■ o
i>í :o
!o
¡p^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Dornava •
Predvolilni ravs pod balončki?
O Stran 2
Po mestni občini Ptuj • Sploh vemo, kaj bi v letu kulture radi?
Z> Stran 4
Od tod in tam Ptuj • Varčevanje že - vendar ne na račun kakovosti dela O Stran 5
Ptuj, petek, 4. decembra 2009
letnik LXII • št. 94 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj • Pričenja se praznični december
Tu so adventni venčki in Miklavževe šibe
Z zadnjim mesecem v letošnjem letu se začenjajo praznični dnevi, ki bodo kljub posledicam gospodarske krize tudi tokrat zasijali v tisočerih lučkah, lesketajočih se obeskih in okrašenih drevesih.
Šport
Nogomet •
S kom bodo na SP igrali Slovenci?
O Stran 19
Vse to se v prvih decembrskih dneh že odraža tudi v ponudbi na ptujski tržnici, kjer je ob stojnicah bra-njevk in branjevcev možno kupiti tudi adventne venčke ter seveda zlate in srebrne šibe, da bodo lahko Miklavž in parklji z njimi zažugali pridnim in manj pridnim. Na voljo pa so tudi številni praznični okraski, barvne lučke in še kaj.
Da so prazniki pred vrati, pričajo tudi številne lepo okrašene izložbe in pročelja hiš v starem mestnem jedru Ptuja, sredi Mestnega trga pa so postavili tudi okoli 12 m visoko smreko, ki so jo pridni komunalci že lepo okrasili ter nanjo obesili veliko najrazličnejših lučk in drugih okraskov. Tako bo za prihod decembrskih dobrih mož -Miklavža, dedka Mraza in Božička - z njihovim prazničnim spremstvom zares vse lepo pripravljeno. Po praznikih diši ...
-OM
Foto: Martin Ozmec
Rokomet •
Ormožani so se uvrstili na finalni turnir Pokala Union
O Stran 16
Ptuj • Varnostni sosvet poziva k ukrepanju
Preveč opitih mladih
Varnostni sosvet Mestne občine Ptuj sicer ocenjuje varnostne razmere v letošnjem letu kot stabilne (po številu prometnih nesreč in kršitev izstopajo predvsem vikendi, ko se vrstijo zabave); zaskrbljujoče pa je, da je med kršitelji vse več vidno opitih mladih in mladoletnih oseb, zato bo treba preventivo bistveno okrepiti.
Podravje • Kmetje obupani
Kot je na seji varnostnega sosveta v torek, 1. decembra, poudaril novi komandir policijske postaje Ptuj Robert Munda, so v desetih mesecih letošnjega leta obravnavali 1.134 kaznivih dejanj ali kar 38 odstotkov več kot lani, v porastu pa je predvsem število kršitev mladole-
tnih osumljencev, saj so jih lani obravnavali le 23, letos pa prek 40. Na področju prometne varnosti je stanje za sedaj ugodnejše, čeprav je število prometnih nesreč skoraj identično lanskemu: v 10 mesecih so obravnavali 396 prometnih nesreč ali le dve več kot lani v tem času,
vendar letos ni bilo še nobene prometne nesreče s smrtnim izidom, lani v tem času pa sta bili dve.
Med vzroki za prometne nesreče še vedno vodi neprilagojena hitrost vožnje.
Močan porast beležijo tudi pri odvzemu prostosti zaradi nedovoljene opitosti, saj so lani zaradi tega pridržali 207 oseb, letos pa kar 393-
Vzpodbudno pa je, da na področju javnega reda in miru beležijo 10-odstotni upad, po številu kršitev pa izstopajo predvsem petki in sobote zaradi živahnega nočnega življenja, zato se policisti temu prilagajajo in v tem času so na terenu še pogosteje prisotni. Sicer pa so, gledano v celoti, varnostne razmere v desetih mesecih letošnjega leta po oceni policije stabilne.
O Stran 3
Ob tri četrtine pridelka
Letos januarja je za prvo vodovarstveno območje, ki se na približno 200 hektarjih obdelovalnih kmetijskih površin razteza v občinah Hajdina, Kidričevo in Videm, začela veljati uredba o strogi prepovedi fitofarmacevtskih sredstev oz. škropiv. Velika večina kmetov je zaradi visokih zagroženih kazni določila uredbe spoštovala, posledice v pridelku pa so katastrofalne.
Več kot 100 kmetov, ki imajo zemljo na tem območju, je obupanih, saj je bil pridelek izjemno slab tako po tonaži kot po kvaliteti in ne vedo, kaj naj naredijo. Obljubljenih odškodnin namreč še vedno ni od nikoder, uredba o tem je še vedno v pripravi, čeprav nihče nima pojma, kdaj naj bi bila sprejeta. Poplačila škode zaradi izpada pridelka torej za letos gotovo ne bo, prav tako se ne zgodi nič s predvidenimi zamenjavami zemljišč. 90 kmetov je sicer pred časom vložilo tožbo, o čemer smo poročali, toda tožba se nanaša na .povrnitev škode zaradi zmanjšanja pridelka kot posledice omejenega kmetovanja v preteklih letih od leta 2004 do 2009. Po stari uredbi je bila namreč na tem območju že prej zelo omejena
uporaba mineralnih gnojil, prepovedana uporaba gnojevke, nekaterih pesticidov itd.
O Stran 6
Foto: OM
Dornava • Z zbora krajanov
Predvolilni ravs pod balončki?
Potem ko se je prejšnji teden zgodil zbor krajanov v Mezgovcih, je bil ta teden na vrsti za občane naselja Dornava. In v vaškem domu, okrašenem s pisanimi balončki, seje zbralo veliko ljudi; med njimi tudi bivši dornavski župan Franc Šegula.
se prav tako lahko počrpa veliko denarja iz različnih virov financiranja.«
Župan Janžekovič je namreč ob predstavitvi izgradnje kulturne dvorane med drugim povedal, da za ta projekt lahko dobijo precej več denarja kot za športno dvorano, kjer lahko nastopa kot slab sofinancer le šolsko ministrstvo, medtem ko lahko za kulturno dvorano pridobijo večinski del denarja iz naslova državnega sofinanciranja. Na Šegulov predlog je Janžekovič le odgovoril, da žal ni več tako kot včasih in da ne morejo za isti projekt koristiti več različnih virov sofinanciranja, s čimer pa se Šegula ni strinjal, češ da ni ravno tako, da lahko dvorano opredelijo kot kulturno in večnamensko, k temu pa je še dodal, da naj se posluša večinsko mnenje ljudi, ki naj povedo, kaj hočejo: »Poleg tega smo v centru občine zelo prostorsko omejeni in kam bi sploh lahko postavili dve dvora-
Prav besedni dvoboj med sedanjim županom Rajkom Jan-žekovičem in bivšim županom Šegulo je bil najbolj sočen del široko zasnovane razprave, v kateri je sicer sodelovalo precej občanov. Ko je Janžekovič predstavil zadnje izvedene naložbe in prihodnje investicijske načrte občine, med katerimi po finančnem zalogaju gotovo izstopa gradnja nove kulturne dvorane na lokaciji sedanjega vaškega doma, ki ga bodo podrli, se je namreč kaj hitro s svojimi pogledi oglasil Franc Šegula: »Podpiram idejo, ki jo zagovarja kar nekaj občanov, da naj se gradi večnamenska in ne manjša kulturna dvorana! Vse občine so se lotile gradnje tovrstnih dvoran ali pa jih že imajo. Dražje bo tudi graditi dve dvorani, kajti športno oz. večnamensko bomo tudi morali imeti. Menim, da je treba ta projekt bolje pretehtati in poslušati tudi mnenje ljudi, ki so bolj za večnamensko dvorano, za katero
Uvodnik
Praznične smreke brez sijaja
Gospodarska recesija in finančna kriza sta se globoko zajedli v našo psi-ho. Strah nas spremlja na vsakem koraku. Še smejati se več ne znamo. "Saj ni mogoče,"se sprašujejo mnogi, "da smo tudi smeh pospravili v predale kot neke druge odločitve, ko bo več jasnine in nam izza vsakega ogla ne bo pretila takšna in drugačna nevarnost?"
Veselja letos ne prinašajo niti možje veselega decembra. Prazničnih nakupov skorajda ni, veliko ljudi je brez dela, brez denarja in brez možnosti, da bi svoje bližnje v teh dneh razveselili. Lučke na številnih smrekah letos ne bodo svetile. Vsaj nekaj radosti v otroške oči bodo prinesle prireditve veselega decembra, ki vztrajajo kljub krizi, ker če bomo vzeli upanje našim otrokom, o prihodnosti ne kaže kaj dosti razmišljati. Tudi božičnica in trinajsta plača sta za veliko kolektivov postali nedosegljivi.
Da bo v letu 2010 še težje kot letos, pogosto slišimo te dni. To so novodobne čestitke tistih, ki so že doslej gledali samo nase, na to, da bo njim lepo, za druge pa jim ni mar. O razvoju niso razmišljali, le o tem, kako bodo svoj tranzicijski plen še oplemenitili. Vsa ta leta so jim ob strani stali politiki, nekateri med njimi so aktualni še danes. Začuda jih ni nič sram, da niti ne govorimo o odgovornosti, ker so to počeli, dajali recepte, kako se z menedžerskimi odkupi lahko povečajo tajkunski imperiji. Nekateri novodobni slovenski tajkuni so sicer že padli, a obubožali ne bodo, zato jih ni potrebno pomi-lovati. Najhuje je to, da z njimi padajo tudi nič krivi delavci, ki si zalog za krizna leta niso mogli ustvariti, saj niso imeli iz česa, ker so in ker še vedno trdo delajo za miloščino, ki ne dovoljuje preživetja.
Kljub grožnjam iz delodajalskih logov slovenski delavec ne more biti več tiho in nebogljen. Čas je, da se tudi njemu zaploska, da zasede oder in da se vsi skupaj postavimo na trdna tla in zavemo, da če dela ne bo, bodo vsi takšni ali drugačni proračuni države, podjetij, lokalne politike samo še en neuporaben papir. Zato bi že bil skrajni čas, da bi začeli ustvarjati nova delovna mesta za vse, ki so že izgubili delo, in tistim, ki jim izguba še grozi, bi bilo to najlepše praznično darilo.
Majda Goznik
Župan Rajko Janžekovič: "Zdaj je pa vašega (Segulovega, op. a. zavajanja ljudi dovolj! Kaj mislite, da so res tako neumni?!"
Franc Šegula: "Kanalščina v občini je previsoka!"
ni?!«
Župana Janžekoviča to prvo besedovanje še ni iztirilo; povedal je pač, da ni toliko težko takega objekta zgraditi, kot ga je težko potem vzdrževati, saj so po njegovih besedah stroški veliki in marsikatera občina naj bi že tarnala ob plačevanju računov za velike dvorane: »Sicer pa se lahko večja športna dvorana gradi kdaj v kasnejših mandatih, saj bo prostor zanjo rezerviran ob šoli. Na tej lokaciji pa večje dvorane ne moremo postaviti, edino če uničimo šolsko igrišče in dvorano dobesedno skoraj prigradimo k šoli!«
Zakaj občina
še vedno nima nogometnega
■ - «v v
■ m m ▼ ▼
igrišča
Prvi, še zelo umirjen del dvogovora med obema možema je bil potem prekinjen z vmesnim vprašanjem enega izmed občanov, ki ga je zanimalo, kaj je s komasacijo in zakaj občina še pred zložbenimi postopki ni poskrbela za ustrezno igrišče za športnike oz. nogometaše.
Kaj je razlog za takšno stanje, je precej natančno opisal direktor občinske uprave Viljem Mar in prav zanimivo je bilo slišati povzetek nekajletne zgodbe z nesrečnim dornavskim igriščem, v katerem je in še vedno igra glavno vlogo nekdanji župan. Slednji je namreč, kot je povedal Mar, že pred več leti kupil ustrezno zemljišče, čeprav naj bi ga takrat, po Marovih besedah, kupila občina. Sporno, zdaj torej zasebno
Šegulovo zemljišče, ni bilo zajeto v komasaciji, v tem predelu se je lociral t. i. zeleni pas, zato je možnost ureditve igrišča še vedno odprta, vendar ga bo občina urejala šele potem, ko ga bo lahko (če sploh) kupila od Šegula.
Na to razlago se je spet odzval Šegula in povedal, da je res kupil parcelo, da pa jo je tudi dal v uporabo športnemu društvu in da bi občina lahko zemljišče opredelila kot športno v občinskem prostorskem planu (OPN), ampak tega ni naredila, pa še, da ga nihče ni vprašal, ali je sploh pripravljen prodati to zemljo. Direktor Mar mu je krepko vrnil: »In zakaj niste potem že vi tega zemljišča izvzeli in ustrezno klasificirali v OPN, kar bi lahko storili že leta 2002?! Mi ne moremo klasificirati namembnosti določene parcele v OPN, če se lastnik parcele s tem ne strinja!«
Potem ko je spet prišel do besede, je Šegula ponovno odprl vprašanje gradnje večnamenske dvorane, oglasilo se je tudi nekaj občanov, da je šolska telovadnica premajhna za kar nekaj športov in da bodo morali otroke voziti na Ptuj na treninge, potem pa je Šegula ustrelil z enim najbolj vročih vprašanj, ki zadnje čase hudo razburja Dornavčane; zakaj plačujejo najdražjo kanalščino med vsemi občinami.
