ISSN 7704-0198 Ç . . ______ Kulinarični icotičeic Golf Rabbit. Popolna pridobitev. že od 22.200 DEM (2.442.000 SIT*) dalje Igemna velikonočna ponudba vozil Golf Rabbit j i^ Ponudba vozil in modelov je omejena. Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj KEDR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova 6, Ptuj, tel.: 778 24 01 'Jeep AVTOSERVIS in TRGOVIN/^ DOMINKO Dominko A. s.p., Ruj, Ob studenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021 Ptuj, 12. aprila 2001, letnik LIV, št. 15 - CENA 170 SIT TA TEDEN / ta teden Z dobrotami v večjo tržnost H JFesto stoterih vrat bo prihodnji teden že dva- /■ Xf najstič odprlo vrata najboljšim dobrotam slo-.Á, r^L venskih kmetij in tudi zamejstva. V letu kulture in naravne dediščine v turizmu ima še poseben pomen. Letos je izziv sprejelo 556 kmetij, ki se zavedajo pomena dopolnih dejavnosti za obstoj slovenskega kmetijstva in ohranitve slovenskega podeželja ter razvoja kmetijstva nasploh. Mesto jim prijazno odpira priložnost za promocijo in večjo tržnost njihovih kmetij. Na drugi strani pa je država, ki jim večjo tržnost še vedno onemogoča z nemogočimi pogoji. Vstopanje v Evropsko zvezo bo, kot kaže tudi tu prineslo normalizacijo, ker kot je povedal Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, "ne pozna primera, da bi se kdo zastrupil z domačo klobaso, zaseko, mesom in drugim izdelkom naših kmetij." O njihovi kvaliteti, potrjuje jo najvišja stroka, ki se izboljšuje iz leta v leto, pa tako ne kaže izgubljati besed. Uredba o dopolnilnih dejavnosti, ki predvsem pomeni lažjo pot do registracije prodaje na domu, naj bi bila sprejeta "čim prej'. To od zbornice pričakujejo tudi njeni člani, da bo v naslednjih letih postala ključen dejavnik slovenskega kmetijstva, podeželja in razvoja Slovenije. ...In da se bo ob dobrotah cedil med, ne samo sline! SV. TOMAŽ / dana pobuda za občino Referendum tez leto dni čeprav že dolgo pričakovano, pa je vendar zelo nenadno in na hitro bila dana pobuda za ustanovitev občine Sv. Tomaž. O vzrokih, načrtih in upanjih je spregovoril Mirko Cvetko, predsednik sveta KS Sv. Tomaž. Na terenu je bilo že nekaj časa prisotno vzdušje, ki je nakazovalo ustanovitev lastne ob~ine. Treba je vedeti, da je v okolici kar nekaj novonastalih majhnih ob~in in njihovega napredka ni bilo mogo~e prezreti. Njihov razvoj gre bistveno hitreje naprej kot pri nas, tako na področju cest, vodovoda in ostale infrastrukture. Tega je pri nas žal zelo malo in v občini tudi nimamo izdelane strategije razvoja, ki bi dajala upanje na boljše čase. Več o pobudi KS Sv. Tomaž bomo pisali v naslednji številki. viki klemenčič ivanuša Mirko Cvetko, »redsednik sveta krajevne sku»nosti Sv. Tomaž MARIBOR / S SKUPŠČINE DZU Novo vodstvo KBM Infond V torek, 10. aprila, se je sestala skupščina družbe za upravljanje KBM Infond. Družbeniki so sprejeli poslovno poročilo za leto 2000 in predlog delitve dobička v višini 44 milijonov tolarjev. Soglasno je bil sprejet tudi sklep o razrešitvi predsednika uprave mag. Branka Pavlina, in sicer zaradi nezadovoljstva z načinom upravljanja nekaterih družb, v katerih imajo Infondovi skladi pomembnejši lastniški delež. Družbeniki se tudi niso strinjali z nadaljnjo strategijo upravljanja investicijskih skladov, ki jih upravlja KBM Infond. Novi predsednik uprave DZU KBM Infond ie Stane Brglez, dosedanji član uprave te družbe. 1 DIGITALNI FOTO-mOlO lUOWIRJAMJE PRED/lflSTav g 02/78 78600_ I fotograflja@Foto-tone-sp.sl Murkova ul. 4. PTUJ d t^i ■ ■ ■ -I- ■ ■ C:» PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO AKTUALNO LJUBLJANA / Tudi letos odmevna akcija Moj zdravnik 2001 STRAN 3 KULTURA PTUJ / Iztekel se je 3. festival monodrame STRAN 4 GOSPODARSTVO GORNJA RADGONA/ Vrata MEGRE odprta do sobote STRAN 8 PO OBČINAH IVANJKOVCI / Dolgo pričakovane zapornice STRAN Q 9770040197022 AKTUALNO ZAVRC / svetniki sprejeli zaključni račun Za prenovo Slomškovega doma in gradnjo cest Svetniki občine Zavre so se v uvodnem delu 25. redne seje v petek, 28. marca, s svojim gostom, farnim župnikom Jo-žetom Pasičnjekom, pogovarjali o pripravljalnih delih na Slomškovem domu - zgradbi, ki je v zelo slabem stanju in stoji med novo osnovno šolo in cerkvijo. Na predlog župana Mirana Vuka so sklenili, da bodo pričeli pripravljalna dela za obnovo tega poslopja, kar naj bi veljalo okoli 5 milijonov tolarjev. Ker je treba zamenjati ostrešje, kritino in stavbno pohištvo, bodo dela potekala v več fazah. Po objavljenem razpisu za prvo fazo oziroma za začetna dela obnove bodo izbrali najugodnejšega ponudnika in delo čimprej začeli. Da bi bili stroški čim nižji, bodo z delovnimi akcijami vključili tudi občane. Njihov cilj je, da bi s skupnimi močmi občine in cerkve Slomškov dom še letos obnovili in vgradili potrebno stavbno pohištvo. Predstavnik skupne občinske uprave občin na ptujskem Milan Pavlica, strokovni sodelavec za cestno infrastrukturo, je županu in svetnikom predstavil poročilo o pripravljalnih delih za modernizacijo devetih odsekov krajevnih cest, kar naj bi občino veljalo 88, oziroma 109 milijonov, če bodo ob cestah na potrebnih mestih zgradili še odbojne ograje. Izmere in izračuni so pokazali, da bi za modernizacijo teh odsekov potrebovali okoli 8.000 kubičnih metrov gramoza, kar pa bo zaradi transportne razdalje precej drago. Po mnenju razpravljavcev je absurdno, da je v bližnji reki Dravi gramoza na pretek, a ga ne smejo uporabljati; zato ga morajo dovažati od drugod, strošek gramoza pa pomeni pri gradnji cest kar okoli 25 odstotkov. Tudi zaradi tega bo modernizacija cestne ifrastruk-ture v završki občini potekala v več fazah; v prvi naj bi se kmalu lotili modernizacije dveh odsekov: na Vrbanjšaku in odsek Pestike - Brezovec. Asfaltiranje krajšega, dobrih 400 m dolgega in 2,5 m širokega odseka na Vr-banjšaku naj bi veljalo okoli 6,4 milijona, asfaltiranje okoli 800 m dolgega odseka 3 m široke ceste Pestike - Brezovec pa okoli 15 milijonov tolarjev. Potem, ko bodo po objavljenem razpisu izbrali najugodnejšega ponudnika oziroma izvajalca del, bodo določili še delež prispevka, ki ga bodo po pogodbah morali prispevati krajani sami. Ko so obravnavali pritožbo občanov s Turškega Vrha, zaradi nasutja gramoza na teraso, so sklenili, da je povzročeno škodo treba vsem trem lastnikom odpraviti na stroške občine. Zato bodo ob ureditvi nabrežin uredili tudi cesto, na katero se je vsul gramoz. Zapisnik 24. seje so sprejel brez pripomb, nekoliko več razprave pa je bilo ob obravnavi in sprejetju zaključnega računa občine za leto 2000. Ta izkazuje na dan 31. decembra 2000 dobrih 233,7 milijonov prihodkov in 249 milijonov odhodkov, torej primanjkljaj v višini 15,2 milijona tolarjev. Podžupan Peter Vesenjak, ki je predsedoval inventurni komisiji, je bil zaskrbljen zaradi neporavnanih obveznosti, ki so 31. decembra znašale skoraj 121 milijonov, a ga je župan Miran Vuk hitro potolažil, da zaskrbljenost ni potrebna, saj je dobre tri mesece po tem stanje čisto drugačno. Vse občinske pasove so zategnili do konca in vložili ves svoj napor v čimbolj racionalno in stabilno gospodarjenje. Trdno je prepričan, da bodo ob koncu leta vsi računi plačani, tako kot so bili v minulih 4 letih. Direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele je župano prepričanje dopolnila s podatkom, da so v februarju že poravnali vse račune, zaključeno pa je tudi pla- SVETA ANA / 19. seja občinskega sveta Veliko alkohola in družinskih prepirov Svetniki občine Sveta Ana so na 19. redni seji, ki je bila konec prejšnjega tedna, potrdili odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Slovenske gorice, potem ko sta ga v prejšnjem tednu potrdila tudi lenarški in benediški občinski svet. Svet občine Sveta Ana je na tokratni seji sprejel še odlok o dimnikarski službi, ki bo urejal razmere na področju požarne varnosti, ter se odločil za 8,3-odstotno povišanje cen pokopaliških storitev in cen vzdrževanja pokopališča. V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o programu priprav sprememb in dopolnil prostorskih sestavin do-logoročnega ter srednjeročnega plana, vnesli nekaj sprememb v statut občine in poslovnik občinskega sveta ter se seznanili s poročiloma komunalne inšpekcije in policijske postaje o varno- sti na območju občine. Policisti vidnejšega porasta kaznivih dejanj na območju te občine niso opazili. Med vzroki prometnih nesreč je še vedno veliko alkohola, opažajo pa tudi večje število družinskih prepirov, pri katerih so morali posredovati policisti. Svetniki so tokrat podprli odločitev, da v občini postavijo spominsko ploščo rojaku Janku Slebingerju, prvemu slovenskemu bibliotekarju. Postavili naj bi jo konec julija, v času Aninega tedna, ko praznujejo občinski praznik. ak čilo lani največje investicije za vodovod. "Odprtih" naj bi bilo le še okoli 40 milijonov tolarjev, vendar naj bi ta sredstva prejeli do konca avgusta. Po krajši razpravi so se svetniki strinjali z okoli 12-odstotnim povišanjem priključnine na vodovodno omrežje, strinjali pa so se tudi s predlagano akcijo tolar na tolar in pri tem ugotovili, da bodo za najnujnejše gramoziran-je makadamskih cest letos potrebovali dodatnih 853.000 tolarjev. Zbiranje dodatnih sredstev so tudi letos prepustili odboru za gospodarstvo. Ko so razpravljali o delni povrnitvi stroškov za ge-otehnično poročilo pri plazu Ze-bec so se sklenili, da bo občina povrnila polovico stroškov, če se bo lastnik odločil za investicijo. Strinjali so se, da bo občina Zavrč tudi letos sodelovala v turistično-promocijski akciji Drugi halo{ki cug, ki naj bi potekala 19. in 20. maja; letos načrtujejo potovanje v Primorje ali Bovec. Veseli so bili sporočila ministrstva za promet, da bodo v prostorskih planih do leta 2020 zajeli oziroma upoštevali tudi predlog završke občine za gradnjo odseka državne ceste For-min - Zavrč. Ob koncu pa so razpravljali še o spomladanskem čiščenju okolja, ki je potekala v organizaciji lovske družine v soboto, 7. aprila, ter o nekaterih sprotnih nalogah in vlogah občanov. M. Ozme Možnosti sodelovanja malih in srednjih podjetij (MSP) v programih EU Mala in srednja podjetja predstavljajo v Evropi najpomembnejši del gospodarskega tkiva. Statistike kažejo, da je v najrazvitejših državah kar 99% vseh zaključenih poslov ravno tistih, v katerih sodelujejo MSIP Obenem je v MSP 60% vseh zaposlenih, ti pa ustvarjajo nad polovico družbenega bogastva. Združena Evropa se zaveda, da bodo nova delovna ustvarjala ravno MSP ob uvajanju novih tehnologij in vključevanju inovacij v proizvodni proces. Zato je potrebno dodatno financiranje in stimuliranje tehnološkega razvoja in prenosa tehnologije v MSP To je naloga tako držav članic kot EU v celoti. Slovenija je v letu 1999 postala polnopravni član 5.okvirnega programa Evropske unije za tehnološki razvoj. Možnosti v 5OP za Slovenijo - povezava z evropskimi partnerji - okno do tehnoloških strategij evropskih podjetij - krepitev tehnološke ravni slovenskih podjetij - nove investicije v R&R - novi produkti in storitve - spodbuditev raziskovalnih kapacitet na univerzah Za MSP so primerni CRAFT projekti, namenjeni financiranju pogodbenih raziskav za potrebe MSP. EU financira projekt do skupno 50% celotne vrednosti projekta, oz. do največ 1 milijona evrov. EU sodeluje v projektih, katere skupna vrednost je med 0,3 in 2 miljoni evrov, njen prispevek je tako med 150.000 evrov in 1 miljonom evrov. V projektu sodelujejo najmanj 3 MSP iz najmanj 2 držav, pri tem pa mora biti vsaj ena država polnopravna članica EU. V projektu mora sodelovati najmanj ena raziskovalno, razvojno, tehnološka (RRT) organizacija, ki bo izvajala raziskave, vezana na skupino s pogodbo. Zadnji rok za oddajo v tem letu je 19. september 2001. Vse informacije so na voljo v elektronski obliki www.cordis.lu/sme_ Informacije so tudi na spletnih straneh: - Ministrstva za šolstvo znanost in šport http://www.mzt.si . Nacionalni koordinator za področje je Miloš Kuret, Trg OF 13, Ljubljana tel 01 — 478 4626. , e-mail: milos.kuret@mzt.si; - Inovacijskega relejnega centra Slovenija: http://femirc.ijs.si/ JAVNI RAZPISI Naziv: Javni razpis za (so)financiranje temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov v letu 2001 Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana Rok prijave: Do vključno 23.04.2001 do 15. ure. Predmet: Predmet javnega razpisa (so)financiranje izvajanja temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov na področjih: - naravoslovno-matematičnih ved, - tehniških ved, - medicinskih ved, - biotehniških ved, - družboslovnih ved, - humanističnih ved, - narave in civilizacijsko-kulturne podobe slovenskega prostora in človeka skozi čas. Vi{ina sredstev: Za leto 2001 je predvidena orientacijska vrednost sredstev v višini 1.360.000.000 SIT. Pogoji prijave: Cilj razpisa so izvedba temeljnih in aplikativnih projektov kot so opredeljeni v 2. členu Pravilnika o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja. Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v evidenco pristojnega ministrstva za opravljanje raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji ter izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom o raziskovalni dejavnosti in predpisi ministrstva. Projekti morajo izpolnjevati vse pogoje, kriterije in merila za ocenjevanje, ki jih določa Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega in aplikativnega raziskovanja. Temeljne raziskovalne projekte bo ministrstvo financiralo do 100% utemeljenih stroškov projekta. Aplikativne raziskovalne projekte bo ministrstvo financiralo do 75% utemeljenih stroškov projekta. Prijavitelj aplikativnega projekta si mora zagotoviti vsaj 25% utemeljenih stroškov projekta s strani drugih zainteresiranih subjektov in predložiti dokazila o sofinanciranju. Industrijske raziskave bo ministrstvo sofinanciralo do višine 50% utemeljenih stroškov projekta. Predvideni rok začetka izvajanja projekta je 01.07.2001. Izbrane predloge projektov bo MSZS financiralo do treh let. Vir: ULRS št. 22-23/2001 z dne 30.03.2001; Stran 1455 - 1456; Ob - 45935; Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo interesenti na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana oziroma na telefonu 4784 600 (za naravoslovno-matematične vede: dr. Bojan Jenko, za tehniške vede: dr. Boris Pukl, za biotehniške vede: Mar-janca Bertoncelj, za medicinske vede: Alja Kastelic Primc in za humanistične vede: Mateja Gaš-pirc). Naziv: Javni razpis za sofinanciranje državnih tekmovanj iz znanja za učence, dijake in študente v letu 2001 Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana Rok prijave: Do 04.05.2001, do 14. ure. Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje državnih tekmovanj in znanja na področju jezikoslovja, družboslovja, matematike, naravoslovja in tehnike. Vi{ina sredstev: Okvirna višina sredstev znaša 13.000.000 SIT. Pogoji prijave: Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki na javni razpis: a) Na ta razpis se lahko prijavijo društva, zveze, šole, skupnosti šol, fakultete, zavodi in druge pooblaščene organizacije, ki: - organizirajo tekmovanja in znanja na področjih opredeljenih v predmetu razpisa, - zaključijo tekmovanja na državni ravni, praviloma po predhodnem izboru, - imajo veljaven pravilnik za izvedbo tekmovanja, ki je usklajen z izhodišči za pripravo pravilnika, sprejetimi na Programskem svetu za tekmovanja in znanja. Organizatorji tekmovanj lahko prijavijo več različnih tekmovanj. Na posameznem obrazcu lahko prijavijo le eno tekmovanje. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2001, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje. Vir: ULRS št. 22-23/2001 z dne 30.03.2001; Stran 1457; Ob -45897; Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v vložišču Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Sektor za osnovnošolstvo, Župančičeva 6/II, Ljubljana, telefon 01/478-52-10, ali poiščejo na internetu na naslov: http://www.mss.edus.si/mini-strstvo/mss/razpis_sdt_01.asp Obdobje stabilnosti Obdobje stabilnosti se nadaljuje, SBI20 in PIX pa počasi postajata sinonim za nepremičnino. Konec tedna smo videli vsaj nekaj meddnevne dinamike, ki morda napoveduje bolj zanimivo trgovanje. Za tiste bolj navdušene nad številkami naj zapišemo, da je SBI20 trgovalni teden sklenil pri 1.753 in PIX pri 1.450 indeksnih točkah. Veliko prahu je dvignila novica o mana-gerskem odkupu (MBO) delnic Mercatorja. 50 vodilnih manager-jev je namreč Kapitalski in Slovenski odškodninski družbi dalo ponudbo za odkup delnic podjetja, cena pa naj bi se gibala nekje med 15 in 16 tisoč tolarji. Gre za 27 odstotkov Mercatorja, zato bi premija za takšen sveženj morala biti nekoliko večja. Seveda je reagirala tudi borzna cena in tečaj je konec tedna znašal 14.286 tolarjev. V prihodnjem tednu tako pričakujemo nadalj-no rast omenjenih delnic. Obveznice SOS2 so pretekli teden beležile dokaj strmo padanje, ki pa se je v pričetku tega tedna prevesilo v prav tako strmo rast. Tudi sicer graf tečaja bolj spominja na tvegano delnico kot na obveznico, kjer smo vajeni risati ravne črte. Delnice Pivovarne Union so prišle prek 40.000 tolarjev, toda meja zaenkrat ni trdna. Za formiranje stabilne podporne linije bo moralo preteči nekaj trgovalnih dni nad navedenim tečajem. Kolinska bi s prehodom pod 2.100 tolarjev prišla v območje zmerne podcenjenosti, ki bi se s približevanjem tečaju 2.000 nato stopnjevala. Vprašanje je le, ali se na 2.100 tolarjih nahaja dovolj povpraševalcev, ki bodo takšen razplet preprečili. SKB Banka se postopoma približuje 4.000 tolarjem, kar se sklada z napovedmi o gibanju proti prevzemni ceni. Za sprejem ponudbe za odkup sta na voljo še dobra dva tedna. Kompas MTS je na krilih obetov o 1.000 tolarski dividendi samo v petek pridobil dodatnega 2,7 odstotka. Če se pričakovanja ne bodo uresničila, bo popravek lahko precej boleč. Zlata moneta 2 je izgubila dobrih 7 odstotkov, s čimer se je trgovanje preselilo pod 40 tolarjev. Obstoječi tečaj še vedno odstopa od drugih pidovskih dvojk, Zlata moneta 2 pa prav tako prehiteva lepo število pidov z bistveno boljšo sestavo portfelja. BTC je pridobil 0,68 odstotka ter se ustalil pri 14.700 tolarjih. Ob nakupu zajetnega svežnja s strani Trima je potrebno pripomniti, da se je povečal delež lastništva tudi v drugo smer in gre verjetno za medsebojni dogovor uprav o navzkrižnem lastništvu in/ali parkiranju delnic. Morda se obeta dvig tečaja Luke Koper, kjer smo med kupci lahko zasledili predsednika uprave. Tudi sicer postavitev kupcev in prodajalcev daje slutiti, da bo nivo 2.800 tolarjev kmalu presežen. Miha Pogačar TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si Izvedeli smo PODIPLOMSKI SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ TUDI NA PTUJU judska univerza na Ptuju že deset let uspešno sodeluje z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Krona tega sodelovanja je organizacija podiplomskega specialisti~nega {tudija, smer management, v katerega se lahko vpi{ejo vsi, ki imajo vi-soko{olsko izobrazbo katerekoli smeri. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je leta 1961 kot prva v prostoru srednje Evrope pri~ela izvajati podiplomski {tudij, v zadnjih desetih letih pa se pove~uje zanimanje za ta {tudij pri {tudentih, v gospodarstvu in v državni upravi. Kot je povedala organizatorica izobraževanja Klavdija Markež bodo z novim {tudijem pri~eli jeseni, zainteresirane pa vabijo, da se udeležijo predstavitve {tudija, ki bo 19. aprila ob 16. uri v prostorih Ljudske univerza Ptuj, Mestni trg 2. Študij traja tri semestre, vsa predavanja bodo potekala na Ptuju, v prostorih Ljudske univerze. KRISTINA ŠAMPERL PURG MAGISTRIRALA rofesorica Kristina Šamperl Purg, zaposlena kot arhivska svetovalka v ptujskem Zgodovinskem arhivu, je pred dnevi magistrirala. Na Filozofski fakulteti - oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani je uspe{no zagovarjala magistrsko nalogo pri prof. dr. Janku Pleterskemu pod naslovom "Razmerje med mestom in vasjo kot problem slovenskega narodnega gibanja na primeru Ptuja in okolice pred prvo svetovno vojno." ZA VRTOVE NI VEČ ZANIMANJA o podatkih referata za mestne ~etrti v ptujski ob~inski upravi je na obmo~ju mesta Ptuj v rabi oziroma najemu okrog 600 vrtov, s katerimi upravljajo skladno s pogodbo. Za ar povr{ine zna{a letna najemnina 2000 tolarjev. Opazno pa je, da je v zadnjem ~asu {tevilo najemnikov upada, starej{i jih vra~ajo, med mladimi pa ni zanimanja za najem in obdelovanje. Ze letos naj bi tudi vzpostavili kataster vrtov, popis bodo opravili v okviru javnih del. TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI POROČAMO, KOMENTIRAMO v C etrtek ob 21. uri v filmskem koti~ku: "Rde~i {korpijon". