlisg s svojo družino; pozneje so se preselili v Detroit, kjer je John pred par leti umrl," mi je pojasnjeval. Menda nobena tukajšnja naselbina ni zrasla tako naglo, kot Ringo in potem ravno tako hitro izginila. Razvijati se je pričela okrog leta 1907, ko so odprli par novih rovov v bližini in čez par desetletij, ko so bili rovi izčrpani, je bilo tudi konec .nekdaj tako živahne in napredne naselbine. Ostalo je le še majhno število raztresenih hišic^ Rojak Anton Padar je poštar že lepo število let in kadar bo on odšel, na en ali drug način — bo konec tudi pošte v Ringo. Na severnem koncu naselbine pa imata Louis in -Mary Pistotnik moderno urejeno gostilno 'Sunflower Tavern'. Na zapuščenem stavbišču, med zaraščenem grmovju cveto bele in rdeče vrtnice-plezalke, katere je nekoč zasadila in oskrbovala nežna ženska roka. Danes so zanemarjene, toda vsako pomlad cveto kot v spomin na nekdanjo gospodinjo. Na drugem zaraščenem stavbišču raste skupina lilije yuca, ki so pognale na 6 čevljev visokem steblu krono belega cvetja. Ljudje so odšli za kruhom, hišice prodali za slepo ceno, katere je kupec odpeljal drugam, prazno stavbišče pa služi zdaj največ za pašnik. it it • poltolao mi Naročila sprejema: Knjigarno Proletarco 9991 8. Lawndale Avenue CHICAGO 13, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. i: 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL \\ Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno i I TELEFONI, CANAL 717S—717S oMMMMMIMIMtlMMlMMMMMOMMMMMIMIHl > ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJ8KO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. M MOHAWK 4797 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS e NOUTANC Poročilo Etbind Kristana drugi konvenciji SANSa (Nadaljevanje.) Res, da so bili tudi med Slo-vtnei slepci, ki so govorili: "Naj le pride Hitler, on bo potegnil z delavci." Ampak noben narod ni brez takih modrijanov. Zavedni Slovenci pa so že takrat vedeli, da pride prej ali slej tudi Jugoslavija na vrsto in da jugoslovanski delavci ne bodo pozdravljali Hitlerja kot svojega odrešenika. Pred njihovimi očmi so se vrst He slike strašnega trpljenja, le da takrat še niso mogli uganiti, v kakšne globo-čine zverinstva zna fašizem posegati. Ampak v mislih na pred-stoječe muke je bilo tudi neomajno prepričanje o končni zmagi, ki mora tudi jugoslovanskim narodom prinesti svobodo in svetlejšo bodočnost. Za tako prepričanje je bilo treba velike vere v jugoslovanske narode, kajti razvoj dogodkov na bojiščih, odkar so nemške čete vkorakale v Poljsko, ni obetal nič dobrega. Cesto se je zazdelo, da je nacijska militaristična maši-na res nepremagljiva. Ni se bilo čuditi, da so-manjše dežele padale kljub priznanja vrednemu odperu. Toda mora je padala na prsi, ko se je videlo, da niso za-padni zavezniki vso prvo zimo podvzeli prav nobene resne akcije, kakor da bi hoteli dati Hitlerju časa, da opravi ves posel na Poljskem in se potem z vsemi močmi obrne proti Franciji, kar je pomenilo tudi napad na Anglijo. Pa izdajstvo na mnogih straneh je osupnilo svobodne duhove. A ko je po neprimerno kratkem odporu francoska vojska kapitulirala, oficielna Francija pa se Hitlerju poklonila do tal in sprejela vse njegove, ne le gospodarsko uničevalne, ampak tudi skrajno sramotne pogoje, je marsikdo—tudi v Ameriki — mislil, da je s tem konec vojne in s tem tudi konec vsake demokracije. Takrat je Anglija v resnici zapisala slavno poglavje v svojo zgodovino. Smrt jo je bila rešila Chamberlaina in njegove klike, ki bi bila skoraj gotovo sledila Petainu in njegovim oprodam in brez nje se je izvršila nepozabljena epizoda Dunkerqua. Bolnim dušam je novi odpor Britanije dal o-krepčilo in vero v končno zmago, če tudi po dolgem trpljenju in mnogih težkih mukah, se je zopet utrdila. Toda nacijska vojska je bila še vedno nepremagana in vsi slabotnejši duhovi so bili napolnjeni s pesimizmom. Med ameriškimi Slovenci je bilo nekoliko takih, toda ne še dovolj, da bi bili mogli omajati vero večine. Vesti iz stare domovine sicer niso bile tolažilne. Ena diktatura je sledila drugi, doma je ljudstvo trpelo pod brezobzirnim izkoriščanjem gospodarsko odvisnega prebivalstva, pod zatiranjem vsake svobode, pod pretkanim izigravanjem ene narodnosti proti drugi, zunanja politika vlad pa je bila vseskozi dvomljiva in nihče ni mogel natančno vedeti, kam se uradni Beograd obrne, kadar pošlje 3erlin tudi njemu svoje zahteve. Kajti koketiranje z osiščem je bilo že prej več kot preveč in vsak izraz simpatije z žrtvami fašizma ali pa z zavezniki je bil krvavo zatrt. Odprto pa je bilo vprašanje, ali bo v kritičnem trenutku močnejša ta večina, ali pa v vsakem, razen v moralnem oziru bolje podkovana vladajoča manjšina. Napredni ameriški Slovenci so verjeli v narod. Odgovor na vprašanje so jugoslovanski narodi dali, ko je bil podpisan zloglasni tripartit-ni pakt. Dali so ga na tak način, da je osupnil ves svet. Povest, kako je takrat Jugoslavija "našla svojo dušo", je tako dobro znana, da je ni treba ponavljati. Seveda je sedaj pozabljena prav tam, kjer je ob tistem času odmevala slava dotlej skoraj neznane dežele. Ameriški Slovenci in Jugoslovani sploh so bili po- NAROČITE PROLETARCA SVOJCEM V SLOVENIJI IN TR2ASKEM OKROŽJU Iz tiskovnega urada Vlade Ljudske Republike Slovenije smo znova dobili sporočilo, da jim je Proletarec všeč, posebno kako je urejevana njegova prva stran, in pa da se naše število naročnikov tam veča. Mnogi naši rojaki v Ameriki pa imajo še vedno običaj pošiljati tja liste v relifnih paketih. To ne gre, ker carinski uradniki niso cenzorji, zato vzamejo iz takih zavojev vse tiskovine ter jih izroče na pristojno mesto. Sele od tam jih naslovljenci dobe, ako se kdo pobriga za tako delo. Zato nam omenjeni urad slovenske vlade pravi: "Javite vašim naročnikom, da naj ga (Proletarca) rajše naročijo direktno v vaši upravi kot pa da ga vlagajo v pakete. Paketi morajo biti pregledani na raznih carinskih uradih pri vas in pri nas, in se lahko marsikx^tera številka izgubi ali pa vsaj mnogo zakasni." Res je napačno, da se pošilja tiskovine zaeno z relifom v ino- zemstvo. Torej naročite Proletarca svojcem posebej. Ali pa, ako jim pošljete svojega, potem ko svoje prejete izvode prečita-te, napravite separaten paket samo za tiskovine. Vsled skrajno strupene propagande, ki je naperjena zoper Jugoslavijo v Zed. državah, v Italiji, v Avstriji in deloma tudi v Franciji, na Angleškem, Grškem itd., je tam cenzura, katere namen je varovati ljudstvo pred hujskanjem od zunaj. In vsakdo ve, da so na delu jako močne sile, ki si prizadevajo vrniti Jugoslavijo ter njene narode staremu redu. Torej pomagajte svojcem z živežem, kadar pošiljate relifne pakete, in z obleko, tiskovine pa pošiljajte posebej. Ob enem nam tiskovni urad slovenske vlade obljublja sodelovanje pri zbiranju gradiva za prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja. Obeta nam slike fh lepe spise. To sporočilo je podpisal načelnik tiskovnega urada Ciril Ster. NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSONS STA MOK^KO-SiOVEKSIU BESEDI*JAK i % Cena $5.00 , * * IN r ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO ' Cena $2.00 Avtor obeh knjig jo DR. F. J. KERN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC r Jtfft* fMlfiflQ ffr nosni Qa svoje rojake, toda bridko razočaranje je kmalu sledilo, ko se je kraljevska armada po kratkem boju brezpogojno podala. Ta hitrost jim ni šla v glavo, kaj t i vedeli so, de je bU vojni proračun velik, pa so miši5 U, da mora biti vojska dokaj