Za visoko kanalščino »kriv«
■ • »i v
bivši župan
In dvoboj, v katerem je na koncu krajšo potegnil Šegula, se je začel. Najprej se je natančne-
ga pojasnjevanja, koliko je stala posamezna veja kanalizacije, lotil Mar in povedal, da je celotna mreža v občini zahtevala skupaj nekaj manj kot 3,2 milijona evrov, potem pa je razložil še ceno kanalščine:
»Ptujska Komunala je že leta 2007 pripravila več izračunov za kanalščino. Najnižja cena brez upoštevanja amortizacije je po njihovem preračunu znašala 0,91 evra/m3, cena z upoštevanjem amortizacije pa 1,80 evra/ m3 brez DDV. Vsi podatki so bili svetnikom predstavljeni na seji, poleg tega bi Komunalno podjetje Ptuj v primeru, če bi upravljali naš sistem, obračunalo tudi delo dveh do treh delavcev, občina pa zdaj za upravljanje plačuje le enega svojega delavca.«
Dodatno pojasnilo je podal župan Janžekovič: »Brez dvoma bi bila naša kanalščina nižja, če bi za izgradnjo dobili sofinan-cerska evropska sredstva, saj se ta delež potem ne obračunava pri amortizaciji. Da ni tako, pa ni moja oz. naša krivda, ampak krivda prejšnjega vodstva občine oz. župana, ki kljub prepričevanju takratnega gorišniškega župana Visenjaka ni hotel vstopiti v konzorcij sedmih občin, ki danes gradijo kanalizacijo z 90-odsto-tnim deležem sofinanciranja iz EU!«
Šegula je na te navedbe župana začel razlagati, kako je takrat občina že imela sklenjen dogovor z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki je za prvo fazo izgradnje dalo kar 90 % vsega potrebnega denarja, in da je bil sklenjen še dogovor za vnaprej, da bo v višini 80 % sofinanciralo drugo fazo pristojno
okoljsko ministrstvo, da pa tega dogovora novi župan ni realiziral.
Takšna razlaga pa je Janžeko-viču dokončno razbila oklep potrpežljivosti: »Zdaj pa je vašega zavajanja ljudi dovolj! Kaj mislite, da so res tako neumni?! Dogovori na ministrstvih ne veljajo nič, za vse so potrebni razpisi in projekti! Poleg tega je iz dokumentacije zelo jasno razvidno, da je edini sofinancerski delež za kanalizacijo v vašem mandatu znašal le borih 25.000 evrov, medtem ko je bil ostali denar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve nakazan na podlagi odločbe občine o komunalni taksi! In to niso nobena nepovratna sredstva, zato nehajte govoriti neresnice! Zaradi vaše podpisane pogodbe pa smo gradnjo kanalizacije morali nadaljevati, saj bi sicer, v primeru odstopa od pogodbe z izvajalcem, morali plačati visoke kazni!«
Šegula je kljub temu vztrajal, da je kanalščina previsoka, Jan-žekovič mu je vrnil, da je največ kriv za tako stanje prav on oz. pač bivše vodstvo občine, potem je pa nekaj prisotnim Šegulovo vztrajanje prekipelo in slišati je bilo glasne medklice, da naj že neha s to zgodbo o kanalščini.
Sicer pa je bilo na zboru v Dornavi slišati še nekaj pripomb občanov glede kakšnih urejanj cest, pločnikov, parkirišča pred trgovino, vprašanj o izgradnji večje trgovine in morebitnega doma za upokojence, tudi glasen prepir med vodjema dveh športnih društev ni izostal, pa še kup drugih težav ter težavic, ki so tipične za vse občine in občane.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: S M
Ptuj • Varnostni sosvet poziva k ukrepanju
Opitost med mladimi je prepogosta
Varnostni sosvet Mestne občine Ptuj sicer ocenjuje varnostne razmere v letošnjem letu kot stabilne (po številu prometnih nesreč in kršitev izstopajo predvsem vikendi, ko se vrstijo zabave); zaskrbljujoče pa je, da je med kršitelji vse več vidno opitih mladih in mladoletnih oseb, zato bo treba preventivo bistveno okrepiti.
Foto: M. Ozmec
Pobudo lokalne akcijske skupine za učinkovitejše preventivno delovanje sta predstavila (z leve) Aleksander Kraner in Nevenka Gerl iz ptujskega Centra interesnih dejavnosti.
Kot je na seji varnostnega sosveta v torek, 1. decembra, v prostorih ptujske Mestne hiše poudaril novi komandir policijske postaje Ptuj Robert Munda, so v desetih mesecih letošnjega leta obravnavali 1.134 kaznivih dejanj ali kar 38 odstotkov več kot lani, v porastu pa je predvsem število kršitev mladoletnih osumljencev, saj so jih lani obravnavali le 23 letos pa prek 40. Na področju prometne varnosti je stanje za sedaj ugodnejše, čeprav je število prometnih nesreč skoraj identično lanskemu, v 10 mesecih so obravnavali 396 prometnih nesreč ali le dve več kot lani v tem času, vendar letos ni bilo še nobene prometne nesreče s smrtnim izidom, lani v tem času pa sta bili dve. Med vzroki za prometne nesreče še vedno prednjači neprilagojena hitrost vožnje. Močan porast beležijo tudi pri odvzemu prostosti zaradi nedovoljene vinjenosti, saj so lani zaradi tega pridržali 207 oseb, letos pa kar 393. Vzpodbudno pa je, da na področju javnega reda in miru beležijo 10-od-stotni upad, po številu kršitev pa izstopajo predvsem petki in sobote zaradi živahnega nočnega življenja, zato se policisti temu prilagajajo in v tem času so na terenu še pogosteje prisotni. Sicer pa so gledano v celoti varnostne razmere v desetih mesecih letošnjega leta po oceni policije stabilne.
So krivi le starši?
Zanimiva je bila pobuda Lokalne akcijske skupine, ki jo je predstavila Nevenka Gerl iz ptujskega Centra interesnih dejavnosti. V nedavni raziskavi o mladih in drogah na Ptuju so namreč ugotovili, da med zasvojenci ne izstopa
toliko uporaba prepovedanih drog, ampak predvsem močan porast alkoholiziranosti med mladimi, žal tudi med mladoletnimi osebami. Ugotavljajo namreč, da se raba alkohola bistveno povečuje, študija pa je pokazala, da se je v primerjavi z letom 2003, ko je bila prisotnost vinjenosti med mladimi 16-odstotna, letos ta delež povečal na kar 30 odstotkov. Žal ugotavljajo, da je med vinjenimi vse več mladoletnih oseb, posebej zaskrbljujoče pa je, da so med njimi tudi otroci, stari od 10 do 12 let, kar pomeni, da so v tem primeru zatajili predvsem starši, ki svoje vloge očitno ne opravljajo dovolj dobro, saj je to očitno odraz nepravilne vzgoje in neosveščenosti otrok o nevarnostih, ki jih povzroča alkohol.
Ker ugotavljajo, da v nekaterih ptujskih lokalih vse pogosteje prodajajo alkoholne pijače tudi mladoletnim osebam, ponekod baje starosti sploh ne preverjajo, predlagajo povečanje inšpekcijskih nadzorov v vseh ptujskih lokalih ter uvedbo učinkovitejših preventivnih ukrepov. Ker pa je vse več uživalcev alkoholnih pijač tudi med srednješolci in celo med osnovnošolci, ki si pijačo kupujejo v trgovinah v času malice in jo pijejo na raznih skrivnih mestih, predlagajo večji nadzor nad takim početjem ter tudi preverjanje psihofizičnega stanja. Nekateri menijo, da je zakonodaja na tem področju povsem neučinkovita, zato nujno potrebuje nekatere dopolnitve. Poleg sprememb zakonodaje pa bo potrebno storiti veliko več pri osve-ščanju mladih in ponovnem obujanju vrednot zdravega življenja in poštenja, saj tega dandanes skorajda ni več.
Da je potrebno nekaj ukreniti, je menil tudi župan dr.
Štefan Čelan, ki je na varnostnem sosvetu nekoliko pogrešal sicer povabljene inšpektorje, ob tem pa dodal, da so jih iz inšpekcijskih služb že obvestili, da bodo v decembru izvedli več nenapovedanih nadzorov nad točenjem alkoholnih pijač mladoletnim osebam ter da bodo pri tem ukrepali še bolj rigorozno, oziroma dosledno skladno z zakonom. Sicer pa so tudi župana presenetile nekatere izjave mladoletnikov, češ da ni nič nenavadnega, če se ga napiješ pri 12 ali 13 letih, kar je seveda resno in zaskrbljujoče.
Inšpekcijske službe povsem neučinkovite
Očitno nezadovoljna je bila tudi Rozalija Ojster-šek, ki je brez ovinkarjenja menila, da so inšpekcijske službe popolnoma zatajile, saj po njenih ugotovitvah ne upoštevajo zakonodaje in
predpisov, sicer pa je menila, da mora tudi država korenito spremeniti zakonodajo na tem področju, predvsem pa dati večja pooblastila učiteljem in policistom, saj po sedanji zakonodaji mladoletnih otrok ni dovoljeno niti pošteno ogovoriti, kaj šele se jih dotakniti, in že jim grozijo s tožbo zaradi nasilništva nad mladoletno osebo.
»Nikakor nisem za to, da bi poredne otroke spet pretepali kot včasih, vendar je nekaj nujno potrebno spremeniti, saj mladi ničesar več ne spoštujejo, nobenih vrednot ne poznajo več.« Tudi ona je potrdila dejstvo, da v nekaterih ptujskih lokalih točijo alkoholne pijače tudi mladoletnim osebam, zato se je zavzela za ostrejše ukrepe in sankcije proti vsem kršiteljem, ki ne vidijo drugega kot denar in svojo korist!
Komandir policijske postaje Ptuj Robert Munda je ob tem dodal, da policisti ob svojih kontrolah, ki so pogostejše ob petkih in sobotah, redno preverjajo osebne dokumente mlajših oseb v lokalih in ob kršitvah tudi ukrepajo. Pri
tem motivirajo tudi tržne in zdravstvene inšpektorje, saj vsaj dva- do trikrat na mesec izvajajo po lokalih skupne akcije. V decembru pa bodo po vsej verjetnosti nadzore poostrili vsak vikend, saj se vsi zavedajo, da bodo z zmanjšano uporabo alkohola med mladimi zagotovo dosegli tudi manj pojavov vandalizma, sicer pa so pri policiji pripravljeni na vsako dodatno pobudo in tudi na morebitno sodelovanje. Posebno vlogo pa pripisujejo tudi redarski službi, ki je nekakšna dodana vrednost in je v veliko pomoč pri vzdrževanju javnega reda in miru.
Policistom pomagajo tudi redarji
To je potrdil tudi vodja re-darske službe Robert Brkič, ob tem pa pojasnil, da je njihova prisotnost pogostejša ob koncih tedna, ko so kršitve tudi najpogostejše. Kar se tiče zbiranja in popivanja mladine, ki verjetno počne še kaj drugega, pa je pojasnil,
da je trenutno aktualen ptujski grad, prostor ob grajski žitnici, aktualen je park ob Ljudskem vrtu. Sicer pa je tudi on potrdil, da vsi vedo, kako pridejo do pijače, saj jih izdajajo tudi reklamne vrečke posameznih prodajaln, ki jih puščajo na posameznih mestih. Žal pa gre pogosto za osebe, ki so mlajše od 14 let, proti katerim redarji ne morejo ukrepati, sicer pa je obljubil, da bomo v predpra-zničnih dneh po Ptuju in v posameznih mestnih četrtih redarje srečevali še pogosteje kot sicer.
Da se kršitve oziroma pitje alkoholnih pijač med mladimi ne dogajajo le v lokalih, ampak tudi na prostem, je potrdil tudi Aleksander Kraner iz Centra interesnih dejavnosti, ob tem pa dodal, da se mladi ne umikajo v parke in zakotne kraje zaradi tega, ker ne bi imeli kam iti, ampak predvsem zato, da jih pri njihovem početju nihče ne vidi. Svetovalec župana mag. Janez Merc je menil, da je problematika razširjanja alkoholizma med mladimi velik problem širšega slovenskega prostora, zato bo potreben celovit pristop, ki bo učinkoval na izboljšanje razmer po vsej državi.
Ko so razpravljali o aktivnostih za zagotavljanje večje varnosti v prazničnem decembru, je mag. Janez Merc opozoril predvsem na porast prodaje nedovoljenih pirotehničnih sredstev, saj se na ptujski tržnici in po mestu pojavljajo razni preprodajalci na črno, ki mimoidočim ponujajo pirotehnične izdelke slabe kvalitete. Ker pa nekateri želijo doseči večji učinek pri poku, se poslužujejo tudi raznih drugih metod, ki pa so zelo nevarne, saj lahko ob nenadni eksploziji človeka hudo poškodujejo. Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kozel pa je opozoril na pričetek policijske akcije pod naslovom Alkohol ubija -žal tudi nedolžne, ki so jo pričeli 1. decembra in jo bodo z vsakodnevnimi preverjanji alkoholiziranosti voznikov izvajali vse do konca tega prazničnega meseca. Kot je pojasnil Slavko Kolar, pomočnik komandirja PP Ptuj, pa bodo preverjali tudi izvajanje lani sprejetega novega zakona o uporabi pirotehničnih sredstev, ki prepoveduje prodajo petard, zato bodo policisti morebitne kršitve tega določila dosledno nadzirali, tudi v civilni obleki, vsem kršiteljem pa bodo blago zasegli in jih oglobili.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Da bodo za večjo varnost v prazničnih dneh intenzivneje skrbeli tudi ptujski policisti, sta zatrdila Robert Munda (desno) in Slavko Kolar s Policijske postaje Ptuj.