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Za~etek bo v znamenju velikono~nega praznovanja v Prlekiji, v nadaljevanju bodo vabile dobrote slovenskih kmetij in drugi dogodki, tudi novi film ptujskega režiserja Mirana Zupani~a "Barabe" osvaja nagrade, tudi ptujska revija Rina vse bolj osvaja Slovenijo, ptujski upokojenci razstavljajo v Mestni hi{i na Ptuju, v Narodnem domu pa so imeli posvet, v Frankov-cih pri Ormožu živi velika ljubiteljica narcis Ivanka Lukman, pohvali se lahko s 40 tiso~ rastlinami, v Ptuju je bil seminar o spodbujanju poklicnega uveljavljanja žensk, Strojtrg je odprl prodajalno. Ob koncu oddaje pa bodo zavrteli {e prispevka o zgodovini Slovencev v freskah in o svetovnem moto {portu. MG Izvedeli smo LJUBLJANA / tudi letos odmevna akcija moj zdravnik 2001 Moja zdravnica ponovno dr. Drenka Jovanovi~ Gra~ak leta 1999. Velik poudarek daje preventivi, rakavim boleznim predvsem preventivi raka na dojkah. @e drugo leto zapodred je pripadal laskavi naslov Drenki Jovanovic Gračak dr. med., zaposleni v Termah Zre~e. Tudi letos je povedala, da dela z ve-seljemi, da ima dobre in strpne bolnike. Revija Viva je na leto{nji prireditvi razglasila le tiste zdravnike in zdravnice, ki so dobili najve~ glasov. Prav gotovo tudi letos niso za najbolj{imi veliko zaostajali zdravniki in zdravnice na{ega okolja. MS Dr. Premik in naj zdravnica dr. Drenka Jovanovic Gračak. V petek je na Ljubljanskem gradu potekla zaključna prireditev revije Viva Moj zdravnik 2001. Letos je v akciji sodelovalo ve~ kot deset tiso~ bralcev revije Viva, 8 lokalnih časopisov in poslu{alcev 20 lokalnih in komercialnih radijskih postaj, tudi Radio Ptuj. Akcija je trajala tri mesece, v petek pa so izro~ili priznanja najbolj cenjenemu splo{-nemu zdravniku, ginekologinji in pediatrinji in priznanje Moj zdravnik 2001. Zbrane je pozdravil pokrovitelj Franc Ko{ir, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi le-to{nja akcija Moj zdravnik 2001 je potekala pod budnim o~esom strokovne komisije, v njenem imenu je razglasil zdravnike in zdravnice dr. Marijan Premik. Glasove je letos dobilo 823 zdravnikov in zdravnic, od tega 513 splo{ne prakse, 170 specialistov ginekologije in 140 specialistov pediatrov. Med temi pa so bili za naj-bolj{e izbrani naslednji: Bojan Leban, dr. med. specialist splo-{ne medicine, ki je zaposlen v zdravstvenem domu v Mostu na So~i. Njegovi pacienti ga cenijo predvsem kot dobrega diagnostika, ki ima vedno ~as za pacienta ne glede na datum in uro, ko ga prosijo za nasvet; Vi-{nja Zorka, dr. med. specialistka pediatrije, ki je od leta 1990 dela v dispanzerju za otroke v zdravstvenem domu Slovenska Bistrica; Du{anka Bandelj Klančar, dr. med. specialistka ginekologije in porodni{va, kot ginekologinja v dispanzerju za žene v Zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici dela od PTUJ / pred peto razstavo obrtnih izdelkov in storitev Trideset let organizacije Pri OOZ Ptuj se že od začetka leta pripravljajo na prireditve, ki jih bodo organizirali ob 30-letnici obrtniške organizacije na Ptujskem. Osrednja prireditev bo peta jubilejna razstava obrtnih izdelkov in storitev, ki bo od 14. do 17. junija, ki bo obrt predstavila kot pomembno dejavnico razvoja. V tem času bo potekalo tudi več spremljajočih prireditev, od okrogle mize na aktualno temo, do obrtniškega piknika in srečanja delavcev, zaposlenih pri obrtnikih ter modne revije, ki jo bo pripravila sekcija tekstilcev v sodelovanju s trgovino. Ob dosežkih bodo predstavili tudi največje probleme obrtništva, kot so plačilna nedisciplina, siva ekonomija, davki in prispevki. Razstavni prostor naj bi po najnovejših podatkih uredili na prostoru bivšega odpada na Zadružnem trgu, kjer je bil v prejšnjih letih postavljen tudi pustni šotor. Obrtniki skupaj z delavci predstavljajo največje podjetje na Ptujskem, saj jih je več kot tri tisoč. Po številu delavcev na obratovalnico presegajo republiško povprečje, ki je manj od enega. V programu prireditev bodo sodelovale vse sekcije pri zbornici, ki se te dni sestajajo na delovnih srečanjih. Izdali bodo tudi bilten, v katerem bodo zajeli kronologijo razvoja obrtništva na Ptujskem. V njem bodo predstavili tudi široko paleto sekcijskega delovanja, športne in druge aktivnosti. Podelili pa bodo tudi jubilejne plakete za 20, 25 in 30 let dela v obrti. MG Mercator PTUJ / v čistilni akciji prek 200 udeležencev Naravo olaj{ali za blizu 90 kubikov odpadkov Akcija či{čenja okolja, ki so jo pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor, ter v koordinaciji s Turistično zvezo Slovenije minulo soboto, 7. aprila izvedli v mestni občini Ptuj je uspela, čeprav so organizatorji pričakovali nekoliko večjo udeležbo. Ocenjujejo da je okoli 200 krajanov, gasilcev, vojakov in športnikov olajšalo naravo za blizu 90 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov. Akcija je potekala v duhu ločenega zbiranja odpadkov, osrednjo pozornost pa so tokrat namenili čiščenju potoka Grajena. Glavna organizatorja, predstojnik skupne občinske uprave Stanislav Napast in njegova namestnica, ekologinja Alenka Korpar sta povedala, da so bili v posameznih četrtih soorgani-zatorji akcije predsedniki posameznih četrti, iz vsake četrti je sodelovalo od 30 do 40 udeležencev, čistilo pa je tudi nekaj članov mestnega sveta. Na ožjem območju Ptuja je v akciji sodelovalo tudi 20 voja- kov ptujske vojašnice, ter člani kolesarskega kluba in Mladega foruma združene liste. Na Grajeni in v Podvincih so se krajanom pridružili člani gasilskega in športnega društva, tudi na Turnišču so pomagali gasilci, za nameček pa še učenci Kmetijske šole Ptuj. Tako je v sobotni akciji svoje okolje čistilo prek 200 udeležencev. V mestni občini so zagotovili vrečke in rokavice, podjetje Čisto mesto pa je zbrane odpadke transportiralo v Center za ravnanje z odpadki v Brstju. Ocenili so, da so v sobotni čistilni akciji zbrali 52,5 kubičnih metrov mešanih odpadkov in prek 20 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. Poleg tega so gasilci, ribiči in lovci zbrali še okoli 5 kubičnih metrov meša- nih in okoli 6 kubikov kosovnih odpadkov. Če k temu dodamo še dobra dva kubika odpadkov, ki so jih 4. in 5. aprila pobrali malčki v okolici ptujskih vrtcev, potem je slika že bolj zgovorna. Vsporedno s to akcijo je potekala čistilna akcija tudi v vseh ptujskih vrtcih, osnovnnih in srednjih šolah. Predšolski in šolski otroci, šolarji in dijaki so pod vodstvom učiteljev in mentorjev v glavnem že ali pa bodo še do konca tega tedna čistili okolice vrtcev in šol. Ker pa letošnja akcija poteka v duhu ločenega zbiranja odpadkov, so otroci v ločene vrečke zbirali papir, plastiko in druge odpadke. Sicer pa akcija traja še posebej ob koncih tedna do konca aprila, svojo udeležbo pa so že potrdili člani brodarskega društva ranca, Ribiška družina Ptuj ter kajak in kanu klub iz Ptuja. Pridružite se jim tudi vi! M. Ozmec Mercatorjeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni % • v • nizje cene do 50 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / iztekel se je 3. festival monodrame Nagrada za avtorsko stvaritev Radku Poli~u - Racu Strokovna žirija 3. festivala monodrame na Ptuju, ki so jo sestavljali Katja Pegan, direktorica gledali{~a Koper, Tatjana Doma, dramaturginja in Ale{ Novak, režiser, je soglasno odlo~ila, da nagrado "za najbolj{e monodramsko uprizoritev na Festivalu monodrame Ptuj 2001, prejme avtorski projekt Dobro jutro, scenarista, režiserja, scenografa, kostumografa, glasbenega opremljevalca in igralca Radka Poli~a - Raca. V predstavi je uporabljeno besedilo Vasilija Polica iz romana Izgubljeni romar, producent je Cankarjev dom Ljubljana. Z monodramo Dobro jutro je Radko Polic - Rac obeležil 40-letnico svojega gledališkega in filmskega ustvarjanja. Gre za intimno in osebno izpoved igralca, umetnika in človeka, ki se spopada s temeljnim vprašanjem lastne identitete. Tretji Festival monodrame na Ptuju je potekal od 29. marca do 5. aprila. Četrti bo spomladi leta 2003, vsebinsko pa ga bo oblikoval režiser Aleš Novak, ki ga je ptujsko gledališče povabilo k sodelovanju. "Radko Polič - Rac nas v avtorskem projektu Dobro jutro nenehno sooča s svojim intenzivnim notranjim stanjem, ki se natančno izraža z vsemi igralskimi sredstvi. S silovito igralsko prezenco in {armom nas vodi skozi klju~ne postaje svoje trpke hamletovske dileme. Avtor- ski projekt Radka Poliča - Raca odlikuje suptilna uporaba vseh gledali{kih sredstev, ki se učinkovito zlivajo v harmonično celoto. Predvsem prefinjena uporaba glasbe v predstavi podčrtu-je vse nasprotujoče si emocije, ki jih igralec mora in more soočiti, jih vrednotiti in se odločati. Dobro jutro je naslov, ki v sebi nosi upanje lepega dne, igralčevo sa-mospra{evanje, pa optimizem in svetlobo," je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija. "Nagrade pravzaprav nisem pričakoval. Ko igram, o nagradah ne razmi{ljam, kot profesionalec sku{am delo vedno kar najbolje opraviti. Ptujske nagrade in srečanja z njegovim gle-dali{čem pa sem {e toliko bolj vesel, ker me že dolgo ni bilo na ptujskem odru. Nagrada je odprla kar nekaj novih spominov, nostalgije. Ptuj je znano kulturno mesto, moj oče je tu obiskoval gimnazijo. Posebej pa moram Komisija 3. Festivala monodrame na Ptuju: Katja Pegan, Aleš Novak in Tatjana Doma, z direktorjem ptujskega gledališča Samom M. Strelcem. Foto: Črtomir Goznik Nagrajenec letošnjega festivala Radko Polič - Rac, igralska in osebnostna veličina. Ptujska nagrada je potrdilo, da še ni za "odpad", kot je se je sam slikovito izrazil. Foto: Kosi poudariti, da se je prvič v življenju zgodilo, da se me je nagrada dotaknila, pa sem jih prejel že veliko. Razlika je tudi, ko človek prejme nagrado za delo v monodrami, kjer je vse dobesedno odvisno od tebe, kot pa v normalni igri, kjer te podpirajo tudi drugi," je kmalu po obvestilu o prejemu nagrade na ptujskem festivalu monodrame, za Tednik povedal leto{nji nagrajenec Radko Polič - Rac. Novica ga je presenetila med vajo v celjskem gleda-li{ču, ker pripravljajo pod režisersko taktirko Jerneja Lorenci ja uprizoritev Goldmanovega Leva pozimi. Prvič se je tudi zgodilo, da so se z njim odkrito veselili tudi soigralci, s katerimi pripravlja igro, kar med igralci in umetniki v Sloveniji ni v navadi. "Med igro na ptujskem odru je bilo ozračje enkratno, čudovito. S publiko smo bili eno. Zdi se mi, da sem jo na ptujskem odru doslej odigral najbolje, ker sem SPODNJA POLSKAVA / 21. revija otroških folklornih skupin občine slovenska bistrica Kakovost se izbolj{uje Organizatorja leto{nje 21. revije otro{kih folklornih skupin ob~ine Slovenska Bistrica - slovenjebistri{ka obmo~na izpostava Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost ter ZKD in osnovna {ola Antona Ingoli~a Spodnja Polskava sta se odlo~ila, da bo revija potekala v spodnjepolskavski telovadnici, ki so jo tokrat za male folkloriste pregradili na dva dela. Tudi Vasko Samec strokovni ocenjevalec revije je bil mnenja, da je to dobra re{itev, saj omogo~a amfitea-tersko postavitev prireditve, ki jo je ob~instvo lahko spremljalo s tribune. Revijo so pričeli mladi folkloristi iz osnovne {ole Tinje. Prikazali so splet pesmi in plesov z naslovom "Ob bistrem potočku je mlin." Na harmoniko jih je spremljal Martin Leva, mentorica otroke folklorne skupine je Slavica Gracej. Za njimi so s spletom "Cvetoči travnik " nastopili člani folklorne skupine iz osnovne {ole Poljčane, na harmoniko jih je spremljal Marko Bračič, mentorica skupine pa je Milena Bercko. Obilo aplavza so poželi člani folklorne skupine iz osnovne {ole Makole s spletom "Lisička je prav zvita zver." Folklorno skupino je na harmoniko spremljal Ladislav Kroel, na frulico pa Jasmina Kolar, mentorica makolske {olske folklorne skupine je Monika Drozg. Ponovno so s svojim nastopom nav-du{ili člani folklorne skupine iz osnovne {ole Zgornja Ložnica. Predstavili so se s spletom "Oj, lepo je res na deželi. " Na harmoniko jih je spremljal Uro{ Jareb, na ljudska glasbila pa Primož Gregorič, mentorica skupine je Marijana Jereb. Druga folklorna skupina iz osnovne {ole Poljča-ne, ta deluje pod mentorstvom Branka Fuksa pa je zaplesala plese iz Pohorja, na harmoniko jih je spremljal Marko Bračič. Kvaliteta nastopov je bila zelo dobra, je ocenil Vasja Samec ter dodal, da je pri mentorjih viden vpliv seminarjev, saj svoje znanje uporabljajo pri sestavi spletov. Ugodno je ocenil tudi igranje mladih harmonikarjev, ki se držijo pravega ritma, ter igrajo pravilno in natančno. Dotaknil se je tudi no{ malih plesalcev ter menil, da ni tako narobe, če jih vsi nimajo, ker te pač stanejo veliko denarja, poleg tega pa ne more{ pri otro{kih no{ah vedno upo{-tevati stare no{e odraslih, saj je težko, da bi imeli otroci krila do tal, s čemer se raziskovalci ne bi strinjali. VT se tudi tako počutil. Temu primeren je bil aplavz, dolg in spontan." Radko Polič - Rac pravi, da je prav, da ob obilici drugih festivalov obstaja tudi festival monodrame. In prav je, da je na Ptuju, že zaradi njegove neponovljive kulturne in druge tradicije. Zadnje čase je veliko igralcev, ki se odločajo za ta način prezentiranja svojega umetni{kega razmi{-ljanja. Radko Polič - Rac je svojo igralsko in osebnostno veličino pokazal tudi na sami podelitvi nagrade. Zahvalil se je za vse, kar je lepega doživel s ptujskim občinstvom. Na oder ptujskega gledali{ča je položil rumeno vrtnico, s katero je zaželel us-pe{no premiero Kseniji Jus z glasbeno predstavo "Clove{tvo v A-molu" v izvedbi kvarteta Xenia & No Phobia Orchestra v okviru ob-programa leto{njega tretjega festivala monodrame na Ptuju, ki bo v bodoče tradicionalen. Jusova mu je po premieri poklon vrnila, ko je dejala, da je Radko Polič - Rac legenda, kakr-{nih je tudi po svetu malo. Ob koncu leto{njega Festivala monodrame na Ptuju je direktor ptujskega gledali{ča in režiser Samo M. Strelec, ki ga je tudi vsebinsko oblikoval, povedal, da festival publika vse bolj sprejema kot redno ponudbo ptujskega gledali{ča. Ceprav predstave niso bile vedno polno zasedene ugotavlja, da se oblikuje stalni krog občinstva, ki ga ta gledali-{ki žanr zanima in ki zna uživati v igralskih dosežkih. Publika postaja iz festivala v festival bolj senzibilna, rahločutna. Repertoar 4. Festivala monodrame na Ptuju, ki bo spomladi leta 2003, bo oblikoval režiser Ale{ Novak. Strelec tudi upa, da bo ptujski Festival monodrame na{el stalno mesto v nacionalnem kulturnem programu, kot eno od žari{č slovenske gledali{ke ponudbe, da mu bo {e naprej stala ob strani mestna občina Ptuj, in da bo novi direktor ptujskega gledali{ča uspel ponovno najti tudi glavnega pokrovitelja. Zahvalil se je tudi strokovni komisiji za dobro opravljeno delo. MG TV Dober dan Prejšnji teden smo si pogledali torkovo nadaljevanko, ki je plod slovenskega uma - sedaj pa si oglejmo tisto, ki nas razveseljuje ob ponedeljkih zvečer. Ta je nedvomno bolj popularna, saj so v prodaji zvezki z motivi njenih igralcev in videokasete s posnetimi deli. Predvidevam, da jih celo kdo kupi. Za tiste, ki slovite TV Dober dan ne prenesejo (manj pogost pojav, pa vendar se dogaja) je ponedeljek pač še en dan, ko je bolje iti zgodaj spat kot z muko prebavljati TV spored. Vendar je treba priznati - nadaljevanka je na čase prav smešna. Ce kdo, poskrbita za to čistilka Fata in kamerman Izi s svojo govorico. Fata je Bosanka in s svojo značilno melodijo jezika spravi v dobro voljo še tako nerazpolozenega gledalca. Po drugi strani Izi ni samo najbolj kratke pameti, še bolje - očitno je doma iz naših krajev. Primorci, Dolenjci, Gorenjci, Korošci in Prekmurci se lahko skrijejo s svojimi narečji - mi, Štajerci, smo tisti najbolj iskani v slovenskih komedijah. Ali sploh obstaja pred kratkim posnet film ali nadaljevanka, kjer ne bi nastopal bolj ali manj prismuknjeni Štajerc? Ob številnih likih naj omenim še Merkatorija in Podrepnika - ali ni simbolika njunih imen presunljiva? Nepogrešljiva sta tudi večno pohotni Samo in njegova izvoljenka Ana oziroma Fani - odvisno od tega, ali ima na glavi lasuljo ali ne. In nenazadnje - gospod Smith vodi svojo postajo z mešanico angleščine in slovenščine, vendar se še zdaleč ne more primerjati s štajerščino ali bosanščino. Tistim, ki z veseljem spremljajo dogodivščine TV Dober dan, zelim obilo užitkov ob gledanju. Hkrati pa sočustvujem z onimi drugimi, katerim se ob začetku TV Dober dan televizijski sprejemnik kaj kmalu spremeni v TV lahko noč. Nataša Žuran TEDNIKOVA KNJIGARNICA Regica in Skokita v novi knjižni izdaji Leta 1983 je Mladinska knjiga z urednikom Nikom Grafena-uerjem izdala v knjižni zbirki Deteljica, ki jo založba vrsto let namenja najmlajšim bralcem, odlične "žabje pripovedi" ameriškega avtorja Arnolda Lobela. Takrat je slovenski založnik poskrbel k prevodu žlahtne ilustracije priznane domače ilustratorke Marije Lucije Stupice. Osem let pozneje Mladinska knjiga zopet ponuja "žabje pripovedi", v isti zbirki, ki je dobila drugačno podobo. Takšno, ki je na kožo pisana prvemu samostojnemu branju: črke in razmiki med vrsticami so večji, zgodbice sprva ene knjige pa so razdeljene v štiri samostojne knjige manjšega formata. Bistvena razlika med prvo in drugo knjižno izdajo so še ilustracije, tokrat so to originali samega avtorja Lobela. Arnold Lobel ustvarja v New Yorku, rojen je bil 22. maja 1933 v San Franciscu v Kaliforniji. Svoje literarno delo ponavadi veže na živalski svet, ki mu zraven besedne dodaja hvaljeno likovno podobo, kar VABILO NA PRAVLJICO Z J0GO Danes, 12. 4. 2001, je drugi četrtek v mesecu, ko vas vabimo na Pravljico z jogo v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad , Prešernova 33. Ob 17. uri bo Liljana Kle-menčič pripovedovala izbrane zgodbe Regca in Kvakca, inštruktorica joge Sonja Trplan pa bo vodila vadbo joge. Vabimo otroke od četrtega leta dalje, vstopnine ni. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Prijazno vabljeni! mu je prineslo vrsto nagrad in priznanj.Zgodbice o Regici in Skokici je prevedla Petra Vodopivec, v novi izdaji sta žabici postali žabca Regec in Kvakec, vsaka knjiga prinaša pet kratkih, duhovitih zgodbic, le zadnja, s podnaslovom Konec dober, vse dobro, vsebuje šest zgodbic. Le-te so nove, saj jih ni v prvi izdaji: Jutri, Papirnati zmaj, Srh, Klo-bik, Sam. Dve zgodbici iz prve izdaje se nekoliko razlikujeta od novih: Božični večer je zamenjal Novoletno zgodbo, v zgodbici Plavanje je le-to zamenjano s kopanjem.Regec in Kvakec sta duhovita in vsakdanja junaka, ki otrokom pomagata odraščati in spoznavati svet odraslih. Kratke zgodbice govorijo o prijateljstvu, ljubezni, prevzetnosti in domišljavosti, skušnjavah, željah in pričakovanjih, o strahu in korajži, delovnih navadah in razvadah, samopodobi, veselju in žalosti...Slikanice o Regici in Skokici, o Regcu in Kvakcu priporočam učencem do petega razreda osnovne šole. Za primerjavo različnih knjižnih izdaj, prevodov in oblikovanja istega literarnega besedila, pa so knjige Arnolda Lobela odličen knjižnični pripomoček. Liljana Klemenčič OD TOD IN TAM PTUJ / predstavili so se mladinski zbori Od enoglasnega do štiriglasnega petja Prejsni teden je v dvorani narodnega doma na Ptuju potekala že dvainštirideseta območna revija mladinskih pevskih zborov v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ptuj. Tokrat je nastopilo petnajst pevskih zborov, ki so se predstavili na treh nastopih. Na prvem koncertu so zapeli mladinski zbori iz Zavrca pod vodstvom Irene Sabler s sklavir-sko spremljavo Slavice Kurbus, iz Podlehnika pod vodstvom Jakoba Fegu{a, pri klavirju je bil Simon Dvor{ak, Maj{perka z zborovodkinjo Stanko Erjavec in pianistko Lucijo Cep, ter Vidma pri Ptuju s Sonjo Winkler, pri klavirju jih je spremljala Lidija @geč. V drugem delu smo sli{ali zbore iz Hajdine pod vodstvom Marije Meklav in s klavirsko spremljavo Mire Prel, z Destr-nika z Nata{o Zemljic in pianistko Mihaelo Burina, Ljudskega vrta iz Ptuja s Ksenijo Licen in pianistko Petro Galovic, Mladike iz Ptuja z Jasno Drobne in Marjetko Caf ter Gori{nice s Slavico Cvitanic in klavirsko spremljavo Ernesta Kokota. Tretji koncert je zacel zbor iz Jur{incev pod vodstvom Robija Fegu{a, sledili so pevci iz Cirkulan z Ireno Sabler, Mar-kovcev, ki jih je vodila Jerneja Bombek Gobec, pri klavirju je bila Lidija @gec, ki je spremljala tudi pevce iz Dornave, ki jih je vodila Metka Zagor{ek. Kot zadnji mladinski zbor je nastopil {olski zbor Olge Meglic iz Ptuja pod vodstvom Magde Dami{. Na reviji je nastopil tudi de-kli{ki pevski zbor ptujske gimnazije, ki ga je vodila Jožica Lavrencic Lah. Hvalevredno je, da so se ob-mocne revije udeležili zbori v lepem {tevilu, že nekaj let jih ni bilo toliko, sli{ali smo tudi veliko lepih izvedb od enoglasja do {tiriglasja, kaže pa pripomniti, da se nekateri zborovodje zadovoljijo pri svojih nastopih s programi, ki sodijo zgolj na kak{no {olsko prireditev, ki to prireditev popestri, ne pa na revijo, kjer bi se naj pokazalo kom-plekso celoletno delo z zborom. Obicajno so mladinski zbori na reviji peli triglasno brez klavirske spremljave, za razliko od ot-ro{kih zborov, in to skladbe, ki imajo v pevski literaturi dolo-ceno vrednost (težavnostno stopnjo), saj le tako lahko mladim pevcem dajemo ustrezno pevsko vzgojo, izostrujemo sluh, muzikalnost, skratka vzgajamo bodoce pevce. Res je, da je za popularnost {olskega zborovstva in za pri-dibitev mladih potrebno vklju-cevati popularne skladbe, ki jih mladina pozna in nic hudega ni, ce se zborovodja tudi v revialnem programu posluži kak-{ne tak{ne popularnej{e eno ali dvoglasne skladbice, vendar bi ob tem kazalo ostali program prilagoditi. Ob koncu revije se je predsednik Zveze kulturnih dru{tev Ptuj Franc Lacen za dolgoletno in uspe{no nastopanje na pevskih revijah zahvalil Magdi Dami{, ki z leto{njim letom koncuje svojo bogato zborovod-sko delo v {oli. Revijo je vodila Nata{a Petro-vic, strokovno pa jo je spremljala Branka Potocnik, profesorica zborovodstva na ljubljanski pe-dago{ki akademiji. Šolski pevski zbor je ponos vsake {ole in kraja od koder prihaja. Na pevski reviji se pred- stavi {ir{emu obcinstvu, kar je vzpodbudno tudi za pevce, zato je zaželjeno, da bi se vsi {olski zbori enkrat letno predstavili na tak{ni reviji. Fl Mladinski zbor OŠ Olga Meglic z zborovodkinjo Magdo Damiš in predsednikom Zveze kulturnih društev Ptuj Francem Lacnom. Foto: Langerholc PTUJ / pred odprtjem nove lekarniške enote Drugo leto obnova centralne lekarne Farmacevtsko podjetje Salus je investitor v novo lekarniško enoto na Ptuju, ki so jo uredili v prostorih nekdanje Mercatorjeve prodajalne Kekec na Ormoški cesti. V teh dneh naj bi opravili tudi tehnični prevzem novega objekta. V stavbnem pogledu je gradnja končana, če ne bo večjih napak, naj bi že v kratkem prišlo do verifikacije nove lekarniške enote, ki sodi med manjše lekarne, po svoji ureditvi pa med najfunkcionalnejše. Njeno