lieško m etodo, ki jo fito ce n o lo g i m ars ik je upo ra b lja jo p ri p roučevan ju ras tja . M etoda vk lju ču je poleg fito ce n o lo šk ih pop isov ras tja in izdelave tabe l tud i p roučevan je ne­ ka te rih p riro d n ih de javn ikov. V te j razprav i je posvečena posebna pozo rnost p ro u č itv i m ik ro k lim a tsk ih raz ­ m er in las tnos ti p rs ti. Poleg tega so b ile o p rav ljene še ana lize kam nin , pa lino loška p roučevan ja in raz iskovan ja favne v m razišč ih s sm rekov im i gozdovi. S tem je b ilo zbranega ob ilo g rad iva , ki ne bo s luž il sam o za k a ra k te r iza c ijo sm rekovih združb in n jihovega ras tišča , tem več tud i za sp lošno poznavan je m raz išč na obeh p la ­ notah. Pri p roučevan ju gozdov v m razišč ih na Trnovskem gozdu in Snežn iku je av to r ugo tov il tr i nove sm rekove združbe: d in a rsk i suba lpsk i sm rekov gozd (P iceetum suba lp inum d ina ricum ), gozd sm reke in bele bekice (Luzulo a lb idae — Piceetum ) in d in a rsk i g o rsk i sm rekov gozd (P iceetum m ontanum d ina ricum ). Vse tr i gozdne združbe se dele še na n iž je s in s is tem a tske enote. Za vse tr i a so c ia c ije je p rikazan podroben f lo r is tič n i op is in soc io loška zg rad ­ ba, n jihov s is tem a tsk i po loža j in razč len itev . Za vsako združbo navaja a v to r n jeno razš irje n o s t (s inho ro log ijo ) in ra s tiščn e razm ere (s ineko log ijo ). Pri vseh treh je podana tud i n jihova razvo jna d inam ika . P rirodn i d e javn ik i, k i so med d rug im po g o jili raz like med tem i združbam i, so z las ti kam n inska osnova, p rs ti in re lie f te r z n jim povezane m ik ro k lim a tske zn a ­ č iln o s ti. Tako npr. d in a rsk i suba lpsk i sm rekov gozd ras te na p litv ih , rjav ih pokar- bona tn ih in h um usno -ka rbona tn ih prsteh s površ insko zak isan im , surovim hum u­ som. Te p rs ti so nasta le na m ezozo jskih apnenc ih in do lom itih . D ina rsk i gorsk i sm rekov gozd pa uspeva na zm erno spran ih , p litv ih , poka rb o n a tn ih p rsteh, s k is lim do zm erno k is lim hum usom . Te p rs ti so nasta le na m orenskem grad ivu . Vse te ugo tov itve so zan im ive in kažejo ozko povezanost do ločene gozdne združbe z de­ javn ik i p rirodnega oko lja . P rosto rsko ra zp ro s tra n je n o s t p roučevan ih združb nazorno p rikazu je jo vege­ ta c ijs k i p ro fili. Na n jih se jasno odraža ra zp ro s tra n je n o s t vege tac ije glede na na­ rašča jočo nadm orsko v iš in o (npr. vege tac ijsk i p ro fil M ali G o ljak-V ipavska do lina) a li na drugačen razpored ras tja z n ižanjem nadm orske v iš ine v k rašk ih dragah (npr. vege ta c ijsk i p ro fil S m rekove drage). Poleg teh p ro filo v vsebu je razprava še ce lo v rs to d iag ram ov (term ogram ov, h ig rog ram ov itd.) in tabe l, k je r so p rikazan i rezu lta ti m nogih m eritev. Kot posebna p riloga so p riložen i še š tir je tem pe ra tu rn i d iag ram i, dva pe lodna d iagram a ter š t ir i fito ce n o lo ške tabele. Med p rilogam i bi b ila dob rodoš la ka rta a li sk ica