Maribor • Začetek dela dveh zastopnikov pacientovih pravic
Pomanjkljiva komunikacija še vedno najpogostejši problem
Prvega decembra sta na območju Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pričela delati dva zastopnika pacientovih pravic: mag. Borut Am-brožič in Ptujčan Viktor Pilinger. Delata v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor.
Zakon o pacientovih pravicah, ki predstavlja pravno podlago za delovanje zastopnikov pacientovih pravic, je bil sprejet leta 2008. Predstavlja pomembno novost v sistemu zdravstvenega varstva v državi. Večje poznavanje pacientovih pravic bo zagotovo prispevalo k večji kakovosti zdravstvene oskrbe.
Na prvi delovni dan smo obiskali Viktorja Pilingerja, ki bo delo zastopnika pacientovih pravic opravljal trikrat tedensko, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih, vsako popoldne od 16. do 20. ure. Njegova telefonska številka na Ljubljanski 4 v Mariboru je 02/333 12 63, elektronski naslov pa viktor.pilinger@ zzb-mb.si. Pacienti se lahko za obisk naročijo ob ponedeljkih in sredah med 8. in 12. uro na telefonski številki 02/45 00252 in na mobilni telefon 041 681 304 ter tudi na elektronski naslov zpp@ zzv-mb.si. Kontaktna oseba v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor je Duška Ahec, ki obema zastopnikoma pomaga pri organizaciji njunega dela. Prvi mesec ne pričakujeta velike gneče, december, ki je bolj praznični mesec, naj bi bil bolj posvečen promociji dela zastopnika pacientovih
pravic in obiskom zdravstvenih institucij na območju njunega delovanja.
Obvestilo za javnost o pri-četku dela zastopnikov pacientovih pravic na območju Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je prejelo kar 400 naslovnikov, tako da je javnost seznanjena, da so se začele njune uradne ure. Skladno z varstvom pacientovih pravic morajo obvestilo čim prej izobesiti na vidnem mestu, poleg tega pa morajo navesti tudi podatke o tem, kdo so v njihovih institucijah in ambulantah pristojni za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.
Viktor Pilinger, univ. dipl. pravnik, je že več kot 30 let davčni inšpektor. Delo zastopnika pacientovih pravic bo opravljal volontersko ob svoji službi trikrat tedensko. Za 48 ur dela na mesec naj bi prejel nagrado v višini 400 evrov neto. Pri tem pa je za pacienta njegovo delo ves čas postopka brezplačno in zaupno.
»Že med študijem sem se začel zanimati za potrošniško problematiko, s katero se v prostem času veliko ukvarjam. Sem tudi član Zveze potrošnikov Slovenije. Že nekaj let pomagam ljudem pri reševanju težav, ki jih imajo s trgovci, bankirji, uradniki oziroma kot potrošniki. Sloven-
Foto: Črtomir Goznik
Prvega decembra sta na območju Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pričela delati dva zastopnika pacientovih pravic mag. Borut Ambrožič in Ptujčan Viktor Pilinger (na fotografiji), ki se je za to delo odločil, ker ga že od nekdaj zanimajo pravice potrošnika.
ski potrošniki so v večini ne-osveščeni, tako niti ne vedo, da imamo Zakon o potrošni-kovih pravicah, in se niti ne zavedajo, kakšne možnosti imajo v primeru, ko so oškodovani kot potrošniki. Podobno je tudi pri pacientih.
Čisto po naključju sem zasledil drugi natečaj vlade, s katerim je iskala zastopnike pacientovih pravic. Ugotovil sem, da imam vse pogoje, in sem se prijavil. Za območje
Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor so iskali dva zastopnika, dva sva se tudi prijavila in oba sva bila sprejeta. Osebno sem sicer vedel, da imamo Zakon o pacientovih pravicah, nisem pa vedel, da ga imamo že eno leto, tudi nisem poznal njegove vsebine, dokler se nisem vanj poglobil. Zdaj, ko smo v Sloveniji končno imenovani vsi zastopniki pacientovih pravic, skupaj nas je dvanajst, bi ta institut
moral zaživeti,« je ob nastopu dela povedal Viktor Pilinger.
Čeprav sam izkušenj glede konkretnih kršitev pacientovih pravic še nima, nabirati jih je začel 1. decembra, ko je pričel delati, pa je v pogovoru z ostalimi zastopniki pacientovih pravic po Sloveniji, ki že nekaj časa delajo, izvedel, da je glavnina problemov pri uveljavljanju pacientovih pravic na področju zdravja v komunikaciji med zdravstvenim
osebjem in pacienti. Gre za čisto človeški odnos, ki pogosto ne poteka na neki kulturni, korektni ravni. Največkrat se dogaja, da vsak vztraja pri svojem, da se ljudje ne znajo vsesti in se v miru ter človeško pogovoriti. Nastane konflikt, ki je prvi trenutek videti nerešljiv.
S svojim delom želi ljudem pomagati, zanje narediti nekaj dobrega, nekaj takega, kar znajo tudi ceniti.To delo se povsem razlikuje od dela, ki ga je doslej opravljal, saj je delo davčnega inšpektorja vse prej kot priljubljeno. Prizadeval si bo, da bi vsako kršitev pacientovih pravic skušal rešiti čim bolje, z opravičilom, tudi z odškodnino, če bo potrebno, zaveda pa se, da se bo srečal tudi s primeri, ko bo treba pacienta napotiti na sodno pot reševanja problema. Po zakonu o pacientovih pravicah zastopnik pacientovih pravic pacientu svetuje, pomaga, po pooblastilu pa ga celo zastopa pri uresničevanju pravic iz tega zakona. Ob tem lahko pacientu daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje tudi konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.
MG
Ptuj • Evropska prestolnice kulture 2012
Sploh vemo, kaj bi v letu kulture radi?
Snovalci projekta Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner stavijo na spremembo duha v družbi. Kot je pokazalo zadnje srečanje koordinatorja projekta Franca Mlakarja z zaposlenimi v Šolskem centru na Ptuju, največjem intelektualnem okolju Ptuja, v tem okolju na to še niso najbolj pripravljeni. Le nekaj več kot 10 jih je prisluhnilo, kaj Ptuj načrtuje s tem projektom, ki je ta trenutek res le še v idejni zasnovi, snovalci pa ga želijo dokončati tudi z intelektualnim duhom zaposlenih Šolskega centra.
Zaposleni na Šolskem centru Ptuj so vabilo za soočanje s tem projektom prejeli mesec dni pred dogodkom, a so si le redki vzeli dobro uro časa za predstavitev svojih pogledov nanj.
»Organizacijska in vsebinska shema projekta trenutno zavzema le A4-format, tako da se je mogoče zelo hitro sprehoditi skozi vse njegove mehke in trde sestavine. Ob krovnem projektu ima vsako mesto še program po svoji viziji oziroma problematiki, ki jo želi reševati. Ko bomo program fiksirali, bomo šli v operativno izvedbo tudi z vašo pomočjo,« je povedal Mlakar. Kot kulturo pa razumemo vse, kar počno ljudje.
Koordinator projekta se je odločil, da bo projekt predstavil številnim okoljem, ker želi na ta način doseči čim večjo vključenost in angažiranost za ta projekt. Razumljivo je, da se v vseh okoljih v tem trenutku večina spopada s krizo, a je tudi ta projekt lahko en vidik spopadanja okolja s krizo.
Največji mrtvi kapital Ptuja so podstrešja. Če bi bila politika za to in se ne bi ukvarjali s pravnimi osnovami, bi lahko ta kapital uspešno unovčili in v staro mestno jedro pripeljali 300 mladih družin, ki bi jim za simbolično ceno enega evra predali v ureditev ta podstrešja. S tem pa bi tudi bistveno popravili strukturo poselitve
Foto: Črtomir Goznik
Koordinator projekta EPK 2012 Franc Mlakar je idejno zasnovo projekta predstavil tudi v Šolskem centru Ptuj, kjer pa za projekt niso pokazali zanimanja - prišlo jih je nekaj več kot deset.
mesta.
Ptuj želi s projektom EPK 2012 priti tudi do solidne kulturne dvorane z 800 sedeži; lokacija še ni dorečena, po najnovejših razmišljanjih jo želijo umestiti v cerkveno ladjo dominikanskega samostana. Projekt EPK 2012 - Ptuj partner je ocenjen na 13 milijonov evrov.
V kratki, a zanimivi razpravi se je direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer zavzel za nov duh pri kurentu - to naj bo demon, ki ga bodo ljudje hodili gledat na Ptuj, ne pa da se pojavlja na vseh mogočih prireditvah zunaj Ptuja. Dr. Vlado Korošec pravi, da se vse začne in konča pri ljudeh. Če želimo uspeti, je potrebno ustvariti in
razviti zgodbo o Ptuju, saj je sedaj nima.
Mag. Petja Janžekovič (Ljudska univerza Ptuj) je povedal, da ima umetnika, ki bi postavil kurenta na Puhov most, idejo je predstavil že pred meseci, a odgovora še ni dobil. Tudi nekateri drugi so predloge za EPK že posredovali, a odzivov še nimajo.
Vse, kar so konec novembra povedali ob projektu EPK, se je začelo in končalo z ljudmi, ker brez njih bodo še tako visoko leteči investicijski projekti brez rezultatov. Vsebina je tista, ki bo polnila tudi ta projekt, zato se morajo ljudje identificirati z njim oziroma mestom.
MG
Ptuj • Izguba v ptujski bolnišnici
Varčevanje že - vendar ne na račun kakovosti dela
Lanskoletno poslovanje ptujske bolnišnice je bilo pozitivno kljub oktobrskemu dvigu plač. V zadnjih treh letih, odkar vodi ptujsko bolnišnico Robert Čeh, niso ne vem kako delali na zmanjševanju stroškov, saj bi se po njegovem mnenju to zagotovo pokazalo pri oskrbi pacientov. Več pa so delali na prestrukturiranju in širitvi programa. V to okolje so pripeljali dejavnost negovalne bolnišnice oziroma oddelka pobolni-šničnega zdravljenja in ortopedsko dejavnost, ki je prinesla kar nekaj dela in denarja, seveda pa tudi stroškov.
Zaradi več dela se je povečalo število podjemnih pogodb. Vsa ortopedija se izvaja po teh pogodbah, kljub temu pa stroški ne presegajo prihodkov. Operacije kolkov se izvajajo ob koncu tedna, ko operirajo tudi do pet pacientov. Na podjemnih pogodbah je tudi pokrivanje dežurstev. Sklepajo jih z zunanjimi zdravniki, ki pomagajo na nekaterih oddelkih, in tudi z zaposlenimi, ki nekatera dela opravijo v prostem času na ortopediji v samoplač-niških ambulantah.
Projekcije prvih mesecev 2009 so kazale še naprej pozitiven izid, z aneksom pa so jim pričakovana sredstva odtegnili. Če bi delali po pogodbi, ki so jo podpisali, bi imeli pozitiven rezultat kot verjetno vse druge slovenske bolnišnice. Po pogodbi bi morali dobiti 21,7 milijona evrov, po drugi celo 22,4 milijona evrov, zdaj pa jim po aneksu pripada 20,4 milijona evrov. Izgubili so med 1,5 in 2 milijona evrov, toliko
Bivša KS Olge Meglič, ki je danes sestavni del ČS Panorame, je nekoč že imela praznični dan, ki je povezoval ljudi s tega območja. Zdaj zbirajo predloge, da se bodo lažje odločili za najprimernejši dan.
Na območju današnje ČS Panorama živi več kot 2100 ljudi. Njihov največji problem je komunalna infrastruktura, zaradi tega so se v preteklosti na tem območju rodile nekatere civilne iniciative, nekateri so se ukvarjali tudi s pobudo o samostojni občini. Tudi na novembrski seji so se v glavnem ukvarjali z infrastrukturo. Predlagali so sanacijo zajetja pred mostom na koncu Maistrove ulice, kjer se nabira veliko nesnage, zaradi česar zlasti poleti močno zaudarja, pojavlja pa
naj bi znašala njihova racionalizacija oziroma zmanjšanje stroškov.
Izvirni greh za vse, kar se sedaj glede sredstev dogaja v zdravstvu, je v lanskoletnem dvigu plač, čeprav je bil izpolnjen le polovično, in v recesiji, zaradi katere je v zdravstveni blagajni vedno manj denarja. Zaloga iz lanskega leta, ki je je bilo v slovenskem zdravstvu za okrog 130 milijonov evrov, je pošla. V letošnjem letu bi morali opraviti še dva dviga plač, a sta bila prestavljena. Lani so mesečne plače ptujsko bolnišnico 'stale' 850 tisoč evrov, letos dajejo zanje 1 milijon 50 tisoč do 1 milijon 100 tisoč evrov. To je razlika, ki na letni ravni prinese 3,5 milijona evrov. Denarja pa zaradi aneksa ne dobijo toliko.