moderno opremljena. Jugoslovanski narodi imajo svojo zgodovino in ta jih nikdar ni označevala za strahopetec. Kako je torej bila ta hitra kapitulacija mogoča? ... Glave so se poveša-le in v srcih so bile hude bolečine. Nekateri pa so vendar skušali preganjati malodušnost in uspeli so vsaj toliko za začetek, da se je ustanovila pomožna organizacija — Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija (JPO-SS). In limalu je poaijal svetel žarek v temo. Kljub porazu armade se v Jugoslaviji nadaljuje odpor? In vodi ga neki polkovnik, po imenu Mihajlo-vič, s svojimi Četniki nekje v bosanskih hribih. Ameriški listi so objavljali izvirne dopise, intervju ve z velikim junakoit^ povest, kako je Mihajlovič poslal deputacijo nemške "visoke komande" k hudiču, ko se je prišla pogajat, in podobne legende. Kako ne bi ljudje verjeli, kar zveni tako lepo? Tako zvana ubežna vlada v Londonu je priznala njegove "zasluge" s tem, da ga je povišala na generalski čin in ga imenovala za vojnega ministra, obenem je pela njegovo slavo po vsem svetu, ki je verjel. Recept je bil povzet iz knjige "Mein Kampf", katere sicer Hitler nikdar ni spisal sam, kjer pa je bilo rečeno, da je treba velike laži, da jo ljudje verjamejo. V času Slovenskega kongresa (v Clevelandu decembra 1942» je bajka še vedno krepko živela. Toda ponekod so se že pojavljali dvomi. Vesti iz Jugoslavije so bile zelo pičle in večinoma kon-fuzne, tisti pa, ki so dobivali poročila v diplomatskih * torbah, niso hoteli povedati vsega in, kot znano, je polovična resnica slabša od cele laži. Ampak zastopniki londonske vlade so se pogostoma lovili v protislovjih, vsled česar se je število ljudi, ki so sprejemali vse njihove povesti za golo resnico, bolj in bolj krčilo. Včasih so se slišale dotlej neznane besede kot "osvobodilna fronta". Zakaj je obvestila ubežne vlade nikdar ne omenjajo? Kaj je ta fronta s prikuplji-vim imenom? Kako je sestavljena? Kdo jo je organiziral? Kdo jo vodi in kaj dela? Vprašanja, na katera ni bilo odgovora ne iz Londona, ne iz New Yorka. Nekje v ameriškem tisku je bila vest o bojih nekje na Dolenjskem in po porazu Italijanov. Jasno je bilo, da se niso mogli tam bojevati četniki. Pozneje so poročila nedoločno govorila o uspehih "slovenskih patriotov". Zopet uganka? Kdo so ti "patrioti" brez imena. Naenkrat je udarilo kakor iz jasnega neba. Ali sodeluje Mihajlovič z oš iščem? Vlada v Londonu mora vedeti odgovor tudi na to razburljivo vprašanje. Zakaj ga ne da? In kako da prihajajo v to menjajoče se vlado vedno kakšni bivši diktatorji, ki niso nikdar izražali protifašističnega duha? To je bila pravzaprav uganka vseh ugank. Ko so prihajali njeni prvi odposlanci v Ameriko, jih je slbvenako ljudstvo z navdušenjem pozdravljalo, sedaj pa je zaupanje splavalo po vodi. Lc nekoliko nepoboljšljivih čudakov si hi moglo kaj, da se ne bi bili Šli poklbnit njegovemu nedozorelemu ' "veličanstvu", misleči, da so s tem dosegli največje počaščenje v vsem svojem življenju. OONOMtfMAN DRIPP OUTSTMDIN& HEROISM OH 7N£ FtCKKT UHlf* ALI SE PRISEUUJE V NASO DE2EL0 RES VELIKO LJUDI NEPOSTAVNO ? Razne antisemitske ter druge de mesečno manj kot sto nele- takozvane ekstremno "patrioti-čne" skupine trdijo, da smo dobili med vojno in še več pa sko- galnih naseljencev v Amerika Razumljivo, da imajo le redki od teh priliko se res tu naseliti. zi prešli dve leti par milijonov Skoro slehernega odkrijejo la-priseljencev, ki so prišli sem ne- dijski častniki predno pripluje postavno — s pomočjo sorodni kov in podkupnin. Zvezna vlada trdi, da so take ladja v New York. Tako so ob prihodu nemudoma izročeni a-meriškim naseljeniškim obla- govorice brez podlage. Naselje-istir**- Te pa jih pošljejo nazaj niški komisar Carusi (članek oskrbel FLIS) piše o tem: Že precej časa obstajajo govorice, da prihaja veliko število naseljencev v deželo nepostav-nim potom. Ko so se te govorice, pričele množiti in širiti, je spisal ameriški naseljeniški in naturalizacijski komisar Ugo Carusi članek, ki je bil priob-čen v reviji "Mesečni pregled" (Monthly Review) in v katerem se je dotaknil prej omenjenih govoric. Po objavi članka je prišla od strani Paul H. Griffiths, narodnega poveljnika Ameriške legije, obdolžitev, da pride na vsakega legalno pri-puščenega naseljenca deset ne-postavnih. Ker se je ta obdolži-tev precej publicirala, podajamo tu izčrpek iz članka mr. Carusi ia — "Rumor Versus Fact." Ena govorica, ki se jo širi, pravi naseljeniški komisar, je ta, da je naša imigracijska in naturalizacijska služba odgovorna za "importiranje" ogromnega števila evropskih beguncev. Dejstvo pa je, da ameriška imigracijska in naturalizacijska službe ne "importira" nikogar v deželo. Pripusti le one osebe, ki jim postava vstop dovoljuje; vse druge izloča. Bistveno je res, da ni prišlo v Ameriko posebno veliko legalnih, niti ne-4egalnih naseljencev. Vsi, razen prav malega števila onih, ki so prišli v to deželo tekom zadnjih let, so prišli legalnim potom, bodisi za stalno, ali na obisk ali so le potovali preko našega kontinenta. Kdorkoli hoče biti pripu-ščen na našo obal v eni ali drugi navedenih kategorij, mora imeti imigracijsko vizo, ki jo zahteva zakon in katero more dobiti pri ameriških konzulih preko morja. Tukajšnja naselniška služba nosi v tem pogledu le to odgovornost, da ugotovi, če imigrant, obiskovalec ali potnik poseduje vae predpisane dokumente v smislu zahteve* naših naseljeni-ških zakonov. Druga govorica, ki se jo čuje, širi mnenje, da ne postavno prestopa naše meje mnogo evropskih beguncev. Te govorice najbrž izvirajo iz dejstva, da precej Mehikancev prekorači našo mejo nelegalno. Prihajajo v Ze-dinjene države za delom. Obmejna straža na mehiški meji prime ln pošlje nazaj v Mehiko mesečno do 15,000 teh ne postavnih tnehikanakih prestopnikov Na kongresu ni bilo nobenega- meje. In ako je soditi po prote- takega razpoloženja. Kako so delegati na podlagi nezeddstnih informacij gledali na položaj v stari domovini in po svetu sploh* je razvidno iz poročil, razprav in sklepov. Poznejši čas je po« kazal, da se je kongres postavil na pravilho stališče, kajti njegove slutnje, kjer ni bilo dovolj direktnega znanja, so se vse potrdile, kajti izhajale to iz globoke vere v svoj narod- in nje->vo nepremagljivo voljo, d* stih, ki jih dobiva naseljeniška služba radi zevfcačanja mehiških dfelavcev na meji, ted*j to v resnici prizadeva obmejne pfedele in povzroča pomanjkanje delovnih moti.. Naseljeniška služba pa seveda ne more dovoliti pri-puščanja nelegalnih naseljencev Iz Mehiko ali od kdorkoli. Mbhikanci seveda niso begunci in so Bliže naše meje nego Evropejci« za katere je £e pre- tm na ladjah iste parobrodne družbe katere parniki ali tovorniki so jih pripeljali sem. — V zvezi s tem postopanjem piše mr. Carusi, da prejme naseljeniška služba mnogo kritike radi preostrega izvajanja zakona, ki pogosto izžene in pošlje nazaj v bedo, pogosto tudi v gotovo smrt posameznike, ki so bili toliko srečni, da so dobili začasno zatočišče v tej deželi. Komisar pojasni, da naseljeniška služba vrši vse glavne svoje funkcije po naredbah in postavah, ki jih uvede zvezni kongres ter v smislu določb sodišč (vrhovno zvezno sodišče) mnogokrat odredi s svojim odlokom za izgon ne-postavnih došlecev. — V odgovor mr. Griffithu je Carusi izjavil, da se njegove in Griffith-ove številke zdaleč ne ujemajo, toda bi ga veselilo kljub temu dobiti kako informacijo o stvari, ter tudi kaj ukreniti glede tega. Njegova trditev je, da našel feniška služba le vrši naložene posle, bodisi z ozirom na