m ra ­ zišč, k je r so b ile p roučevane sm rekove združbe. To obsežno delo o sm rekovih gozdovih m raz išč T rnovskega gozda in Snež­ n ika nudi ve liko podatkov in za k lju čko v ne sam o fito ce no lo g o m in gozdarjem , te m ­ več tud i geogra fom . Že M e lik om enja vege tac ijske posebnosti na k rašk ih p lanotah. N ada ljn ji p roučeva lc i teh p lano t se bodo lahko op rli na to Z upanč ičevo delo, za ka te ro je a v to r dob il nagrado sk lada B. K id riča in č rp a li iz njega m nogo podat kov. S tem pa bodo naše k raške p lano te še bo lj vses transko p redstav ljene . F. Lovrenčak G. Hegi, H. Merxmüller, H. Reisigl, Alpska flora, p r e v o d i n d o p o l n i l o T o n e W r a b e r , D ržavna za ložba S loven ije , L jub ljana 1880, str. 223. Zelo znano delo bo tan ika G. Hegija in so av to rjev A lpska flo ra , ki je izšlo I. 1977 že pe tindva jse tič , sm o dob ili sedaj v s lovenskem prevodu. K n jig o a lpsk ih ras tlina h , dostopn ih š irš i ja vnos ti, če izvzam em o Seid lovo R astlins tvo naših Alp, sm o v s lovenšč in i do sedaj im eli le m alo. T is tim , ki že lijo pod robne je spoznati rast line v a lpskem svetu, sta od nove jš ih del na razpo lago kn již ic i V R a v n i k a , C v e t j e n a š i h g o r a in fo to g ra fije ras tlin z n jihov im k ra tk im op isom 1 W r a b r a , G o r s k o c v e t j e . S prevodom H egijeve kn jige pa smo dobil, doka j popo ln in sodoben vo d n ik med ras tlina m i v isokogo rskega sveta. Tega bcd t lahko k o ris tn o u p o ra b lja li vsi, ki jih na ta a li oni način zan im a gorska pokra jina S lovenski p revod ima ta ko ko t izv irna kn jiga dva g lavna dela: uvodni in s likovn , del z op isom ras tlin . Prav z uvodnim delom je kn jiga ze lo p rido b ila na uporabnost. in bodo s p ridom posegli po njej tud i nebotan ik i. V uvodnem delu b ra lec na jp re j spozna po loža j A lp in k lim azona lno vege tac ijo . V nada ljevan ju sta od de javn ikov p rirodnega oko lja obš irn e je p redstav ljena podneb je in kam n ine te r na k ra tko p rsti. O sredn je pog lav je uvodnega dela p reds tav lja p rikaz ra s tlin sk ih združb brezdre- vesnega, v isokogo rskega pasu. V njem so za je te g rm ovne združbe ob zgo rn ji d re ­ vesni m eji, tra v iščn e združbe do eks trazona ln ih združb. V pog lav ju so po besedah p reva ja lca doka j upoštevana tud i dom ača spoznan ja . Tako smo dob ili na enem m estu doka j popo ln preg led ve g e tac ije v isokogorskega sveta p ri nas, ka r je po ­ m em bno tud i za g e o g ra fijo go rsk ih predelov. Uvodni del za k lju ču je pog lav je o na ­ s tanku A lp in n jihove flo re . G lavn i del kn jige je posvečen op isu poscm eznih ras tlin . Te so razvrščene po us ta lje n i s is te m a tik i od liša jev, m ahov in go losem enk do kritosem enk. Vsaka ra s t­ lina je p reds tav ljena s k ra tk im op isom in podatk i o njenem ras tišču . Pri lo ka liza ­ c iji ra s tiš č je pri več in i ras tlin , ki ne ras te jo p ri nas, to tud i označeno. Z besednim op isom so ozko povezane risbe in barvne fo