Polletni rezultati so pokazali, da bo izguba nekaj čez dva milijona, to je deset odstotkov letnega proračuna. V tem času so začeli nekatere dejavnosti, ki so sicer nekoliko zmanjšale stroške, povečali prihodke pri samoplač-niških dejavnostih, več pa je
se tudi mrčes. V Orešju bodo uredili še sto metrov ceste in prav toliko pločnika. Urejanje ceste naj bi dokončali še letos, pločnik pa v letu 2010, ker je potrebno vanj vgraditi vse instalacije. V Orešju naj bi v prihodnjem letu nadaljevali tudi gradnjo razsvetljave, v letu 2010 pa naj bi razsvetlili tudi del starega naselja bratov Reš.
V rekonstrukciji ceste in kanalizacije Maistrova-Grajena bo ČS Panorama udeležena z enim kilometrom, saj je večji del ceste v sosednji ČS Grajena. Sicer pa gre projekt, pri katerem naj bi za pet kilometrov kanalizacije dobili tudi evropska sredstva, pripravljajo pa ga skupaj s ČS Grajena. Rekonstrukcija ceste in urejanje kanalizacije bo potekalo sočasno, pravi predsednik sveta ČS Pa-
bilo tudi denarja iz nekaterih konvencij. Po eni od zadnjih izračunov naj bi izguba ob koncu leta znašala okrog milijon evrov ali pa celo nekoliko manj, to je dobre štiri odstotke letnega bolnišničnega proračuna. Z eno
norama Rudolf Vrabl. Pridobivanje zemljišč od krajanov za potrebe te gradnje je v sklepni fazi; upajo, da se bodo uspešno dogovorili tudi s tistimi, ki imajo v zvezi s tem nekatere zahteve. Projekt kanalizacije zajema fekalno in meteorno kanalizacije, v zemljo pa naj bi položili tudi vse druge infrastrukturne vode. Dela naj bi se pričela v letu v 2010 in končala v letu 2011, ocenjena pa so na 1,5 milijona evrov. Rekonstrukcija ceste v dolžini petih kilometrov, enega v ČS Panorama in štirih v ČS Grajena, pa je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste. Pri rekonstrukciji ceste se bo četrtna skupnost maksimalno angažirala, da bo projekt izveden ob kar največjem soglasju krajanov.
MG
arbitražo jim je letos uspelo povečati neakutni program, na razpisu zavarovalnice za ortopedske operacije so uspeli dobiti dodatnih 400 tisoč evrov programa, kar je v bistvu več, kot so bolnišnici vzeli. Že do novembra so izvedli 200 operacij kolkov. Z arbitražo so uspeli povečati tudi ambulantno dejavnost, povečalo se je število oskrbnih dni na negovalnem oddelku, letos naj bi jih skupaj realizirali že 12 tisoč. V akutni obravnavi (bolnišnični primeri) pa so celo leto večinoma na 100-odstotni realizaciji, prav tako v ambulantah, razen tam, kjer tega ni mogoče doseči.
»Načrtovano delo za letošnje leto bomo opravili 100-odstotno, kar je glede na število kadra, ki ga imamo, več kot odlično,« ocenjuje direktor ptujske bolnišnice. »Vse, kar bi naredili več, bi nam izgubo le še povečalo. Zmanjševanje obsega dežurne službe bi lahko prineslo nek rezultat, vendar le tam, kjer je ta predimenzionirana. Načrt, s katerim smo predvidevali znižanje teh stroškov, da bi bili zdravniki v pripravljenosti doma, je ostal zgolj na papirju. Marsikateremu zdravniku bi včasih prav prišlo, da bi bil dosegljiv doma po telefonu, kljub temu da so dežurstva boljše plačana, vendar si ne upamo tvegati. Dovolj bi bil en sam primer, ko bi se zgodilo nekaj nepredvidenega ... Če bi na
primer pediater odšel v domačo pripravljenost, čez pol ure pa bi otroka pičila čebela in bi na pik reagiral s hudo reakcijo, šokom, zdravnika pa ne bi bilo pravočasno -kdo bo nosil posledice? V tem okolju smo navajeni, da v takih primerih starši iščejo pomoč na otroškem oddelku, ne pa v zdravstvenem domu, ker tam ponoči ni pediatra. Takšnega tveganja si ne upam prevzeti nase,« opozarja Čeh.
»V letošnjem letu bo ptujska porodnišnica, kot kaže, imela tisoč porodov. To ni majhna porodnišnica. Tudi v porodnišnici morajo biti pediatri vedno na voljo. Tudi drugi bolnišnični oddelki si pripravljenosti na domu ne morejo privoščiti. Prihranek bi bil 300 tisoč evrov, če bi šli na pripravljenost na domu. Kaj pa življenja, ki bi bila zaradi tega ogrožena?« vprašuje Čeh. »V tem mestu sem rojen, v tem mestu delam, poznam preveč ljudi, ne bi jim mogel pogledati v oči, če zaradi tega, ker ni bilo denarja, ni bilo mogoče rešiti bolnika. To odločitev naj sprejmejo drugje. Ne trdim pa, da se tega ne da urediti.«
Plače preverjata dve reviziji
Plače zaposlenih v ptujski bolnišnici že nekaj časa preverjajo z Ministrstva za zdravje in Računskega sodi-
šča. Preverjanje plač po novem plačnem sistemu so lani delali z roko v roki z Ministrstvom za zdravje in dobili zeleno luč, da so plače po novem pravilno izračunane. Revizija bo pokazala, ali kateri od zaposlenih ne ustreza razredom razporeditve.
Pri obsegu dela, ki ga opravijo ptujski zdravniki, pa čeprav jih je za polovico manj kot drugje, je sicer možno, da je prišlo do kakšnih napak pri obračunih dodatkov. Kartice za meritev delovnega časa pa naj bi uvedli v kratkem. Če bi zarezali v podjemne pogodbe, ki so nekaterim trn v peti, se pri dežurstvih ne bi nič spremenilo, saj so zunanji zdravniki, ki jih opravljajo, plačani tako kot redno zaposleni v bolnišnici, da tem ni potrebno dežurati desetkrat na mesec. Kar pa zadeva delo zunanjih zdravnikov v dopoldanskem času, pa bi vsako zmanjševanje ogrozilo izpolnjevanje programa, posledično pa bi to prineslo manj prihodka, za paciente bi se podaljšale čakalne dobe, kar bi se znova poznalo pri njihovem zdravju, s tem pa tudi ne bi nič privarčevali. Začaran krog. »Pripravljen sem se odreči enomesečni plači, če bi to lahko kaj omililo stanje pri bolnišničnih financah.« Kot prvi direktor enega od slovenskih zdravstvenih zavodov se je odrekel nagradi za uspešnost, pa osrednji slovenski mediji o tem niso pisali. Pripravljen pa si je v naslednjem letu še dodatno znižati plačo za deset odstotkov, če bi bili na to pripravljeni tudi drugi zaposleni v kolektivu. Sam v plače ne more posegati.
Čeh ne trdi, da v zdravstvu ni rezerv. So, predvsem pri različnih preiskavah, ki so nepotrebne; tudi na ultrazvoku, kjer dela, to opaža, saj bi v večini primerov zadostovala že pogovor in zunanja diagnostika. Do tega prihaja, ker si dodatne preiskave želijo pacienti, saj so zanje slišali, zdravniki pa se uklonijo željam pacientov in pač napišejo napotnico za pregled. »Radiolog sem že dvajset let, v 90 odstotkih že vnaprej vem, kaj bom videl na sliki,« pravi.
MG
Ptuj • 21. seja sveta ČS Panorama
Infrastrukturni zaostanek počasi odpravljajo
Člani sveta ČS Panorama so se 23. novembra sestali na 21. seji. Razpravljali so devetih točkah dnevnega reda, med drugim o oživitvi praznika skupnosti.
Podravje • Obupani kmetje na prvem vodovarstvenem območju
Zaradi neumne uredbe ob 70 % pridelka
Letos januarja je za prvo vodovarstveno območje (VVO), ki se na približno 200 hektarjih obdelovalnih kmetijskih površin razteza v občinah Hajdina, Kidričevo in Videm, začela veljati uredba o strogi prepovedi fitofarmacevtskih sredstev oz. škropiv. Velika večina kmetov je zaradi visokih zagroženih kazni določila uredbe spoštovala, posledice v pridelku pa so katastrofalne.
Več kot 100 kmetov, ki imajo zemljo na tem območju, je obupanih, saj je bil pridelek izjemno slab tako po tonaži kot po kvaliteti in ne vedo, kaj naj naredijo. Obljubljenih odškodnin namreč še vedno ni od nikoder, uredba o tem je še vedno v pripravi, čeprav nihče nima pojma, kdaj naj bi bila sprejeta. Poplačila škode zaradi izpada pridelka torej za letos gotovo ne bo, prav tako se ne zgodi nič s predvidenimi zamenjavami zemljišč. 90 kmetov je sicer pred časom vložilo tožbo, o čemer smo poročali, toda tožba se nanaša na .povrnitev škode zaradi zmanjšanja pridelka kot posledice omejenega kmetovanja v preteklih letih od leta 2004 do 2009. Po stari uredbi je bila namreč na tem območju že prej zelo omejena uporaba mineralnih gnojil, prepovedana uporaba gnojevke, nekaterih pesticidov itd.
Čeprav inšpekcijskih kontrol glede morebitne uporabe škropiv na terenu letos ni bilo, kmetje niso upali tvegati predvsem zaradi zahtev navzkrižne skladnosti, saj bi lahko izgubili subvencije oz. neposredna plačila tudi za vsa svoja ostala zemljišča izven prvega VVO.
»Škoda je resnično velika, saj delno omejeno gnojenje, ki je do leta 2012 še dovoljeno, ne rešuje ničesar, kvečjemu še poslabšuje situacijo, saj pleveli potem rastejo toliko bujneje, škropiv za njihovo zatiranje pa ni dovoljeno uporabljati! Gnojenje je bilo tako s tega vidika le dodatni strošek, povrhu pa

■ - '

Ivan Brodnjak svari pred uničevalnimi posledicami restriktivnih uredb za prvo vodovarstveno območje, ki bodo uničile kmete in več kot 200 hektarjev prvovrstne obdelovalne zemlje.
je še uničevalo pridelek,« je stanje na zaščitenih njivah opisal kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. Zbrani podatki o tonažah na hektar črno sliko le potrjujejo: »Pleveli so tako letos skoraj popolnoma uničili pridelek koruze, nekoliko boljše stanje je bilo pri ozimnih žitih, predvsem tam, kjer so lani jeseni še škropili, pri ječmenu se pa žetev praktično sploh ni več splačala, saj je bil povprečni pridelek med tono in poldrugo tono na hektar. Pri pšenici je bil letos sicer povprečni pridelek med 5 in 6 ton na hektar, pri koruzi pa okoli 10, tudi 11 ton na hektar. Na tem območju s prepovedjo uporabe škropiv pa je bil povprečni pridelek teh kultur med dvema in tremi tonami! To pomeni približno 70 % nižji donos, kar je katastrofa za kmete! Zato ni čudno, da je veliko kmetov te njive le zmulčilo in se sploh niso lotili žetve in spravila, saj ni nobene
ekonomske logike in rentabilnosti! Ostali so le stroški pridelave, sajenja in gnojenja...«
Strožji kriteriji kot za ekološko kmetovanje
Brodnjak pravi, da so kmetje obupani in jezni tako na indife-rentnost države kot na nemoč ptujske svetovalne službe: »Ne vemo, kaj narediti.«
Zaenkrat so njive zorane, vendar kmetje ne vedo, kaj zasejati. »Kam vodi takšna kmetijska politika in strategija, res ne vem. Veliko se vpije in govori o tem, kako je v Sloveniji samooskrba v nekaj letih padla s 70 na 50 %, po drugi strani pa se s takimi neživljenjskimi uredbami in ekstremnimi prepovedmi, ki jih ne poznajo nikjer v Evropi, uničuje najboljša kmetijska zemlja. Kje je tu logika?! Režim, kot je predviden na
Pogled na njivo koruze na zaščitenem območju, kjer ni bilo uporabljeno nobeno škropivo: razrasel se je le plevel, med drugim ambrozija, ki velja za eno najbolj alergenih rastlin na svetu.
prvem VVO pri nas, ko bo leta 2012 začela veljati še popolna prepoved uporabe mineralnih gnojil z dušikom, pomeni, da se ne bo moglo kmetovati niti ekološko, saj je pri ekološkem kmetovanju dovoljeno uporabljati vsaj hlevski gnoj, tu pa še gnojevka in sveži gnoj nista dovoljena!«
Brodnjak za vzgled postavlja Avstrijce, ki se na takšnih vodovarstvenih območjih ne ukvarjajo s prepovedmi, ampak iščejo načine ustreznega kmetovanja oziroma ustrezne izbire tistih kultur, ki dobro zadržujejo nitrate in jih ne prepuščajo v podtalnico. Kot eden daleč najboljših filtrov oz. zadrževalcev nitratov oz.
dušika, tudi ob prekomerni uporabi, se je že izkazala trava, saj jih praktično sploh ne prepušča v globino, ne glede na količino. Zato je po mnenju Brodnjaka popolnoma zgrešena tudi ideja o pogozdovanju na prvem VVO: »Veliko pametneje bi bilo na tem območju vzdrževati travnike in zelene pokrove. In če spet dam za primer Avstrijce: pri njih se trenutno ukvarjajo z raziskavami, katera koruza je najodpor-nejša na travinje, se pravi, da dobro uspeva v zatravljenem zemljišču, saj bodo potem njihovi kmetje lahko mirno sejali tudi na prvih VVO! Pri nas pa ... saj nimam besed. Gre za politične in ne strokovne odlo-
čitve, in četudi se bo izkazalo, kakšno škodo so povzročile našim kmetom, za to na koncu ne bodo odgovarjali tisti, ki so takšne neumne uredbe sprejeli in jih za vsako ceno, ne da bi poslušali boljše strokovne rešitve, tudi izvedli za ceno izgube dragocenih kmetijskih površin. To je temeljna napaka našega državnega ustroja!«
Kako izredno učinkovit filter za nitrate je trava, Ivan Brodnjak jasno in neizpodbitno dokazuje tudi z dvoletno raziskavo, prvo tovrstno v državi, katere rezultati po prvem letu so že znani. »V okviru te raziskave smo na sedmih različnih površinah - v gozdu, na njivah s koruzo, jarim ječmenom, deteljo, travo ter na zaraščenem in obdelanem neposejanem zemljišču - v treh različnih globinah ugotavljali prisotnost nitratov ob normalnem gnojenju s kanom, visoko prekomernem gnojenju s kanom in na popolnoma negnojenem zemljišču. Raziskave so pokazale prisotnost nitratov tudi v gozdu in na negnojenih površinah, ob normalnem in celo prekomernem gnojenju pa je bila ta prisotnost daleč najnižja, skoraj ničelna na travnatih zemljiščih. Sicer pa prisotnost nitratov nikjer ni presegla dovoljene meje, razen v primeru hudo prekomernega gnojenja koruze, ki pa se v praksi praktično ne izvaja. Rezultati so za marsikoga presenetljivi.«
Pametno bi bilo, če bi jih pisci uredb za vodovarstvena območja tudi upoštevali ...