pripušča nje ali izgon imigrantov. Vselej se skuša držati tozadevnih zakonov. Nelegalno pa ne pripušča v deželo nikogar. SANS in bodoče naloge Detroit, Mich. — SANS je bil ustanovljen med vojnim konfliktom z naci-fašizmom. Mir še ni dosežen, ker so ostanki fašizma bili le razpršeni namesto popolnoma poraženi. Danes smo zopet priča strašni napetosti, ki je v glavnem naperjena proti miroljubnim Slovanom ln novim demokratičnim pridobitvam. Samo zreti negotovisti v obraz pa nič ne pomaga. Treba je akcije, kakor je povdarjal Kristan na zadnji konvenciji SANSa. Zunanja politika Zedinjenih držav poostruje in izziva vojno napetost. Milijarde za oboroževanje in podkupovanje postavlja Ameriko v neznosen položaj, za kar bo ameriško ljudstvo mo- ralo dajati težak obračun, poleg tega, da že drago plačuje za imperialistično« politiko v Grčiji, Turčiji in rtallji. Napredni ameriški državljani slovenskega porekla obžalujejo in odklanjajo vsako odgovornost za sedanjo politiko, dasi morda nismo vsi na jasnem, kaj je treba storiti, da bo naš rekord čist, kaj imamo storiti, da se Zedi-njene države zopet vrnejo na oot prijateljstva in sodelovanja v smislu Atlantskega čarterja in dogovora v Jalti, Moskvi itd., kjer so Zedinjene države dale častno obljubo, da hočemo pravičen in trajen mir in ničesar drugega. . To častno obveznost pa je Truma nova vlada takoj po smrti Jtoosevelta kratkomalo pozabila. SANS ni bil ustanovljen zaradi kakega luksusa ampak iz nujne potrebe. Tako tudi niso bili sprejeti zaključki zadnje konvencije le zaradi neke formalnosti ampak zato, da kot pošteni in razsodni Amerikanci dopri-nesemo naš delež za ohranitev miru in justice, po katerih svet tako strašno hrepeni, da se pridružimo onih silam, ki delujejo za dosego teh pravičnih zahtev. To so lepe in častne naloge. Principi SANSa so tako vzvišeni in nepristranski, da jih moramo smatrati za nekaj proti čemur se ne sme prav nihče pregrešiti. SANS je oznanjevalec ideje pravičnosti in enotnosti ameriških Slovencev, da v tej burni dobi zastavimo naše simpatije na stran po nedolžno na-padanih bratih in sestrah, na stran ameriškega delovnega ljudstva, ki se bori za ohranitev svojih demokratičnih in tradicionalnih pravic. Ne mislim pa trditi, da SANS ni podvržen kritiki. Kar mislim je to, da se bo smatralo vsakega, ki bi na katerikoli način oviral program SANSa, za odpadnika od zdrave ideje, sovražnika ne samo slovanskih narodov ampak tudi za sovražnika ameriškega ljudstva in konstitucije. Torej kratkomalo orodje političnih sleparjev — potencionalen Kvizling. Smernice SANSa so bile dobro pretehtane in odgovarjajo duhu časa. Čitatelji ml bodo oprostili, če posežem v zgodovino slovenskega naroda, da tako podprem svoj argument, ker smatram, da je umesten radi boljšega razumevanja. Slovenski narod v stari domovini je dal klasičen primer visoke razvitosti in pravičnih čustev, ko je v neizprosni borbi dal razmeroma največje in največ žrtev, da si je končno priboril zlato svobodo ln neodvisnost. Na te doprinose smo vsi ponosni. Toda slovenski narod je šel po potih, katere so mu stalno kazali največji ljudski pesniki in pisatelji, ki so imeli pred očmi le naravne človeške pravice slovenskega in vseh ostalih narodov. Ta načela niso bila le prazne sanje velikih filozofov ampak važno spoznanje, da je vsako človeško bitje po naravi in po rojstvu enakopravno in ne sme prenehati z borbo, dokler ni doseglo tega nepobitnega cilja. Učitelji slovenskega naroda so vedno povdarjal i, da je sloga in edinstvo najboljše sredstvo v borbi za pravičen in trajen mir. Isto velja za nas ameriške Slovence in Slovenke. Edinstvo in SANS Amerika se nahaja v izredno nevarni krizi, na razpotju med fašizmom in demokracijo. Celb nepismeni ljudje trdijo, da mora priti do neke važne spremembe.' Za vsako spremembo pa je treba načrtnega dela in truda. Ena izmed poglavitnih nalog SANSa je, da odgajamo Slovence za spremembo, da jih povežemo z vsemi silami, ki de- lujejo za neodvisno politično akcijo vaeh demokratičnih razpoloženih množic v prihodnjih volitvah. Slovenci smo že zdavnaj "zreli za zdravo politično akcijo — najbolj zreli izmed vseh. Od postanka SANSa smo dajali vsem najlepše zglede pa upam da bomo zopet dokazali svojo dozore-lost s tem, da se pridružimo ljudskemu gibanju, katerega predvideva Henry Wallace. To moramo narediti, ako hočemo obdržati Ameriko v demokratičnem taboru. Opozicija proti imperializmu je učinkovita le tedaj, kadar so ljudske množice enotne in kadar kažejo pravilno pot iz krize. Z državljanskimi papirji nam je podeljena tudi važna odgovornost braniti konstitucijo. Taft - Hartleyjev protidelavski osnutek je prvi poskus podko-pati temelj konstitucije. Temu bodo sledili drugi taki poskusi. Braniti osnovne pravice delovnega ljudstva je danes najsvetejša naloga vseh poštenih Ame-rikancev med katerimi smo Slovenci sestavni del in bomo s svojo zrelostjo veliko pripomo-, SANS ima svoje podružnice po vseh večjih mestih, a gotovo se dobi naselbine, kjer je treba takoj ustanoviti novo podružnico. Skličite prvi sestanek in razložite pomen in svrho SANSa. Slovenci smo pač taki, da najrajši delujemo med svojimi ožjimi znanci, ker se lahko pogovorimo v materinem jeziku. Povabite pa vse brez razlike na versko ali politično opredelje-nje, ker danes ni več čas za take malenkostne stvari. Danes nam vsem teče voda v grlo in samo skupno bomo premagali vse ovire. Posnemati moramo naše v stari domovini. Ko jim je grozil smrtni sovražnik so položili stare spore na stran in se združili in osvobodili s skupnimi napori. ' _ ' , ■ Dalje ima SANS na razpolago več lepe literature iz starega kraja. Pišite ponjo in če ni po-drunice v vaši naselbini, vprašajte za navodila in pravila. Vsak najmanjši prispevek v ta namen nam bo stotero poplačan v zavesti, da smo dobri Slovenci in še boljši Amerikanci, kadar se potegujemo za obče koristi. Joseph Ketar, II. podpredsednik SANSa. - men Wanted to unload fresh Fruits and .Vegetables fro m Refrigerator cars. Work starts ot 7:00 A. M. daily. Except Sundays and Holidays. 48 hours a week—99 Mc per hour. Apply CHICAGO PRODUCE TERMINAL CO. 27SS S. ASHLAND AVE. T. M. KELLY, General Foreman TOOL MAKER WANTED One with ability to design & build sheet metal dies—ExcepUonal opportunity to join a growing organization. Write or contact AMANA SOCIETY REFRIGERA-..TION DIVISION, Amaaa, Iowa. . HOUSEMAN Experienced — Pleasant working condition. Good salary. 6-day week MR. TATE BMargat* 6151 POSITIONS AVAILABLE AT ONCE FOR TAILORS - BUSHELMEN Steady Positions — Time and half above 40 Hours GOOD STARTING WAGES Discount on all Purchases. — Pleasant Working Conditions Come and ask for MR. KUCERA CARSON PIRII SCOn & Cfc 14th Floor — Monro« and Walxifth Avenue GIRLS-WOMEN NEEDED AT ONCE FOR Alteration Work in Sowing Department GOOD STARTING WAGES TIME AND HALP OVER 40 HOURS Steady Positions — Discount on all Purchases — Pleasant working conditions Come and ask for MR KUCERA DISHWASHER—11 a. m. to 7 p. m. rtliable woman for permanent job; English speaking' pleasant working conditions; also Kitchen Woman from 3-11 p. in. Serving, no cooking, good poaitiona for english speaking, steady, reliable women; good salaries. SltS W. Cermak Ed Rockwell 6421 Wut« for Sfllc FOR SALE 2-flat brick—2 6's with 3 room basement apartment—Steam heat, stoker. Near 83rd and Morgan $9,000 down M ALEC 1441 W. 69th St. HUDson 2108 Go* Fired Unit Hoafort New Reznor—All sizes—Fan type Ceiling and floor models Immediate delivery EMORY C. PERRY PROspect 8100 iUHDIMB MATERIAL I-BEAMS Angles — Channels — Piste« — Steel Sash and Basement Columns F. STEIN« C AN AI, 1 fl fl Roetturont For Sob 8*ti 38 Open from 6 A. M. to 7 P. M. PKOUTAMC f Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. MIRKO G. KUHEl: Tajnikovo poročilo drugi konvenciji SANSa Nadaljevanje.) POMOŽNA AKCIJA Par tednov po zaključku naše prve konvencije (1944) je Združeni odbor na svojem letnem zavedanju ustanovil pomožno organizacijo po imenu War Relief Fund. "f Americans of South Slavic Descent. Ker so z nami hkIcIovmU tudi bratje Bolgari, mo Pokrovitelje jc privabil veliko število prominentnih Amerikan-ccv, častno predsedništvo pa je sprejela mrs. Eleanor Roosevelt Takrat je veter seveda pihal v našo smer in pokroviteljev se jr lahko dobilQ nič koliko. Vsekakor pa je poslovanje dokazalo, da so vzlic prominentnih imeo pokroviteljev bili glavni prispe- morali*'pri imenu V."