odprtje načrtujejo v maju. Še pred odprtjem lekarne pa skupaj z obcani i{cejo novo ime zanjo. Razpis o tem je bil objavljen v prej{nji {tevilki Tednika. Kot je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik - Benčič, mag. farm., se bodo prihodnje leto lotili preurejanja centralne lekarne na Ptuju v Trstenjakovi 9. Predvsem bi radi uredili prostor za svetovanje. Del investicije, urejanje prostora za magistralno recepturo, bodo priceli že letos. Direktorica se že nekaj casa dogovarja z vodstvom mestne obcine, da bi pred centralno lekarno na Ptuju uredili vsaj dve do tri parkirna mesta za kratko zaustavljanje. Parkiri{ca so namrec eden od velikih problemov te lekarne. JZ Lekarne Ptuj ima skupaj z zadnjo pridobitvijo {est lekar-ni{kih enot, farmacevtov pa je skupaj z direktorico 12. Dopusti in izobraževanje pa jim vzame- jo cela dva farmacevta na leto. Kljub nekaterim zapletom so poslovanje v lanskem letu za-kljucili z lepim rezultatom. Še vedno pa se trudijo, da bi spremenili razmerje med strokovnimi in drugim kadri v prid strokovnim. Na drugacnih temeljih želijo tudi v bodoce zastaviti sodelovanje z vecjimi dobavitelji, kar naj bi jim v bodoce prineslo {e bolj{i poslovni rezultat. Število receptov in storitev se v lanskem letu V bivšem Kekcu so uredili novo lekarniško enoto, drugo na Ptuju v okviru javnega zavoda Lekarne Ptuj. Foto: C. Goznik ni zmanj{alo, ohranilo je obseg prej{njega obdobja. Glede na pogodbo z zavarovalnico so jih celo nekoliko presegli. Lekarna v Trstenjakovi je edina lekarna v javnem zavodu, ki je odprta tudi ponoci. Direktorico najbolj skrbi podatek, da skoraj ni dežurstva, ko se ne bi oglasil vsaj en narkomanov, ki je pri{el po iglo in brizgo. Za oboje mora placati simbolicnih 30 tolarjev, ce jih nimajo, pa ju lahko dobijo po priporocilu ministrstva za zdravstvo brezplac-no. Za star{e in druge, ki imajo opravka z uživalci mamil, je pomemben tudi podatek, da v lekarni lahko kupijo teste za do-locanje drog v urinu. Gre v bistvu za dve vrsti testov: z enim se dolocajo opiati, z drugim pa cela paleta prepovedanih substanc. Kot je povedala predstavnica ameri{ke firme, ki je izdelovalka teh testov, jih je na slovenskem trži{cu toliko, kot bi {lo za {estmilijonski narod. Tudi to je eden od pokazateljev, da je uživanje drog med Slovenci vse bolj raz{irjeno. MG PIŠE DR. LJUBICA [ULIGOJ / PRED ŠESTDESETIMI LETI (III.) Kaj se je pisalo slovenstvu na Ptuju Nadaljevanje iz prejšnje številke Do potankosti so nemški načrti predvideli tudi naloge posameznikov, ki se morajo v danem trenutku odzvati vpoklicu in na območju okraja opraviti vse potrebno pri prevzemanju oblasti. Ta naloga je bila zaupana volksdeutscherjem. Posamezniki so bili že leta 1939 pritegnjeni v oddelek "Ilegaler Sturm", katerega naloga je bila, da vzdržuje red in mir, da očuva objekte, skladišča do prihoda Hitlerjeve vojske. Slednje so "zadolženi" izkazali ob razsulu jugoslovanske države, ko so patruljirali po mestu, in potem ob prevzemu županskih poslov, ko so na ptujskem magistratu dobili podrobna navodila. Vse to pomeni, da se je delo ptujskih Nemcev kontinuirano nadaljevalo pri prevzemanju oblasti in nadaljnjih pregonih slovenskega življa. Da so bili za ta korak na Ptuju povsem pripravljeni in uspo- sobljeni, so na dan pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu ugotovili zbrani zastopniki KB. V morečem vzdušju pričakovane vojne je teklo življenje zadnje dni pred okupacijo. Ptuj je 27. marca doživel množične demonstracije proti pristopu k silam osi in hkrati manifestacije slovenstva; mladina je bila v jedru dogajanj. Vojna je bila v zraku. Zaradi nemirov in v pričakovanju napada na Jugoslavijo so zavedni mladinci v prvih aprilskih dneh po dogovoru organizirali v mestnem parku opazovalne postaje za obrambo proti zračnemu napadu. Medtem ko je peta kolona opravljala svoje delo v vojašnici in je bila vojska v razsulu, so se ptujski volksdeutscherji izzivalno kazali v javnosti. 6. aprila 1941 so nemška letala zaokrožila nad Ptujem, obstreljevala most in kolono jugoslovanske vojske na Turnišču, ki se je tedaj že umaknila na desni breg Drave. V popoldanskem času so se mladinci zbrali pred muzejem in izvedeli za partijsko direktivo o vključitvi prostovoljcev v redno vojsko. Temu navodilu je sicer sledilo okoli 300 mladincev in 90 nemobilizi-ranih vojaških zavezancev, toda vojaške oblasti jih niso oborožile. 8. aprila je Hitlerjeva vojska vstopila na ptujsko območje, ne da bi zadela na kak odpor. Načrtovani nemški ukrepi so se že izvajali. Sprejem 15 nekdanjih članov KB iz Ptuja v NSDAP 12. nov. 1943 pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem dr. Sigfri-edu Uiberreitherju je bilo visoko priznanje celotni organizaciji KB na ptujskem območju za temeljito opravljeno delo pred okupacijo. Na Ptuju so po predhodnem načrtu volksdeutscherji že ob umiku j ugoslovanske voj ske pre- vzemali oblast. 8. aprila 1941, se pravi pred uvedbo nemške civilne uprave, je županske posle prevzel ing. Franz Celotti, član ilegalnega SA (Sturmabte-ilung). Že dva dni kasneje pa je vodilni ptujski kulturbundovec Albert Scharner pričel voditi okrajno glavarstvo ter v naslednjih dneh že potrjeval občinske župane, odstranjeval slovenska krajevna imena in jih spreminjal v nemška. Njegov namestnik Rudolf Reich je imenoval uki-nitvene komisarje za najpome-bnejša slovenska društva. V prihodnjih dneh je Ptuj že kazal podobo nemškega mesta: na hišah so plapolale hitlerjev-ske zastave, s hiš so snemali slovenske napise. Po oglasnih deskah so viseli lepaki v nemškem in slovenskem jeziku, ki so naznanjali nemško okupacijo in prve odredbe, ki jih mora prebivalstvo brezpogojno izpolnjevati. Po mestu odmevajoči pruski koraki in od zmage vzhi- čeno ptujsko nemštvo so bili slaba napoved za slovenski živelj. Odredbe so se torej izvajale na Ptuju še pred 14. aprilom, ko je bil podpisan Hitlerjev ukaz "o začasni upravi v Spodnji Štajerski" in o imenovanju dr. Sigfrie-da Uiberreitherja za gaulajterja "na zasedenih področjih Spodnje Štajerske, ki so bila nekdaj avstrijska". Do srede aprila so novi oblastniki z razglasi pozivali prebivalstvo k novemu redu in ga obveščali o uradnem nemškem jeziku, o obvezni oddaji orožja in prepovedanem dostopu na dravsko obrežje, o označevanju lokalov lastnikov nemške narodnosti, o prehrani vojnih ujetnikov, o prepovedi kopičenenja življenjskih potrebščin in določitvi cene živil, o zapiralnem času gostiln in o prepovedi alkohola. 10. aprila so ubožno prebivalstvo celo pozvali na brezplačno večerjo na Florijanovem trgu. Med izpeljanimi naglimi ukrepi navedimo ustanovitev protiletalske zaščite, prehranjevalnega in gospodarskega urada, zaplembi bančnih dobroimetij občanov in zavarovalniškega denarja, zaplembo motornih koles, pregled razpoložljive delovne sile, zasedbe banke in hranilnice, bencinske črpalke, upravnih zgradb in uradov, društvenih prostorov, zgradbe "zloglasnega voditelja Sokola" dr. Franja Šalamuna in preiskavo v mino-ritskem samostanu. Odlok o aretaciji 36 Slovencev in 3 Židov (iz v naprej sestavljenega seznama), ki jih je bilo potrebno "smatrati kot talce", ter nadaljnje aretacije odbornikov 60 slovenskih društev in združenj so bili le napovedi iztrebljanja slovenstva. Prav to je bilo v interesu civilne uprave: na Spodnjem Štajerskem storiti vse, da bo dežela pripravljena na priključitev k nemškemu rajhu. Po nemških načrtih je bilo potrebno izpeljati "očiščenje tujerodnega slovanskega elementa z nemškega ljudskega telesa". V procesu po-nemčevanja so Nemci želeli "pričujoči narodnostni sestav najprej očistiti vseh primesi" in s tem omogočiti, da bi Spodnja Štajerska postala "zanesljiv branik proti večno nemirnemu Balkanu". Zato so pri določanju ljudi za izgon uporabljali narodnostna, rasna in politična merila ter se naslanjali na podatke, pridobljene pred vojno. NASI KRAJI IN LJUDJE PODLEHNIK / uspesno delo turističnega društva Kmalu turistiina zloženka Ko so v takratni krajevni skupnosti Podlehnik zoreli načrti za novo občino, so tekle tudi aktivnosti za ustanovitev turističnega društva. Slednje je vzpodbujala želja posameznikov, da bi združeni v turistično organizacijo prispevali k lepši in prijaznejši podobi svojega dela Haloz, ki se jim utegnejo nasmehniti tudi boljši, za turiste zanimivejši, za domačine pa lažji časi. Avgusta 1998 so ustanovili Turistično društvo Podlehnik, za predsednika izvolili Franca Drobnica ter izbrali osem aktivnih članov za upravni in tri za nadzorni odbor. Že naslednje leto so na odmevni prireditvi predstavili najbolje urejene domove na območju nove občine Podlehnik. Ocenjevanje domačij, poslovnih in drugih objektov ter urejenost njihovih okolic so nadaljevali tudi v letu 2000, ko se je število njihovih članov povzpelo že na 108. Nepozaben je množičen pohod skoraj stotih udeležencev od Podlehnika prek Sedla-ška in Gruškovja do Mezinca. Udeleženci, tudi domačini, so spoznali, da so Haloze v veseli družbi lahko lepše in še prijaznejše. Poleg tega, pripoveduje predsednik društva, so se v prvem letu svojega delovanja udeleževali prireditev sosednjih in bolj oddaljenih, programsko sorodnih društev, krepili medsebojne vezi in si nabirali izkušnje. Franc Drobnic z Jablovca 10, predsednik Turističnega društva Podlehnik Letošnji pohod iz Podlehnika proti Jablovcu in Strajni bo že v tem mesecu. Verjamejo, da bo še množičnejši od lanskoletnega, saj se jim bodo pridružili člani TD Destrnik, pa MARKOVCI / pri avtomehaniku stanku korošcu Ko ti avto zleze pod kožo Eden najlepših oldtimerjev v Sloveniji. Stanka Korošca iz Markovcev ljudje poznajo predvsem kot dobrega in zanesljivega avtomehanika. Poklic, ki ga opravlja, odkar je končal šolo, mu je očitno zlezel pod kožo, saj se z njim ukvarja še v današnjih dneh, ko je že upokojen. Sedaj v pokoju pa popravljanje avtomobilov zanj ne pomeni več zaslužka, ampak prijeten in sproščujoč konjiček. Po besedah g. Korošca so pred dvema letoma, po upokojitvi, njegovo pozornost pritegnili resnično stari avtomobili -oldtimerji. Zanimanje za stare lepotce je naraščalo in tako se je odločil, da jih bo v prostem času, zgolj zaradi lastnih interesov in veselja, popravljal. Kot je dejal, se je za ta konjiček deloma odločil zato, ker se dobro spozna na stare Volkswagnove modele, v glavnem na "legendarne hrošče". Stanko se je za svoj poklic izučil v Celju, kjer je do poziva v vojsko tudi delal. Vojaški rok je služil v enotah Združenih narodov na egiptovsko-izraelski meji, kamor ga je poslala takratna JNA. Leta 1961 se je vrnil iz Egipta in se zaposlil v ptujskem Elektrokovinarju. Ker pa ga je želja po znanju in izkušnjah vlekla v svet, se je odpravil na delo v tujino. Zaposlitev je našel na Volkswagnovem servisu v Stuttgartu, od koder je Stanko Korošec iz Markovcev - ljubitelj starih avtomobilov. odnesel bogato zanje, ki mu sedaj pri njegovem konjičku pride vedno prav. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil na reševalni postaji na Ptuju in tam ostal do upokojitve. Z nasmeškom na licu je Stanko dejal, da je, odkar je v pokoju, popravil že ogromno najrazličnejših oldtimerjev, med njimi tudi nekaj kabrioletov. Lastniki teh avtomobilov ga dobro poznajo in se nanj zanesejo, saj je resničen poznavalec. Najstarejši avto, ki ga je v tem času popravil, šteje že dobrih 33 let. Ponos njegovega dela pa je zagotovo podaljšana vijoličasta limuzina, ki jo je v teh dneh spravil ponovno v pogon. 28 let stara limuzina s šestimi sedeži sicer ni njegova last, a je kljub temu ponosen, da jo je lahko servisiral. Meni, da je ta limuzina, ki meri okrog 5 metrov, verjetno najdaljši in eden izmed lepših oldtimerjev v Sloveniji. Kljub temu da je g. Korošec izvrsten in potrpežljiv avtomeha-nik, pa je dejal, da si sam ne bi upal restavrirati kakšnega starega avtomobila. Povedal je, da so za tak postopek potrebni posebni servisi in zahtevna testiranja. Zato se je odločil, da bo še naprej v prostem času delal to, kar ga veseli. Zaradi lastnega veselja se bo trudil popravljati manjše okvare oldtimerjev, s čimer bo njihovim lastnikom ponudil veliko pomoč, sebi pa zadovoljstvo. Mojca Zemljarič tudi gostje iz Portoroža. V programu, sprejetem na nedavnem občnem zboru, je ponovno ocenjevanje domov, poslovnih in drugih objektov, ki s svojo urejenostjo prispevajo k lepši podobi območja občine. V jesenskem času bodo pripravili prireditev, ki ima cilj preprečiti, da bi šli v pozabo stari običaji in druge značilnosti dela in življenja v tem delu Haloz. Med njihovimi cilji je zapisana tudi želja po ustanovitvi skupine ljudskih pevk, čez dva ali tri mesece pa bo zagledala luč sveta turistična zloženka. Poleg tega bodo skrbeli za izobraževanje članov in v ta namen organizirali kakšno ekskurzijo in predavanja. Med največjimi in najtežje uresničljivimi načrti TD Podlehnik pa so lastni prostori - za lažje sestajanje, boljše delo in ne nazadnje za odprtje turistično informativne pisarne. Podoba nove občine Podlehnik se hitro spreminja. Svoj del k njenemu prijaznejšemu videzu so nedvomno dodali tudi turistični zanesenjaki. V centru Podlehnika že stoji lična turistična tabla, poti od Jablovca v smeri proti Strajni so opremljene z lepimi informacijskimi tablami, ki jih kot marsikaj drugega izdeluje predsednik turističnega društva. S pozdravi in informacijami postajajo kraji prijaznejši, saj obiskovalec ve, da so namenjene njemu in da na njegov obisk domačini računajo ter ga pričakujejo tudi v prihodnje, ko bo začel turizem dajati rezultate. J. Bračič Turistična tabla v centru Podlehnika, delo "turističnega" predsednika. P E R U T N I O T I Č E K Velikonočna piščančja krača s hrenom Sestavine za 4 osebe: Piščančje krače PP 8 kom Mesna slanina 8 rezin Jajca 2 kom Svež hren 10 dag Jabolko 1 kom Sol, poper, olje, kis Priprava: Piščančje krače operemo, osušimo, posolimo, popramo, zavijemo v slanino in v pečici pri 180°C spečemo in ohladimo. Med tem časom pripravimo hren, katerega naribamo, zraven dodamo naribano jabolko, sol, kis, olje in vse skupaj zmešamo. Jajca skuhamo. Piščančje krače, hren ter jajca položimo na krožnik in ponudimo kot hladno uvodno jed. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si m Stoletje dobrih okusov Perutnina Ptuj PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / odslej območna gasilska zveza Za predsednika ponovno izvoljen Franci Vogrinec Dosedanjo Zvezo gasilskih društev Mestne občine Ptuj, v kateri je organiziranih 2400 gasilcev iz 23 prostovoljnih gasilskih društev z območja nekdanje ptujske občine, so na sobotnem 6. občnem zboru s spremembo statuta preimenovali v Območno gasilsko zvezo Ptuj. Po izteku 5-letnega mandata so razrešili dosedanje vodstvo, ter za predsednika zveze ponovno izvolili Francija Vogrinca, za poveljnika pa Janeza Liponika. Po uvodnem pevskem pozdravu članov gasilskega pevskega zbora Hajdoše, pod vodstvom Jožeta Drnikoviča, je predsednik zveze Franci Vogrinec na kratko ocenil aktivnosti v lanskem letu, ko so posvetili posebno skrb strokovnemu izobraževanju kadrov, gasilskim vajam in požarno-preventivnemu delu. Ob tem so dostojno proslavili 130-letnico PGD Ptuj in 90-letnico PGD Bukovci, dan gasilca, pripravili številna druš- Na aktualne naloge slovenskega gasilstva je opozoril predsednik GZS Ernest Eory. Foto: M. Ozmec Višji gasilski častniki so postali (od leve): Stanko Veselic, Janez Vidovic, Stanko Glažar, Franci Vogrinec, z njimi je predsednik GZS Ernest Eory, Rado Simonič, Jože Pavlinek in Ivan Grahl. tvena in meddruštvena gasilska tekmovanja. Veliko so se ukvarjali z delitveno bilanco bivše velike gasilske zveze Ptuj in rezultat prepričevanj na 17 vročih sejah je bilo slovesno odprtje prenovljenih delavnic z učilnico, zgradbe, ki je skupna lastnina vseh gasilcev. Za višjega gasilskega častnika 2. stopnje so razglasili Jožeta Pa-vlineka, Rada Simoniča, Francija Vogrinca, Stanka Glažarja, Janeza Vidoviča, Ivana Grahla, PTUJ / s programsko-volilne skupscine društva ledvičnih bolnikov Nova dializa - nujnost V gostilni Klinc na Dornavski cesti je bila prvega aprila programsko-volilna skupščina Društva ledvičnih bolnikov Ptuj. Ocenili so delo v prejšnjem letu, pregledali realizacijo finančnega načrta in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Za opravljeno delo so se zahvalili dosedanjemu vodstvu in organom društva ter izvolili nove. Vodenje društva so tudi v novem mandatu zaupali dosedanjemu predsedniku Francu Šnajderju, kot člani izvršnega odbora pa mu bodo pomagali Majda Vršič, Igor Lebar, Igor Re-berc in Boris Antolič. Izvolili so tudi nov nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Tajnika in blagajnika bodo izvolili na konstitutivni seji izvršnega odbora. Stoodstotno so na skupščini podprli gradnjo nove dialize. Društvo ledvičnih bolnikov Ptuj ima po najnovejših podatkih že okrog sto članov, od tega jih je vezanih na dializo že 60. Ob odprtju dialize pred enajstimi leti so v ptujski bolnišnici računali na 12 dializnih bolnikov, danes jih je petkrat več, zato so tudi razmere za delo tega oddelka vedno težje. Prostorska stiska načenja potrpežljivost bolnikov in zdravstvenega osebja. Dializa je v pogonu že od šeste ure zjutraj pa skoraj do polnoči, zato so tudi težave pri razporejanju bolnikov. Kot pravita direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko in vodja dialize Danica Blanusa, so se zavestno odločili, da najtežje bolnike naročajo na dializo v dopoldanskem času, ko je na voljo tudi vsa druga diagnostika. Vsi upajo na srečen konec pri zgodbi o novi dializi, ki bi jo potrebovali že danes, zato je vsako odlašanje v škodo bolnikov, ki jih je vedno več. Projekti za novo dializo, ki jo bodo uredili v podpritličju nove porodnišnice, so že narejeni. Po finančni konstrukciji potrebujejo zanjo okrog tri mi- lijone nemških mark. Ker za to investicijo od države ne bodo dobili niti tolarja, pričakujejo pomoč vseh občin na Ptujskem. Te naj bi skupaj prispevale vsaj za polovico investicije, drugo polovico bodo zagotovili v ptujski bolnišnici. Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci je s podpisom dogovora obljubil še enkrat toliko denarja, kot ga bodo zbrale druge občine na Ptujskem. Direktor ptujske bolnišnice je nekatere župane na februarskem sestanku v ptujski bolnišnici že seznanil z nujnostjo izgradnje nove dialize. Takrat so mu obljubili podporo, prejšnji teden pa so iz bolnišnice vsem županom poslali dopis oziroma vlogo za sodelovanje pri izvedbi te investicije. Pričakujejo tudi aktivno vlogo članov Društva ledvičnih bolnikov, saj so iz vseh občin na Ptujskem. Ce bo potrebno, naj bi sodelovali na pogovorih z župani, nujnost investicije pa naj bi predstavili tudi svetnikom v svojih občinah, da bodo lažje glasovali za finančni prispevek, ko se bodo o tem odločali. Po optimistični napovedi naj bi bila nova diali-za zgrajena še letos. Delo bodo pričeli brž ko bo mogoče, je napovedal direktor bolnišnice. V zadnjih letih je društvo kupilo več osnovnih sredstev, od osebnih tehtnic do merilcev srčnega utripa in podobno, več so tudi naredili pri rehabilitaciji svojih članov, na področju družabnega in športnega življenja ter izobraževanja. Imajo tudi televizor, naročeni so na več časopisov in revij, tudi to jim pomaga premagovati čas na dia-lizi. Predsednik Franc Šnajder, ki je tudi sam hodil 14 let na dializo, lanskega januarja pa je dobil novo ledvico, je ponosen na opravljeno delo, čeprav si želi, da bi se v aktivnosti vključilo več drugih članov; sedaj namreč delo v glavnem sloni na organih društva. Največ denarja so lani prejeli od Zveze društev ledvičnih bolnikov, mestna občina Ptuj jim je dala sto tisočakov, gorišniška deset, druge občine pa se niso vpisale med donatorje. Pri pridobivanju novih donatorjev naj bi pomagali vsi člani društva. Ker bodo za letošnje leto denar od zveze prejeli šele v drugi polovici leta, bodo morali zelo varčevati, da bodo v prvem polletju iz prihrankov lanskega leta še pokrili dejavnost tega obdobja. Pri nakupu vstopnic s popustom za Terme pa jim je pomoč obljubil tudi direktor ptujske bolnišnice, ki se je edini od vabljenih udeležil 3. programsko-volilne skupščine. MG Alojza Korošca in Stanka Veseliča. Poleg tega pa so podelili še tri nazive gasilske specialnosti-predavatelj: Janezu Hameršku, Martinu Zamudi in Antonu Beletu. Na pomembne naloge v gasilstvu, kjer je v ospredju informatizacija gasilskih društev, izobraževanje članov ter ureditev statusa prostovoljnega gasilca, je opozoril predsednik gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. Ob tem je pohvalil občine s ptujskega območja ki so tudi lani namenile za gasilsko dejavnost veliko denarja, kajti drugod po Sloveniji ni tako. Povedal je, da so spremembe in dopolnitve zakona o požarni varnosti že usklajene, v Gasilski zvezi pa so zadnji trenutek uspeli ustaviti zakonodajni postopek, ki je predvideval, da bi 70 odstotkov srestev iz požarnih skladov - gre za zavarovalniška sredstva - centralizirali in jih po pod posebnimi pogoji delili v osrednja gasilska društva. V drugem branju so uspeli doseči, da bodo ta sredstva tudi v bodoče pritekala v lokalne skupnosti strogonamensko in podobno kot doslej. Tak predlog naj bi vlada v kratkem vložila v parlament. Med drugim smo slušali, da je Gasilska zveza Slovenije dokaj uspešna tudi na področju mednarodnega sodelovanja gasilcev v okviru mednarodne gasilske organizacije CTI. Letošnje gasilske olimpiade na Finskem naj bi se udeležilo tudi 8 gasilskih enot iz Slovenije. Sicer pa se počasi že pripravljajo na naslednji gasilski kongres, ki bo leta 2003 v Lendavi. Do takrat je treba postoriti še marsikaj, predvsem pa urediti pravila gasilske službe, ter druge akte in pravilnike na področju izvajanja javne gasilske službe. Gasilci so bili veseli, da so njihov zbor poleg predstavnikov sosednjih