SM
Ptuj • Pobuda Vambergerja naletela na posluh ministrov
Manj ambrozije - manj alergijskih obolenj
Že v začetku septembra je predsednik ptujskega Mestnega odbora stranke Zares Miro Vamberger začel opozarjati na nevarnosti, ki jih pri ljudeh lahko povzroči ambrozija. Svojo pobudo je predal kolegoma poslancema iz stranke Zares Viliju Trofeniku in Tadeju Slapniku, ki sta državnemu zboru predala pobudo za spremembo zakonodaje ter za sprejem ukrepov proti širjenju pelinolistnate ambrozije oziroma za njeno zatiranje v naši državi.
»Na podlagi televizijske oddaje o razširjenosti ambrozije v Prekmurju in prispevka v enem slovenskih dnevnikov o hitrem širjenju ambrozije po Sloveniji ter zdravstvenih težavah ljudi, ki jih povzroča cvetni prah pelinolistnate ambrozije, sem hotel ugotoviti, ali je ta plevel prisoten tudi že pri nas na Ptuju in v njegovi okolici. Pri namenskih ogledih sem ugotovil, da se ambrozijo na Ptujskem vse bolj razrašča. Našel sem jo v koruzi, sladkorni pesi, krompirju, na zapuščenih zemljiščih in ob bregovih potokov. Ambrozija se v nekaterih državah zaradi številnih negativnih vplivov uvršča med škodljive organizme, saj ne povzroča zgolj gospodarske škode
v kmetijski predelavi, temveč povzroča resne zdravstvene težave ljudem, ki so občutljivi na njen cvetni prah, kajti že pri nizkih koncentracijah lahko sproži alergijsko reakcijo,« je pojasnil Vamberger.
Kot je še dejal, je bilo v Sloveniji pred desetimi leti le okrog 10 odstotkov alergij povezanih z ambrozijo, medtem ko naj bi se v zadnjih letih ta odstotek po oceni alergologov povečal že na 30 odstotkov. »V Avstriji, Italiji, Franciji, Švici poročajo o 25- do 50-odstotni preobčutljivosti, na Madžarskem pa več kot 50-odstotni. Vzrok za to je v hitrem, nenadzorovanem širjenju ambrozije po celotnem območju Slovenije. Hitrost širjenja rastline je med 6 in 20
kilometri na leto. Ena sama rastlina lahko proizvede celo več kot 60.000 semen, ki ostanejo
Miro Vamberger, predsednik ptujskega Mestnega odbora stranke Zares
kaljiva v tleh tudi do 30 let, in nekaj milijonov - nekateri omenjajo milijarde - pelodnih zrnc, ki jih veter lahko raznosi tudi več kot 100 kilometrov daleč, nekateri viri omenjajo tudi do 300 km,« je še pojasnil Vamberger.
»Ugotovil sem, da pri nas ni posebnega predpisa ali odloka, ki bi lastnikom površin nalagal obvezno odstranjevanje ambrozije. Zato je skrajni čas, da na državni ravni vsi trije javni sektorji - okoljski, kmetijski in zdravstveni - sprejmejo ukrepe proti njenemu širjenju oz. za iztrebljanje te rastline.« Za uspešen boj proti ambroziji je treba rastline uničiti že pred cvetenjem, na vrtovih jih je treba uničiti z ruvanjem, na
neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov. Nekatere države, kot na primer Hrvaška, Madžarska in Kanada, so sprejele celo posebne ukrepe za iztrebljanje te rastline.
Tudi ministri se strinjajo
Pred nekaj dnevi so na pobudo, ki jo je podal Vamberger, odgovorili tudi vsi trije pristojni ministri: dr. Milan Pogačnik, Borut Miklavčič in Karel Erjavec. Kot so zapisali, je problematika invazivnih tujerodnih vrst izjemno kompleksna in zahteva široko medresorsko
sodelovanje, ki se vzpostavlja v letošnjem letu, v prvi vrsti med Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za zdravje. Kot so zatrdili, priprava ukrepov za zatiranje ambrozije že poteka, pri pripravi ustreznega predpisa pa bodo sodelovala vsa tri ministrstva. Prepričani so, da je zaradi hitre širitve ambrozije po Evropi iz dveh središč, Francije in Madžarske, potrebno sodelovanje tudi na ravni delovnih teles EU. Za pripravo strategije naj bi Ministrstvo za okolje in prostor do konca leta 2009 ustanovilo posebno medresorsko skupino.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: SM
Foto: DB
Krčevina m Skupščina Manager kluba
Leto 2010 bo zahtevno, saj krize še ne bo konec
Letošnjo skupščino, bila je 23. novembra, so člani Manager kluba Ptuj izvedli v pri zasebnem vinarju. Tudi s tem so dali podpora prizadevanju marljivih vinogradnikov pri obogatitvi turistične ponudbe Ptuja. Menijo namreč, da je takih turističnih postojank na Ptuju in v njegovi neposredni okolici bistveno premalo.
V poročilu o opravljenem delu je predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar izpostavil nekatere bistvene aktivnosti kluba v letu 2009. Največ so se na začetku leta posvetili gospodarski in finančni krizi. Veliko dejavnosti so vodili tudi v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico.
Že januarja so se kluba udeležili Štajerskega gospodarskega foruma v Mariboru, na katerem je bilo ugotovljeno, da v letu 2009 še ni pričakovati konca krize, da je v krizi nujno usklajeno delovanje države, delojemalcev
Dobrodelnega koncerta v ljutomerskem domu kulture se je udeležila množica obiskovalcev in skupaj s številnimi donatorji zbrala 4000 evrov. Zbiranje pa še ni zaključeno. Koncertni večer je bil v izvedbi orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigentke Andreje Šolar, dobrodelne prireditve pa so se med drugimi udeležili tudi predsednik Lions kluba Ljutomer
in delodajalcev, da podjetja ne smejo opustiti razvoja in investicij, da je vlada že uvedla nekatere protikrizne ukrepe, da je funkcioniranje slovenskega bančnega sistema v veliki meri odvisno od možnosti zadolževanja v tujini, da bo brez dviga splošne tehnološke ravni slovenskega gospodarstva težko ter da je v času krize nujna jasna in odgovorna komunikacija z vsemi deležniki gospodarskih družb. »Danes na nekatera našteta dejstva že znamo jasneje odgovoriti,« je povedal Miran Senčar.
Manager klub Ptuj je aktivno sodeloval tudi na poslan-
Franc Jurša, župan občine Ljutomer, mentor ljutomerskega kluba dr. Boris Žnida-rič in predsednik botrskega kluba Lions klub Ljubljana Forum Janez Kovačič.
Lions klub Ljutomer je bil ustanovljen letos aprila in sodi v mrežo Lions klub international, ki je največja humanitarna organizacija na svetu, saj ima 45.000 klubov v 205 državah. V programu dela lju-
skih večerih Dejana Levani-ča. Udeležili so se tudi srečanja z ministrom za okolje in prostor Karlom Erjavcem, ki ga je organizirala MO Ptuj. Aktivno vlogo so imeli tudi na srečanju z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in invalide dr. Ivanom Svetlikom. Dobra udeležba je potrdila, da je bila tema odlično izbrana. Srečali so se tudi s koordinatorjem projekta EPK 2012 Francem Mlakarjem. Vloga Ptuja je po njihovem mnenju v tem regionalnem projektu, v katerem sodeluje šest mestnih občin, preveč pasivna, sam projekt pa preveč prepuščen same-
tomerskega kluba, ki ima 22 članov, je zapisano, da bo letos izvedena ena večja humanitarna akcija, v prvi polovici prihodnjega leta pa še dve. Zbrana sredstva bodo namenjena družinam v Prlekiji, ki živijo pod pragom revščine, v klubu pa bodo posebno skrb namenili najmlajšim in jim poskušali omogočiti prijetnejše otroštvo.
Niko Šoštarič
mu sebi v stilu: kar bo kdo v letu 2012 priredil, to bomo razglasili za del projekta EPK. Člani si želijo konkretne projekte, ki bodo tudi izvedeni, ne le »napovedani«za neko za daljno prihodnost.
Miran Senčar se je kot predsednik Manager kluba udeležil tudi jesenskega srečanja Združenja Manager na Brdu, kjer je predsednik države dr. Danilo Türk povedal, da uspešnega izhoda iz recesije ne bo brez uspešnega gospodarstva, tega pa ne bo brez uspešnih menedžerjev. Novi predsednik Združenja Aleksander Svetelšek pa je ob je priložnosti pozval, da si morajo menedžerji povrniti ugled, ki ga je nekaj predsednikov uprav velikih slovenski družb s poskusom divjega in neokusnega lastninjenja pošteno omajalo.
»Člani smo ob različnih priložnostih opozarjali vladne predstavnike na težave ptujskega gospodarstva in na nevarnosti, ki nas še čakajo: brezposelnost, plačilna nedisciplina, še posebej velikih gradbenih podjetij, ki na plečih podizvajalcev rešujejo svojo kožo, in tudi na nesprejemljivo dolge postopke pri prostorskem urejanju, s čimer imajo težave ne le občine v Spodnjem Podravju, temveč v celi Sloveniji,« je v svojem poročilu posebej izpostavil predsednik kluba Miran Senčar. Posebno pohvalo je namenil delovni skupini Manager kluba Ptuj za družabno življenje, ki jo vodi Vilko Pešec, saj je tudi letos
organizirala nekaj dobro obiskanih srečanj, ki služijo neformalnemu druženju in izmenjavi izkušenj med vodilnimi gospodarstveniki na našem področju.
Izbrali bodo Naj mlado podjetje
V klubu posebno skrb namenjajo novim članom - v kratkem času so jih pridobili šest. V obrazložitvi programa dela za 2010 so poudarjene aktivnosti na področju blaženja posledic ekonomske krize, ki bo trajala vsaj še do konca naslednjega leta. To bo izredno zahtevno leto, ki bo zahtevalo tudi veliko povezovanja med delojemalci in sindikati, da se bo kriza uspešno prebrodila.
Razen rednih, tradicionalnih dogodkov pa je na letošnji skupščini Miran Senčar napovedal tudi nekaj novosti za leto 2010. Odločili so se, da bodo v okviru Manager kluba izbrali naj mlado ptujsko podjetje (do 10 let). »Glavni namen tega je vzpodbuda mladim podjetnikom, da se predstavijo ptujski javnosti ter izkoristijo Manager klub Ptuj za pridobivanje novih znanstev, pogledov na podjetništvo ter tudi, da spoznajo svoje starejše kolege. Še posebej zanimiva bo vzpostavitev sistema mentorjev za mlade podjetnike, ki bodo lahko poiskali pomoč pri že uveljavljenih strokovnjakih na posameznih področjih. Čeprav smo v klubu mnogo razpravljali tudi o možnosti usta-
novitve podjetniškega sklada za pomoč mladim podjetnikom, je na koncu prevladalo mnenje, da je zaradi krize tak sklad izredno težko začeti, da pa je ideja o mentorstvu za ta čas najprimernejša.
Med novosti spada tudi vzpostavitev registra sedanjih in bodočih ptujskih izobražencev, ki delujejo izven Ptuja, pa tudi v tujini, saj je izredna škoda, da teh ljudi ne poznamo, kajti z izmenjavo mnenj, izkušenj in znanja bi lahko Ptuj veliko pridobil. V letu 2010 bomo organizirali pogovore z njimi, že sedaj pa jih pozivamo, da svoje podatke pošljejo na e-pošto Manager kluba Ptuj: info@ manager-ptuj.com, ker bi jih radi spoznali in povabili na srečanje,« je o novostih v letu 2010 povedal Senčar, člani kluba pa so jih v živahni razpravi v celoti podprli.