£ljirV ta P0™*"* riski Jugoslovani, posebno bra- vati m~d "Jugoslovani" in "južnimi Slovani", dasiravno pri pomični akciji bolgarski delež ni prišel do tistega izraza kot pri politični. V smislu našega kon-veričnega zaključka je SANS takoj pod vzel potrebne korake za zbiranje sredstev v gotovini in blagu za takojšnjo pomoč stari domovini in to med slovenskimi Amerikand. Posebno potrebno je bilo to storiti, ker je narod bil pripravljen pomagati in prispevati, Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija iJPO-SS>, pa je že tedaj zaradi političnih nazorov svojih prwlstavnikov postal pasiven. Odziv slovenskega naroda v Ameriki kljub nasprotovanju tako zvanega 'katoliškega' tabora v sferi Ameriške Domovine je bil lep, kajti v 15. mesecih smo zbrali $119,-f>00.25 v gotovini ter več sto ton materiala v blagu, kar je vse bilo odposlano odboru v New York. Skupna vrednost prispevkov v blagu in gotovini je ocenjena na 350 tisoč dolarjev, kar pa ne vključuje pripspevkov in blaga, ki je bilo poslano naravnost v New York in ne poroča-no v SANSpv urad. Vrednost slednjega ni bila natančno do-gnana, sigurno pa presega $50,-000 Obenem pa je tudi JPO-SS porabil pretežno večino svojega F"*" fonda za nabavo raznih zdkv- teljeV lZllVala SV°j vphv tudl niških aparatov in instrumentov tje Hrvatje. To velja tudi za vse opevane velike prireditve v New Yorku, kjer so jugoslovanski prispevki odnesli vsa glavna prvenstva. Med Slovenci pa je kasneje pričelo prevladovati mišljenje, da pod tako okolnost jo ni treba imeti velikega urada in precej dragega štaba. SANS n. pr. je sam trpel vse stroške v zvezi s kampanjo za pomožno akcijo med Slovenci kakor tudi vse stroške svojih zastopnikov, ki so posečali seje Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč. In ker se je čas za 'nujno pomoč' koncem leta 1945 iztekel, smo po svoji razsodnosti in na priporočilo načelnilw delegacije Rdečega križe Jugos&vije dr. Roberta Neubauerja s i. januarjem 1946 prekinili z nabiranjem prispevkov za pomožno akcijo ter po zaključku glavnega odbora SANSa odprli kampanjo za sklad otroške bolnice v Sloveniji. Vzlic nekatere kri- "UUGA POKOREN »9 ... ubogaj, ali pa te zešijenio, de koš pomnil... mar ne veš, da je treba oblast spoštovati in dati zanjo tudi življenje ako treba?" 3R. Z. M.: Vitamini w dopplnila k hrani Od treh glavnih znanih redil-lna, tedaj se razvijejo neke zna iih snovi: beljakovin, ogljikovih hidratov in tolšč ne bi mo-;li živeti. Potrebne so še neke edlfe snovi, ki se tvorijo v rast* inah pod vplivom sončne svet-'obe. Te snovi imenujemo vita-nine, kar bi se po naše reklo Uvljensfca dopolnila ali hranit-/ena pobudila: Bistvo teh snovi iodobra še ne poznamo. Vemo 'a gotovo, da povzroča pomanjkanje teh snovi v hrani razne »otezni, hiranje ip končno tudi >rooad vsega organizma. Zdravljenje z vitamini je prav a prav že zelo staro. Človek je r svojem nagonu in tudi z izkušnjo iskal ona sredstva za dravlienje, ki bi mu v resnici coristila. Ze davno pred Hipokratom, slavnim grškim zdravnikom, ki je živel pred 1500 leti, •o se ljudje zdravili z ribjim )ijcm. Skozi ves srednij yek pa . icjimo, da se priporoča šipkov »•ašek ali prašek divje rože za čilne bolezni, ki nastanejo zaradi nedostatka vitaminov, ki jih nazivsmo hipovitaminoze — bo lezni zaradi pomanjkanja vit£ minov. Ce pa skozi organizem vobče ne dobiva vitaminov, tedaj pride do takih bolezni, ki jih nazivamo avitaminoze — bolezni, ki nastajajo zaradi popolne ga nedostatka vitaminov! Take imamo prav za prav cel niz prehodov od komaj zaznavne hipo vitaminoze, ki jo je včasih zele tež^o razpoznati, pa do težke avitaminoze, ki je sedaj v Evropi zelo redek pojav. Potreba po vitaminih je zelo različna ter se menjava po najrazličnejših okolščinah. Dete po trebuje drugačno količino vitaminov kot odrasli človek; razlika obstoja tudi med nosečo in nenosečo ženo, in med ono, ki doji. Vitamini imajo velik vpliv na razne hipovitaminoze — in avitaminoze, kakor tudi na celo nju, da je pomoč stari domovini v hrani, obleki, obuvalu, zdravilih itd. le začasna, torej nekaj minljivega, medtem ko bi razrušena Slovenija potrebovala nekaj stalnega, nekaj stabilnega HBfPPfSI in konkretnega kot delež slo tike je Amertslu odbor za jugo- venskih delavcev v Zedinjenih tehničnih knjig in drugih potrebščin, kar je ocenjeno na nadaljnih $60,000. Poleg tega smo Slovenci prispevali za jugoslovansko pomoč tudi pri tako zvanih 'jugoslovanskih' prireditvah. kjer se prispevki niso beležili po narodnosti prispeva-teljev. Skupni kolektivni napo- slovansko pomoč doprinesel precej koristi v dobrobit Jugoslavije. Vrednost odposlanega materiala se ceni na več milijonov dolarjev. Se večje vrednosti pa je bila v začetku moralna pomoč, ki je zaradi karakterja tega odbora in njegovih pokrovi- na politične odnosa je med Ameriko in Jugoslavijo, posebno še ob času, ko maršal Tito še ni bil persona nongrata v državnem departmentu in Beli hiši. Vsi doprinosi slovenskih Amerika nee v za pomožno akcijo Jugoslaviji so vključeni v skupni vrednosti blaga, ki ga je odposlal v staro domovino na raznih ladjah in ob raznih prilikah ri ameriških Slovencev za po- — — — ------* i-----—• možno akcijo v prid stare do-1 Ameri«ki odbor za Jugoslovan movinc, izključivši sklad za otroško bolnico v Sloveniji, torej znašajo znesek preko pol milijona dolarjev. In da razlikujemo med sorodno akcijo v Kanadi, naj bo omenjeno, da so bile vse te vsote darovane in ne posojene. Da bi se relifna akcija za Jugoslavijo razširila tudi med druge Amerikance, je odbor v New Yorku spomladi 1945 spremenil svoje ime v American Committee for Jugoslav Relief. Za svoje sko pomoč. In da so tudi naši rojaki v stari domovini bili deležni te pomoči, nam priča na stotine zahvalnih pisem, ki jih je prejel SANS iz starega kraja od raznih odborov in posameznikov, kakor tudi privatna pisma našim naseljencem, ki so bila v mnogih slučajih tudi objavljena. UK^AD OTROČKE BOLNICE Zaključek glavnegaodbora SANSa, da se prične kampanja za otroško bolnišnico v Sloveniji, je težil na splošnem mne- JVTtMItfllllflflVflfflffffffffTflflffllffflfT PROLETAREC ii Tfffff^ državah za pomoč svoji stari domovini. Postavili smo kvoto $150,000 in v desetih mesecih smo jo dosegli in prekoračili. Do 30. aprila je bilo v skladu $124,-576.71 v gotovini, $33,000 pa v obljubljenih vsotah, ki so iz-pljačljive na zahtevo. Sklad je torej beležil skupaj $157,576.71. Prespevki v maju, dasiravno je bila uradna kampanja zaključena že v decembru lanskega leta, pa so zvišali znesek nad $158,-000. Ob koncu junija bo sklad z obrestmi vred prekoračil Ta znesek morda res ni velik, vendar