gasilskih zvez in društev spremljali tudi podžupan mestne občine Ptu Ervin Hojker, Hajdinski župan Rado Simonič, predsednik gasilskega sveta Podravske regije Franc Simeonov, ter predstavnika Uprave za obrambo Ptuj. Še to. Sprejetja sklepov občnega zbora gasilske zveze se je pri glasovanju vedno vzdržal delegat prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, kar kaže na to, da vseh nesoglasij po razpadu nekdanje velike ptujske gasilske zveze očitno še niso odpravili. M. Ozmec ... PA BREZ ZAMERE Emancipacija ZAKAJ SLOVENSKO MOŠKO OBČESTVO NUJNO POTREBUJE REVIJO »MEN S HEALTH" Kakšni smo Slovenci na splošno? Takšni, kot si sami o sebi radi mislimo, gotovo ne. Sicer nam to ni ni~ kaj preve~ v{e~ in le redko kdo si bo to sam priznal, toda statistika in razli~ni psihoanalitiki, sociologi, pedagogi in vsi ostali, povezani s to tematiko, govorijo zase. Tako že nekaj ~asa lahko bolj ali manj konstantno spremljamo razli~ne doma-~e in tudi tuje študije ter raziskave, ki nam vse po vrsti postrežejo z bolj ali manj enakimi podatki, ki nam povejo, da na primer nikakor ne bi za soseda imeli homoseksualca, obolelega za aidsem, roma, ozdravljenega narkomana, bognedaj kakšnega tujca, skratka, pregovorna (ampak pregovori niso vedno nujno resnični, ne?) slovenska gostoljubnost se kon~a pri kakšnem jo-dlarju s polno denarnico nemških mark ali pa polizanem Italijanu, ki komaj čaka, da nekaj svojih financ zapravi v naših igralnicah, z ušesi pa zastrižemo že, če se v radiusu petdeset metrov okoli našega toplega domačega ognjišča naseli kak osebek, ki morda že samo s svojim oblačenjem ne ustreza našim predstavam o dostojnem izgledu. Toliko zgolj o tem primeru -ostale lahko brez težav in z le malo kritične drže najdete sami. Za takšne in podobne hvalevredne lastnosti naroda na sončni strani Alp seveda ni kriv nobeden Rom, gej, ozdravljen narkoman ali pa kakšen z aidsem okužen revež, še najmanj pa kakšen prestrašen in podhranjen Pakistanec, ki so ga dobili na meji, ko je skušal boljše življenje najti na obljubljenem zahodu, pot pa mu je čisto slučajno prekrižala neka žepna državica, ki bi naj kao že skoraj bila del obljubljenega zahoda. Ne, ne, če mislite tako, potem zamenjujete vzrok in posledico. Za slovenski karakter, za takšno (nič kaj zavidljivo) substanco naroda, če že hočete, niso krivi zgoraj omenjeni osebki, se pravi, nacionalni karakter ni posledica nenehnega herojskega boja in odpora proti zlobnim onečišče-valcem in sovražnikom narodove substance, ampak je predvsem karakter naroda tisti, ki iz vsakega, ki ni ravno po šabloni naroda, naredi potencialnega zločinca. Ta karakter, v katerem so v precejšnji meri zastopane tudi fobije vseh vrst in barv, s katerimi se pa danes ne bomo obremenjevali, pa v veliki meri zaznamuje predvsem ena lastnost: hudo pomanjkanje samozavesti, tako na osebni kot tudi (ali pa predvsem) na nacionalni ravni. Tega sicer nikomur ne priznamo, vendar pa globoko v sebi vemo, da bo tako opevana EU na nas tudi po sprejemu gledala kot na nekakšne hillbillyje, hribovce, da ne rečem eksote. To je pač dejstvo. Problem pri tem pa je to, da se povprečnemu Slovencu miselna aktivnost tu ustavi. Ne seže mu do ugotovitve, da si samospoštovanje lahko ustvariš le sam, s tem pa se tudi možnosti, da te bodo drugi začeli spoštovati, občutno povečajo. In s tem tudi možnosti, da boš uspešen v življenju, delu in, oh seveda, v ljubezni. Z drugimi besedami, moraš se nehati prikrito ali odkrito smiliti samemu sebi. Se pravi, potrebno bo malce spremeniti miselnost, hm, ja, potrebno se bo emancipirati. Vsi pa vemo, da imajo v normalnem življenju praviloma manj težav s samozavestjo ženske, než- nejši spol, torej. Morda so bolj taktne, m^-rda je to treba pripisovati čemu drugemu, dejstvo je, da moške že v srednji šoli šijejo za tri leta (v zrelosti, namreč). Pa tudi kasneje ni videti nekam dosti žensk, ki bi se hvalile, kakšne avte imajo, pa koliko spijejo, kako dobre so v postelji in podobne stvari. Se pravi, glavni problem emancipacije naroda je pravzaprav emancipacija moškega spola. In do zdaj še nič ni kazalo, da bi se moški delprebival-stva na kakšen način lahko eman-cipiral". Do zdaj. Ampak pozor! Zdaj je na obzorju novo upanje, ki bo povprečnega zakompleksanega slovenskega moškega socializiralo. Zdaj bo končno lahko izvedel, kaj mora obleči, kaj mora jesti, kako mora telovaditi, uh, kako mora misliti, da bo postal moški 21. stoletja. To odrešenje prihaja v slovenski izdaji revije "Men's health". In po tem, da je sedaj v prodaji že ponatis prve številke, lahko vidimo, da je luči razsvetljenja potrebnih ogromno slovenskih tipčkov. In kakšen naj bi po tej nepogrešljivi pra-tiki torej bil sodoben moški? Ni se mu treba, na primer, opravičevati za star usnjen jopič, za ljubosumnost, za glasno riganje ob požir-ku piva, pljuvanje med gledanjem športnega prenosa, za luknjo v spominu, ko gre za rojstne dneve in druge pomembne datume, za slabo znanje angleščine, za hektolitre piva, ki ga je popil v življenju, in pazi, celo zato, ker verjame v preprosta sporočila akcijskih filmov, ne. Pa še za mnogo drugih podobno pomembnih stvari ne. Hkrati pa mora biti oblečen na primer v plašč iz semiša za skoraj sto petdeset jurjev, čevlje za triintrideset, hlače za petintrideset in srajco za dvaindvajset jurjev. Zraven pa si mora seveda obvezno nadeti še sončna očala za devetindevetdeset jur-jev (ups, se opravičujem, samo 89.800 sit). Ker pa sodoben moški ne more biti brez ure, spada zraven še 754.000 sit (!!!) vredna ročna ura. Ker pa seveda moderen moški ni popoln brez popolnega telesa in seveda tudi uporabe tega telesa, je tukaj še kup nasvetov za to, kako samega sebe napumpati do maksimuma ("Naj gumbi na srajci frčijo!") in kako se obnašati v postelji (o tem smo povprašali celo ženske same, torej odgovori iz prve roke, uh!), da, celo kako biti "boljši od njenega prejšnjega". Pa še kopica drugih nasvetov in zapovedi, brez katerih je moški obsojen na propad in večni celibat. Če torej sestavimo vse skupaj, vidimo, kakšen bi naj potemtakem bil popoln moderen moški: napupman idiot v preko milijon tolarjev vrednih oblačilih, ki mu pogled ne seže dalje kot do prvega silikonskega oprsja. Hej, ampak vse tole še nikakor ne pomeni, da je stvar popolnoma nekoristna, nasprotno! Vsaka stvar, ki slovenskega moškega pripelje do spoznanja, da je pravzaprav čisto okej in da so stvari kar v redu, je nadvse dobrodošla in zaželjena. Nikoli ni namreč odveč in tudi za samozavest je nadvse zdravilno, če ob čem spoznaš, da dejansko sploh nisi takšen luzer, kot se ti zdi, ter da bi lahko bil še neprimerno bolj bebast, kot pa si. Recimo napumpan idiot v milijon tolarjev vrednih oblačilih. Gregor Allé PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / pred 12. kmetij razstavo dobrote slovenskih Dobrote za Slovenijo in svet V Mestni hiši na Ptuju so v ponedeljek organizatorji 12. razstave Dobrote slovenskih kmetij - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, mestna ob~ina Ptuj in Kmetijsko gozdarski zavod - kmetijsko svetovalna služba - podrobno predstavili njen potek in spremljajoče prireditve, ki jih bo letos več kot v prejšnjih letih. Razveseljivo je, da bo kmalu ugledala luč sveta tudi uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki bo omogo~ila nosilcem, da se bodo lažje registrirali za prodajo dobrot na domu. Ker bodo te tudi naša prednost pri vstopanju v evropsko unijo, jim bo država morala zagotoviti večjo pozornost oziroma denarja za razvoj, je na tiskovni konferenci na Ptuju povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. 12. razstavo Dobrote slovenskih kmetij bodo odprli 20. aprila, in bo v prostorih minoritskega samostana na Ptuju na ogled do 23. aprila. Letos se od pokrajin podrobneje predstavlja Primorska, izdelke pa razstavljajo tudi kmetije iz Koroške, zato je 12. razstava tudi mednarodna. Ena od največjih pridobitev letošnje razstave pa je zaščitna znamka razstave, s katero bodo kmetije odslej opremljale svoje že doslej visokokvalitetne izdelke. Razstava Dobrote slovenskih kmetij ni samo priložnost za predstvitev slovenskega podeželja, temveč tudi drugih ponudnikov v slovenskem turizmu. Ptujske gostilne so ponujeno priložnost letos izkoristile, gostilna Amadeus bo v dneh razstave pripravljala štajerske jedi, prekmurske jedi bodo priprav- ljali Pri pošti, primorske jedi pa v restavraciji Ribič. Ponudniki na Vinsko-turistični cesti srednje Slovenske gorice se bodo predstavili na grajskem dvorišču, v palaciju ptujskega gradu pa bo na ogled etnološka razstava. Na dveh okroglih mizah, prvi o avstrijskih izkušnjah pri direktni prodaji izdelkov kmetij, na drugi o zakonski ureditvi dopolnilnih dejavnostih, pa bodo predstavili dosedanjo problematiko prodaje na domu in možnostih za povečanje tržnosti naših kmetij. To pa je zgodba, ki se vleče že od začetka razstave. Z njo so leta 1990 pričeli predvsem zaradi promocije izdelkov naših kmetij in povečanja tržnih možnosti ter ohranitve podeželja oziroma vrednot, ki gradijo narod. Za letošnjo razstavo je 556 kmetij prijavilo v ocenjevanje 748 vzorcev. MG GORNJA RADGONA / mednarodni sejem gradbeni[tva in gradbenih materialov Vrata MEGRE odprta še do sobote Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je minister za okolje in prostor Janez Kopač v torek odprl 14. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRO. Na 9500 m2 notranjih in 10 500 kvadratnih metrih zunanjih razstavnih površin se predstavlja preko 510 razstavljalcev iz 22 držav, največ iz Slovenije. Za razliko od prejšnjih let, ko je osnovni poudarek veljal gradnji cest, se težišče letošnjega programa navezuje na gradnjo in sanacijo poslovnih ter stanovanjskih objektov. Sejem daje poudarek prihranku energije in varovanju okolja, ponuja novosti na področju gradbenih mate- rialov, izvedbenih postopkov in znanja ter predstavlja izobraževanje na področju gradbeništva. Sejem je na ogled do sobote, 14. aprila, vsak dan med 9. in 18. uro. Danes je na sejmišču dan železnice, med odmevnejši-mi dogodki pa bosta poslovno srečanje gospodarskih zbornic in podjetij Madžarske, Hrvaške, Avstrije, Italije in Slovenije ter predstavitev sarajevskega sejma. Jutri, v petek, 13. aprila, pa bodo na sejmu razpavljali o aktualnih temah s stanovanjskega področja in izobraževanju v gradbeništvu. ak GORISNICA / s seje sosveta načelnika upravne enote ptuj Bliže drža'vllanom V prostorih občine Gorišnica je bila 9. aprila 4. seja sosveta načelnika upravne enote Ptuj, ki ga vodi načelnik upravne enote mag. Metod Grah. Udeležili so se je predstavniki vseh petnajstih občin na Ptujskem, ki ga tudi sestavljajo, od tega enajst županov. Na dnevnem redu so imeli delovni čas upravne enote in delo krajevnih uradov v prvem delu, ki ga je vodil načelnik, v drugem delu v okviru sestanka županov, ki ga je vodil ptujski župan Miroslav Luci, pa so ponovno govorili o začasni ureditvi počitniške kolonije Biograd na moru ter o možnih predlogih ustanoviteljstva ptujskega zdravstvenega doma. Načelnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah je dobil nalogo, da se z drugimi državnimi organi, kot so obramba, davkar-ji, geodeti, urad za delo, uskladijo glede delovnega časa, sicer o njem ne bo odločil minister za notranje zadeve, ampak vlada. Občine pa usklajeni delovni čas državnih organov ne obvezuje, priporočilo pa je, da bi ga upoštevali, da bi občani po nepotrebnem ne izgubljali časi, ko rešujejo zadeve iz občinske in državne pristojnosti hkrati glede na to, da imajo oboji ponavadi sedeže na skupnih lokacijah. Po novem naj bi v upravni enoti začeli delati ob osmih, uradne ure naj bi bile vsak dan v tednu, razen četrtka, od 9. do 12. ure in od 13. do 15, ure, v sredo tudi do 16,30 ure, ob petkih pa do 14. ure. V krajevnih uradih pa naj bi začeli delati ob sedmih, uradne ure pa so predvidene od 8. do 11. ure, ob petkih do 12. ure, in do 12. do 14. ure, ob sredah do 16,30 ure. V času uradnih ur tudi več ne bo malice. Tudi tega ne, da bi se dan pred prazniki nehalo prej delati, je povedal načelnik upravne enote Ptuj Metod Grah. Sprejemni informacijski pisarni na Destrniku in v Vidmu, kjer si lahko občani uredijo osebne izkaznice, potne liste, prometna in vozniška dovoljenja, in ki predstavljajo eno od oblik približevanja državne uprave občanom, sta se uveljavili. Z njunim odprtjem se je zmanjšala gneča na ptujski upravni enoti, kjer so imeli v pol leta zaradi tega tisoč strank manj. Za takšno približevanje državne uprave občanom se zavzemajo tudi v drugih občinah na Ptujskem, majšperški župan Franc Bezjak je vlogo za odprtje informacijske pisarne oddal že pred dvema letoma, pa še do danes ni dobil odgovora. Da bi z njimi uspeli tudi v drugih občinah, je potrebna skupna županska aktivnost. Da pa ne bi hodilo k ministru Radu Bohincu vseh petnajst županov, so imenovali štiri zastopnike, ki ga bodo obi- Gospodarska vozila Vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem, prijateljem in cenjenim strankam želimo lepe velikonočne praznike. Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil VOLKSWAGEN Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj, TEL.: 02/788 11 50; FAKS: 02/788 11 70 Prvi sejemski dan Foto: Jože Pojbič, DELO Uclikûnôcni ^miiniki naj Uas fćo&žcjć 0 skufncm 0e.se.lju in ^mžínski smií. i^ûUtHô ^č^ioÉió in fjô^tôétj&nô fiv^aítnc0afije Delíke nečt. Občina Gorišnica župan Slavko Visenjak skali v njihovem imenu. To pa so ptujski župan Miroslav Luci, haloške občine bo predstavljal žetalski župan Anton Butolen, slovenskogoriške Karl Vurcer, t.im. nižinske pa kidričevski župan Alojz Šprah. Načelnik upravne enote Ptuj Metod Grah je župane opozoril tudi na sprejem dveh novih zakonov, ki bodo še tako zahtevali njihovo budnost glede na centralistične težnje države. To je zakon o upravi, ki ponovno uvaja krajevne urade, in zakon o matičnih območjih, ki naj bi "omejil" število prostorov za sklepanje zakonskih zvez. Upravna enota Ptuj ima trenutno največ krajevnih uradov v Sloveniji, prav tako tudi prostorov za sklepanje zakonskih zvez. Kljub temu, da se o ureditvi počitniške kolonije Biograd na moru, župani s Ptujskega pogovarjajo že dolgo, se zadeva premika po polževo. Večina je tokrat podprla že januarja sprejeto odločitev o zaščiti premoženja, dokler ne bodo sprejete drugačne rešitve, ki bo občine v tej fazi stala okrog šest milijonov tolarjev. Po ptujskem cenilcu ocenjeno premoženje v Biogradu na moru naj bi bilo vredno okrog 50 milijonov tolarjev, Biograjčani bi ga trenutno kupili po oceni med 8 in 20 milijonov tolarjev. Zaščita je nujna, ker jo bodo sicer za objekte, ki v trenutni podobi kazijo izgled tega območja, izvedli Biograjčani, in bo v tem primeru mnogo višja. Pri ustanoviteljstvu ZD Ptuj pa je šlo bolj za informativni, kot resni pogovor. Kljub temu, da so župani že dobrih štirinajst dni pred sejo sosveta dobili v pogled gradivo s predlogi, se še o tem niso mogli odločiti. Večina jih je omenjala soustanoviteljstvo, ker bodo v tem primeru tudi lahko odločali o vseh vprašanjih, ki zadevajo razvoj zdravstvenega doma. V kratkem verjetno tudi o tem, s kakšnimi deleži bodo udeleženi v dokončanju investicije nadgradnje srednjega in veznega trakta zdravstvenega doma na Potrčevi. Za dokončanje investicije, ki so v ptujskem zdravstvenem domu začeli brez žegna ustanoviteljev, naj bi zmanjkalo okrog 40 milijonov tolarjev. So pa nujno potrebni, če želijo preostale zdravstvene dejavnosti preseliti iz Cučkove, za katero obstaja odločba o izselitvi oziroma o ureditvi. Bolj kot o zdravstvenem domu pa so župani razpravljali o opredelitvi funkcionalne regije, ki je po mnenju ptujskega župana Miroslava Lucija pomembna tudi za samo mesto, če želi nekoč postati regijsko središče. Nekateri so jo sicer opredelili kot majhen korak na poti v slovenski regionalizem, ki vse bolj zanima tudi svet Evrope, ki bo o tem vprašanju razpravljal od 28. do 30. maja. Prisoten bo tudi ptujski župan. Za župane s Ptujskega pa je zelo pomembno, da je v funkcionalni regiji prisoten tudi Ormož. MG OPRAVIČILO Opravičujem se prof. dr. Francetu Berniku, predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti in bralcem Tednika z dne 5. aprila 2001, str. 10, za nastalo napako v članku Viktori-novi ve~eri. Ime predavatelja je France in ne Stane, kot je bilo dvakrat pomotoma zapisano. Mag. Kristina Šamperl Purg ORMOŠKE NOVICE PODGORCI / praznik vina in domačih jedi Praznovali bodo že petindvajsetii V soboto 21 in nedeljo 22. aprila bo v Podgorcih potekalo že 25. ocenjevanje vina, ki ga vedno opravi komisija priznanih slovenskih strokovnjakov. Srebrna številka nakazuje, da se tradicija uspešno neguje in da gre za eno prvih tovrstnih ocenjevanj pri nas. Zlasti ponosni so organizatorji na delež, ki ga je prireditev prispevala pri razvijanju pivske kulture, saj je to eno redkih ocenjevanj, na katerem lahko sodelujejo tudi obiskovalci. Da pa bo ocenjevanje lahko steklo bodo v sredo, 18. aprila med 15. in 20. uro v dvorani v Podgorcih in na obi~ajnih zbirnih mestih zbirali vzorce vina. Vzorec predstavlja 5 steklenic s ~itljivo izpisanimi podatki o sorti, lastniku in letniku trgatve. Za predikatna vina je potrebno izpisati {e {tevilko odlo~be poobla{~ene institucije. Denarni prispevek za vzorec zna{a 3.500 tolarjev. vki Za leto{nje leto so si zamislili prazni~en program, ki se bo pri-~el v soboto 28. aprila. Poku{ati bo mogo~e vina, si ogledati razstavo Jedi na{ih babic ob raz-li~nih priložnostih in razstavo Cirila Ambroža Kako se rojeva vino. Kulturni ve~er bo opeval vino v pesmi besedi in plesu, po programu pa bo kresovanje. Priznanja bodo sve~ano podeli- li v nedeljo, ko bo tudi predstavitev knjige Draga Medveda Sto resnic o vinu. Na prvi maj pa bo pohod po vinski cesti. Pomemben del prireditve pa bodo namenili tudi slovenskemu vinskemu kozarcu, ki letos slavi 10 obletnico. Prireditev pripravljajo turisti~no društvo in DKŽ — aktiv žena Podgorci ter društvo vinogradnikov Jeruzalem. SREDISCE OB DRAVI / krajevni praznik Prišlo rekordno število starejših Ena izmed osrednjih prireditev ob 47. krajevnem prazniku v Središču ob Dravi je bil sprejem starejših občanov. Na sprejemu starejših krajanov se je zbralo čez 100 starejših. Foto: Lazar V Sokolani se je v deževnem nedeljskem popoldnevu zbralo ~ez 100 udeležencev, ker je dvakrat ve~ kot kdaj koli doslej. V krajevni skupnosti sicer živi okrog 220 krajanov starejših od 70 let, ki jim je bilo sre~anje namenjeno. Letos je sprejem prvi~ organiziralo društvo upokojencev, kar se je izkazalo za zelo dobro. Zbrane sta nagovorila Janko Mihori~, predsednik društva upokojencev in Martin Habja-ni~ predsednik sveta krajevne skupnosti Središ~e ob Dravi. Za kulturni program so se potrudili ~lani pevskega zbora društva upokojencev in u~enci središke šole. Po uradnem delu pa je sledilo veselo druženje ob glasbi in najbolj ~ili so se celo zavrteli. vki ORMOZ / stare razglednice Pozdrav iz Ormoža Minuli petek je župan Vili TTofenik v avli občine Ormož odprl že tretjo letošnjo razstavo Pokrajinskega muzeja Ptuj. Poudaril je pomembnost razglednic kot komunikacijskega sredstva v preteklosti in njihovo zgodovinsko vrednost kot dokumenta nekega časa. Številnim obiskovalcem, pa bodo motivi že izginulih motivov v spomin priklicali nostalgijo mladosti. Tudi Aleš Arih, direktor ptujskega muzeja je izrazil željo, da naj bo razstava le prvi korak, da v Ormožu najdejo dovolj moči in ob priložnosti izdajo še monografijo starih razglednic, saj je bilo izdajanje razglednic v Ormožu zelo razvito in bogato, takšna monografija pa je lahko tudi imenitno darilo. Avtorica razstave Nevenka Korpič, kustodinja etnologinja, je razglednice označila za ogledalo kraja. Več kot 500 jih je postavila na ogled na svoji najnovejši razstavi. Razdeljene so po tematskih sklopih, največ pa jih prikazuje mesto Ormož in okoliške kraje. Razglednice so izdajala tudi društva, pogosto pa so bile priložnostnega značaja. Sprva so bile natisnjene v majhnih nakladah, uporabljali pa so tehniko litografije. Na raz- stavi so na ogled razglednice iz obdobja od 1880 do 1945. Razglednice so z leti postajale vedno bolj priljubljene in so postale predmet zbiranja. Na njih so pisali tudi kratka sporo~ila v slovenskem in nem{kem jeziku. "Na eni strani smo lahko ponosni na napredek in razvoj, na drugi strani pa lahko gledamo na stare razglednice tudi z žalostjo, ker smo v preteklosti žal mnogo lepega v na{ih krajih uničili, spremenili ali izgubili ali pa nam ni uspelo ohraniti", je povedala avtorica. Razstavljene razglednice so del zapu{čine Rada Kukovca, nekaj jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj, nekaj pa so jih za to priložnost posodili zbiratelji. Razstava je vsekakor vredna ogleda in bo odprta do 20. maja. vki KOG / 5. ocenjevanje kogov-skega vina To vino je bilo pridelano na Kogu Minuli konec tedna so na Kogu predstavili najboljše, kar premorejo v tem z vinom bogatem kraju. Na že peti prireditvi "To vino je bilo pridelano na Kogu" se je za najboljše ocene potegovalo kar 57 vzorcev vina. Iz vitrine hiše Čurin Prapotnik, ki je letos dobila najvišjo oceno ocenjevanja za svoj renski rizling, suhi jagodni izbor, letnik 2000 To pa je izjemen napredek od prejšnjih let in predsednik turi-sti~nega društva Miran Pleme-ni~, je upravi~eno zadovoljen. Prireditev je našla svoj odmev pri Kogov~anih. Vina je ocenjevala pet~lanska komisija, ki ji je predsedovala Lidija Ruška, ~lani pa so bili mag. Slavko Žalar, Franc Lah, Milan Hlebec, prvi~ pa se je v tej vlogi preizkušal tudi doma-~in Borut Prapotnik. Med 57 vzorci kogovskega vina so podelili kar petim vzorcem veliko zlato medaljo in 27 zlatih. Veliko zlato so prejeli hiša Čurin Prapotnik za renski rizling, suhi jagodni izbor, letnik 2000, ki je bil hkrati tudi najbolje ocenjeno vino