Tudi v letu 2010 srečanja z županskimi kandidati
Ker je leto 2010 volilno, bodo v klubu ponovno organizirali pogovore z županskimi kandidati in jih tudi bolj držali za besedo, saj je mnogo obljub iz pogovorov pred tremi leti ostalo neizpolnjenih. V bodoče se bodo skušali pogosteje udeleževati ptujskih družabnih in kulturnih dogodkov, ker tudi ptujsko gospodarstvo lahko veliko prispeva k večji promociji Ptuja. Morali bi se tudi bolj povezati z organizatorji jubilejnega, 50. Kurentova-nja na Ptuju, je predlagal dr. Aleš Gačnik. Še naprej pa naj se Manager klub povezuje z Društvom za kadrovsko dejavnost na Ptuju, s katerim je doslej korektno in zelo dobro sodeloval. V letu 2010 se bo na področju kadrovanja veliko dogajalo. Pripravlja se pokojninska reforma, Manager klub bi lahko aktivno pristopil k reševanju problematike s tega področja, je bila mnenja mag. Vlasta Sto-jak, direktorica ptujske Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje. Na predlog Mirana Meška pa so zbrali tudi pobude in vprašanja za srečanje z ministrom za finance Francem Križaničem.
MG
Foto: NS
Na dobrodelnem koncertu Lions kluba Ljutomer je zaigral orkester Slovenske vojske.
Ljutomer • Dobrodelni koncert
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj: »V letu 2010 bomo v delu kluba uvedli nekatere novosti.«
Za prijetnejše otroštvo
Lions klub iz Ljutomera je minuli petek pripravil prvo humanitarno akcijo, s katero so zbrana sredstva namenili družini Tratnik iz Ljutomera, saj se je po izgubi službe obeh staršev v Muri znašla v brezupnem položaju in nujno potrebuje pomoč soljudi.
Ptuj • Vodja svetniške skupine Socialnih demokratov Miran Meško se sprašuje
Ali je transparentnost res politikantstvo?
Po mnenju svetniške skupine Socialnih demokratov Ptuj reakcija župana Štefana Čelana na njihova vprašanja in pobude jasno kaže, da so se nekateri ob tem močno vznemirili. Vse, kar so želeli je, da so podatki o zadolženosti in projektih, ki so v teku ali pripravi, transparen-tno predstavljeni mestnim svetnikom in javnosti, ker si javnost in svetniki to zaslužijo. Strinjajo se s politiko zadolževanja, če to pomeni, da bodo investicije v uporabi več let in na voljo več generacijam. In tudi podpirajo takšen način, kar se kaže z njihovim delom v Mestnem svetu. Ne podpirajo pa zavajanja javnosti. Ljudem je potrebno povedati resnico. Razlika je, če je zadolženost na prebivalstva 7 ali 28 EUR, kot navaja župan, ali 314 EUR, kot je razvidno iz uradnih podatkov Ministrstva za finance. Zaradi tega se vedno znova poraja vprašanje, ali se v ozadju skriva še kaj drugega.
Socialni demokrati so Pobudo za pripravo poročila o obveznostih iz naslova zadolževanja ptujske občine za obdobje naslednjih 10 let in obravnavo vsebine na seji Mestnega sveta še pred sprejemanjem rebalansa proračuna za leto 2010 vložili skupaj s Pobudo za pripravo poročila o stanju in planu investicijskega vzdrževanja cestne infrastrukture. Preseneča jih, da je veliko prahu dvignila le pobuda o pripravi pregleda zadolženosti, saj so v obrazložitvi uporabljali samo uradne podatke Ministrstva za finance in podatke iz proračuna Mestne občine Ptuj.
Strinjajo se, da je v tem trenutku zaskrbljenost občanov zaradi trenutnega obsega obveznosti iz naslova zadolževanja občine nepotrebna. Čeprav je med višjimi med mestnimi občinami, je še zmeraj v zakonsko določenih okvirjih. Ne razumejo pa, zakaj ti podatki javnosti niso bili predstavljeni takšni, kot so.
Gospod Meško, od kod ravno sedaj, kot se sprašuje tudi župan Čelan, vaša »zaskrbljenost« glede obsega zadolževanja v Mestni občini Ptuj? Ali je bila pobuda kakor koli vezana tudi na vaše razprave na zadnjih sejah Mestnega sveta?
»Vsekakor. Vsi se zavedamo, da sta gospodarska in finančna kriza razkrili težave in napake slovenske družbe in da smo izpostavljeni globokemu gospo-
	Proračun 2009 -56.496.226 EUR	Rebalans proračuna 2009 - 45.782.364 EUR	Proračun 2010 -42.927.692 EUR
74461 - Najemnina MGP	310.220	310.220	319.216
72102 - Investicija v tribune in razsvetljavo	249.325	211.275	256.555
77752 - investicija OS Olge Meglič	115.517	109.617	118.867
7778 - investicija OS Ljudski vrt	185.409	157.542	190.786
Najemnina večnamenske dvorane - proračunski sklad Cero Gajke	284.365	284.365	284.365
SKUPAJ	1.144.836	1.073.019	1.169.789
% od proračuna	2,03	2,34	2,72
(vir: proračun 2009, rebalans proračuna 2009, proračun 2010)
Plačila anuitet na podlagi leasing pogodb v letih 2009-2010 v EUR
Miran Meško: »Ker so se podatki o zadolženosti na občana Ptuja, 314 EUR, precej razlikovali od županove razlage, sem v pisni pobudi želel natančnejšo obrazložitev. Ne vem pa, od kod županu Štefanu Čelanu informacija o mojih očitkih na sejah o najemanju velikih kreditov. Kot da nisva prisotna na istih sejah.«
darskemu padcu. Ta zaostrena gospodarska situacija se bo prezrcalila tudi v proračune slovenskih občin, tudi ptujske. In ko bodo mestni svetniki razpravljali o rebalansu proračunov, je prav, da se jim natančno predstavi obseg zadolženosti ptujske občine. V oktobru smo že opravili razpravo o rebalansu proračuna za tekoče leto in ga prilagodili tekočemu izvajanju aktivnosti do konca tega leta.
Razlog za postavitev konkretnega vprašanja o obsegu zadolženosti Mestne občine Ptuj
Trnovska vas • Javna tribuna
na oktobrski seji Mestnega sveta je bil članek v dnevniku Delo. Ta je namreč uvrščal Ptuj med bolj zadolžene občine.
Presenetila pa me je razlaga zadolženosti, kot jo je podal župan Štefan Čelan. Zadolženost je obrazložil samo z obsegom anuitet iz naslova kreditiranja. To predstavlja manj kot 7 EUR zadolženosti na občana Ptuja. V tem času so bili na spletni strani Ministrstva za finance objavljeni podatki o zadolženosti vseh občin, dodana je bila tudi razlaga, kaj vse sodi med zadolževanje. Ker so se podatki o zadolženosti na občana Ptuja, 314 EUR, precej razlikovali od županove razlage, sem v pisni pobudi želel natančnejšo obrazložitev.
Ne vem pa, od kod županu Štefanu Čelanu informacija o
mojih očitkih na sejah o najemanju velikih kreditov. Kot da nisva prisotna na istih sejah.
Želel bi pohvaliti strokovne službe ptujske občine za pripravo preglednosti in razlag proračunov, saj so postavke nazorno prikazane in obrazložene. Tudi zaradi tega se zelo lahko ugotovi obseg plačila letnih anuitet iz naslova zadolževanja. Tako znašajo skupaj odplačila anuitet na podlagi leasing pogodb v letu 2009 1.073.019 EUR. Če bi k temu dodali še obveznosti iz kreditiranja, bi izračun verjetno ponovno kazal na višjo zadolženost na letnem nivoju, kot jo navaja Čelan. Ni pa bil naš namen, se preko medijev prepričevati o natančnosti teh številk.
Kakšen je pa bil vaš namen? V obrazložitvi pobude ste zapisali, da je za odločanje na seji Mestnega sveta o dolgoročnih projektih Mestne občine Ptuj nujno poznati že rezervirane obveznosti v proračunu
v naslednjih letih.
Tako je. Ker izkušnje zadnjega leta kažejo na stagnacijo ali zmanjšanje velikosti proračunov naslednjih letih, je poleg celovite informiranosti mestnih svetnikov nujno potrebna dobršna mera previdnosti pri potrjevanju novih projektov, ki s potrditvijo in podpisovanjem pogodb prinašajo tudi dolgoročne obveznosti iz proračuna. Samo na tak način lahko pripravimo optimalna izhodišča za iskanje možnih investitorjev v projektih javno-za-sebnih partnerstev v izgradnji kakršne koli infrastrukture.
V svetniški skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da se z dodatno pogodbo v višini dobrih 2 mio EUR letnih anuitet iz naslova proračuna letni nivo zadolženosti nevarno približa 8 %. In prav je, da kot opozicijska stranka v Mestnem svetu Mestne občine Ptuj opozarjamo na to. Konec koncev govorimo o našem denarju, to ni denar Mestnega sveta ali župana Štefana Čelana, je denar
vseh občanov Ptuja.
Lahko vaš odgovor razumemo kot nasprotovanje dodatnemu zadolževanju?
Nasprotno, želimo samo gospodarno in racionalno zadolževanje, ki prinaša dodatno korist v naš prostor. Ni nam vseeno, ali so Ptujčani zaradi neracionalnih odločitev prikrajšani za npr. kilometer urejene ceste v Grajeni ali urejeno kanalizacijo v Žabjaku. Ob zadolževanju je zmeraj nujno potrebno pomisliti, kaj se nanaša na vsebino zadolženosti. Razvoj!? Ali gremo na Ptuju v pravo smer? Ali s tem pridobivamo nova delovna mesta z dodano vrednostjo? Ali so dosedanje odločitve in izpeljane aktivnosti res dobra osnova za vse to?
Nismo prepričani in ravno zato opozarjamo, koliko denarja se porabi in na kak način se denar Ptujčanov porablja. In to bi morala biti skrb vseh ptujskih občinskih mestnih svetnikov.
TB
Foto: M. Jakop
V soboto, 28. novembra, je v Kulturnem domu Trnovska vas potekala javna tribuna z naslovom: Aktualne politične razmere v Sloveniji. Poglede stranke SDS na trenutne politične dogodke in razmere so predstavili dr. Milan Zver, poslanec SDS v Evropskem parlamentu in član Izvršilnega odbora SDS, Marjan Bezjak, Branko Marinič in Marijan Pojbič, poslanci SDS v Državnem zboru RS, in Rajko Fajt, državni svetnik SDS. Na tribuni je sodeloval tudi domači župan. Okroglo mizo je vodil in povezoval Milan Petek, predsednik ptujske regijske koordinacije SDS. Po končani razpravi so razpravljavci odgovarjali na postavljena vprašanja udeležencev okrogle mize, ki jih je bilo preko šestdeset. V razpravi so se dotaknili tem o socialni državi, prometni varnosti, kmetijstvu, možnih razvojnih vidikih države, ukrepov za blažitev krize in številnih drugih aktualnosti.
Okroglo mizo je organizirala Ptujska regijska koordinacija SDS v sodelovanju z Občinskim odborom SDS Trnovska vas.
M. Jakop
	Stanje občine	Stanje prav. os.		Število	Zadolženost
NAZIV OBČINE	na dan	na dan		prebivalcev	občine
	30.6.2009	30.6.2009	SKUPAJ	(vir: SURS 2008)	na prebivalca
M0 CELJE	13.116.738	15.929.112	29.045.850	48.569	598,03
MO KOPER	0	9.647.207	9.647.207	50.708	190,25
MO KRANJ	3.770.000	60.352	3.830.352	53.795	71,2
MO LJUBLJANA	94.927.508	87.490.043	182.417.551	272.770	668,76
MO MARIBOR	3.520.851	7.262.367	10.783.218	111.490	96,72
MO MURSKA SOBOTA	2.219.312	2.358.187	4.577.499	19.498	234,77
MO NOVA GORICA	3.807.846	2.260.168	6.068.014	31.799	190,82
MO NOVO MESTO	1.837.341	5.293.134	7.130.475	35.436	201,22
MO PTUJ	7.296.830	130.395	7.427.225	23.651	314,03
MO SLOVENJ GRADEC	3.206.520	618.153	3.824.673	16.678	229,32
MO VELENJE	4.811.019	7.806.097	12.617.116	33.240	379,58
vir: Ministrstvo za finance
Podatki o stanju in spremembah zadolžitve občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin - v EUR (na dan 30. 6. 2009),
*	Prejeti podatki na podlagi Pravilnika o pošiljanju podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin (Uradni list RS, št. 3/2008) - zadolževanje (kredite),dana poroštva proračunskim porabnikom, finančne najeme in blagovne kredite neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.
*	Podatki, ki jih občina posreduje na podlagi pravilnika o poročanju, ne izkazujejo višine obveznosti, ki jo mora občina poravnati v tekočem proračunskem letu, saj le-ti ne izkazujejo obresti, ampak samo odplačilo glavnice na dan 30. 6. 2009.
Foto: TB
Destrnik • Ministra niso dočakali
Lokalni tovorni promet da, mednarodni ne!
Poslanca državnega zbora RS Franc Pukšič in Milan Gumzar sta konec prejšnjega tedna na Destrniku organizirala okroglo mizo z naslovom Lokalni tovorni promet da, mednarodni ne, nanjo pa med drugim povabila tudi direktorja Direkcije RS za ceste in prometnega ministra. V imenu direkcije se je sestanka udeležil Matej Lapajne, predstavnikov prometnega ministrstva pa poslanca nista dočakala.