pa moramo potrditi, da spričo neprenehnih kampanj za raznovrstne namene v teh vojnih in povojnih letih, je ta znesek za malo število aktivnih delavcev in delavk že precejšnja vsota. Ako prištejemo še prispevke za pomožno akcijo ter ti le z našimi kolektivnimi močmi v korist stare domovine smo dosegli vse te uspehe po stari slovenski prislovici: zrno pri zrnu — pogača, kamen pri kamnu — palača. (Dalje prihodnjič.) Preroki, ki obetaj« neizogibnost nove vojse, se množe (Kopec s 1. strani.) sovjetske politike ne pa francoska stranka. Svarilo pred "atomsko nevarnostjo Veliko te vojne napetosti je zaradi ameriških atomskih bomb. Kaj naša vlada namerava z njimi, se vprašujejo mnogi tu in drugod. Ali imamo namen z njimi rušiti ruska mesta in spraviti Sovj. unijo na kolena bolj kot pa smo Japonsko? "Pravda" v Moskvi je nedavno odgovorila, da se Sovjetska zveza "atomske diplomacije" nič ne boji in da je ni sile, ki bi mogla poraziti narode, ki žive v USSR. Ampak taka prerekanja za politično akcijo SANSa, pa ne vodijo v izboljševanje tem- je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan. | Naročite ga svojcem. Stane {3.50 za celo leto. Pol leta $2. Naročite ga čitalnicam ter bralnim društvom v valih rodnih krajih. f V starem kraju tudi žele, da jim naročite AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR r ► Stane za stari kraj $1.65. Z lanskim letnikom poi-; l/emo oba za $3. Dve knjigi sa tri dolarje. Tiskovni urad slovenske vlade ieli, da pošljemo ljudem tam čimveč izvodov Proletarca In Družinskega koledarja Ne odlalajtel Pošljite naročilo takoj! pridemo preko tri čert milijona dolarjev, ki so jih v glavnem prispevali naši preprosti delavci in med temi v prvi vrsti naši napredni elementi. In v teh prispevkih se zrcali vsa duša in srce, vse misli ln hotenja, vse globoke simpatij* in sinovska ljubezen, ki jo čuti v tujini slovenski Amerikance za svojo rojstno deželo, ki pred leti ni imela več kruha zanj. Podrobni seznami vseh prispevkov, tako za pomožno akcijo kot za otroško bolnišnico in za našo upravo, so bili od časa do časa objavljani v listih Pro-sveta, Enakopravnost, Glas naroda in Proletaree. Poseben seznam vseh priapevateljev za otroško bolnico pa hranimo in bo ob primernem času odposlan v arhiv bolnišnice. Za to konvencijo sem sestavil izčrpen račun in pregled vseh dohodkov in izdatkov po skladih, v katere se je denar stekal. Ne bi bilo pravilno, če ne bi na tem mestu izrekel toplo zahvalo vsem darovalcem, ki so se tako plemenito odzvali na naše apele, kakor tudi vsem našim delavcem in delavkam, brez katerih velikega truda in neumornega sodelovanja bi nikoli ne dosegli teh rezultatov. Večina naših našel-bin se je dobro odzvala, ne morem pa iti preko Cieveianda, kjer so naše tri postojanke z or-ganizacijo Progresivnih Slovenk delale skupno in dosegle sledeče uspehe: za upravo SANSa $9,-927.70, za pomožne akcijo $28,-326.22 in za sklad otroške bol-nice $50,778.34. Med bratskimi podpornimi organizacijami pa je odnesla prvenstvo — kot je bilo pričakovati — Slovenska narodna podporna jednota in njena društva: za upravo je prišlo $7,036.50, za pomožno akcijo $23,104.72, za otroško bolnico ps $39,670.63. Naša zahvala Igre seveda tudi vsem ostalim več v poslabšavanje odnošajev med deželami. Zato je imel Henry Wallace popolnoma prav, ko je dejal, da je najprvo treba skleniti mir med Zed. državami in Rusijo in potem šele z Nemčijo. Kancclar čikaške univerze Robert M. Hutchins pravi, da ima naša dežela že toliko atomskih '4ravtycnje obolenj zpbovja in vrsto drugih bolezni. Današnja llcscu. Mornarice vseh, večjih pomorskih sil so že pred stoletji xlredile zauiivanje sveže limone za svoje posadke na ladjah, ki so po več tednov Ul rpesecev ostale na prostem morju. Tako so preprečevali izbruh skrobuta, ki je bil prej prav pri mornarjih tako cesta bolezen. Pravi razmab in znanstvene temelje pa je cfchilo to lajično zdravljenje šele z odkritjem vb taminovv in s spoznanjem njih fizioloških svojstev. To je zelo mlad nauk in šele početek velikega razmaha na tem področju. Označba vitamina bi bila približno tale: Vitamini — hranitvena živ-ljenska dopolnila — so rastlinskega izvora in imajo posebno delovanje na telo. ZdravemM človeškemu organizmu je teb snovi treba jako malo ter ne služijo za dovajanje energije. Važno je samo njihovo posebno delovanje, kar ne more nadomestiti nobena druga snov. Bre? vitaminov se ne more obdržati pri življenju noben organizem; in nobena živa stanica. V primeru, da organizem ne dobiva do^ volj vitaminov v hrani, ali ako je zaradi bolezni njih potrošnja povečana, odnosno ako je zaradi i z premem be v prebavnem sistemu njih resorbicija otezkoče- moderna medicina, in ta posebno interna, si sploh ne more več misliti zdravljenja brez vitaminov. Pred 25 leti je na tem polju vladala še popolna tema, a pred 30 leti pojma vitamin — sploh ni bilo! Kot smo že omenili, obstoji drugačna potreba po vitaminih pri raznih boleznih kot pa pri popolnoma zdravem človeku. Omeniti je treba nalezljive bolezni, kot so davica in škrlatin-ka, ki jako povečata potrebo po vitaminih, ker v takem bolezenskem stanju se vitamini bojujejo z bacili davice oziroma škrla-tinke. Zato je posebne važnosti «krb pri prehrani. Vitamini se tvorijo v rastlinstvu, posebno v svežem sadju, v jagodah, v plodovih, kakor so paradižniki in kumare, v zelenih listih, kakor v špinači, v zelju, v solati in v surovo užitnih koreninah, kakor v korenju, v zeleni, v čebuli itd Pa tudi sveže surovo mleko in iz takega mleka narejeno surovo maslo ima zlasti v poletnih mesecih, ko živina uživa zeleno kla-jo, tudi vitamine. Od živalske hrane imajo le nekateri organi nekaj vitaminov, ki pa se pri kuhi, pri praženju, pri sušenju in raznem konzerviranju precej izgube. Vitamine v žitu zapravijo mlinarji, ker moko preveč ZAKAJ POHLEP PO BALKANU Njogovi naravni zakladi 23,600 km posesti s poldrugim milijonom prebivalcev. Njeni glavni pridelki so tobak, bombaž, žito, sadje. Pomemben pa je ta kos zemlje za Turčijo kot zaščita morskih ožin Bospora in Dardanel in s tem dohoda v Egejsko in Črno morje. Rtpnunija je bogata dežela, ki ji dajejo poseben gospodarski in politični pomen petrolejsfti vrelci in drugi zemeljski zakladi, ploctff* zemlja, ž^vinonga, ribištvo in gozdarstvo. Industrija se Po Balkanu so od nekdaj hlepeli oblastniki in izkoriščevalci? Zakaj? Zaradi pomembne lege in stikališču Zapada in Vzhoda in zaradi naravnega bogastva. Jugoslavija v osrčju Balkana je kmetijska država, ki pa so ji dane vse možnosti, da se razvije tudi v čvrsto industrijsko in pomorsko državo. Na prostoru 250,000 km prebiva danes 16 milijonov prebivalcev, lahko pa bo dajala kruha še znatno večjemu številu. Pred vojno je pri bomb, da z njimi lahko poruši i delala letno dva milijona ton —.....r-i n,|r—r i nB|)f1)g, „ vsa velika mesta po svetu. In pšenice in tri in pol milijona ton I razviia v Transilvaniji. Rumu- _1 _1__a__ S 1 ___ » t It * 1»/v«hi»a mmam « MA Jm.j^L » pionirsko delo za iznajdbo te bombe se je vršilo v njegovi univerzi. Torej nedvomno ve, koliko imamo te strašne atomske sile. In vrh tega so te bombe izpopolnjene—Hutchins pravi, da so veliko močnejše kot pa oni dve, ki sta bili vrženi na Hi-rošimo in na Nagasaki na Japonskem. Hutchins svari, da ako se svet ne nauči vzajemno živeti, bo uničil s to novo (atomsko) energijo samega sebe in se vrnil v dobo jamskega človeka. Enako svari veiki znanstvenik profesor Albert Einstein, ki je tudi imel zelo veliko opravjati pri ustvarjanju atomske bombe. Velika škoda je, da se svet zastruplja z vojno psihozo in se deli v dva bloka, namesto da bi iz organizacije Združenih narodov res zgradil to kar pravi njeno ime da je. Ampak tudi ako je situaefja še tako temna, pristaši miru z delom zanj ne bodo odnehali. lalala****.