ocenjevanja. Beli pinot, jagodni izbor, letnik 1999 je pridelal Miro Munda, Franc Grli- ca je prejel kar dve veliki zlati medalji in sicer za laški rizling in šipon, jagodni izbor, letnik 2000 ter Rajko Žli~ar za sivi pinot, izbor, letnik 2000. Predsednica komisije Lidija Ruška je povedala, da so imeli zelo prijetno nalogo, saj so bila vina zares odli~na, kogovske lege pa s svojo klimo dajejo izvrsten laški rizling, renski rizling, chardonnay in sauvignon. Poleg tega znajo pridelovalci pridelati izjemna vina posebne kakovosti. Vsa so dobila zlato. Ob podelitvi diplom so u~enci kogovske osnovne šole pripravili kratek program, v katerem so predstavili svojo raziskovalno nalogo, zapele pa so tudi ~la-nice Dekliškega kvarteta Kog. vki Na cvetni petek poteka v Ormožu eden od treh sejmov, ki jih poživijo mesto vsako leto. Letos je bilo to še bolj opazno, saj je bil sejem zaradi gneče in zaprtih dovozov po ozkih mestnih ulicah preseljen na Kerenčičev trg, kjer so zato tudi zaprli cesto. Prodajalo je 55 prodajalcev, kupiti pa je bilo mogoče vse kar sodi na takšen sejem in še kakšno stvar več. Najpogosteje se na cvetni sejem kupci oskrbijo z oljčnimi vejicami in košaricami ter prtički za k žegnu. (vki) V Ivanjkovcih so na zavarovanje železniškega prehoda z zapornicami dolgo čakali. Sredi minulega meseca se jim je želja uresničila. Še posebej so zadovoljni starši 200 šolarjev tamkajšnje osnovne šole, ki stoji v neposredni bližini železnice. Pot v šolo in domov je za njihove malčke poslej bolj varna. (vki) velikonočni prazniki Narava je odeta v obetavno svatovsko spomladansko obleko Tokrat bomo naredili kratek sprehod med velikonočnimi prazniki, ki se zvrstijo od začetkov cvetnega tedna do velike noči. Vse skupaj se konča z belo nedeljo, na Slovenskem jo ponekod imenujejo tudi »mala velika noč« ko je krog velikonočnega praznovanja sklenjen. Kot vir za naše pisanje smo uporabili knjigi »Praznično leto Slovencev« dr. Nika Kureta ter Damjana. J. Ovsca »Velika knjiga o praznikih« in upoštevali tudi besede starejših ljudi, ki se svoje mladosti in velikonočnega praznovanja radi spominjajo. Velika noč sodi med najstarejše krščansko praznovanje. Na veliko noč se kristjani spominjajo Kristusovega vstajanje in po krščanskem pojmovanju naj bi s tem dejanjem odrešil svet, zato je tista velika noč res velika, ime pa za ta praznik v slovenskem jeziku kar ustreza. Drugi evropski jeziki so za praznik velike noči prevzeli zvečine staro hebrejsko ime pasha. Ta praznik praznuje cerkev že od 4. stoletja kot poseben spomladanski praznik. V nasprotju z božičem, ki je določen po sončnem koledarju, je velika noč določena po luninem, saj nastopi vsako leto na prvo nedeljo po prvi polni pomladanski luni. V nedeljo, ko je vnebovzetje, astrološko pomeni dan sonca, kar potrjujejo tudi nekatera germanska imena zanj. Dvanajst sončnih žarkov naj bi tako zaznamovalo dvanajst apostolov. Sicer pa sega zgodovina tega, zdaj krščanskega praznika, daleč nazaj v zgodovino. Eden starejših praznikov, ki zgovorno priča o tem, da praznovanje tega običaja ni izvirno krščansko, je zagotovo pasha, judovski praznik. Judje so omenjeni praznik obeleževali z žrtvovanjem jagnjeta, ki je prastar simbol pomladi. S krščanstvom se je po Evropi in drugje po svetu hitro razširilo tudi praznovanje velike noči in je marsikje zamenjalo dotlej prastare šege, navade, verovanja in obredja, skratka, praznovanja in čaščenja pomladi, zmage svetlobe nad temo, toplote nad mrazom. CVETNA NEDELJA V dneh pred veliko nočjo je v zraku čutiti neko vznemirjenje in pričakovanje. V spomladansko praznično zelenje odeta narava daje ljudem novega upanja, vse pa se prepleta še s številnimi navadami in šegami. Tako je stara navada, da ljudje v dneh pred veliko nočjo, največkrat v cvetnem tednu počistijo vse, v hiši, okoli nje, na vrtu, pa tudi v vinogradih, sadovnjakih, travnikih in na polju, kjer so že opravili prva redna spomladanska opravila. Do velike noči, najstarejšega in največjega krščanskega praznika, mora biti vse urejeno. V prejšnjih časih je bilo lepo videti tudi majhne hiške po vrhovih gričev, kako so se, sveže pobeljene ter očiščene od zunaj in znotraj, praznično bahavo postavile na ogled. Svoj čas so ljudje v cvetnem tednu prali in sušili cerkveno perilo. Celo pregovori pravijo o tem, da kakšno bo vreme na cvetni petek, ko se pere in su{i cerkveno perilo, tak{no bo tudi, ko se bo sušilo seno. Na cvetni petek, ko goduje Žalostna mati božja mnogo kje presajajo lončnice. Spomin Kristusovega prihoda v Jeruzalem, ko je, jahaje na oslici, kot poroča evangelij, doživel navdušen sprejem množice, je cerkev že od nekdaj praznovala na moč slovesno. Ni ga kraja na Slovenskem, kjer na cvetno nedeljo ne bi nosili k blagoslovu snopov in šopov spomladanskega zelenja, kot spomin na palmove veje, ki so jih po evangelijskem izročilu v Jeruzalemu lomili in polagali pred prihajajočim Kristusom na oslu. To je sicer stara krščanska šega, izpričana že v devetem stoletju, je pa v Evropi verjetno prekrila neko starejše, pred krščansko obredje okoli nekaterih vrst "svetega rastlinja" dreves, grmov, zelič, cvetic, ki naj bi pospeevali rast, plodnost, odganjale zle čare in bolezen, varovale pred strelo in sedaj diši po hiši in izven nje po dobrotah, ki jih še vedno obilo pripravljajo za veliko noč. Na veliko sredo postavljajo po slovenskih cerkvah "božji grob" ki navadno najde svoje mesto v stranski kapeli. Večina cerkva hrani zanj posebne poslikane kulise, s pomočjo katerih ga potem dokaj nazorno postavijo, ob božjem grobu pa ne sme manjkati raznega živega zelenja in rož.»Na veliki četrtek, po končani večerni slovesni maši, so povsod za tri dni utihnili cerkveni zvonovi, zvonci in orgle. Ljudska govorica je menila, da na veliki četrtek po "gloriji" orgle zavežejo, zvonovi pa da odlete v Rim na božjo pot ali k svetemu očetu po blagoslov, v zvoniku pa ostanejo samo vrvi. Ta dan verniki opravijo še razne pobožnosti, med drugim predvsem zamudniki še velikonočno spoved in vsi tisti, ki niso obiskali "božjega groba" prejšnji dan, opravijo to v četrtek. Veliki četrtek je tudi dan, ko po- Velikonočno jajca — pirhi, pisanice, pisanke, remenke ali řemenice. Foto. M. Ozmec drugimi ujmami. To vlogo je prevzel "žegnani les" kot zakrament, z močjo cerkvenih blagoslovov pa naj ubrani vsega hudega stvari in reči, ki pridejo z njim v dotik. Skromni šopki meščanov se niso mogli kosati z zajetnimi in težkimi butarami na kmetih. Vse to je razumljivo, saj so meščani oljčno vejico kasneje, ko so prišli domov, zataknili za razpelo ali kam drugam in je skorajda niso več potrebovali, na kmetih pa je bilo drugače. Kmet je butaro razdrl, žegnani les pa razdelil na nešteto krajev, kjer naj mu varuje imetje in pridelek, ter ga shranil za mnogotere potrebe doma, od bolezni, ki jo naj pomaga ozdraviti, do hude ure, ki jo naj prežene. VELIKI TEDEN Ko je cvetna nedelja mimo in se prične veliki teden, se ljudje drže večinoma doma ter se tako pripravljajo na velikonočne praznike. Prvi trije dnevi so še kar delavni, veliko bolj umirjeno pa začne utripati življenje od velike srede dalje, ko se ponekod že pričnejo postiti. V tem času ljudje še opravljajo zadnja dela v hiši in okoli nje, preden se prične dolgotrajno poljsko delo. Ob hiši uredijo še cvetni vrtiček ter postorijo to in ono tudi na vrtu. Ker je letos velika noč dokaj pozno, je veliko tega dela že postor-jenega. Sedaj pa se prične tisto najlepše, priprava velikonočnih jedi. Podobno kot za božič, tudi nekod na Slovenskem razdrejo presnec, ga osmukajo in zelenje s soljo dajo živini. Med Muro in Dravo je bil tudi običaj, da so na veliki četrtek nabirali koprive in jih zatikali za streho, da v hišo ne bi treščilo. Veliki četrtek je tudi dan za peko, namenjeno praznikom. Ta dan pa je tudi spomin na poslednjo ali zadnjo večerjo, imenovano tudi Gospodov obed. Ljudski pregovor pravi, če na veliki četrtek sije sonce, se v letu dobro suši seno. Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše. Oltar je brez vsega okrasja, samo dve sveči sta ostali na njem. Taber-nakelj je odprt in prazen, pred njim je v temno tančico zagrnjen križ. Mrtvaško vzdušje v cerkvi se je preneslo tudi na domove in v vsakdanje življenje. Veliki petek je dan žalosti: umrl je Kristus Odrešenik. Vendar pa se velikega petka drži veliko raznih šeg in navad, ta dan je na Slovenskem tudi najstrožji postni dan, marsikje so se postili še v soboto. V Prekmurju so ta dan ponekod prišli na mizo samo "klojci, oljen fižol" in malo kruha, zvečer pa so jedli mlečno juho. V okolici Studenic pri Po-ljčanah so šele opoldne, kot zajtrk in obed zaužili eno samo jed _ droben topel bob, nanj so nalili malo kisa in nič olja, samo hren, ki naj bi bil spomin Kristusovega bridkega trpljenja, so potresli po vrhu. V zvezi z velikim petkom je vrsta vremenskih pregovorov, vsi pa se ujemajo v tem, da ta dan ne sme biti dežja. Velikonočno praznovanje se na veliko soboto prične, ko se z zvonika oglasijo zvonovi, ki so se po ljudskem verovanju vrnili iz Rima. Na veliko soboto blagoslovijo tudi ogenj in vodo, kar opravijo zjutraj. Med pomembna opravila tega dne sodi tudi blagoslov prazničnih jedil, kar opravijo v zgodnje popoldanskem času. Opis slednjega je zapisal tudi Valvasor v drugi polovici 17. stoletja. Nesti jedila k žegnu je bilo čisto žensko opravilo, sčasoma pa vsesplošno tekmovanje, katera ima lepši jerbas, lepši in bolj bogato izvezen prt na njem, kakšno obleko in podobno. Sestavine žegna imajo iz zgodovine svoj simbolični pomen. Tako predstavlja kos mesa Jezusovo telo, jajca ali pirhi vstajenje ali ponekod kaplje Kristusove krvi in hren njegovo trpljenje na križu. Velikonočna jajca so posebno zanimiv predmet debat in ugibanj od kod njihova simbolika. V krščanski ikonografiji simbolizirajo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi varnost, zavetje, materino krilo. Zanimivo je, kakšno povezavo ima z velikonočnimi prazniki zajec, ki je zraven velikonočnega pirha najbolj prepoznavni simbol velike noči, saj prinaša otrokom pisanice in druge darove. Zajec kot simbol plodnosti predstavlja lunarno žival. Ker je tesno povezan z luno, predstavlja tudi ponovno rojstvo, preporod, vstajenje. Pogosto je vezan z žrtvenim ognjem in deluje simbolično kot nekako poroštvo za življenje. Ko so ženske z jerbasi, polnimi dišečih velikonočnih dobrot prišle domov, se je ponavadi pričel tisti nadvse prijeten prazničen sobotni popoldan. Jedi so sicer mamile želodce, vendar so Fsem občankam in občanom občine Juršinci želimo prijetne velikonočne praznike. Butara, presnec, snop, vejnec, prajtl, žegen, cvetnik, bega-nica, fažina in {e kak{no ime bi se na{lo za {ope zgodnje spomladanskega zelenja, ki ga na cvetno nedeljo, kot spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem nosijo v cerkev. Slovenska velikonočna jajca - pirhi, pisanice, pisanke, remenke ali remenice, se uvr{čajo med najlep{e okra{ene primerke v Evropi. vsi, ki so jih mikale, morali počakati na nedeljsko jutro. Matere so z najmlajšimi odšle molit k božjemu grobu, fantje pa so hodili k dekletom v vas po pisanke. Za pirh ali pisanko se je fant oddolžil dekletu bodisi z oranžo, ali z lepim lectovim srcem, na katerem je pisalo vse tisto, kar je fantom ponavadi šlo težko z jezika. Za vzhodni in severni rob slovenskega ozemlja so značilni velikonočni ognji, ki jih drugje na Slovenskem ne poznajo. Zagoreli so na veliko soboto zvečer v mraku, ponekod pa šele polnoči s sobote na nedeljo. Kot marsikatero drugo opravilo v tem času, so imeli svoj simbolni pomen. Tako so na Štajerskem menili, da do koder seže dim od "vuzmenice" do tja ni kuge, pa tudi mraz ne bo kodil zelenju. Vuzmenice poznajo tudi v Halozah. Tu v ta namen naložijo kupe rožja, nabranega pri obrezovanju vinske trte. Med kurjenjem streljajo, igrajo, pojejo in skačejo preko ognja.V Prlekiji, na Dravskem polju, pa tudi ponekod na Pohorju (Zgornja Lo-žnica), naložijo kupe šibja in dračja na njivah in jih razvrstijo v obliki križa, ali monštrance. Velikonočni kres je nekaj svetega, saj so nekoč ob tem ognju stali odkritih glav ter peli pobožne velikonočne pesmi. Vselej so pokali možnarji, ki so budili odrasle, da so vstali, še preden je pri fari zazvonilo jutranjico, ki je vabila k rani maši. Tudi praznično pokanje je imelo svoj pomen, saj so menili, da tako odganjajo zle duhove, ki bi ljudem utegnili škoditi. Pri krščanstvu naj bi pokanje pomenilo tudi potres ob Kristusovi smrti. VELIKA NOČ Praznik velike noči so na Slovenskem vedno obhajali nadvse slovesno. Kresovi po gričih, odmevajoče pokanje možnarjev, pritrkavanje zvonov z vseh strani, je pomagalo ustvariti nepopisno praznično razpoloženje. Seveda je v tej velikonočni pobožnosti vsaj v podzavesti pozvanjala pomladna radost prvobitnega človeka: svetloba je premagala temo, toplota mraz. Vstajenjske velikonočne procesije so v raznih krajih prirejali različno. Svoj čas so imeli v procesiji vsi v rokah sveče, kar je bilo posebno v jutranjem somra- ku nekaj posebnega. Tudi hiše, mimo katerih je procesija stopala, so imele v oknih sveče in rože. Podeželska procesija je navadno krenila iz vsi tudi med travnike in njive, saj ponekod še danes verjamejo, da beži hudoba tako daleč vstran od hiš, kamor seže glas aleluje. Povsod na Slovenskem je na velikonočni mizi "žegen" ko se mora pri mizi zbrati vsa družina s posli vred. Pod dobrotami velikonočnega zajtrka se ibi miza . Vsega je na njej, unke, klobas, jajc, hrena in dobrega, belega kruha, pečenega ravno za to priložnost. Tu je e potica in da bi šlo vse skupaj lažje po grlu, tudi vino, ki ga tokrat smejo spiti kakšen požirek tudi otroci. Na koncu, kar je prinesel moderen čas, pa je na vrsti še skodelica dobre črne kave. Skoraj povsod na Slovenskem so žegna deležne tudi domače živali, le mačke ga niso vredne. Velika noč je po pojmovanju našega ljudstva tako velik praznik, da se ta dan ne hodi od doma. Dovoljeno je iti samo v cerkev, oče in mati pa se odpravita na polje blagosloviti pridelek. Naslednji dan je velikonočni ponedeljek, namenjen za sprostitev. Kot nalašč govori evangelij tega dne o poti vstalega Kristusa v Emavs. Ljudje ta dan že hodijo od doma na obiske ali celo na zabavo. Kdor gre na izlet reče, da gre v Emavs. Kdor je namenjen na obisk, pravi, da gre po pisanko, kar je v tem primeru skupno ime za velikonočno darilo. Na štajerskem verujejo v čarobno moč pisanke. Kdor jih poje vsaj devet, postane posebno krepak in je po mnenju ljudi okoli Sv. Jurija v Slovenskih goricah zmeraj srečen. To je mišljeno, da mora poskusiti pisanke vsaj iz devetih hiš, potem bo zdrav in bo dočakal tudi naslednjo veliko noč. Nekoč je bilo praznovanje velike noči raztegnjeno še na ves naslednji teden, ki se imenuje "beli teden." Marsikje na Slovenskem je bela nedelja "mala velika noč" zvrstijo se vsa jedila kot za veliko noč, le da niso več blagoslovljena. Z belo nedeljo se velikonočni ciklus sklene. Prerojene, sproščene in čile človeške sile se zdaj odzovejo klicu narave, ki je odeta v svatovsko, spomladansko obleko. Vida Topolo^ec BO^MARK V/erId Leather Industrijsko naselje 10 Tel.: 02/ 799 09 00 Vsem zaposlenim, poslovnim partnerem in prijateljem želimo doživete velikonočne praznike. PTUJ / prizadevni člani pgd ptuj v Uredili drevored pri OS Ljudski vrt Vsaka osnovna šola ima za osnovno nalogo izobraževanje in vzgajanje mladih generacij. Hkrati je dejavno vpeta v življenje svoje ožje in {ir{e okolice, tako z razli~nimi kulturnimi in športnimi dejavnostmi kot tudi z ureditvijo šolske zgradbe in okolice šole. Nam, ki bivamo v šoli, ni vseeno, kakšen videz daje naš šolski prostor, zato si z različnimi aktivnostmi prizadevamo, da bi ga ohranjali urejenega in čim lepšega. Pogosto pa so naše želje večje od naših finančnih zmožnosti, zato moramo od nekaterih projektov odstopiti, nekatere pa rešujemo s pomočjo zunanjih sodelavcev. V letošnjem letu je bilo nujno potrebno urediti drevored topolov ob šolskem igrišču, saj so suhe veje, ki so odpadale, nevarne za otroke, ki so se zadrževali na igrišču. Predračun za ureditev, ki je znašal skoraj pol milijona tolarjev, je bil za nas občutno previsok, zato smo se za pomoč obrnili na Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj. Člani PGD Ptuj so se odgovorno lotili akcije in kljub temu, da jim je nagajalo vreme, v treh dneh nalogo tudi opravili. Za njiho- vo delo in pripravljenost za prevzem tako zahtevne naloge se jim javno zahvaljujemo in jim izrekamo vso priznanje. [e posebej se zahvaljujemo gospodu @vegli in gospodu Topolovcu, ki sta usklajevala akcijo urejanja drevoreda. Tudi v bodo~e si želimo uspešnega medsebojnega sodelovanja. Tatjana Vàupotic, ravnateljica OS Ljudski vrt OBVESTILO Družba Radio - Tednik d.o.o. Ptuj obvešča cenjene stranke o spremembi delo-vne-ga časa. Od 9. aprila 2001 posluje pisarna za sprejem strank odponedeljka do petka od 7.00 do 15.30 ure in v soboto od 8. do 12. ure. Hvala za razumevanje! Vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem, prijateljem in cenjenim strankam želimo lepe velikonočne praznike. Avtoservis in trgovina Dominio\?o\:o med 21. in uro Mladi dopisniki BIL SEM BOLAN Ko sem bil bolan, je mami lepo skrbela zame. Imel sem vročino in mami mi jo je merila s termometrom. Redno sem pil sirup. Ležal sem v postelji, pokrit s toplo odejo. Čez en teden sem že ozdravel. Se preden pa sem ozdravel, sem hodil na zdravniške preglede. Matjaž Bezjak, 2. a, OŠ Gorišnica POGOVOR Z DEDKOM Bil je mrzel jesenski dan. Mislim, da je bila sreda, ko sva se z dedkom srečala zunaj pred hišo. Zeblo me je in drgetala sem po vsem telesu. Dedek me je povabil v hišo. V njegovi sobi je bilo prijetno toplo, in ker se je zunaj že sprehajal mrak, je dedek prižgal luč. Ko sem tako gledala njegov obraz in njegove oči, sem komaj opazila, da je moral zakuriti, saj je bil zaradi tega ves črn. Hotela sem začeti pogovor, a nekako mi to ni uspelo. Nisem mogla kar pretrgati vozlov tišine, kajti taki pogovori dedka včasih pripeljejo v jok, a sem potem le rekla: "Dedek, ali mi lahko poveš, kako je bilo takrat, ko si bil še mlad?" Dedek se ni obotavljal in je rekel: "Hm, bilo je veliko slabše kot danes. Saj to vrjetno že sama veš." Pokimala sem, a hotela sem več. "Ja že, ampak meni se zdi, da poleg spominov na lakoto in mraz obstajajo še drugi." Dedek se zdrzne. "Imamo stari ljudje le žalostne spomine? O ne, ne bom ti pravil o vojni, raje se pogovarjajva o tistih časih, ko je še živela tvoja babica." Začel je pripovedovati. Tako živo sem si predstavljala tiste čase, čeprav je babičina podoba pri meni bila prazna, črna, brez čustev in spominov, verjetno zaradi tega, ker je umrla pred mojim rojstvom. Ko je dedek začel pripovedovati o bolezni, ki je babico pestila skoraj pol življenja, mi je bilo težko pri srcu. "Daj, Hedvika, naredi mi tisto kislo juho ... To pa je bila res dobra juha," so bile njene zadnje besede. V tisti noči je babica umrla. Dedek mi je zažvižgal njeno najljubšo pesem. Kako lepo je zvenela iz njegovih ust. Ko sem še sama poskušala, sem pomešala vse tone. Dedek me je tolažil: "Eh, jo boš že še osvojila." Nato pa je dodal: "Veš, vedno, ko si žvižgam tole pesem, posije sonce. Ti, Ančka, si zelo podobna svoji babici." Naenkrat nisem hotela več poslušati dedka. Neka višja sila me je potegnila s stola in rekla sem še: "Hej, dedek, lepo je bilo s tabo, a zdaj moram iti." Ko sem prišla iz hiše, sem si začela žvižgati babičino pesem. In kot kak čudež so se izza temnih oblakov prikazali še zadnji sončni žarki, preden se je sonce izgubilo za hribom. Anja Plohl, 7. b, OŠ Velika Nedelja smo tekmo imeli, vsi veseli po hribu smo drveli. Zvečer v disco smo odšli in se pošteno naplesali. V petek vsi bili smo žalosti, ker domov smo morali. Nejc Pešec in Matjaž Godec, 5. a, OŠ Breg MOJ DEDEK Moj dedek živi v Moškanjcih. V hlevu ima polno živine. Rad opravlja živino. Pomagam mu voziti silos in krmo. Skupaj igrava šnops in tarok. Dedek rad igra šah in gleda poročila. Imam ga zelo rad. Zelo sem mu podoben. David Kolar, 2. a, OŠ Gorišnica MOJ BRAT Mojemu bratu je ime Matjaž. Hodi v 8. b razred. Obiskuje tudi glasbeno šolo. Zelo rad igra harmoniko. Veliko časa preživi ob računalniku. Matjaž je bil na računalniškem tekmovanju državni prvak. V prostem času kolesari in lovi ribe. Imam ga zelo rad. Klemen Muhic, OŠ Velika Nedelja ker je pospravljala hišo. Rabila je nekoga za klepet. Prosila sem jo, naj mi pripoveduje o svojem življenju pri povodnem možu. In začela je: Tistega večera, ko jo je v nevihti povodni mož odpeljal, se ji je življenje popolnoma spremenilo. Od začetka je jo bilo strah vsega, nato pa se je začela temu privajati. Veliko je jokala, a se nato le potolažila. Zavedala se je, da si je to juho skuhala sama in jo mora še pojesti. Najbolj pa se je čudila, kako lahko pod vodo diha. Kasneje je to izvedela, ampak te skrivnosti ne sme izdati. Mislila je, da bo živela v palači ali v gradu, pa je bila razočarana. Stanuje v navadni stanovanjski hiši. Po nekaj mesecih pa se je zaljubila v povodnega moža in se z njim poročila. Poročena sta že nekaj desetletij. Imata štiri otroke, tri deklice in enega fanta, ki bo njun naslednik, čeprav ne bosta nikoli umrla. Izdala mi je, da bo večno živela, ker se je poročila z nesmrtnikom. Zunaj hiše ima velik vrt in urejeno okolico. Znotraj hiše pa je prijetno domovanje šestčlanske družine. Rekla je, da imamo mi razne elektronske stvari, česar oni nimajo. Preprosto rečeno, niso še tako napredni. Dogaja se ji enako, kot če bi bila na našem svetu. Pravi, da sem imela srečo, ker sem prišla mimo. Enkrat na deset let lahko odide v svoj prejšnji svet, tako da je oddih po čiščenju stanovanja bil samo izgovor. Tako sva se zatopili v pogovor, da se je že dokaj stemnilo. Bil je Učenci OŠ Tinje. Foto: SB DOGODIVŠČINE NA ROGLI Pred šolo smo se zbrali, da bi se na Roglo odpeljali. Ko na Roglo smo prišli, smo se razpakirali. Naslednji dan smo se smučali, po vlečnicah popadali. V torek smo se kopali, v vodi se potapljali. Ponoči nismo spali, saj smo se igrali. Karte smo metali in kazni si dajali. Zadnji dan URŠKA PRIPOVEDUJE Pred nekaj dnevi sem se v lepem in toplem jesenskem popoldnevu sprehajala po temačnih ulicah Ljubljane. Doma je bilo res dolgočasno. Prijateljic ni bilo nikjer, pa mi ni preostalo nič drugega kot le en lep sprehod po našem mestu. Korak me je vodil po ulicah, po parku in bregovih Ljubljanice. Lepo si je bilo vzeti čas in si ogledati vse natančneje. Zanimalo me je, koliko je novih trgovin, ali je v parku spet razdejanje in ali je most nad Ljubljanico že popravljen. Vse sem si ogledala. Pogled pa mi je najbolj segal v reko. Bila je čista in se je lesketala, ampak moje ogledovanje reke je zmotil nenavaden zvok. Nekdo me je klical. Bliže sem pogledala v reko in opazila zelo mlado in postavno dekle. Po mojih predvidevanjih sodeč je bila Urška. Stopila sem do nje in se ji predstavila. Tudi ona se je meni. Seveda je bila Urška, sploh nič se ni spremenila, ker je bila tako mlada. Rekla je, da si je malo oddahnila, že čas, ko sva obe morali oditi. Lahko bi mi povedala še več in več stvari. Svetujem vam le to, da naj bo zgodba v poduk vsem ljudem, ki se obnašajo tako, kot se je ona pred izginotjem. Sabina Roškar, 7. b KAJ JE SREČA? Sreča je kakor droben žarek, ki te poboža po licu, le ujeti jo moraš. Sreča je zdravje, ljubezen ... Srečen si tudi tedaj, ko se počutiš varno. Najvažnejše pri sreči pa je, da si zmeraj dobre volje in se neprestano smejiš. Maja Hazenmali, 4. c, OŠ Lovrenc na Drav. polju NAGRADNA □ VEDA O RAČUNANJU S ŠTEVILI CITROENOV AVTO SVETNIK NA DAN 8. JUNIJ JULIJSKI FESTIVAL NA BLEDU m SREDIŠČE VRTENJA ROD KOŽO-KRILCEV DELO ELE PEROCI KOSOVSKI UUDSKI PLES OTO ANTONÍNI KMEČKI OČANEC 0 VELIKO REŠETO 0 PLES 0 PREBIVALEC KORP GRŠKA ČRKA POLTEMA OKOSTNJAK SVETILO 0 ŠAHOVSKI K.O. SESTAVIL: EDI KLASINC ZDRUŽENJE SORODNIH PODJETIJ NAŠ PSIHOLOG (DUŠAN) KARAMELA 0 NEON OLGA TRTNIK 0 TANTAL KARAMBOL TEKAČ FARČIČ AMERICIJ PREVOZ ČEZ DRUGO DRŽAVO SKOBA 0 0 RUMENKASTA KRAVA m GLIKOZID ZAVEZNIK 0 PASJE HIŠICE EDO GLAVIČ IVAN AHČIN PRIUU-BUENA PIJAČA V BOSNI FRANCOSKI PESNIK (ALPHONSE DE) ITALU. IGRALKA (1877-1957) NAŠA PISA-TEUICA ZIDAR SOVJETSKI HOKEJIST (SERGEJ) LITIJ 1 TONE KUNTNER AMPAK SNOV ZA LEPILO 0 OLGA AVBEU LOJZE HLEDE HOKEJSKI PLOŠČEK SVETNIK NA DAN 22. JUNIJA 60 MINUT MESTO NA FRANCOSKI RIVIERI MARIB. INDUSTRIJA KOVINSKIH IZDELKOV AMERIŠKI SPRINTER (HENRY) GALIJ NJIVA PO ŽETVI 0 KRAD-UIVEG SKUPINA OAZ V ALŽIRIJI VALIKA ZAČETNA ČRKA NEMŠKA POP PEVKA 0 ITALIJANSKA LIRA V NAGRADNA KRIŽANKA PIKAPOLONICA PTUJ Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 17). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in ga prinesite ali pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj, do 20. aprila 2001. Rešitev brez kupona pri žrebanju ne bomo upoštevali. 13 >i«j i s t s m Ě] H s \E i s [U s i S s 0 m s s Nagrade za nagradno križanko prispeva podjetje Pikapolonica - Trgovina Ptuj. 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 golarjev 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 1.000 tolarjev. Imena nagrajencev bodo objavljena v Tedniku v četrtek, 26. aprila. Izžrebani reševalci lahko dvignejo nagrade v trgovini PIKAPOLONICA, Slomškova 22, Ptuj. REZULTATI ŽREBRANJA NAGRADNE KRIŽANKE PIKAPOLONICA PTUJ objavljene v Tedniku, dne 29. marca 2001 Geslo pravilne rešitve se glasi:"Ugodno za velike sreča za majhne". Prispelo je 168 pravilnih odgovorov. 1. nagrado v vrednosti 5.000 sit prejme: Matjaž Muzek, Zg. Pristava 9, 2323 Ptujska Gora 2. nagrado v vrednosti 3.000 sit prejme: Jožica Plohl, Cvetkovci 45,2273 Podgorci 3. nagrado v vrednosti 1.000 sit prejme: Ksenija Petrovič, ob Rogoznici 12. 2250 Ptuj. Nagrajencem iskreno čestitamo! Za nagrede se oglasijo v prodajlni PIKAPOLONICA NA SLOMŠKOVI 22, Ptuj. Aforizmi by Fredi Lisica je n^ shujševalni kuri, ko ne more več ujeti kure. *** Za za~etek si bom gorni{ko kondicijo začel nabirati na Venerinem gričku. *** Vse več mladih je izvedencev za grdo vedenje. *** Tudi počasi se daleč prislini. [e sreča, da so ga ustrelili le streljaj od bolnišnice. *** Predvolilni golaž vse bolj izpodriva predvolilni fast food. *** Politični noji nosijo kolibrijeva jajca. *** Nevidni vidni? Ze videno. LUJZEK Dober den, vsoki den! Kiša pada, dei rosi, bodimo veseli vsi. Tak s^ si vcosik peli, ce s^ predugo čakali na dež. To je zlota stvor, zlota pijača, ki ljudem in rastlinam ter živolim veselje vrača. Nedela je, sedim za mizo, gledam skoz okno, gledam kapljice, ki se na brajdah nabirajo in ena za drugo na zemljo padajo. So kak solzice veselja in žalosti na človekovem obrazi. Zivleje je nasploh tak nareto, ko solzam veselja sledijo solze žalosti in seveda tudi v obratni smeri se naše popotovanje na totem sveti vrti in obroča... Kak ste vena že preštimali, me je gnes drgoč malo zaneslo. Pa kaj si čem. Če pa je cvetna nedela, ko je vse cvetoče in rastoče. Sebi in ^ji Mici sem spleja mala presmeca, ki sma ju nesla k žegni. Posamezne vejice sma odnesla na njive, da bi dobro obrodile, v gorico, da bi nam dobrega vinčeka dala, v štalo, da bi živina zdrava bila, pa še pod hišno streho, da nama nebi borna hišica pogorela. tak se pač te dela. Škodili nemre, lehko samo hasne... Ker cvetni nedeli sledi Vejka noč ali Vuzem kak provimo totemi svetki po do^čem, bi vam rad vsem zaželela, ke ne bi na kunci pozoba, veselo praznovanje, puno košaro dobrot, dobro svinjsko in vinsko, ženskam trdi hren, moškim pa mehko in toplo pečenko. Gre^ dale. Vidim skoz okno, da dežek hejovle. Megle se vzdi-govlejo in obeta se kunec dežeka. Iz grabe čujem ftička, ki poje kak, da bi ^bitel fučka. Vena si zove svojo družico, da bi fkuper gnezdo plela in mlade mela. To so prove pesmi živleja, ki mu moreš prisluhniti, ga razumeti in rad imeti. mija z Mico sma postavlja okoli naše kučurice več hišic za gnezdeje ftičekov. En hotel majo vrabčeki, dvo hotela majo siničke in tak dale naprej. Samo sma ugotovla, da boma ^gla naši močki nagobčnik nateknoti, ker tak rada ftičeke lovi. Tak je pač v narovi, ko si niso vse živoli prija-tli, glih tak kak tudi ne lidje. Ker pa je zaj kunec totega pisaja, vas lepo podavlja prijatelj LUJS. OVEN 21.3. do 20.4. Mudilo se vam ne bo nikamor in tudi prav bo tako. Naredite to tako kot ste si zamisiiii ne pa tako, kot bi radi videli nekateri ki imajo pri vsem tem tako ali tako svoje račune. Mislite nase, tudi oni ves čas počnejo le to. BIK 21. 4. do 20. 5. Kakor koli vam naklonjenost neke osebe godi vseeno mislite, da mora tudi izkazovanje občudovanja poznati določene meje. Zadnje čase se vam zdi, da se je kar preveč navezala na vas in da je skrajni čas da stopite na zavoro. DVOJČEK 21. 5.do 20. 6. Znanec je nekoliko obupal nad vami. Kadar koli se kaj zmenita, vedno nekaj pride vmes in potem pač ne morete priti. Res je da ste do sedaj imeli še vedno kak izgovo,r a vprašanja je ali so bili povsem iskreni. Kaj pa mislite vi? RAK 21. 6. do 22. 7. Znanec je tako poln nasvetov, da bi ga najraje vprašali zakaj je njegovo življenje tako razmetano, če je sam tako redoljuben. Toda raje se zadržite, opazka bi pregloboko zareza-lav vajine odnose, za dramatične spore pa niste razpoloženi LEV 23. 7.do 23. 8. Trmasti boste in tokrat boste imeli prav. Zakaj bi vendar popustili, če ste prepričani, da imate prav. Zakaj bi se vdali, če lahko stvar izpeljete do konca tudi sami, brez pomoči kogar koli. Vztrajajte do konca in ne bo vam žal. DEVICA 24. 8.do 23. 9. Ne boste ravno ponosni Yyê \ nase, a tako slabo pa spet ^ JI J ni. Važno je, da od sebe ne pričakujete preveč, ker se vam bo sicer začelo vrteti v glavi. S svojimi željami ostanite v mejah normale, pustite si dihati in uživajte življenje. TEHTNICA 24. 9.do 23. 10. Mislili ste da vas nihče ne posluša, a nenadoma so vam sporočili, da se vaše mnenje širi daleč naokrog. Ugotovitev vam seveda ugaja, obenem pa vam nalaga velika pričakovanja. Ne prestrašite se, ampak pojdite pogumno naprej. [KORPIJON 24. 10.do 22. 11. V kolikor potrebujete več časa, si ga pač vzemite, tega vam ne more nihče očitati. Stvar lahko pripeljete do srečnega konca v ritmu, ki si ga izberete sami. Če je le mogoče, izkoristite vse, kar se vam ponuja. STRELEC 23. 11.do 21. 12. Znančeva poteza ni bila ravno najbolj poštena, a zdaj je kar je. Z nastalim položajem se morate sprijazniti. Vsekakor se vam ni treba pretirano obremenjevati, zlasti zato ne, ker se proti takšnim krivicam ne da bojevati. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Znanec je prišel že zelo blizu tistemu, čemur rečemo zafrkavanje. Na začetku vas je njegovo početje še nekako zabavalo, zdaj pa vidite in občutite v njegovih besedah vedno več zlobe. Morda je prišel čas da spregovorite tudi vi. VODNAR 21. 1.do 19. 2. Nekako še vedno veste kaj bi radi. Naj se vam nikakor ne mudi, saj odločitev ni ravno lahka. Partner ima tudi svoje mnenje, pomembno je le, da boste na koncu vi tisti, ki boste izbrali, da si ne boste pozneje očitali. RIBI 20. 2.do 20. 3. Čutite, da vas čas čedalje močneje grabi za ovratnik, a ne pustite se preplašiti. Panika vas vsekakor ne bo nikamor pripeljala. Počasi, tehtno premislite, če se zberete zdaj, boste zadevo morebiti končali celo pred rokom. Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda katero lahko dobite na tel. št. 090-43-94 NOGOMET ZAGORJE : ALUMINIJ 0:3 /0:1/ STRELCI: 0:1 Franci /15/, 0:2 Čeh /50/, 0:3 Perkovlč /83/ Za dobro vzdušje na tekml so zaslužni tudl navljačl. NOGOMET GEREČJA VAS UNUKŠ-PED : ASFALTI PTUJ 0:1 /0:1/ STRELEC: 0:1 Krepek /v 5. mlnutl/ str. 26 BOKS ZANIMIVI DVOBOJI V ptujskem boks centru je BK Ptuj bll organlzator drugega kroga državnega eklpnega prvenstva. str. 27 1. B SRL V spodnjem delu lestvlce se je močno zapletlo! ORMOŽ - IZOLA 24:20 (13:8) CHIO KRANJ : GORIŠNI-CA 23:22 /14:12/ str. 26 STRELJANJE — TRAP Nova Gorlca,1.4.2001 3. Pokal SZS v trapu LUPŠE PRVIČ ZMAGOVALEC Na ollmpljskem strellšču Panovcl prl Novl Gorlcl se je zbralo 36 strelcev na tekml III.Pokala SZS. str. 27 PROFESOR DRAGO S. AČIMOVIČ, Predsednik komisije za šolski šport pri Področnem centru za {port iz Ptuja Moje mnenje o šolskem športu v Mestni obilni? Ce pogledamo športne pogoje v katerih skupaj delamo učenci in športni pedagogi, pogoji pa so zelo klavrni in ~e pogledamo rezultate, ki jih dosegajo učenci osnovnih šol, smo lahko več kot zadovoljni. Sistem tekmovanj je utečen s strani državnega Odbora za šolska športna tekmovanja in Športni zavod Ptuj v sodelovanju z nekaterimi šolami in klubi zelo vzorno vodi šolska športna tekmovanja. Osebno pogrešam strokovne izmenjave mnenj in izkušenj med športnimi pedagogi samih osnovnih šol, ter med športnimi pedagogi osnovnih in srednjih šol, ki je praktično ni.Menim, da bi ugotovitve enih in drugih zelo koristile k bolj kvalitetnemu pouku športne vzgoje in pa predvsem učencem oziroma dijakom. Zelo pogrešam sodelovanje med klubi in osnovnimi šolami oziroma športnimi pedagogi, predvsem pa z atletskim klubom. V osnovni šoli se v večini primerov otroci prvič v življenju srečajo z abecedo načrtnega razvoja motorično funkcionalnih sposobnosti, prvič se srečajo z osnovami določenih športov, prvič se načrtno pripravljajo na tekmovanja in prvič tekmujejo. Ni se še zgodilo, da bi kdo iz atletskega kluba prišel v šolo, se pozanimal o motorično nadarjenih učencih, o metodah dela, o skupnem usmerjanju in športnem razvoju otrok, o izkušnjah športnih pedagogov ipd. Prepričan sem, da imamo športni pedagogi v svoji stanovski organizaciji, se pravi v Društvu športnih pedagogov Ptuj, ki je združeno v Zveze Društev športnih pedagogov Slovenije, dovolj strokovnosti, kompetentnosti in volje, da se vključimo v kreiranje športne politike v naši občini. Zal pa nam delo, oziroma nedelo društva ne more biti v ponos, kvečjemu v sramoto, saj gredo pomembne odločitve glede športne bodočnosti ptujske občine mimo društva in društvo ni upravičilo svojega poslanstva. NOGOMET 1. SLOVENSKA LIGA Rezultati 23 kroga: Rudar : Tabor Sežana 1:2 /0:1/, Olimpija : Dravograd 2:1 /0:0/, Primorje : Domžale 3:0 /1:0/, HIT Gorica : Korotan 1:4 /0:2/, SMC Publikum : Mura 0:2, Maribor Pivovarna Laško : Koper 2:0 /0:0/. 1.OLIMPIJA 23 14 4 5 57:36 46 2.MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 23 13 6 4 42:25 45 3.HIT GORICA 23 10 4 9 37:33 34 4.PRIMORJE 23 9 6 8 31:29 33 5.PUBLIKUM 23 9 5 9 35:35 32 6.RUDAR 23 8 7 8 31:26 31 7.KOROTAN 23 9 4 10 36:40 31 8.MURA 23 7 8 8 24:27 29 9.DRAVOGRAD 23 8 4 11 36:38 28 10.KOPER 23 7 7 9 26:32 28 11.TABOR SEŽANA 23 6 6 11 28:43 24 12.DOMŽALE 23 6 3 14 27:49 21 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 20. kroga: Zagorje : Aluminij 0:3 /0:1/, Feroterm Lentrem : Nafta 2:1 /1:0/, Beltinci : Železničar Ligro 2:3 /2:2/, Živila Triglav : Dravinja 0:0, Elan : Viator&Vektor 2:1 /1:0/, Brda : livar Ivančna Go- rica 2:3 /1:1/, Jadran Šepič : Renkovci 2:2 /0:1/. V tem krogu je bila prosta ekipa Esotech Šmartno. 1. ŽIVILA TRIGLAV 20 14 3 3 45:13 45 2. ELAN 19 13 2 4 37:21 41 3. ALUMINIJ 20 11 6 3 39:21 39 4. ESOTECH ŠMARTNO 19 10 5 4 36:21 35 5. JADRAN ŠEPIČ 19 10 4 5 33:19 34 6. ZAGORJE 20 8 6 6 26:19 30 7. LIVAR IVANČNA GORICA 20 9 3 8 33:30 30 8. NAFTA 20 7 6 7 23:22 27 9. ŽELEZNIČAR LIGRO 20 7 5 8 26:33 26 10.DRAVINJA 20 7 4 9 18:27 25 11.ŠENTJUR 15 6 3 6 23:27 21 12.VIATOR&VEKTOR 20 5 5 10 29:32 20 13.BELTINCI 20 5 5 10 23:35 20 14.FEROTERM LENTREM 19 5 4 10 19:39 19 15.BRDA 19 3 2 14 27:54 11 16.RENKOVCI 20 2 3 15 24:48 9 Pari 21. kroga - sobota 14. aprila- ob 17.00 uri: Aluminij -Beltinci, Zagorje - Esotech Šmartno, Železničar Ligro - Živila Triglav, Dravinja - Elan, Viator&Vektor - Brda, Livar Ivančna Gorica - Feroterm Lentrem, Nafta - Jadran Šepič. V tem krogu so prosti Renkovci. Pomembna zmaga v gosteh ZAGORJE : ALUMINIJ 0:3 /0:1/ STRELCI: 0:1 Franci /15/, 0:2 Čeh /50/, 0:3 Perkovič /83/ ALUMINIJ: Dukarič, Koren, /Jevdenič/, Golob, Prapotnik, Sambolec, Pučko, Perkovič, Čeh /Hojnik/, Franci, Gojkovič, Kancler. Trener: Branko Horjak. Eno pomembnejših srečanj v drugem delu sezone so v nedeljo odigrali nogometaši Aluminija, ki so se v Kisovcu pomerili z ekipo Zagorja. Imperativ zmage je bil za oboje in je nad njimi visel kot Damoklejev meč. Toda Kidričani so ponovno zaigrali zelo dobro in premagali trdega in grobega domačega nasprotnika, er na koncu tudi zelo pristranskega sodnika. Nekaterim njegovim odločitvam so se smejali tudi domači ljubitelji nogometa. Gostje so bili na izredno težkem igrišču /mokro, neravno, blatno/ enostavno prehitri za domače. Delovali so zelo zrelo. Že v 16. minuti so povedli. Franci je lepo pobegnil domači obrambi in z strelo. iz razdalje 25 metrov uspel premagati domačega vratarja. Minuto za tem so pri- ROKOMET ložnost imeli Zagorjani, vendar je strel Ekmečiča zletel mimo levega vratnika vratarja Aluminija. Optimizem pa je bil vedno večji med številnimi pristaši nogome- Deseta zmaga za peto mesto VELIKA NEDELJA : AVTOMIKULIC RUDAR 26:25 /14:12/ VELIKA NEDELJA: Mesarec 4, Gegorič, Potočnjak 1, Cvetko, Bezjak 10, Šoštarič, Planinc 3, Kokol, Belec, Poje 2, Štruc 6, Okreša, Podpečan, Kumer. AVTOMIKULIC RUDAR: Prošt, Dobravec 2, Arlič, Pejič, Senčar 6, Čop 1, Denič, Arlič, Pri-všek 1, Stojakovič 10, Madžare-vič, Podbregar, Teržan 5. V Veliki Nedelji so domači ro-kometaši ponovno razveselili številne ljubitelje rokometa z novo zmago. Tokrat so premagali ekipo trboveljskega Rudarja in to je njihova druga zmaga v tem prvenstvu proti temu nasprotniku, sicer pa deseta v prvenstvu. Novi dve točki pa sta rokometaše Velike Nedelje pomaknila na peto mesto, na prvenstveni razpredelnici 1. A SRL. Sam začetek srečanja je prinesel hitro igro na obeh straneh, vendar so si prednost dveh zadetkov priigrali gostje. Ta bi bila verjetno še višja, vendar jih je onemogočil vratar domačih, Dušan Podpečan. V zadnjih osmih minutah prvega olčasa pa so domači uspeli najprej izenačizi in v zadnjih trenutkih tega dela igre je sicer najboljši strelec Velike Nedelje, Robi Bezjak, z dvema zadetkoma omogočil, da so domači odšli na odmor z vodstvom. V drugem polčasu je bila igra trda, vendar so domači bili tisti, ki so držali vodstvo, gostje pa so jih lovili in dvakrat uspeli izenačiti. Sledile so dobre obrambe, tokrat kapetana Boštjana Belca, v napadu pa so padale žoge v gostujočo mrežo in zmaga je bila dosežena, ki je tudi zaslužena. Gledalci so to znali oceniti za odlično in so na koncu svoje ljubljence nagradili z dolgim aplavzom. Ik tašev Aluminija, še posebej po strelih Čeha, Pučka in Goloba. Lepo so umirili domače, ki so svojo nemoč izkazovali na udarjanju po gostujočih igralcih. V drugem polčasu pa smo videli rapsodijo v rdečem. Že kar na začetku tega dela igre je domačine umiril Aleš Čeh, ko je hladnokrvno žogo poslal v mrežo domačega vratarja. Domači nogometaši so potem želeli z silo nekaj narediti, vendar je ostalo samo pri poizkusih, saj so gostje dobro zapirali vse poti proti svojemu vratarju S srečanja v Zagorju Dukariču. No potem pa udarec na udarec, vlečenje za dres in še kaj. No, tudi to so gostujoči nogometaši preživeli in nato je kapetan Aluminija, Igor Perkovič z lepim zadetkom umiril domače nogometaše. Na tem srečanju je težjo poškodbo staknil agilni Boštjan Koren, katerega je grobo zrušil Ismet Ekmečič, nekdanji igralec Olimpije in Maribora, ter je njegov sobotni nastop v soboto, proti ekipi Beltinc vprašljiv. 1. A SRL MOŠKI Rezultati 18. kroga: Velika Nedelja : Avtomikolič Rudar 26:25 /14:12/, Mobitel Prule 67 : Celje Pivovarna Laško 27 : 27 /14:16/, Trimo Trebnje : Gorenje 28:25 /13:14/, Pivka Perutninarstvo : Prevent 30 : 34 /12:23/, Dobova : Termo 26:24 /10:10/, Inles Riko : Slovan 29:21 /12:11/. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 18 16 2 0 624:416 34 2. MOBITEL PRULE 67 18 14 3 1 528:423 31 3. PREVENT 18 13 2 3 530:454 28 4. GORENJE 18 12 2 4 494:432 26 5. VELIKA NEDELJA 18 10 0 8 442:457 20 6. TRIMO TREBNJE 18 8 3 7 488:481 19 7. AVTOMIKULIČ RUDAR 18 8 3 7 509:510 19 8. TERMO 18 5 3 10 470:490 13 9. SLOVAN 18 3 3 12 449:545 9 10.DOBOVA 18 2 4 12 453:511 8 11.INLES RIKO 18 4 0 14 422:509 8 12.PIVKA PERUTNINARSTVO 18 0 1 17 422:607 1 Pari 19. kroga /21. april/: Inles Riko - Velika Nedelja, Celje Pivovarna Laško - Avtomikulič Rudar, Termo - Mobitel Prule 67, Prevent -Dobova, Slovan - Trimo Trebnje, Gorenje - Pivka Perutninarstvo. 1. B SRL MOŠKI Rezultati 19. kroga: Ormož : Izola 24:20 /11:8/, Chio Kranj : Gori-šnica 23:22 /14:12/, Nova Gorica : Krog Bakovci 24:13 /11:6/, Cimos Koper : Šmartno 28:28 /12:14/, Dol TKI Hrastnik : Preddvor 10:0 b.b. Vratarja Velike Nedelje Podpečan (spredaj) in Belec (v ozadju) Srečanje Sevnica : Mitol Pro -Mak Sežana se je igralo v torek zvečer. 1. SEVNICA 18 15 0 3 485:403 30 2. IZOLA 19 13 2 3 448:425 28 3. NOVA GORICA 19 13 1 5 445:388 27 4. DOL TKI HRASTNIK 19 11 0 8 470:433 22 5. CIMOS KOPER 19 8 3 8 452:464 19 6. MITOL PRO-MAK SEŽANA 18 8 2 7 398:382 18 7. GORIŠNICA 19 7 2 10 465:464 16 8. ORMOŽ 19 7 2 11 485:501 16 9. KROG-BAKOVCI 19 7 2 10 445:466 16 10.ŠMARTNO 19 6 3 10 454:488 15 11.CHIO KRANJ 19 7 1 11 504:536 15 12.PREDDVOR 19 1 0 17 271:400 2 SPORT NOGOMET / nogomet / NOGOMET 3. SNL SEVER Rezultati 17. Kroga: Gerecja vas Unukšped : Asfalti Ptuj 0:1, Hajdina : Pa-loma 0:4, TK&EL Stojnci : Kozjak 1:2, Kovinar Mascom : Usnjar 1:2, Kr{ko : Zreče 1:0, Montavar Rogoza : Vransko 2:2, Fužinar : Mons Claudius 0:3. 1. ASFALTI PTUJ 17 13 2 2 41:14 41 2. USNJAR 17 12 4 1 44:14 40 3. PALOMA 17 10 4 3 36:11 34 4. KOZJAK 17 10 1 6 36:26 31 5. ZREČE 17 6 4 7 17:21 22 6. KRŠKO 17 5 6 6 22:24 21 7. KOVINAR MASCOM 17 6 3 8 29:32 21 8. VRANSKO 17 6 2 9 20:34 20 9. MONS CLAUDIUS 17 5 4 8 28:35 19 10. TK&EL STOJNCI 17 5 3 9 20:24 18 11. MONTAVAR R. /-2/ 17 6 2 9 30:36 18 12. HAJDINA 17 4 6 7 16:27 18 13. G. VAS UNUKŠPED 17 4 4 9 17:31 16 14. FUŽINAR 17 2 5 10 18:35 11 Pari 18. kroga - sobota 14. april, vse tekme ob 17.00 uri: Asfalti Ptuj - TK&EL Stojnci, Zreče - Gerečja vas Unukšped, Usnjar - Hajdina, Paloma- Fužinar, Mons Claudius - Montavar Rogoza, Vransko -Krško, Kozjak - Kovinar Mascom. GEREĆJA VAS UNUKŠPED : ASFALTI PTUJ 0:1 /0:1/ STRELEC: 0:1 Krepek /v 5. minuti/ GERECJA VAS UNUKŠPED: Trop, Verlak, Habjanič, Zajšek, Ciglar, Pacher /Z. Bezjak /, M. Bezjak, Krajnc, Frangež, Korez, Voglar. ASFALTI PTUJ: Šeliga, M. Emeršič, B. Emeršič , Prah, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, Jurišič / Sluga /, Bratec, U. Krajnc / Gojkošek/ . HAJDINA : PALOMA 0:4 /0:1/ HAJDINA - Igrišče Hajdine, gledalcev 50, sodnik Jeneš /Lendava/ 7. STRELCI: 0:1 Krapša /10/, 0:2 Cvaj-dik /65/, 0:3 Velički /70/, 0:4 Stojanov /78/ HAJDINA: P Brodnjak / M. Brodnjak /, Gaiser, Zelko / R. Krajnc /, Miha Krajnc, Gorše, Črnko, Bauman, Marcel Krajnc / Princl-/ Pihler, Hotko . V zelo pomembnem srečanju za obstanek med tretjeligaši, so si nogometaši Hajdine vsekakor obetali več, kot pa visoki poraz. To je bilo v bistvu nadaljevanje njihove neugodne tradicije z ekipo Palome iz Sladkega vrha, ki je sicer tretje uvrščena ekipa in nekako še po-tihoma upa na osvojitev prvega mesta. Nogometaši Hajdine niso igrali tako slabo kot kaže rezultat, vendar so bili nespretni v napadu in niso znali potisniti žoge za hrbet gostujočega vratarja. Tudi v drugem polčasu je bilo podobno, vendar so gostje imeli prednost zadetka in so igrali nekoliko bolj sproščeno. Domači so vse sile usmerili v napad, da bi rezultat čimprej izenačili. V svojih namerah pa so nekoliko zapostavili igro v obrambi in gostje so do konca srečanja dosegli še tri zadetke in visoko zmagali. 