to g ra fije posam eznih ras tlin na š tir iin š tir id e s e tih tab lah. Ene in druge na zelo nazoren način tud i v izu a l­ no p reds tav ijo a lpske ras tline . R azp ros tran jenos t posam eznih ra s tlin sk ih v rs t p r i­ kazu je o se m in š tir id e se t ka rt, ki so ve rje tn o zarad i tehn ičn ih raz logov uvrščene na koncu kn jige . Nekaj ka rt in d iag ram ov je med tekstom in ga sm ise lno d o p o l­ nju je. V kn jig o je uvrščen tud i seznam naših zava rovan ih ras tlin , za k lju ču je pa jo seznam s iovstva . Prevod je op rav ljen zelo skrbno . S tavk i so tekoč i in jed rna ti te r sko ra j brez tu jk . Iskan je s lovensk ih izrazov je b ilo ve rje tn o včas ih težko in bi b ilo m orda ponekod bo lje iz jem om a os ta ti p ri m ednarodnem izrazu (npr. na str. 14 ka r ma- k rok lim a nam esto ve liko podnebje). Tud i pri neka te rih oznakah eks trazona ln ih združb bi b ilo dob ro dodati še d o p o ln ilo (npr. na str. 31 ras tje snežnih ta l, a li na str. 34 ras tje m elišč). V endar ce lo tnega besedila to ne m oti. S p reva ja lcem si že lim o, da bi bil p revod res ko rak k delu, ki bi ga zasnovali in nap isa li dom ači raz iskova lc i ras tja v našem a lpskem svetu. Ti so v lož ili že d osti truda in zb ra li ve liko g rad iva , ki bi lahko s luž ilo ne sam o za dom ačo kn jigo o ra s tlina h v gorskem , tem več tud i v p rim orskem in d ina rskem svetu itd. Na ta način bi dob ili popo lne jšo s liko o ras tju p ri nas, ka r bi d o po ln ilo tud i geogra fsko podobo S loven ije . F. Lovrenčak Habe F., 1980, Predjama — grad in jama, P osto jna, 43 s tran i teksta , 23 ba rv ­ nih fo to g ra fij, 3 rep ro d u kc ije s ta rih g ra fik P red jam skega gradu, fo rm a t kn již ice je 12x 18,5 cm. To je tu r is t ič n i vod ič , ki ga je izdala in za lož ila tu ris tič n a in ho te lsko o rg a n i­ zac ija P osto jnska jam a. N aklada kn již ice je 7000 izvodov in je izšla v s lovenskem , ang leškem , nem škem , ita lija n ske m in n izozem skem jeziku. A v to r je kn již ico razde­ lil na nasledn ja pog lav ja : od P osto jnske jam e do Predjame, Predjam a v svo ji p re te k lo s ti, tu ris tičn a pot po g radu, P red jam ski podzem ski svet, k ra tek o ris p red ­ jam sk ih rovov, razvo j p red jam skega tu rizm a, iz le ti iz P red jam e in sklepna beseda. Na koncu kn již ice je tud i p reg led na jpom em bne jše lite ra tu re o Predjam i. Sledi več s tran i z ba rvn im i fo to g ra fija m i in rep ro d u kc ija m i s ta rih r isb P redjam skega gradu, ki izčrpno p rikazu je jo ta h is to ričn i in naravn i b ise r naših kra jev. A v to r je poleg zgodov ine in legend o P red jam i na p riv lačen način op isa l podzem lje p re d ­ jam skih rovov. Kn již ica ' zna tno p re rašča okv ire zgo lj tu ris tičn e g a vod iča, saj nam ob o b ilju zan im iv ih in fo rm a c ij s lika v zgoščen i o b lik i p o k ra jin o in ž iv ljen je v njej. Lahko si že lim o le še več tak ih p u b lika c ij, k i posredu je jo tud i naše izsledke n a j­ š irš i ja vnos ti. M ilan O rožen-A dam ič