********* ^^^org^nizM^am** fo skupinam, kaj- Italijanske unije bojovit* Dočim so unije italijanskih delavcev v New Yorku in Chicagu pod konservativnim vodstvom, so delavske unije v Italiji radikalne in v njihnem vodstvu so socislisti in komunisti. Ko so meseca junija napadli zli-kovci v Siciliji komunistični urad, ga razbili in par ljudi u-bili, jc bilo vseh šest milijonov organiziranih delavcev v Italiji pozvanih v pol-urno protestno stu\ ko. » L^. koruze, znatno manj pa drugih žit Tobaka je pridelala 12,000 ton, krompirja milijon ton, alad-korne repe nad pol milijona ton, razen tega še vino, konopljp in hmelj. Predvojno stanje živine se je v vojni znatno zmanjšalo, bo pa z obnovljenim kmetijstvom doseglo Še visoke številke. Bogati so zemeljski zakladi: premoga, železa, cinka, bakra, svinca, srebra in soli. Bolgarija je dežela umnih kmetovalcev in vrtnarjev, ki pa hiti poleg obrti razvijati tudi industrijo in rudarstvo. Poglavitni postavki v bolgarskem gospodarstvu sta tobak in rožno olje. Poleg rasnih vrst žita prideluje Bolgarija tudi različne industrijske rastline: bombaž, konopljo, sladkorno peso, sezam. Albanija je majhna toda gospodarsko in strateško pomembna deželica. Ona varuje Ot-rantsski preliv in s tem, vstop v Jadransko morje. Petrolejski vrelci in nekatere rude ji dajejo večjo vrednost kakor njeno kmetijstvo, ki je bilo doslej še zelo primitivno, po izvedbi agrarne reforme pa se mu obeta lep napredek. Grčija je revna, a strateško pomembna dežela. Celina in otoki so enako hriboviti Ker razpoložljivo zemljo izkorišča v g 1» vnem s sub tropskim rastlinjem (vino, rozina, tobak), je Vladajo** monarhiatična klika docela vdinjena kapitalistom zapada in ZDA. Turčija ima na Balkanu nija je pred vojno pridelala letno povprečno nad tri milijone ton pšenice, 1,800,000 ton krompirja, 1,285,000 ton sladkorne pese, znatne množine industrijskih rastlin in tobaka. Njen izdatni izvoz je bogatil kasto izkoriščevalcev, ki jI je v novi državi usoda zapečatena. sejejo, da se odstrani vsaka sled kožice, ki obdaja jedro, v kateri so bili vitamini. Pojfolno človeško hra io moremo dobiti le iz rastlinstva. In če bi bila naša vsakdanja hrana popolnoma brez vitaminov, kar se pa le redko kdaj zgodi, bi se pojavil.? čez 6—8 mesecev huda obolenja. (Dalje prihodnjič.) 1 KOMENTARJI (Nadaljevanje s L strani.) testnih stavk. Wm. Green nasprotno misli, da bo vsled t? postave stavk več kot jih je bilo. In vsi trije (Green, Lewis in To-bin) so člani ene in iste eksekutive. Sodišča so začela s komunisti n njihovimi ožjimi pristaši zelo itrogo postopatj. Na zveznem »odišču v Washingtonu je bilo )bsojenih 16 članov odbora, ki ie imenuje Joint-Anti-Fascist Refugee Committee, ker so "kljubovali" kongresu. Branili so se namreč predložiti svoje knjige? in druge dokumente kongresnemu odseku, ki preiskuje "proti-ameriške" (un-American) aktivnosti. FBI je označil to an-tifašistično skupino za "komunistično fronto". Dalje je bil obsojen na leto zapora in $100 globe Gerhard Eisler, ki je tudi "kljuboval" omenjenemu kongresnemu odseku. In bil je obsojen tajnik komunistične stran-ce, ker pred komisijo ni hotel jričati pod svojim prvotnim .mer}om. Vsi ti ljudje so bili ob-jejeni v glavnem radi prepričanja, kakršno je sedaj v tej deželi zaradi protikbmunistične gonje jako nepopularno. Fašisti nimajo teh nadlegovanj, ker o-perirajo pod masko amerikani-zma, antisemitstva in antikomu-nizma. Torej dvojna mera — ozira ma samo ena — le za komuniste. Švedska je pred meseci sklenila z Rusijo trgovsko pogodbo, v kateri ji je obljubila poslati skozi dobo pet let za eno milijardo kron strojev in raznega drugega blaga. Toda švedski industrials te pogodbe niso z navdušenjem sprejeli, kajti v Trumanovo doktrino so verovali že davno predno jo je razglasil. Zato se jim s pošiljat vami v Sovj. unijo nič ne mudi. Mohandas K. Ganohi j e nedavno razpravljal o vprašanju, kdo naj bo prvi predsednik Indije, ko jo Angleži zapuste in postane republika. Pravi, da ne vjdi nobenega razloga, čemu ne bi postala prva predsednica dekle, ki pometa ceste. Ako je lahko postala kraljica Anglije 17-lctno dekle (bivša kraljica Viktorija) in potem cesarica Indije, postane lahko prav tako upravičeno predsednica republike po-metalka cest, ako ji je za njeno ljudstvo in je poštenega karakterja. Gandhijeva razlaga je zdrava, ampak pometalka cest ne bo postala predsednica Indije. Moškim, ki so prišli iz nižin, se to laglje posreči in še to največkrat v revolucijah. In pa v Ameriki, kdor je imel v politiki posebno srečo. Angleški "rebeli" v delavski stranki sklicujejo shod, na katerem bodo apelirali na vlado, naj z diktatorjem Francom pretrga ekonomske zveze. Takih apelov je bilo na angleško in ameriško vlado že mnogo. Pa niso izdali doslej in težko da bodo kaj bolj uspešni v bodoče. Ako vam je naročnina poteki* erosifno, obnovile io čimprej. PIKNIK PIVSKEGA ZBORA U K OHIO V NEDELJO JUI.UA KA IZLETNIŠKIH PROSTORIH CLEVfLANDSKE FEDERACIJE SNPJ. Koncertni spored, plesno in. prosta zabava. Trek odp«lj. izpred SNP na St. Clair Av». ob I. pop. in mod potoma vstavi pri SDO na WatoHoo Rd. Pridite vti, ki tte prijatelji slovenske pesmi in zbora ZAKJA. m^mmmsmii^mim A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC IDUC ATION ORGANIZATION CO-OPIRATIVI COMMON WKAITH NO. 2073. P«blMk«ing The Peace Keepi Common-run Americans who have been taken #in by the arguments for universal military training are looking in the wrong direction. They are in favor of the extension of military control over the youth of the nation because they belieVe that it will be necessary to win the next war. And because they are thinking so much about winning a war, they are becoming totally blind to the possibility of working for a program that will result in keeping the pcace. It may be true that we will need a nation of trained electricians, radar experts, machinists, etc., to operate the complex scientific gadgets that will be used in another war. But granting that to be true, what will it benefit us if we win the whole world and lose our own civilization. Certainly we should have enough experience with winning wars to convince anybody who can see facts that victory is barren of rewards. Within the memory of the middle-aged we have been on the winning side in two world wars—and what did we get out of it? World War I gave us debts and depression and laid the ground-work for a repeat performance scarcely a generation later against a Nazi Germany far worse than the Kaiser's regime. World War II has given us the greatest debt in history, tne threat of an atomic war and the obligation to ransom Europe from totalitarian control with a neverending flood of American dollars. What, then, is the use of preparing for nothing better than a third "victory"? Albert Einstein, one of the leading scientists answers the question: "I don't know what we will use to fight World War III," he is quoted as saying, "but I can tell you what the weapons »vili be in the fourth World War. They will be stones and ciu'os." Yes, indeed! That may be all that is left to mankind after a war with weapons that American boys are to be trained to use. Well, wouldn't it be better to win than to lose? The question suggests the sorry choice of a possible lesser evil. It would b<. better not to fight at all, better to melt the swords into plough shares and pruning hooks. But can America do the job alone? America can make the start if the American people are willing to sacrifice the outworn cconomy that breeds rivalry and war, and inaugurate a socialized cconomy under which cooperation and peace will be possible. The first step toward a future of peace and safety is to scrap the private profit system and establish democratic socialism in its place. Is that too much to consider when the alternative is a "victory" that will send us all back to savagery?