1. LIGA MNZ PTUJ: Rezulati 14. kroga: Boč Anchiinžini-ring : Gorišnica 2:0, Bistrica : Slovenja vas 3:1, Pragersko : Skorba 1:0, Mar-kovci : Videm 1:4, Holermuos Ormož : Središče 2:1, Dornava : Eltehšop Rogo-znica. S srečanja Gerecja vas Unukšped : Asfalti Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Lokalni obračun v Gerečji vasi je privabil kar lepo število privržncev, tako ene, kakor tudi druge ekipe. Svoje pa je naredila še pomembnost tega srečanja. Domači se krčevito borijo za obstanek, gostje iz Ptuja pa za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Samo srečanje je bilo zelo živahno in ni bilo nobenega popuščanja. Nogometaši iz Ptuja pa so prišli do svoje prednosti, oziroma vodstva že v peti minuti, ko je Simon Krepek premagal domačega vratarja. Nekaj več od igre v prvem polčasu so imeli gostje, vendar tudi nogometaši iz Gerečje vasi niso bili brez priložnosti. V drugem polčasu je potekala borba po vsem igrišču, za vsako žogo. Domači so želeli rezultat izenačiti, gostje pa doseči še zadetek in potrditi svojo zmago. Mreža se v drugem polčasu ni zatresla, kar je pomenilo, da so gostje iz Ptuja slavili minimalno zmago. 1. BISTRICA 14 10 1 3 33:17 31 2. SREDIŠČE 14 8 1 5 41:17 25 3. SLOVENJA VAS 14 7 2 5 30:30 23 4. HOLERMUOS ORMOŽ 14 7 1 6 40:25 22 5. SKORBA 14 6 2 6 44:27 20 6. VIDEM 14 6 2 6 35:34 20 7. GORIŠNICA 14 6 2 6 14:20 20 8. ELTEHŠOP ROGOZNI, 14 6 1 7 23:26 19 9. PRAGERSKO 14 5 4 5 29:37 19 10. DORNAVA 14 4 5 5 27:31 17 11. BOČ ANCHIINŽINIR. 14 4 3 7 26:29 15 12. MARKOVCI 14 2 2 10 20:69 8 BISTRICA : SLOVENJA VAS 3:1 /1:1/ SLOVENSKA BISTRICA - Igrišče v Slovenski Bistrici, gledalcev 60, glavni sodnik Damir Ozu / Spodnja Polskava/. STRELCI: 1:0 Regoršek /4/, 1:1 Gere-čnik /22/, 2:1 Sep /61/, 3:1 Romih /87/ BISTRICA: Hvalec, Dovnik, Horvat, Skale, Sep, Fridrih, Tkavc / Romih/, Mlinar / Modrič/, Stražišar, Regoršek, Leva / Pučnik/. Trener: Marjan Gojkovič. NAJ NOGOMETAŠ 2000/2001 2. SNL................... 3. SNL - SEVER...... 1. LIGA MNZ PTUJ Ime in priimek: -Naslov: ............. fini'i'irmïiii-iiMi m SLOVENJA VAS: Matjašič, Ornik, Vr-banec, Krajnc, Metličar, Lenart, Ekart, Panič, Mlinarič, Gerečnik, Zupanič. Trener: Stevo Perič. HOLERMUOS ORMOŽ : SREDIŠČE 2:1 /1:1/ ORMOŽ - Igrišče v Ormožu, gledalcev 300, glavni sodnik Roman Glažar /Hajdoše/ STRELCI: 1:0 Kaloh /15/, 1:1 Fafulič /20/, 2:1 Boris Prapotnik / 56/ HOLERMUOS ORMOŽ: Ivankovič / Polak/, Školiber / Govedič/, Rajh / Zebec/, Tobijas, Jurčec, Pintarič, Gašpa-rič, Boris Prapotnik, Kaloh, Mesarič, Borut Prapotnik. Trener : Drago Posavec. SREDIŠČE: Horvat, Jelovica, Rajh, Balažič, Darko Ivančič, Kolarič, Kolenc / osec/, Vizjak, Gašparlin, Lesjak, Fafulič / Aleksič/. Trener: Franc Rajh. BOČ ANCHIINŽINIRING: GORIŠNICA 2:0 /0:0/ POLJČANE - Igrišče v Poljčanah, gledalcev 50, glavni sodnik Sandi Verba-nec /Ptuj/ STRELCA: 1:0 Obrovnik /53/, 2:0 Ha-bjan /79/ BOČ ANCHIINŽINIRING: Pepelnak, Hrastnik, Curk, Žnuderl, Kralj, Korošec / Habjanič/, Volavšek, Obrovnik, Saga-din / Polanec/, Habjan, Lončarič /Pinter/. Trener: Rudi Podjavoršek. GORIŠNICA: Roškar, Bezjak, Donaj / Žnidarič/, Alič, Levačič, M. Bezja, Šket, Lapornik, Plohl, Bohl / Brodnjak/, Cigla-rič . Trener: Gorazd Šket. DORNAVA : ELTEHŠOP ROGOZNICA 1:1 /1:1/ DORNAVA - Igrišče v Dornavi, gledalcev 250, glavni sodnik Silvo Kornik /Ptuj/ STRELCA: 1:0 Trunk /16/, 1:1 Makovec /45/ DORNAVA: Kristovič, Florjanič, Flos /Hubjet/, Serdinšek, Viher, Metličar, Plohl / Arnuš/, Stergar, Žuran, Cvetko, Trunk. Trener: Alojz Gomboc. ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Arnuš, Mustafi, Kurbus, Pihler, Herga, Polanec, Makovec, R. Markež, M. Mar-kež / Kokol/, Pungračič. Trener: Branko Žgeč. PRAGERSKO : SKORBA 1:0 / 0:0/ PRAGERSKO - Igrišče v Pragerskem, gledalcev 100, glavni sodnik Denis Krajnc /Ptuj/ STRELEC: 1:0 Dirnberk /62/ PRAGERSKO: Lubej, Justinek, Šti-glic, Ramadani, Stojnšek, Breznik, Krajnc, Lončarič, Furlan, Dirnberk, Čelan /Fištravec/. Trener: Zvonko Kacjan. SKORBA: L. Šmigoc, B. Mertelj, Perko, Klaneček /Kuserbajn/, Janžekovič, Horvat, Strgar, Mohorko, J. Šmigoc, S. Mertelj, Mlakar /Žitnik/. Trener: Branko Krajnc. MARKOVCI : VIDEM 1:4 /0:2/ MARKOVCI - Igrišče v Markovcih, gledalcev 100, glavni sodnik Robert Jaušo-vec /Velika Nedelja/. STRELCI: 0:1 Bračič /37/, 0:2 Kokol /39/, 1:2 Silvo Kralj /48/, 1:3 V. Ciglar /60/, 1:4 Ovčar /84/. MARKOVCI: G. Foršnarič, Tekmec / Pilinger/, Rožman, Plohl, A. Kralj, Silvo Kralj, Petek, Golob, Janžekovič, Korošec /Samo Kralj/, Štrafela / F. Foršnarič/. Trener: Stanko Korošec. _ VIDEM: M. Trafela, Kokol, B. Ciglar / Černila/, Bračič, Šipe, Koprek, D. Ostro-ško / Ovčar/, A. Ostroško, V. Ciglar, Fri-dauer, Topolovec / G. Trafela/. Trener: Rudi Štelcer. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 13. Kroga: Zgornja Polskava : Hajdoše 0:1, Apače : Podvinci 5:1, Zavrč : Lovrenc 2:2, Podlehnik : Tržec 2:2, Bukovci : Spodnja Polskava 5:2. Srečanje Grajena : Leskovec ni bilo odigrano. 1. TRŽEC 13 9 3 1 38:18 30 2. BUKOVCI 13 9 0 4 48:26 27 3. GRAJENA 12 8 1 3 35:20 25 4. PODLEHNIK 13 7 3 3 39:19 24 5. APAČE 13 7 3 3 26:14 24 6. LESKOVEC 12 6 3 3 23:20 21 7. PODVINCI 13 6 2 5 36:23 20 8. ZAVRČ 13 5 3 5 18:16 18 9. LOVRENC /-1/ 13 4 3 6 37:32 14 10. HAJDOŠE /-1/ 13 3 1 9 26:36 9 11. SfP POLSKAVA /-1/ 13 1 2 10 19:61 4 12. ZG. POLSKAVA /-1/ 13 0 0 13 6:66 -1 Danilo Klajnšek ROKOMET / rokomet / ROKOMET 1. B SRL MOŠKI Rezultati 19. kroga: Ormož : Izola 24:20 /11:8/, Chio Kranj : Gorišnica 23:22 /14:12/, Nova Gorica : Krog Ba-kovci 24:13 /11:6/, Cimos Koper : Šmartno 28:28 /12:14/, Dol TKI Hrastnik : Preddvor 10:0 b.b. Srečanje Sevnica : Mitol Pro -Mak Sežana se je igralo v torek zvečer. 1. SEVNICA 18 15 2. IZOLA 19 13 3. NOVA GORICA 19 13 4. DOL TKI HRASTNIK 19 11 5. CIMOS KOPER 19 8 6. MITOL SEŽANA 18 8 7. GORIŠNICA 19 7 8. ORMOŽ 19 7 9. KROG-BAKOVCI 19 7 10.ŠMARTNO 19 6 11.CHIOKRANJ 19 1 12.PREDDVOR 19 1 3 485:403 30 3 448:425 28 5445:388 27 8470:433 22 8452:464 19 7398:382 18 2 10 465:464 16 2 11 485:501 16 2 10 445:466 16 3 10 454:488 15 11 504:536 15 0 17 271:400 2 Pari 20. Kroga / 21. Aprila/: Gorišni-ca - Nova Gorica, Izola - Chio Kranj, Krog Bakovci - Sevnica, Mitol Pro-Mak Sežana - Cimos Koper, Šmartno - Dol TKI Hrastnik. V tem krogu je prosta ekipa Ormoža. ORMOŽ - IZOLA 24:20 (13:8) Športna dvorana v Ormožu, gledalcev 250, sodnika Brecelj in Deržek (Ajdovščina). ORMOŽ: Šulek, Hanželič, Horvat, Juršič 1, Pučko 1, Prapotnik 3, Grabo-vac 1, Ivanuša 6, Kirič 5, Dogša, Kavaš, Hrnjadovič 7, Bistrovič, Smodek. Rokometaši Ormoža so dosegli izjemno pomembno zmago, ki jim daje popolnoma realne možnosti za obstanek v ligi. Za eno mesto, ki vodi v drugo ligo, je namreč kar pet kandidatov, med njimi pa je le točka razlike. Zato bodo zadnji trije krogi še kako zanimivi. Sobotna tekma je bila pomembna tudi za drugouvrščeno Izolo, zato je bila izjemno borbena, na trenutke tudi ostra, sodnika (iz Ajdovščine!) pa sta igralce obeh ekip izključevala kot po tekočem traku in razburjala tako igralce kot gledalce. Domačini so si nabrali 18, gostje pa 22 minut izključitev. Po začetnem vodstvu gostov so domači prevzeli pobudo in si do polčasa priigrali kar pet zadetkov prednosti. Prednost se je v nadaljevanju stopila in bila sredi polčasa le še zadetek. Vendar pa domači tokrat niso popustili in so v zaključku ob dobri obrambi kaznovali napake gostov in tekmo zanesljivo dobili, čeprav so do zmage prišli vse prej kot lahko. Gostje iz Izole so namreč v obrambi zelo ostri, v napadu pa hitri v menjavi mest in igri brez žoge. Ormožanom se vedno bolj pozna novi način igre in pristop, saj vedno bolj zmanjšujejo število tehničnih napak in nepotrebnih potez. Ob dobrih obrambah vratarjev (večji del tekme je branil Dogša, v zaključku pa izkušeni Šulek) je organizator Kirič prevzemal odgovornost v kritičnih trenutkih in vtrajno gradil igro, v kateri so uspešno zaključevali mladi Ivanuša ter izkušena Hrnjadovič in Prapotnik, pa tudi drugi igralci niso zaostajali. Skratka, s takšnim nadaljevanjem grajenja igre in pristopa se ormoškemu rokometu obetajo boljši časi. l. kotar CHIO KRANJ : GORIŠNICA 23:22 (14:12) GORIŠNICA: Fricelj 8, Firbas 4, Tamše 3, Ivančič 2, Pisar 1, Kumer 1, Štorman 1, Valenko, Šterbal, Šandor, Perčič. Rokometaši Gorišnice so zelo dobro igrali v Kranju, vendar so na koncu ostali praznih rok. V drugem polčasu so celo dvakrat vodili z zadetkom prednosti, vendar jim ni uspelo iztržiti več, kot častnega poraza. Domačini so zmagoviti zadetek dosegli v zadnjih sekundah srečanja. Danilo Klajnšek planinski kotiček Kai ie bi šli v glavno mesto? šmarna gora (669 m) Za Šmarno goro ste prav gotovo že slišali. Pa ste se morda že kdaj vprašali: "Kaj imata skupnega TRIGLAV in ŠMARNA GORA?". Jakoba Aljaža! Saj veste, tistega, ki je dal postaviti stolp na vrh Triglava, tisti ki ima »svojo kočo« Šmarna gora je verjetno najbolj obiskana slovenska gora, saj se nanjo iz dneva v dan nanjo podajajo sprehajalci, ki se za urco izmaknejo hrupu in izpušnim plinom v mestu. Zanimivosti o gori je toliko, da boste pač morali priti zraven na izlet in povedal vam bom še marsikaj zanimivega. Kaj pa se bo dogajalo. V soboto 21. aprila 2001 se bomo ob 7.uri zjutraj zbrali na železniški postaji na Ptuju. Kjer se bomo z avtobusom odpravili v prestolnico. Ker je izlet kombiniran z izletom na Lubnik se bomo najprej zapeljali v Škofjo Loko in nato v Ljubljano do ŽIVALSKEGA VRTA. Ja, prav ste prebrali. Ogledali si bomo živalski vrt, tisti, ki pa vam ne bo do tega pa se boste lahko v spremstvu vodnika odpravili na Rožnik Po organiziranem ogledu se bomo vsi spet dobili pred vhodom in se z avtobusom zapeljali do Tacna, ki je znan po savskih brzicah in progah za kajak in kanu. Tukaj bomo tudi zaceli pot na Šmarno goro. Vzpeli se bomo po prijetni zložni poti čez Spodnjo Kuhinjo na sedlo in na vrh. Po okrepčilu in razgledu na Ljubljano, Kamniško-Savinjske Alpe ter Julijce se bomo po drugi strani Gore spustili v Vikrče po Kovačevi stezi. Hoje bo za cca. 3 ure. Na Ptuj se bomo vrnili do 20. ure na železniško postajo. Cena izleta je 1900 SIT za mlade do 26. leta in 2200 SIT za odrasle in vključuje prevoz, čaj, vodenje in organizacijo. Za ogled ZOO vrta pa je potrebno doplačilo: 500 SIT otroci in 1000 SIT odrasli. Rok za prijave je torek 17. april 2001. število mest je omejeno na 45 prijave pa so možne v pisarni PD Ptuj. S seboj je potrebno vzeti planinsko opremo za sredogorje. Dodatne informacije pa dobite pri meni: GSM 041/867-793 ali email: peter_silak@hotmail.com. Prijeten sobotni dan vam bom poskusil pričarati Peter Šilak, vodnik PZS s sovodniki iz PD Ptuj. Vabljeni! Peter Šilak ČEMŠENIŠKA PLANINA Izlet je bil najavljen prejšnji teden, vendar ga zaradi praznikov odpovedujem! Prosim za razumevanje. Hvala. KOLESARSKI IZLET Ta pa bo na Velikonočni ponedeljek, tako kot je bilo povedano... Ponovim naj le glavne stvari: "zgodnji" bomo šli ob 9h k maši v cerkev pri sv. Juriju, potem pa skupni štart ob 10h s parkirišča pod gradom. Pot nas bo vodila ob nasipu jezera do Markovcev in naprej med polji skozi Stojnce, piknik bomo imeli nekje ob Dravi peš se bomo podali na grad Borl. Pot bo "kratka" okrog 30 km. Vrnemo se popoldne, otroci naj imajo čelade. p.t: Športne novice MALI NOGOMET 1. SLMN / POETOVIO MILA TOMAŽ DRUGOLIGAŠ Končni vrstni red: Lesna Litija 40, Sevnica 35, GIP Beton Zagorje 33, Puntar Tolmin 31, Naja Ljubljana 29, Makoter Meteorplast Ljutomer 26, TF Beton Koper 22, Mizarstvo [irovnik Selce 16, Po-etovio Mila Tomaž 11, Maxi Club Celje 8. Rezultata polfinala končnice: Lesna Litija : Puntar Tolmin 1:1 (2:3, 4:1) Sevnica: GIP Beton Zagorje 2:0 (6:0, 7:4) 2. SLMN - VZHOD / NAPOLI NOVI PRVOLIGAŠ Rezultati zadnjega 22.kroga: Murska Sobota - Mak Cola 0:3 b.b, Križevci - Leskovec 5:2, Oplotnica - Draža vas 4:6, Dobo-vec - Vitomarci 6:1, Napoli Pernica - Slovenske gorice 13:4, Dolane - Pušenci 7:5. Končni vrstni red: Napoli 57, Dobovec 51, Mak Cola 40, Les-kovec 37, Draža vas 36, Murska Sobota 31, Oplotnica 28, Slovenske gorice 25, Vitomarci 22, Križevci 21, Dolane 18, Pušenci 16. (Uroš Krstič) ŠAH / VELIKONOČNI TURNIR V SPUHLJI [ahovska sekcija Spuhlja organizira na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, ob 9. uri v okrepčevalnici Pri Majdi v Spuhlji tradicionalni šahovski turnir. Turnir se bo igral po švicarskem sistemu, igralni čas pa bo 2 x 10 minut. Udeležijo se ga lahko vsi ljubitelji šaha, ne glede na kategorijo. Najboljši trije bodo prejeli pokale. ŠAH / NOVO VODSTVO [S SPUHLJA člani šahovske sekcije Spuhlja so imeli v nedeljo, 18. marca, letno-volilno konferenco. Pregledali so delo v lanskem letu, ki so ga v celoti realizirali, za to leto pa so si zadali še več nalog v zvezi s šahom. Na konferenci je bilo izvoljeno novo vodstvo sekcije. Za predsednika je bil izvoljen Edvard Popošek. (Franc Pičerko) KOLESARSTVO HRVAŠKA - OPATIJA / MEMORIAL »ZAMBELLI" Mlajši mladinci - 52.5 kilometrov: 1. Grega Bole (Bled), 2. črvek Tilen (PP) 3. Vid Ogris (Bled) 16. Boris Keršič (PP) 17. David Topolovec (PP) 23. Jernej Sobočan (PP) 29. David Mlakar (PP) 35. Simon Keršič (PP) 50. Matic Marholt (PP) 51. Damjan Cafuta (PP) 54. Davorin Horvat (PP). ŠEMPETER PRI NOVI GORICI / POKAL SLOVENIJE De~ki C - 13 kilometrov: 11. Boštjan [el (PP). De~ki B - 20 kilometrov: 13. Rok Veršič (PP). De~ki A - 26 kilometrov: 1. Go-razd Bauer 8. Matic Robič 9. Ciril Pernek 11. Rok Zemljič 14.Seba-stjan Klemenčič 16. Boris Lesko-var (vsi PP) članska ekipa Perutnine Ptuj je na etapni dirki UCI 2.5 Po poteh Kralja Nikole. Dirka se je pričela v torek 10. 4. na jugu Italije, kjer se odpeljejo dve etapi, nato se kolesarska karavana seli čez morje v črno Goro. Trener Robert Pin-tarič je tako sestavil ekipo: Mitja Mahorič, Rado Rogina, Matej Marin, Gregor Gazvoda, Massimo Demarin, Tomislav Dančulovič. (Samo Glavnik) PTUJ / 2. avtosalon pred super mestom Atraktivne vožnje Ekipa AMD Zajček, ki je pripravila avtoslalom. AMD Zajček iz Kidričevega je bil organizator 2. avtoslalo-ma, ki je potekal pred Super mestom na Ptuju. Letošnja proga je bila daljša od lanske in je vsekakor zahtevala več napora in spretnosti. Nekdo bi si mislil, da je vožnja med količki, oziroma češi enostavna in da je to lahko., vendar temu ni tako. Vsak podrti čep pomeni časovni pribitek in me-stio navzdol in to je verjetno tudi nekatere zavedlo. Hitri pa so bili tako in tako vsi. Nekateri celo prehitri in posledice so bile razvidne na jeklenih konjičkih. Sedemintrideset nastopajočih je verjetno zadovoljilo dokaj številno občinstvo. Pokazalo se je, da so takšne prireditve potrebne, saj je marsikoga pritegnilo hrumenje avtomobilov, ki so bili različnih vrst in dobro predelani, tako motorji, kot šasije. Nekateri jih uporabljajo tudi za relije in takrat njihovi jekleni konjički pokažejo resnično svojo moč. No, mogoče bomo tudi to dočakali na Ptuju, ali okolici. Za izvedbo avto-slaloma pa si organizator, AMD Zajček iz Kidričevega zasluži vse priznanje. Tekst in foto: Danilo Klajnsek streljanje - trap Kidriianom bronasta medalja V {portni dvorani O[ Leskovec v Leskovcu pri Kr{kem je potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. V streljanju z zračno pi{tolo so nastopili tudi tekmovalci, oziroma strelci iz SD Kidričevo, ter osvojili tretje mesto, kar je vsekakor velik uspeh. V bistvo je bila visoka uvrstitev nekako pričakovana, saj so člani SD Kidričevo dosegali zelo dobre rezultate. Mogoče je bilo kljub tretjemu mestu čutiti nekoliko grenkobe, saj posamični izidi niso bili na željenem nivoju. Na turnirjih in v liga-škem tekmovanju so dosegali boljše rezultate, kot pa sedaj na državnem prvenstvu. Nedvomno pa je tretje mesto velik uspeh in seveda vzpodbuda za naprej. V ekipnem delu so Kidričani zbralo 36 strelcev na tekmi III. Pokala SZS. Tudi tokrat ni bilo doseženih norm za SP v vseh konkurencah. Presenetljiv je zmagovalec v članski konkurenci Lupše Rajko (TILS); to je njegova prva zmaga. Po rednem delu tekmovanja je sicer Lupše prevzel vodstvo, vendar sta se po končani finalni seriji izenačila z njim še Šmid in Pi-šek. Sledil je shoth off, kjer je bil najbolj zbran Lupše, pred Ekipa SD Kidričevo. BOKS / na ptuju 2. krog državnega prvenstva Zanim^ivi ^^oboji V ptujskem boks centru je bil BK Ptuj organizator drugega kroga državnega ekipnega prvenstva. Na njem so nastopili predstavniki iz šestih slovenskih klubov. Iz neznanih razlogov pa ni bilo boksarjev iz Slovenske Bistrice in Celja. Nekako se je napovedovalo dvajset dvobojev, na koncu pa jih je bilo devet. Toda tudi to je bilo dovolj, da so gledalci lahko videli nekaj zanimivih dvobojev. Najštevilčnejšo ekipo so imeli iz mariborskega kluba Avto Jagodič, vendar tudi domačini niso zaostajali. V skupnem seštevku ekip so bili najboljši boksarji iz Maribora, drugi pa tekmovalci iz BK Ptuj. REZULTATI: KADETI do 77 kg: Ivan Pučko /BK Ptuj/: Igor Mlakar /Kranj/ 2:0 MLADINCI do 60 kg: Elvis Radončič /Kranj/ : Darjan Kau-čič /BK Ptuj/ 2:0. ČLANI do 67 kg: Damjan Šel : Boris Bizjak /oba Avto Jagodič/ 2:0 DO 71 kg: Luka Vengust : Abubektim Galič /oba Ljubljana/ 0:2 DO 75 kg: Marko Kneževič /Avto Jagodič/ : Boštjan Kerin /BK Ptuj/ 0:2 DO 81 kg: Nikola Juretič /Ankaran/ : Andrej Erjavec /Avto Jagodic/ 2:0 DO 91 kg: Radko Petrovič /BK Ptuj/ : Marko Pečovnik /Avto Jagodič/ 0:2, Vlatko Ni-kolov /Avto Jagodič/ : Lovro Matjan /Ljubljana/ 2:0 NAD 91 kg: Boštjan Jezer-šek /Ljubljana/ : Peter Makovec /BK Ptuj/ 0:2. VRSTNI RED 2. KROGA: Avto Jagodič 16 točk, BK Ptuj 11, Ljubljana in Kranj po 7, Ankaran 3, Savoj Ljubljana 2. SKUPNO /po dveh krogih/: Avto Jagodič 41, BK Ptuj 16, Ljubljana in Kranj 15, Savoj in Ankaran 6, Tomahawk 1 točka. Danilo Klajnšek Ekipa BK Ptuj. Foto Danilo Klajnšek dosegli tretje mesto, z 1644 na-streljanimi krogi, v posamični pa je Simon Simonič zasedel deseto mesto z 563, petnajsti je bil Boštjan Simonič z 558, petindvajseti pa Jurček Lamot z 546 nastreljanimi krogi. Danilo Klajnšek Končana zelo uspešna sezona za SD Juršinci Z državnim prvenstvom v streljanju z zračnim orožjem, ki je potekalo v Leskovcu pri Krškem, se je končala sezona, ki bo z zlatimi črkami v anale Strelskega društva Juršinci. Prvi ekipi se je uspelo uvrstiti v I. državno ligo v streljanju z zračno pištolo. Mlajši mladinec Simon Simonič je prvi prispeval naslov državnega prvaka v vitrine kluba, Majda Raušl, Mirko Moleh in Simon Simonič, pa so štirinajstkrat nastopali za izbrano vrsto Slovenije. Na minulem državnem prvenstvu je Majda Raušl nas-treljala odličnih 366 krogov in zasedla 7. mesto. Moška ekipa z zračno pištolo je s 1630 krogi zasedla solidno 9. mesto. Posamezno je Mirko Moleh zasedel 14. mesto s 558 kr., Zlatko Ko-stanjevec je nastreljal 542 kr., Janko Berlak pa 530 kr. P.D. 3. Pokal SZS v trapu Lupše prvič zmagovalec Nova Gorica, 1. 4. 2001 Na olimpijskem strelišču Pa-novci pri Novi Gorici se je Piškom in Šmidom. V mladinski konkurenci je zmagal Kukec Blaž (Ormož), pred Šekoranjo in Slemenšek Markom (oba Rudar Globoko). V konkurenci članic je bila najuspešnejša Maja Kraljič (Kamnik) s 51, pred Mačkovo (Štefan Kovač) 44, in Kodermacovo (Koptex) s 38. zadetki. Po končanem tekmovanju sta selektorja določila reprezentante za dvoboj s sosednjo Hrvaško, to so člani Šmid, Potisk, Maček, Lupše, Pišek in Žniderčič, od mladincev pa Slemenšek, Šeko-ranja, Kukec, Mlinarič, Strmo-le in Blazinčič. VRSTNIRED: Člani: 1. Lupše Rajko (TILS) 129 + 3 (108 + 21); 2. 