Povod za sklic okrogle mize so razmere v prometu na cesti R1 229 Ro-goznica-Senarska in Gl-3 Lenart-Gornja Radgona. Sklicatelja sta med drugim predlagala, da se uredita tako, da je na celotni cesti omejitev 70 km na uro, sočasno pa sta podala tudi pobudo, da se dovoli samo lokalni tovorni promet, mednarodni tovorni pa prepove.
Tujci se izogibajo vinjet
Omenjeni predlog je posledica bistvenega povečanja prometa na omenjenih cestah, ki je posledica izgradnje avtoceste ter uvedbe novega sistema cestninjenja.
Na občini Destrnik so za vse udeležence okrogle mize pripravili analizo stanja na cesti R1 229 Rogoznica-Se-narska, v njej pa so navedli tudi vse kritične točke. Kot je uvodoma pojasnil župan občine Destrnik in poslanec državnega zbora RS Franc Pukšič, je bila omenjena cesta projektirana na hitrost vožnje 60 km na uro in je edina, ki ob izgradnji avtoceste Lenart-Maribor-Lendava ni
Foto: DB
Sestanka se je udeležil tudi Matej Lapajne z Direkcije RS za ceste.
bila rekonstruirana. Kot je zatrdil Pukšič, je pobud občanov za ureditev ceste veliko, nanašajo pa se na več stvari. Med najpomembnejše razloge za ureditev omenjene problematike je štel varnost, saj večji del ceste nima urejenih pločnikov, prehodov, kolesarskih stez, promet pa se je v zadnjih letih bistveno povečal. »Otroci na avtobuse čakajo sredi ceste, nimajo pa niti prehoda, da bi lahko varno prečkali cesto,« je uvodoma povedal Pukšič, ki je ogorčen, da se ureditev te ceste ni upoštevala pri izgradnji avtoceste.
Svoje pa je k povečanju prometa pristavil tudi nov sistem cestninjenja, zaradi katerega se veliko tujcev vozi po lokalnih in regionalnih cestah. »Treba je pristopiti k dolgoročnim rešitvam,« je prepričan destrniški župan in dodal, da je čas, da minister Patrik Vlačič potegne črto in stvari uredi.
Čelan: »Rešitev je obvoznica«
Svoje stališče o omenjeni problematiki je predstavil tudi župan mestne občine
Z leve: Milan Gumzar, Franc Pukšič in dr. Štefan Čelan
Ptuj dr. Štefan Čelan. Kot je dejal, so o ureditvi te ceste razmišljali že v študiji, ki zajema projekcijo do leta 2028. »Razmišljanje in dolgoročna rešitev terja ureditev obvoznice,« je prepričan Čelan, ki je povečanje prometa ocenil kot pričakovano posledico, ki je sledila izgradnji avtoceste.
Idejno zasnovo obvoznice so na ptujski občini že obdelali, tekla pa naj bi od Senar-
Sveti Andraž • Podelili priznanja ob občinskem prazniku
Veseli dan andraške občine
Sobotno 11. praznovanje občinskega praznika občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je potekalo skoraj ves dan. Izpeljali so nekaj tekmovanj, odprli odsek ceste, razstavo Sadje-vino, proslavo pa zaključili s podelitvijo priznanj in družabnim srečanjem.
Že v petek so v izvedbi odrasle gledališke skupine KUD Vi-tomarci pripravili ogled komedije Oblast. Dan kasneje, ko je potekala tudi slavnostna osrednja prireditev, pa so dogajanje začeli že zjutraj s tekmovanjem v streljanju na glinaste
golobe, ki ga je organiziralo strelsko društvo Trap. Nekaj ur za tem so odprli rekonstruirano cesto Hvaletinci-Rjavci, isti dan pa še lokalno cesto Dr-betinci-Vitomarci.
Ob občinskem prazniku so v Toševi kleti pripravili raz-
stavo Sadje-vino. Pri njeni postavitvi so sodelovali Društvo gospodinj, Lovska družina in podružnična Osnovna šola Vi-tomarci.
Osrednja prireditev ob občinskem prazniku pa se je začela ob 18. uri v telova-
ll.OßC/WSKI PR^NIK OBČINE SV. ANDRAŽ
Prejemniki priznanj
dnici OŠ Vitomarci. Ob tej priložnosti je občane nagovoril župan, ki je izpostavil dosežke letošnjega leta ter nekaj ambicioznih načrtov za prihodnost. Podelili so tudi občinska priznanja. Plaketo oziroma občinsko priznanje je prejela Ljudmila Kocuvan, v zadnjih letih predsednica Društva gospodinj Vitomarci. Drugo priznanje je romalo v roke Janeza Hanžela, ki aktivno deluje v Vinogradniško-sadjar-skem društvu Vitomarci. Na predlog andraškega župana pa so letos grb občine podelili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vitomarci, ki je v letošnjem letu praznovalo 70-letnico delovanja, in tudi športni skupini Pikado Društva upokojencev Sveti Andraž-Vitomarci. Gre za skupino, ki jo sestavljajo Alojz Cigula, Franc Čuček, Ivan Lo-vrec, Ivan Čuček, Anton Faifer in Alojz Čuš. Grb so jim letos podelili zaradi kopice uspehov na različnih tekmovanjih.
Dženana Bečirovič
ske preko Pesnice do Mostja in Spuhlje. »Slovenske Gorice se bodo začele polniti s pozidavo, in če se bo ta večala, mora biti ta cesta čim prej urejena, tranzit pa je treba speljati drugam,« je še pojasnil ptujski župan.
O težavah, s katerimi se soočajo na cesti G1-3 Le-nart-Gornja Radgona, pa je spregovoril poslanec in župan Benedikta Milan Gum-zar. Opozoril je na tujce, ki se izogibajo kupovanju vinjet, izpostavil pa je tudi problem povečanega mednarodnega tovornega prometa, ki gre po cesti Lenart-Radgona. Pri tem Gumzar vidi veliko vlogo policije, ki bi po njegovem mnenju morala bolj dosledno globiti prekrškarje.
Prebivalce
prilagodili prometu namesto obratno
Srečanja na Destrniku se je udeležil tudi Karl Vurcer, eden izmed pobudnikov, ki je pred mesecem dni na de-strniškega župana naslovil pismo, v katerem ga opozarja na probleme, ki jih imajo prebivalci ob cesti Rogoznica-Senarska. »Slovenske gorice so postale prometni koridor Balkana in Vzhodne Evrope. Prebivalce so prilagodili prometu, namesto obratno,« je med drugim zapisal nekdanji župan občine Trnovska vas Vurcer.
Prepoved za tovornjakarje velja od
novembra naprej
Stališče Direkcije RS za ceste pa sta po izčrpnih predstavitvah županov in Vurcer-
ja zagovarjala Matej Lapajne in Stanislav Zotlar. Nanju je Pukšič naslovil vprašanje, kaj narediti, da omenjena cesta postane varnejša.
Prvi dolgoročni ukrep, ki ga vidi Lapajne, je sprememba prometne vzgoje, saj je prepričan, da je treba otroke o obnašanju v prometu vzgajati že od majhnih nog, spremembe pa so po njegovem nujne tudi v delovanju avtošol.
»Na področju cestne infrastrukture je narejeno veliko stvari,« je dejal Lapajne, obenem pa dodal, da država ni sposobna zagotoviti finančnih sredstev za ureditev vseh cest.
Ob tem je izpostavil nekaj investicij, ki jih vodijo skupaj z občinami, ki ležijo ob cesti Rogoznica-Senarska, spregovoril pa je tudi o vložkih v preteklih letih. »Direkcija vlaga dovolj truda, vsi pa si želimo, da bi bilo narejeno še več. Naredimo lahko toliko, kolikor nam država nameni sredstev,« je še dejal Lapajne. Pukšiču je predlagal, da v zvezi z ureditvijo pločnikov, brez teh namreč ne more biti niti prehodov, od Direkcije RS za ceste terja termin ureditve le-teh. Po oceni La-pajneta bo ureditev celotne ceste, ki je dolga 16 km, stala približno 16 milijonov evrov, kdaj bo dokončana, pa ni mogel napovedati.
Ob koncu okrogle mize je pobudnike srečanja drugi predstavnik Direkcije RS za ceste Stanislav Zotlar seznanil tudi z novim prometnim znakom, ki je postavljen na cesti Rogoznica-Senarska pri odcepu za Podvince in prepoveduje tovorni promet za vozila, težja od 7, 5 ton, razen za lokalni promet.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Cirkuiane • S 25. seje občinskega sveta
V tretje je šlo, a komaj za (sramno) dlako
Cirkulanskemu občinskemu svetu z županom na čelu je v tretjem poskusu, sicer komaj in še to za drobceno dlakco (enega glaska), uspelo potrditi predlog proračuna za naslednje leto; rezultat glasovanja po ponovno dolgi debati je bil namreč 4:3.
Seja se je sicer začela z nagovorom predsednika domačega prostovoljnega gasilskega društva Ivana Tetičkoviča, ki je prišel razlagat oz. zagovarjat nujno postavko nakupa novega gasilskega vozila. Tetičkovič je povedal, da morajo, glede na kategorizacijo društva novo vozilo v skladu z državno zakonodajo nabaviti najkasneje do leta 2014, vendar bi ga radi uradno predali namenu dve leti prej, ko PGD praznuje 70 let.
Gasilci so zelo pomembna volilna baza ...
Pojasnil je tudi, da je predvidena cena 210.000 evrov približna, da pa verjetno posebno velikega odstopanja (ne glede na znamko vozila) ne bo, saj potrebujejo vozilo s štirikolesnim pogonom in najmanj 280 konjskimi močmi zaradi hribovitega terena in slabih cest, in še, da bi radi najprej kupili podvozje, kar bo glede na poslane ponudbe stalo med 80.000 in 90.000 evrov, nato pa še ustrezno nadgradnjo, zato je pač končna cena takšna, kot je. Svetniki jasne kritike, da se jim vozilo zdi nekoliko predrago, niso podali, so pa preko vprašanj, ali morda ne bi bila znamka Iveco kaj cenejša kot trenutno predviden Mercedes ali Man, in še, koliko se bo zaslužilo s prodajo tri leta
»Res je, šlo je za hrvaško ribiško prvenstvo ali 'cup', kot oni to imenujejo, udeležile pa so se ga tri ribiške družine (RD): poleg RD Istra-Buje še RD Šempeter iz Savinjske doline in domačini, RD Dornava. Hrvaški ribiči so že bili gostje pri nas, lokacija in izplen v našem ribniku sta jim bila
starega drugega vozila, dali vedeti, da se jim zdi 210.000 evrov precej visok znesek in obremenitev za proračun oz. občinsko blagajno. Šele kasneje, ob obravnavi predloga proračuna za leto 2010, je Mirko Letonja jasno povedal, da glede na slišano ni ravno nujno, da bi morali kupiti podvozje že naslednje leto in bi ta investicija lahko počakala še kakšen proračun ali dva v prihodnost, saj se navsezadnje tudi državna direktiva o ustrezni opremljenosti gasilskih služb izteče šele leta 2014 (če ne bo zahteva za izpolnitev kriterijev ponovno prestavljena še za nekaj let, kot je bila že enkrat doslej). Vendar pa takšno razmišljanje ni spremenilo popolnoma nič; postavka o nakupu vozila je ostala nespremenjena, saj se ambiciozni občinski politiki pač ne upajo zameriti gasilcem, ki predstavljajo izjemno veliko volilno bazo, kar je izjemnega pomena zlasti v letu pred volitvami ...
Jurgec: referendum ne bo potreben ...
Tretja obravnava dobrih 3,5 milijona evrov težkega predloga proračuna pa se je tudi tokrat začela in lep čas nadaljevala tako, da je kazalo na ponovitev zgodbe »o nategovanju brez vrhunca«. Predlog proračuna je sicer doživel nekaj sprememb, predvsem v
zelo všeč, zato so zaprosili, ali lahko prvenstvo izvedejo pri nas, in seveda smo jim z veseljem ugodili,« je povedal Janko Horvat iz RD Dornava.
Nedeljskega celodnevnega tekmovanja se je udeležilo 21 ribičev v sedmih sektorjih, najmanj kazenskih točk (le sedem) in s tem zmagovalni po-
smislu, da je bilo vanj vključenih nekaj novih postavk za modernizacije cest, vendar pa je v proračunu ostala tudi postavka za izgradnjo (nekaterim sporne) večnamenske dvorane, ki je pravzaprav največji kamen spotike že ves čas obravnave nesrečnega proračuna. Tokrat je začetni napad izvedel kar sam župan Janez Jurgec, ki je najprej skritiziral »gostilniške obravnave proračuna«, češ da se med ljudmi vzbuja nezaupanje in negodovanje ter napačno tolmačenje, da se zaradi gradnje dvorane lep čas ne bo
kal pa je pripadel gostiteljem, RD Dornava. Drugo mesto so si priribarili člani RD Šempeter (17 kazenskih točk), tretje pa organizatorji, RD Istra-Buje (18 kazenskih točk).
Posamično je z največjo ki-lažo ulovljenih rib zmagal domačin Darko Satler, ki mu je tehtnica pokazala dobrih 19 kilogramov. Tudi srebrni in bronasti pokal je tokrat ostal v rokah domačinov: drugi je bil z dobrih 18 kilogramov težkim ribjim ulovom Janko Horvat, tretji pa Zlatko Čuš, ki je nalovil nekaj več kot 15 kg rib. Te so, kot se spodobi, po tehtanju spet zaplavale v očitno bogatem ribniku.