—Reading Labor Advocate. The Hoary Whiskered Razzle-Dazzle In be so ball and footbooll it is known as the "hidden ball" trick. In poker it is known as the squeeze play. In the 'confidence" game it is known as "putting the knocker on. In capitol politics in recent days is has been called the Taft-Tru-man play. The essence of the trick is to get thc sucker in the middle of two players, thc shillaber on one side, the apple-knocker on the other. Thc victim, being able to keep his eye only on the one, can easily be "taken" by the other, and it doesn't matter rpuch to the victim which one does the taking. Truman, who wanted to pose as the Friend of Labor (and the beneficiary of paccio gelt) wanted the Senate to over-ride his veto. Taft, who wsnted to pose ss the chsmpion of Equsl Justice, wsnted Mr. Trumsn to veto ind hoped thst the veto would stick. Both were in danger of nervous Indigestion worrying over the possibility that the other guy would muff the play. Had such a thing happened, both of them Would have been deprived of a politician's meal ticket — a phony issue but one "hot" enough to cause excitement among the kind of people who would fall victims to the kind of ersatz baloney put out by the Truman-Taft kind of political masters. Now — everybody's happy and nobody's hurt. Brother Truman used his veto. Brother Taft overrode the nixing, and all that the working stiff got out of their antes was a good laugh? And a feeling either of sorrow >r of cynicism that so many hu-Tian beings who carry a union card ?Quld fall victims to such a chcap *ype of razzle-dazzle.—Industrial Worke. PAGE SHERLOCK HOLMES One of coal's modern mysterisa Is the recent announcement that for tbe second quarter of this year, 1947, a total of 2,600,000 tons of eosl per month will be shipped overseas. This represents approximately three day's work in thst time, snd probably won't be anywhere near enough coal to supply Europe's needs. Why isn't this export sllocstlon doubled or trebled, or multiplied on sn even greater basis, not only to give Europe coal it needs for the present and future, but also to give American coal miners work during the slsck period of the year. The snswer to thst would be apprecisted. — The Progressive Miner. ^fW CAUfORHlA mOMti WsCKJeGM/S 0FRCC JA) «944 guieo iHATCoueciwe M*e of labor sehools by G. I. stu-> dents. AND THE CALIFORNIA ART CLUB has criticized a recent Los Angeles art show in the following words: "Too many of the paintings emphasize the poverty and misery of people of America, and there is too much exploitation of ugliness. ... We are used to having things of known beauty held up to the people ... (We cannot condone) expendituie of tax funds for the display of subversive propaganda inimical to our form of government." "THE MERCHANT OF VENICE" has been taken off the list of required reading for high-school stu-clens in Haverhill, 'Massachusetts, at the request of a rabbi who says that "the character of Shylock is an exaggerated distortion of Jewish attitudes and conduct," and that the play causes Jewish students "much discomfort and self-consciousness." JAMES T. KIRKLAND, a teacher at the Dwight Morrow High School in Englewood, New Jersey, is also proprietor of the Moss Lake Camp, "an exclusive camp for girls." In the school paper, the Oracle. Kirkland advertises that his camp is for "Christians only." The course he teaches at Dwight Morrow, by the way, is "Problems of Democracy." DiVIDCNDS "Exchange Magazine" which circulates in Wall Street, says that more than half the dividends paid on 661 common stocks listed on the New York exchange have been increased this year. J*hc sverage was 22 per cent. Automobiles were at thc bottom, with only 2 per cent. Building materials were up 46 per cent; chemicals, 36; • garment corporations, 46i paper and publishing, 06; retail merchandising, 69; rubber manufacturing, 114; textile concerns, 147, and amusements, 53. Facts on Spuds In Copenhagen on May 22, grocers closed their stores and union members ceased work in protest against the potato shortage that came on as farmers withheld potatoes on the introduction of new price ceilings. In various industrial centers of Germany at the same time workers were set to engage ln similar protest against hunger, but were deterred by threats of the forces of occupation, including death thrests. On the ssme date the Department of Agriculture here reported the purchase of 86,500 bushels of this years Southern crop and the destruction of 11,500 bushels of them. Potatoes are imported here from Canada for spring market too, despite import duties of 35 to 75 cents per hundred pounds—for the price at which government purchases potatoes permits this. The destroyed Southern potatoes are not good keepers; the imported Canadian potatoes ate exceptionlly good keepers. Last year 6,000,000 bushels of American potatoes were shiped to Germany, though wheat and corn ship more food if! less space. It may cost $100,000,000 this year jo destroy enough potatoes to keep the price up at parity, for the yield is much bigger ngw that DDT readily stops potato bugs, assures yield, and in effect reduces the cost of producing potatoes by close to half, while the price is kept up— with our withholding taxes. — Industrial Worker. Going Up Judge—Your profession. Witness—Agricultural expert. "What was your father?" "A farmer." "And your grandfather?" "A peasant." • • • The Price of Union-Busting Snator George D. Aiken, one of the few progressive and intelectu-ally honest Republicans in Congress in a recent Senate speech charged that at least 100 million dollarshad been spent by reactionary business organizations to put over the Taft-Hartley Bill. From figures cited by the Senator, we do not believe that his cheige is exaggerated. But this does not reem to be a lot of money to squander just to wreck organized labor in this country, bring about a major depression and the most bitter class conflict which over rocked t^e nation. If this is acommplished, it will also wreck private enterprise which is something the NAM and its ilk refuse to see. The National Association of Manufacturers and the other high pressure big business groups, which have a genius for fouling up anything that might benefit the nation, would have received a better run for their money if they had mado a direct contribution of it to the Communist Party, which internationally at least, will be the greatest beneficiary of their futile efforts to smash the organized labor movement in America. Perhaps the whole truth of the Senator's charges will be brought out at 4>me future "Nurenberg trails" of traitors who sold their country and its future down the black Styx to perdition. — The Progressive Miner. STARTLING GROWTH OF MONOPOLY Practically every political platform adopted in the last 60 years has promised a crusade against monopoly. Many laws have