2.Pišek Sdtanko (Dolomiti Tils) 129 + 2 (106 + 23); (108 + 24); 3. Šmid Oskar (G. Radgona) 129+1 (106 + 23); 4. Potisk Alojz (Central) 127 (107 + 20); 5. Rakuša Igor (Central) 124 (106 + 20); 6. Maček Boštjan (Š.K.) 122 (99 + 23) zadetkov itd. Mladinci: 1. Kukec Blaž (Ormož) 124 (101+23); 2. Šeko-ranja Janez (Rudar Globoko) 115 (94 + 21); 3. Slemenšek Marko (Rudar Globoko) 114 (92 + 22); 4. Kompan Ivo (Il. Bistrica) 109 (90+19); 5. Mli-narič Matija (Dolomiti Tils) 107 (86 + 21); 6. Giovani Urban (Š.K.) 100 (83+17) zadetkov itd. Mirko Slemenšek TEDNIK www.radio-tednik.si tednik@amis.net FILA SPORT, POSLOVNA ÊN DRUGA SPOROČILA komentiramo / KOMENTIRAMO Razvoj ptujskega športa Ptujski {port se lahko ponaša z bogato tradicijo, ki sega že daleč nazaj, vendar samo po sebi to ni nič fascinantnega - enako je tudi v vseh drugih večjih mestih v Sloveniji. Rezultati so bili, od lovorik v preteklosti pa se žal ne da živeti. Potrebna je vizija! Ugotavljam, da obstoječemu, s strani države naravnanemu športnemu sistemu (testiranje in uvajanje mladih v šport, financiranje in nagrajevanje tekmovalnega športa, komunikacija) manjka precej dinamike, še več pa fleksibilnosti. Vrhunski športni dosežek (resnici na ljubo jih je na Ptuju bilo kar nekaj) je prej "dobljena bitka" posameznika ali matičnega kluba, kot pa produkt neke strategije razvoja športa širših (nacionalnih) dimenzij. Tipičen primer je povsem zgrešeno zastavljen sistem testiranj motoričnih sposobnosti celotne osnovno in srednješolske populacije. Vzpostavljen je bil z namenom ugotavljanja trenutnega stanja in usmerjanja nadpovprečno nadarjenih posameznikov v različne športne panoge, v katerih bi (dolgoročno gledano) bili na podlagi ugotovljenih telesnih sposobnosti zmožni dosegati najboljše rezultate. Zatajil je predvsem v svojem sklepnem delu - na področju aktivnega in strokovno vodenega usmerjanja posameznika v šport, na področju koordinacije in komunikacije med Inštitutom za šport kot izvajalcem programa, krovnimi panožnimi športnimi zvezami, športnimi klubi, šolami, pa tudi v samem izvajanju testiranj. Tako je začetek športne poti posameznika odvisen zgolj od njegove samoiniciative in spleta naključnih dogodkov, ne pa od prej omenjenih aktivnosti. Žalostno je, da rezultati tako ambiciozno zastavljenega projekta »končajoZa prihodnost ptujskega tekmovalnega športa bi bilo še najbolje, da malce prestopi toge okvire trenutnega pasivnega sistema, ka- terega glavno načelo je "počakajmo, pa bomo videli" in glede na zmožnosti (finančne, kadrovske, prostorske in še kakšne) izoblikuje lastne srednje in dolgoročne smernice razvoja. Te bi tesneje povezovale in zavezovale različne akterje s področja športa (MO, Zavod za {port, šole, klube in druge oblike organiziranih športnih aktivnosti) v dinami~no koherentno celoto v smislu promocije in vzpodbujanja mestne ter primestne populacije predvsem k organiziranemu tekmovalnemu udejstvovan-ju. Rekreacija posameznika je sicer ~udovita stvar, vendar z vrhunskim tekmovalnim športom nima veliko skupnega. S tega vidika pozdravljam namero MO Ptuj o realizaciji Pravilnika o omogo~anju in nagrajevanju vrhunskih športnih dosežkov. Prvi korak v pravo smer! Prioriteto v omenjenem pravilniku bi moralo imeti poglavje o omogo~anju doseganja vrhunskih športnih dosežkov, kajti levji delež celotnih stroškov v zvezi z doseganjem vrhunskega rezultata, predstavljajo stroški opreme in priprav pred dosego le tega. Vsi vemo kakšen križev pot predstavlja pridobivanje individualnih komercialnih sponzorjev, še posebej kadar gre za zneske preko milijona, ki pa dandanes omo-go~ajo doseganje le osnovnih standardov treninga nekega vrhunskega športnika. Besedo »omogo~anjev zagon. Klubom naj bi bila omo-go~ena prijava kadarkoli - seveda ne po sistemu »Rogelj« Upam, da zadeva ne bo obstala tam, kjer je že leta 1992.»Pozdravljam tudi aktivnosti MO Ptuj, Zavoda za šport in Atletske zveze Slovenije v zvezi s projektom izgradnje novega osrednjega mestnega štadiona iz umetne mase in v AK Ptuj upamo, da bo sprejet v ob~inski prora~un za naslednje leto. Tak štadion je osnovna športna infrastruktura, o kateri ne bi smelo biti niti kan~ka dvoma ali ga mesto kot je Ptuj potrebuje ali ne. Za celoten ptujski šport bi bila to nedvomno velika pridobitev, kajti tovrstnih objektov ne uporabljamo samo atleti. Moje mnenje: denar je, vprašanje so prioritete! Problemi in problem~ki v zvezi s financiranjem športnih dejavnosti (ne investiranjem v objekte), ki se jih bom samo dotaknil, pa se za~nejo tam, kjer se pravzaprav tudi kon~ajo - pri denarju. Zal je poga~a vedno premajhna (v~asih tudi prevro~a - o tem morda drugi~), oziroma je la~nih ust zmeraj preve~. Dejstvo je, da je bilo v zadnjih desetih letih registriranih kar nekaj novih športnih klubov in koš~ki poga~e so tako vedno manjši. Dejstvo je tudi, da s sredstvi pridobljenimi samo iz naslova z imenom Pravilnik MO Ptuj o financiranju športnih klubov in društev, nek normalno de-lujo~ športni klub ne more preživeti. V bodo~e se bodo klubi morali znati bolje prodajati - nekaterim to že kar dobro uspeva. Na drasti~no povišanje prora~unskih sredstev, namenjenih financiranju športa pa~ ne gre ra~unati. Pridobivanje sponzorjev je seveda v prvi vrsti domena posameznih klubov. A kaj, ko bi na vso stvar pogledali malce druga~e. Trenutno noben športni klub ni sposoben vzbuditi splošnega zanimanja gospodarskih subjektov za vlaganja v ptujski šport. Edino telo, ki bi eventualno lahko imelo potrebno mo~ in ugled, je MO - se pravi g. župan. Obsežen projekt, od katerega bi dolgoro~no gledano imeli vsi korist - povpre~ni ob~ani notranje zadovoljstvo, klubi krvavo potrebna sredstva, gospodarski subjekti svojo promocijo, g. župan pa ve~ji ugled in nekaj volivcev ve~ na svoji strani. Moje mnenje: velik izziv za velikega moža! Atletski klub Ptuj Andrej Petrovič JUDO / TRETJE MESTO NIKOLE SENIČIČA Na mednarodnem prvenstvu v avstrijskem Rorbachu se je v soboto odvijal tretji turnir evropskega pokala C za kadete, mladince in ~lane do 23 let. V kategoriji do 90 kilogramov pri ~lanih do 23 let se je odli~no odrezal Nikola Seni~i~, sicer ~lan ptujske Drave, ki je osvojil bronasto kolajno. V prvi borbi je premagal z ipponom slova{kega reprezentanta Kubico, v borbi z Nemcem Walkerjem je v polfina-lu že gladko vodil in žal po napaki na koncu izgubil. V borbi za tretje mesto pa je premagal reprezentanta Švedske Marffiya. To tretje mesto in predhodno drugo v Attnagu je napoved, da Nikola ponovno prihaja v dobro formo in to v pravem ~asu, namre~ pred državnim ~lanskim prvenstvom, ki bo 28. aprila v Slovenj Gradcu. DANI RUS DRUGI Na istem turnirju je prav tako odli~en uspeh uspel judoistu Go-rišnice in sicer Dani Rusu, ki je v kategoriji do 60 kilogramov zasedel drugo mesto, ter s tem samo potrdil, da se nahaja v zelo dobri formi. Danilo Klajnšek KEGLJANJE / PORAZ PTUJSKIH KEGLJAČEV V predzadnjem krogu 1. lige OKZ Maribor so keglja~i ptujske Drave, na keglji{~u v ptujskem hotelu, merili mo~i z ekipo Pre-polj. @e pred tem sre~anjem se je vedelo, da so Ptuj~ani postali prvaki in si priborili pravico nastopa v kvalifikacijah za uvrstitev v tretjo ligo, ki bodo potekale v sredini meseca maja. Z tem se jim ponuja možnost uvrstitve v višji rang tekmovanja, kar bi vsekakor bil velik uspeh za ptujsko kegljanje. V tem sre~anju so jih keglja~i iz Prepolj premagali z 7:1 /5125:5054/. Edino zmago za Dravo je dosegel Miro Haladea, ki je podrl 870 kegljev. Preostali izidi pa so bili naslednji: Čuš 818, Šeruga 853, Plajnšek 805, Arnuš 887 in Ivan~i~ 821 podrtih kegljev. Danilo Klajnšek PLAVANJE / Z MLADIMI UPI NA VELIKONOČNEM MITINGU Celjski bazen je bil skoraj premajhen za ve~ kot 450 plavalcev mlajših od 13 let iz slovenskih, madžarskih in hrvaških klubov. Tekmovali so v 50 in 100 m disciplinah vseh 4 stilov in seveda v štafetnem plavanju. Tudi ptuj~ani smo se udeležili tekmovanja s svojimi 23 upi. Za Gregorja L., Klemna in Domna T., Sebastiana K., Matija M., Jureta J., Stašo S., Tomija G., @iga K., Nika K., Bena T., in Miha je bilo to prvo tekmovanje. Gregor Š. Matic S. Urnab in Klemen Č., Tom, Tajda, Sara (vsi P) in Kaja J. pa so se podobnih tekmovanj udeležili že ve~krat. Izboljšali so svoje osebne rekorde in pridobili kakšno izkušnjo ve~, ki bo v bližnji prihodnosti na zahtevnejših tekmovanjih zelo dobrodošla. Kaj pomenijo izkušnje ve tudi naš najboljši plavalec Matevž Bo-ži~ko, ki bo od 19. aprila v Luxsemburgu poskušal odplavati potrebno normo za nastop na Mladinskem evropskem prvenstvu. Ve~krat ravno le te dolo~ajo, da lahko odplavaš v danem trenutku tako kot znaš. Bomo držali pesti zanj in tudi za Tanjo, ki bo morala biti 3 dni trener, psiholog, biomehanik, fiziotera-pevt, fotograf, kamerman. Franjo Rozman DOBR0TE slovenskih kmetiiC^ na Ptuju 20.,21.,22.,23. aptila 2001 v 1n/1înorttskem samostanu ODPRTJE 12. RAZSTAVE BO V PETEK 20. APRILA 2001 ob 10.00 uri V MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU RAZSTAVA BO NA OGLED V PETEK OD 11.00 DO 18.00 URE, V SOBOTO IN NEDEUO OD 9.00 DO 18.00 URE, V PONEDEUEK OD 9.00 DO 16.00 URE PODELITEV PRIZNANJ BO V SOBOTO 21. 4. 2001 OB 13.00 URI IN V NEDEUO 22. 4. 2001 OB 11.00 URI SLAVNOSTNA MAŠA BO V NEDEUO 22. 4. 2001 OB 10.00 URI GENERALNI SPONZOR .Nova KBM, orgamizatohji ■KMÍTUSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ■MESTNA OBCm PTUJ ■mETUSkO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ -KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA Svet zavoda OŠ Cirkulane Cirkulane 57 2282 Cirkulane ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATEUA SOIE Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (53., 145. člen), imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda ter priložijo svojo vizijo razvoja osnovne šole Cirku-lane s podružnico Zavrč Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Za~etek mandata je 1. 9. 2001. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako "ZA RAZPIS". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v predpisanem roku. OBČINA KIDRIČEVO Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in občina Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE KIDRIČEVO (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj , št. 29/95 ) razpisujeta NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ OBČINE KIDRIČEVO V VIŠINI 36.000.000.00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 0,0, % REALNI LETNI OBRESTNI MERI. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: 1. Gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi 2. Samostojni podjetniki 3. Občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti (samostojni podjetnik) oziroma na pristojnem registrskem sodišču vložili predlog za vpis gospodarske službe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obrtne obratovalnice oziroma gospodarske družbe. Sedež prosilca in kraj investicije mora biti na območju občine Kidričevo. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - spremembo gospodarske strukture v občini Kidričevo s poudarkom na višjih oblikah dejavnosti in ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospodarskih enot, - povečanje produktivnega zaposlovanja in samozaposlovanja s pospeševanjem uvajanja sodobnih tehnologij, - energetsko varčne in okolju prijaznejše dejavnosti, - oblikovanje in utrjevanje identitete občine Kidričevo, - udeležbo domačih ali tujih sovlagateljev, - prodajo na tuja tržišča. Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30 dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25 , Kidričevo. Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek oz. firmo, naslov obratovalnice oz. družbe, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priloženo še naslednjo dokumentacijo: a) investicijski program po metodologiji Ljubljanske banke za manjše projekte, b) za naložbo s predračunsko vrednostjo do 100,000.00 DEM v tolarski protivrednosti prosilec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje zlasti: - osnovne podatke o investitorju, - opis programa z vidika tržnih možnosti (input, output), - tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije, - vire financiranja, - predvidene rezultate programa, c) potrdilo o priglasitvi pri RUJP oz. sklep o vpisu družbe v sodni register (priglasitveni listi z vsemi prilogami) in dovoljenje upravne enote za opravljanje dejavnosti oz. potrdilo, da je bila pristojnemu upravnemu organu vložena zahteva za izdajo dovoljenja za obratovanje oz. na pristojnem registrskem sodišču vložena priglasitev za vpis družbe v sodni register, d) potrdilo o plačanih obveznostih državi, e) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za samostojnega podjetnika davčna napoved za leto 2000, in podatke o poslovanju v letu 2001 (obrazec), za gospodarske družbe pa zaključni račun za leto 2000 (bilanca stanja in bilanca uspeha) ter podatki o poslovanju v letu 2001, f) dokazila glede na namen posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiško knjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del in gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del na ime lastnika oz. upravljalca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila. g) predlog zavarovanja posojila Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrnili. Navodila in informacije dobijo prosilci na občinski upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank, tel. (02) 799 06 13 ali Novi kreditni banki pri gospe Karmen Vidovič, tel. (02) 787 05 10. Štev. 414-03-2101 Dne 2001-04-04 Alojz Šprah, župan Občine Kidričevo POSLOVNA ÊN DRUGA SPOROČILA ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 78-24-981 PARKETARSTVO PODEKS Stanislav Petrovič, s.p., Ob Rogoznici 12, Ptuj (Budina), telefon: 02 748 16 00; telefax: 02 748 16 01 GSM 041 656-155. Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ruj « 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. ZO BO DENT, d.o.o., v Ul. heroja Lacka 10 na Ptuju, odpira sa-moplačniško zobno ambulanto. Informacije za paciente na tel.: 02/774-28-61 ali 02/765-02-44. Nudimo: čiščenje zobnega kamna, izdelavo vseh vrst zalivk, svetovanje in izdelavo standardnih (totalne in parcialne proteze, konusne prevleke) in nadstandardnih protetičnih izdelkov (porcelanske prevleke, wizil proteze). Priporočamo se in vas pričakujemo! FASADE DEMIT STYROFAX-ROFIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat piitz - edi, putz beli - barvni alu vogainlkl - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga sllkopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., SlikopleskarstvD in fasaderslvo « 041 646 067 ali 062 754 4010. DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91. GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! TR60VINA PORCELANKA * izdelki Iz stekla (| * Izdelki Iz porcelana O * napisi - posvetila - ure "JS^ * eterična olja - tekoči vosek A * dekorativne steklenice ifc * Izdelki za posllkave i Rojšpova ulico 18, 2250 Ptuj ® 02/775 04 41 Mali oglasi IŠČEMO natakarico ali dekle za strežbo v gostilni. Pogoji: samski staž. Nudimo redno delovno razmerje, hrano in stanovanje v hi{i. Telefon 03 58-33-018, Anica Švarc s.p., gostilna "Na klancu", Ljubija 57/a, 3330 Mozirje. PRODAM parcelo, elektrika, voda, telefon na parceli, lepa son-ena lega, ob Drvi smer Vicava Ore-šje. Telefon 751-37-11. GOLF I JGL l.82, neregistriran prodam za 30.000 sit. Telefon 773-67-51 ali 031 527-310. IŠČEMO dekle za strežbo v lokalu. Damijan zupanic s.p., Hajdo-še 70, Ptuj, telefon 040 320-103. ZAPOSLIM priučeno kuharico ali mlajšo dekle za strežbo. Telefon 782-14-91, gostilna in trgovina Amor, Marija kampl s.p., Slovenja vas 62/a, Ptuj. KUPIM 706-10-66. golice, telefon PRODAM dve mladi kravi. Telefon 757-08-51. PRODAM seno in gradbeno parcelo v Podvincih ob glavni cesti. Telefon 746-49-51. V CENTRU JURŠINC prodam nedokončano hišo z 16.60 ar parcele. Možnost poslovne obrti. Telefon 031 823-393, 02 779-89-51. IŠČEM varuško na našem domu za čuvanje dveh otrok. Telefon 031 823-393. PRODAM bukova drva z dostavo na domu ali brez. Telefon 041 288-063. OKOPALNIK za sladkorno peso 6 vrstni na zapiranje prodam. Telefon 02 578-87-83 ali 031 810-337. PRODAM prašiče, težke 100 kg, domače reje. Telefon 769-28-71. V ULICI 25. maja prodamo v 4. nadstropju dvoinpolsobno (54 m") stanovanje. Telefon 02 771-84-91, 031 373-314. PO UGODNI ceni vozimo seka-nec za dvorišča oz. dovozne poti in gramoz. Avtoprevozništvo Jože Krušič s.p., Strajna 19, telefon 041 835-363. NAREDITE nekaj zase. Pridite v tečaj tujih jezikov v šolo AL & BO SUCCESS. Uživali boste v prijetnem vzdušju z izvrstnimi predavatelji. Pripavljamo vas tudi na maturo iz tujih jezikov in matematike ter nudimo inštrukcije. AL & BO SUCCESS, Aleksandra Čeh s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, telefon 041 940-105. KUPIM 8-valjne salonitne plošče. Telefon 02 753-45-91. KUPIM parcelo Ptuj - Trnovska vas. Telefon 041 297-762. UGODNO PRODAM travne plošče osmice - 90 kosov in video kamero z dodatno opremo. Telefon 745-76-11. VIKEND z dvema parcelama, vinograda s 400 trsi, četrti letnik in 800 trsov prodam v Slatini 77, Cir-kulane, telefon 782-26-61. LESENA IN PVC OKNA KLI LOGATEC IZDELAVA PO NAROČILU, ROLETE, POLKNA, POLICE NOTRANJA VRATA LIKO VRHNIKA BETULA d.o.o., LimbušIca c. 64/a, MARIBOR, Tel.: 02/42-04-140 PRODAM vinograd s kletjo, K.O. Turški Vrh, O. Zavrč. Telefon 751-52-01. ZAPOSLIMO več KV in PK zidarjev. Za razgovor se oglasite na telefon 02 429-69-50, vsak dan med 7.00 in 15.00 uro, GMG Peter Žula s.p., Obrežna 57, 2000 Maribor. AVTO-RAK, ugodno prodamo: ax 1.1 i caban, 1994, kia sephia 1.6 GTX, 1996, mondeo 1.8 TD, 1994, lantra 1.8 GLS KAR., 1996, felicia LXI, 1997, arosa 1.0, 1997, peugeot 405 GL, 1993, kia sephia 1.6 SLX, 1995, passat 1.9 TDI KAR, 1998, micra 1.0 LX, 1993, daihatsu applause 1.6 LI, 1990, lantra 1.6 GLSI, 1995, daihatsu coure, 1990, bravo 1.4 S, 1998, marea 1.8 weekend, 1999, polo CL, 1991, tempra 1.6 IE SX, 1996, WV transporter 2.4 D, 1992, kadet 1.3 S, 1988, polo 55, 1995, favorit GLX, 1994, ford KA, 1999, saxo 1.0 I, 1999, passat 1.6, 1997, R 19 1.4 RT, 1992, astra 1.4 GL, 1992, kia sephia 1.6 GTX, 1996, R 19 chamade GTS, 1991,...ugodni krediti do 5 let, posredovanje priodkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj, Radko Kekec s.p., Nova vas pri Ptuju 76, Ptuj, telefon 02 78-00-550. V PTUJU dajemo v najem lep poslovni prostor, primeren tudi za zdravstvo. Telefon 0041 279672564. PRODAM hišo v tretji gradbeni fazi, 5 km iz Ptuja. Telefon 031 242-641. PRODAMO HIŠE - na raznih lokacijah, Ormož-Hardek z večjo parcelo; Miklavž pri Ormožu; Maj-šperk, Lešje takoj vseljiva z večjim zemljiščem; Ptuj, Maistrova z lepo parcelo itd. Parcele: Gorišnica; Ro-goznica; Panorama, Ptuj itd. Stanovanja - 2 sobn. Volkmerjeva; 2 sobn. Gorišnica-novo; 2 sob. Dor-nava; 2 sobn. Zg. hajdina; 2,5 sobn. Slov. Bistrica; 3 sobn. Maj-šperk; 4,5 sobn. 5. Prekomorske; 5 sobn. Potrčeva I. nadst.; 3 in 4 sobn. Kidričevo. Kmetije na raznih lokacijah Lovrenc na Dravskem polju z 2 druž. hišo kurjo farmo v obratovanju in 3 ha zemljišča itd. Gostinska lokala v starem delu ptuja. Vikendi: Kicar; Strjanci; Podgorci; Hrastovec; Pristava, Cirkulane; Vareja itd. Vse ostale informacije dobite v posl. centru Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, telefon 02 748-1013 ali Biš telefon 02 757-1101, GSM 041 955-402. Agencija Vikend Biš 8/b, Trnovska vas. PRODAM avto Wartburg - karavan z golf motorjem, reg. do novembra, telefon 761-16-61. PRODAM Ford fiesto 1,1 CL, letnik 1990, registrirano do 11.3. 2002 v zelo dobrem stanju. Telefon 040 517-877 ali 766-76-21.0 PRODAM telico, brejo v devetem mesecu, A kontrola ali mlado kravo. Telefon 02 781-04-71 ves dan ali 02 764-08-41 zjutraj od 6. do 8. ure in zvečer od 18. do 20. ure. MANJŠI vikend pri Podgorcih in kuhinjsko pohištvo prodam. Telefon 031 723-149. NESNICE, rj ave in grahaste v začetku nesnosti, cepljene, dostavimo tudi na dom. Telefon 582-14-01, vzreja nesnic, Ivo Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. NA PTUJU oddam opremljeno enosobno stanovanje: dijakom, študentom ali mlademu paru. Telefon 745-03-21. a ercator cadpodmqapibœ PGddS Ormoška cesta 30, Ptuj PRIREDITVE V APRILU 2001 ^ v petek, 13.4. Db 17. mi ! -VELIKONOČNO i PRAZNOVANJE I Izbrali bomo naj pirh, 1 se fotografirali z zajčkom, 2 uživali v glasbi. S fHsuvtaarrugboljšisoseež ODDAM mansardno garsonjero v Ptuju in radio z zvočniki. telefon 779-32-51. PRODAM diatonično harmoniko, znamke Vidovič, novo, B, Es, As ali menjam. Telefon 041 579-714. PRODAM bukova drva, dostava na dom. Franc Zajšek, Dobrina 62/a, telefon 769-16-11. KUPIM dobro ohranjeno kosilnico BCS. Telefon 706-11-00. ODKUP delnic Telekoma, Perutnina, Mercator, KK Ptuj, Infond, Activa, Atena, Zlata moneta, Zvon ter vse, ki kotirajo na borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški. Agencija Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, telefon 02 748-14-56. BIKCE simentalce, stare 10 dni kupim. Telefon 688-13-81. PRODAM stanovanje ali oddam poslovni prostor v najem v Ptuju. Telefon 041 387-135, 040 398-236. ATESTIRANO KVALITETNO sortno vino (srebrno priznanje vino Ptuj 2001 prodam. Cena 250 sit, telefon 774-97-91, Irena Kovačič, Reševa 22, Ptuj. KUPIM bikce simentalce za na-dalnjo rejo. Telefon 041 263-537. VIKEND stara viničarija na lepi lokaciji z vodo in elektriko in 700 trsi v Halozah prodam. Telefon 02 332-23-484. PRODAM trosilec hlevskega gnoja in molzni stroj alfa laval, komplet s hlajenjem mleka, cena po dogovoru. Telefon 041 417-562. IŠČEMO dekle za strežbo v gostinskem lokalu Haložan na Ptuju. Telefon 031 271-275, Bar "Bounty", Damjan Širovnik s.p., Dravinjski vrh 1, Videm. PRODAM jedilni{ko vitrino, ~rne barve, zastekkjeno, dobro ohranjeno. telefon 765 00 90. Vabljeni na predstavitev 13. in 14. aprila na bencinski črpalki MOL v Kidričevem. AVTO ŠOLA organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v torek 17.4.2001 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, PTUJ, - ob 17.00 v osnovni šoli CIRKULANE - ob 18.00 v osnovni šoli ZAVRČ Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007. Vabljeni! NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA .iílB€LCONT/:rir POSLOVNA SKUPINA Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 I OKNA 1 VRATA I SENČILA I ZIMSKI VKTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE Energijsko varčna okna Standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije DANA BESEDA OBVEZUJE PRODAJA IN POPRAVILO Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic l\/lotomih žag Kultivatorjev Servis Peteršlčsp. Domava 76a, tel.: 755-0941 NEPREMIČNINE PROJEKTIRANJE LOKACIJSKA DOK. UGODNO PRODAMO zanimivo poslovno nepremičnino na Maistrovi ulici v Ruju, v neposredni bližini SŠC oz. nove gimnazije. Obnovljena in kvalitetna hiša 10 x 8 m, stara cca. 27 let s prizidki v dveh etažah in urejenimi za potrebe mesarske dejavnosti. Primerno tudi za trgovsko ali podobno dejavnost Parcela velikosti 720 m2 je ob cesti, ima parkirišča in sega do potoka _Grajena. Cena le 45 milj. SIT_ Klepova12, PTUJ www. GRADBIRO.SI ^roclbiro d.0.0. Ptiil (02) 748 14 03 041 723 945 BOSCH ORIGINALNI IN REZERVNI DELI - vžigalne in ogrevalne svečke -črpalke goriva - vbrizgalne šobe - brisalci twin -akumulatorji silver -klinasti in zobati jermeni -vsi ostali rezervni deli BOSCH Pri gotovinskem plačilu nudimo 5% popusti Trgovina: PC Dravo, Osojnikovo 9 PTUJ, tel.: 774-16-71 Veleprodaja: Belšakova 76, PTUJ tel.: 748-14^90 Windows ME za doma! TRON ECONO 700 INTEL Celeron« 700 MHz, RAM 64 MB PC 133 VGA Intel 1810 4 MB, trdi disk 15,3 GB Maxtor 7200 o/mIn CD-ROM 52x,disketnlk 1,44 MB miška s podlogo, tipkovnica, zvočniki 120W Programste oprema MS OEM Windows ME Slo CD, ŠahFritz4.00EMSL0 1139.990^ doplačilo za modem 56kV.90 14.990,-SIT I LG CD-ReWritable recorder PaMi'. Hitnist branja: 32x, Snemanje: 8x Izpisovanje: 4x Vmesnik: E-JDE / 29.9907/ m>Desmm LoSljlvost izpisa: 60CMpl Hitrost tiska: 6s/m ČB, 3s/m Barvno PiikijuStev: USBpiimuižk / 20.900^1 S52V 1024«768860Hz ia-TiiSvobi)de5,tel.:02/2523.00S,ni lonji Calja-Marlborskaa6,tel.:03/490 62 20,ccec]>iiitn>n.sl . .^i ________ inkaSobota-Siani9i