been passed; many suits started; but apparently we haven't made much progress. In fact, according to officials of the Federal Trade Commission, testifying before the House Committee on Appropriation, monopoly in this country is stronger today than it has ever been. That's a startling statement, but listen to William P. Kelley, general counsel for the F. T. C.: "Unless action Is taken fo halt concentration of economic power in the hands of large corporations, In another 20 years we may lose our form of free enterprise and the capitalistic system." Robert E. Freer, who is acting chairman of the F. T. C., supported Mr. Kelley, declaring "the competitive system is in greater peril today than ever before in our history. Monopoly has already a dangerous level and is continuing to increase." When the war ended, according to Mr. Freer, the 250 largest manufacturing corporations held about two-thirds of America's manufacturing capacity, and, because of recent business mergers, "some 1,500 formerly independent manufacturing companies have disappeared." For 20 years the commission has been asking Congress to strenghten its hands by forbidding the "big fellows" to evade the anti-trust laws by purchasing the assets of corporations they wish to absorb. Congress has done nothing. The Department of Justice has done nothing. So, despite all our talk we continue to create "bigger and better" monopolies.—Labor. NATION DRYING UPT The National Beer Wholesalers' Association, meeting ln AtlanUc City, wss told by one of Its experts that 25 per cent of America Is now dry. Sales of Borden's milk were 16 per cent higher in 1046 than In IMS but the company's profits lumped 62 H per cent. The reason? No OPA. Important to Remember No employer, no politician has ever been able to stop workers from organising—IF Those workers were worth organizing! No employer, no politician has ever been able to stop an organised (or an unorganised) worker from j being a UNION MAN—IF That worker had it In him to be a union man! All that employers and politicians have ever been able to do is to dissuade wrong apples and yel-lowbellles from carrying s union card—AND . THATH AS BEEN A GOOD THING FOR THE UNION MOVEMENT. Lot It Be Understood * During the recent war, as before it, we were opposed to the capitalist private-profit system which made it mandatory for the United States to participate in the conflict. As a result, we sometimes found ourselves refuting the "hogwash" that is always handed out to the general public in time of war. That was embarrassing because, on occasion we were painfully aware that, despite our repugnance for Nazism, we were obliged to voice a viewpoint on some matters similar to that which might have been held by the enemy. Today, when the resources of government are being used for the palpable purpose of preserving the private-profit economy under which the nation still functions, and when the nation is oriented toward militarism at home and imperialism around the world, we are again embarrassed when we analyze events by the fact that we are saying the same things that American communists are saying. We now want to put ourselves on record. We are not communists. We desperately want a democratic society. We appeal to the intelligence of the people rather than to their prejudices and their miseries. Nevrthless— W are not going to be inhibited from taking a position that seems correct merely because it is duplicated by communist analysis. As to the Truman program, we brand it as imperialistic and we explain it as an attempt to provide indispensible market for American capitalism. We will do this without regard for whether that program may please or displease Joe Stalin. We think it is desirable that the American people should understand the course that the capitalist economy is setting for them and the real reason for sending this nation's men and wealth to other lands. We're going to continue to call capitalism's shots the way we see them. And we're not going to care who else sees them the same way as we do.—Reading Labor Advocate. Corn Cobs Seen os Threat to Coal In Nylon Process Furfural, a chemical made from such farm leftovers as corn cobs and oat hulls, will achieve major-league status as a basic ingredient in the production of nylon within a year. By January, the Quaker Oats Co., sole producer of furfural in the Western Hemisphere, will have completed a $1,000,000 addition to its plant at Memphis, increasing company - wide furfural capacity from 38,000,000 pounds to roughly 50,000,000 pounds annually. Early next year, E. I. du Pont de Nemours and Co. will finish building a special plant at Niagara Falls, N. Y., designed exclusively for the further processing of furfural as an intermediate step in nylon production. Du Pont estimates that its new plant will .need 20,000,000 pourxls of furfural yearly. Made from 4 Bases Furfural thus has emerged as a rival to petroleum snd to the coal-air-water synthesis as s rsw material for nylon. While du Pont will continue using these alternative raw^ materials at other nylon-producing plants, furfural's less than 10 cents-a-pound cost basis makes It a good bet for the future. An additional advantage of furfural is that It can be made from four different bases — com cobs, oat hulls, cottonseed hulls, and rice hulls-—and the supply of all four Is renewed each year. Coal and petroleum, on the other hand, are natural resources thst s re being depleted year by year. As oat hulls snd cottonseed hulls are currently ln demand as a stock feed, the humble and joked-sbout corn cob has become the most-used rsw msterlsl for furfural. Because it Is further destined to become part of millions of pairs of nylon stockings, the corn cob merits s high place in the affection of the glamor-conscious American housewife. Coke 56 Per Cent of Cost • This does not mean, however, that middlewestern farmers are going to make millions selling old corn cobs. It only takes about 10 pounds of cobs to make one pound Qf furfural. If Quaker Oats turns 100 per cent to the use of corn cobs, it will require only 250,000 tons of cobs to meet its coming annual goal of 50,000,000 pounds or 25,000 tons of furfural. And the national corn cob crop has been estimated at 16,000,000 tons. Hatch Wants to Pass Draft Boforo Voters Get Wise Senator Carl Hatch (Dem., N. M.) is out with a plan to bring Congress back next fall. His object s to put over universal military raining and to revise Federal tax laws. Hatch said it "would be difficult" next year to pass legislation 'ike the draft bill "because of the wlitical atmosphere thc approach-ng election campaign will generate." This is a 'round-about way of saying that the country is against ♦he peacetime draft and that members of Congress would hesitate to approve such a proposal just before they had to answer to their constituents at the polls. A view sharply in conflict with that voiced by Hatcji comes from Sen. "Ed" Johnson (Dem., Colo.). "I can see a lot of things on the horizon making it Inadvisable to ome back In the fall," declared the Coloradan. "One of the things that is wrong with Congress Is too much Washington. We need a little trassroots psychology. We should go back hbme and find out what the people are thinking." NEW FLOUR PROCESS A revolutionary procesa for milling flour has been developed by the Mid-West Research Institute at Ksnsas City Instead of grinding wheat grains, they are exploded into flour by compressed hot air