Tekmovalno srečanje se je zaključilo z obilno zakusko, sicer pa so se ribiči prav prijateljsko razšli s povabilom na novoletno ribiško tekmovanje, ki bo v drugi polovici decembra v Bujah. Ne glede na določila arbitražnega sporazuma ...
SM
gradilo nič drugega več. »Zamisel o referendumu v občini, če se bo gradila dvorana, o katerem se zdaj na veliko govori, pa lahko kar opustite. Ne bo potreben, saj se v naslednjem letu ne bo gradila, tako ste tudi sami sklenili!«
Neuradni vodja županove opozicije Milan Žumbar je takoj dal vedeti, da mu pripravljen predlog proračuna (še vedno) ni všeč, saj so finančne postavke za modernizacije cest za leto 2010 prenizke, da bi se res lahko kaj konkretnega delalo in da je večina cestnih naložb pravzaprav zastavljenih za obdobje treh let, kar seveda pomeni, da se bodo dela dejansko izvajala šele čez tri leta, čeprav bodo denar teoretično začeli zbirati že v naslednjem letu. Žumbar se je spotaknil tudi ob predviden denar za izvedbo kanalizacije v proračunu 2010: »V tem proračunu je zdaj predvidenih vsega skupaj približno 320.000 evrov za kanalizacijo, vsi pa vemo, da je približna ocena vrednosti projekta samo za naselje Pristava okoli 700.000 evrov?!« Župan je pojasnil, da se kanalizacijski sistem ne bo gradil za celotno Pristavo, ampak bo v skladu z aglomeracijo zajel del Pristave, ki ustreza pogojem, prav tako bo ta sistem veljal za del Medribnika in Dolan.
Žumbar: sem proti takemu proračunu!
Po takem precej vljudnem in diplomatskem začetku pa je Žumbar ponovno pritisnil na najbolj ognojen žulj proračuna: »Ne strinjam se s tem, da je dvorana še vedno predvidena v naložbenih postavkah, rekli smo, da je leta 2010 ne bomo gradili in da zanjo ne bomo črpali denarja iz razpisa RRP!« Temu je pritegnila tudi Danica Ranfl, županu Jurgcu pa so za trenutek popustile zavore: »To pa ni res, sklep je bila le ta, da v
letu 2010 ne bomo gradili dvorane, ne pa, da ne bomo zanjo morebiti tudi črpali sredstev iz razpisa RRP! Dogovor je bil, da dvorana ostane v proračunu in da se zanjo pač predvidijo tudi drugi viri sofinanciranja, ne le RRP!« Žumbar je županovo razlago komentiral z besedami, da so sicer res lahko predvideni tudi drugi viri, vendar pa je povsem jasno, da je edini zagotovljen denar le tisti iz petega razpisa RRP, vse ostalo pa je stvar čiste sreče, na kar je Jurgec rekel: »Jasno, da je tako, saj zato tudi ostaja dvorana v proračunu, ker če s kanalizacijo ne bomo uspeli na razpisu za razvojna sredstva - veste, da je to odvisno od sprejema občinskega prostorskega načrta -, potem moramo imeti drug projekt, sicer tega denarja ne bomo mogli počrpati!« Potem se je spet oglasila Ranflova z besedami, da če bodo uspeli na razpisu in dobili denar, potem bodo morali začeti graditi, pa če se zdaj strinjajo ali ne, in še, da se ji zdaj ne zdijo primerni časi za tako veliko naložbo, županu pa so drugič začeli popuščati živci: »Časi za večje naložbe nikoli ne bodo primerni, gotovo pa ne primernejši kot zdaj, ko so padle cene gradbenim storitvam in materialu! Ne razumem vas več, kako ste lahko črnogledi! Itak pa, glede na vaš sklep in vztrajanje, drugo leto ne bomo delali popolnoma nič, če ne bo sprejetega občinskega prostorskega načrta, kar pa je odvisno od vlade in ne od nas, ker pač dvorane po vašem ne bomo smeli graditi! Ne bom pa prevzel odgovornosti, če se zrahljan strop v šolski telovadnici zruši na otroke!«
Ta izbruh župana je dvignil Žumbarja, češ da gre za nekorektne in nelojalne grožnje in da ima tudi sam že dovolj tega prerivanja in nategovanja okoli dvorane, da naj se počistijo zadeve in naj se sprejme sklep, ali se bo gradila ali se ne bo
gradila, in pika: »Jasno povem, da sem proti tako veliki dvorani, ker pa postavka ostaja v proračunu, bom glasoval proti sprejemu tega proračuna!«
V razpravo se je nato vpletel še Anton Podhostnik z razlago, da dvorana navsezadnje sploh ni tako velika, saj gre še za številne pomožne prostore, ki so vključeni v prostornino 1400 m2, velikost dvorane je podprl tudi Ivan Hemetek, češ da se nekaj podmerskega res ne splača graditi, ker se takih objektov potem niti ne da dograjevati oz. razširiti in tako naprej in nazaj.
Nasprotniki samostojne občine brez asfalta?!
Potem je Rajko Lesjak opozoril, da v proračunu ne vidi enega odseka ceste v Malem Okiču, ki je bila planiran že lani, zdaj pa je predviden šele v razvojnem načrtu za leto 2012, slišati je bilo tudi, da so ljudje pač zelo nezadovoljni in da se jim ne zdi prav, da marsikje »morajo še hoditi v črevlih po blati, gnar pa bo šel za dvorano«. To je sprožilo jezo župana, češ da naj svetniki, če se že pogovarjajo z ljudmi, tudi razložijo, da država in Evropa pač ne bosta več dajali denarja za ceste, ampak za druge zadeve, da bi bili kot občina nespametni, če tega denarja ne bi izkoristili, in da bomo ceste sicer še gradili, ampak pač v nekoliko manjši meri kot doslej. Lesjak je sicer glede tega dal županu čisto prav, a tudi povedal, da ljudje tega pač enostavno nočejo ali ne zmorejo razumeti. »Jasno je, da bomo prvenstveno delali tisto, za kar bomo dobili denar iz razpisov,« je odločno zaključil ta del razprave župan, toda zadeva okoli modernizacije cest s tem še nikakor ni bila zaključena, celo nasprotno: ker je dediščina slabe cestne mreže pač posledica dolgoletne vključenosti Cirkulan v bivšo občino Gorišnica, so na dan privrele prav zanimive informacije in stare zamere okoli tega, kdo je bil že leta 1994 za samostojno občino in kdo ne, pa kdo je bil za občino na zadnjem referendumu in katera naselja ne, in da tam, kjer so bili proti, pač zdaj niso deležni toliko cestnih naložb itd.
Jara kača brezplodne debate je bila nato končno prekinjena z županovo zahtevo, da naj se glasuje za takšen osnutek proračuna, kot je predstavljen; Ranflova je pred tem še enkrat povedala, da sicer pozdravlja gradnjo dvorane, ampak ne iz sredstev RRP, skupaj s Hemet-kom, Podhostnikom in podžupanom Klincem pa je nato glasovala ZA proračun. Proti so bili Žumbar, Lesjak in Letonja.
SM
_~
Foto: SM
Na nedeljskem ribiškem tekmovanju v Dornavi so se daleč najbolje izkazali prav domačini, sicer gostitelji prvenstva; odnesli so namreč prav vse zmagovalne pokale.
Dornava • Hrvaško ribiško tekmovanje
Domačini absolutni zmagovalci
Dornavski ribnik je bil v nedeljo prizorišče hrvaškega prvenstva v ribolovu, ki ga je organizirala ribiška družina Istra-Buje. Toda zmagovalni pokal, tako skupinski kot posamični, je pristal v rokah domačinov, ki so lokacijo tekmovanja pravzaprav le ponudili.
Dornava • Ob 10-letnici Pihalne godbe
Ob jubileju z velikimi načrti za naprej
Godbeniki dornavske pihalne godbe so minuli konec tedna deseto obletnico ponovnega delovanja obeležili s posebnim koncertom v domačem baročnem dvorcu, v okviru katerega so se najbolj zaslužnim članom zahvalili s posebnimi priznanji, izdali pa so tudi bilten o zgodovini godbe.
Na koncertu je godbenike najprej pozdravil župan Rajko Janžekovič in jim čestital ob okrogli obletnici z željo po nadaljnji uspešni poti, nato pa je občinstvo lahko prisluhnilo pisanemu repertoarju odigranih skladb, med katerimi so bile tako koračnice kot za godbo prirejene filmske glasbene uspešnice, ki jih je bilo slišati že na izjemnem poletnem koncertu Gremo v kino, sicer pa so se godbeniki predstavili še z nekaj povsem novimi priredbami.
V okviru slavnostnega koncerta so bile podeljene tudi zahvale 12 zunanjim sodelavcem za pomoč, 10 priznanj godbenikom za njihov prispevek k uspešnemu delovanju, 10 članov je prejelo bronaste lire za pet ali več let sodelovanja, 11 pa si jih je z desetletnim članstvom v godbi prislužilo srebrne lire. Posebni priznanji pa sta prejela tudi najstarejša člana Pihalne godbe Dornava, sicer poklicna godbenika, ki občasno še vedno igrata, Franc Rajšp in Vinko Matela. Kot je povedala predsednica Manja Fabjan,
Foto: Uroš Mlakar
Ob zlatih in srebrnih lirah sta posebni priznanji za zasluge prejela tudi najstarejša člana godbe, Franc Rajšp in Vinko Matela (na posnetku z županom Rajkom Janžekovičem, ravnateljem Iztokom Hrastarjem, vodjo godbe Manjo Fabjan ter dirigentom Zmagom Štebihom).
si priznanje zaslužita tudi ali predvsem zato, ker sta s svojim strokovnim znanjem in zagnanostjo odigrala izjemno pomembno vlogo pri ponovni ustanovitvi Pihalne godbe Dornava pred desetimi leti, natančneje 6. oktobra 1999.
Iz ohranjenih pisnih virov je sicer razvidno, da je v Dorna-vi pihalna godba obstajala že pred letom 1940 pod okriljem domače gasilske čete, nato pa
je njeno delovanje zamrlo za precej let. Ponovno se je konstituirala leta 1999 na pobudo tedanjega župana Franca Šegula ter dveh glasbenih zanesenjakov, Zlatka Munde in Janka Vičarja, ki je postal tudi njen prvi strokovni vodja.
Petletnico delovanja leta 2004 so obeležili z revijo pihalnih orkestrov, tri leta kasneje, ob reorganizaciji, pa je strokovno vodenje in dirigent-
Foto: Uroš Mlakar
Clani Dornavske pihalne godbe so ob okroglem jubileju priredili poseben koncert v dvorani baročnega dvorca.
sko palico vzel v roke Zmago Štebih s Polenšaka ter uvedel nekaj novosti, med katerimi je tudi redni letni koncert godbe na določeno tematiko: »To pomeni, da se na koncertu poskušamo približati eni zvrsti glasbe, recimo slovenski popevki ali filmski glasbi ipd.«
Sicer pa po besedah Štebiha postaja orkester vse kvalitetnejši, povečalo se je število članov, v prihodnje pa bodo tematske koncerte poskušali organizirati tudi v drugih občinah in se predstaviti tudi v tujini s promenadnimi koncerti, začeli pa se bodo pri-
pravljati tudi na tekmovanje godb.
Dornavsko pihalno godbo danes sestavlja 44 članov, med katerimi je veliko mladih navdušencev, kar je zagotovilo, da se bodo napovedi dirigenta lahko uresničevale.
SM
Ptuj • Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb M Majšperk • Literarni večer društva Ustvarjalec
Najuspešnejši KZ Orfej
Regijska tekmovanja odraslih pevskih zasedb, ki te dni potekajo po vsej Sloveniji, so tudi letos k sodelovanju privabila množico nastopajočih. Na Ptuju, kjer so se predstavile zasedbe Štajerske in Pomurja, je pred občinstvo in tričlansko strokovno žirijo stopilo 10 pevskih zasedb.
Zaradi precejšnjega števila nastopajočih je bilo sobotno tekmovanje, ki je potekalo v kulturni dvorani ptujske Gimnazije, razdeljeno na dva dela. V prvem se je predstavilo šest skupin, in sicer pevska skupina A cappella KD Rače, vokalna skupina Cantilena KD Podleh-nik, Društvo pevska skupina Prekmurci iz Tišine, KD moški pevski zbor Slava Klavora Maribor, Komorni moški zbor Ptuj in mešani pevski zbor Pro musica, Maribor.
V drugem delu, ki se je začel nekoliko kasneje, pa so na oder stopile štiri zasedbe: komorni zbor Orfej Ljutomer, MePZ Štefana Kovača iz Murske Sobote, mariborski komorni zbor Carus in MePZ Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.
Celotno dogajanje, ki ga je v
sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj organizirala ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je spremljala in ocenjevala tudi tričlanska strokovna žirija, ki je delovala v sestavi: Gregor Klančič, Karmina Šilec in Marko Vatovec. Takoj po končanem tekmovanju so podali tako ustno kot tudi pisno oceno tekmovanja, izbrali pa so tudi tri prejemnike zlatih priznanj, šest srebrnih, eno bronasto, priznanje za sodelovanje, podelili pa so tudi nekaj posebnih priznanj.
Največ, 84,7 točke, je letos osvojil komorni zbor Orfej, ki deluje pod vodstvom zborovod-kinje Romane Rek. Zraven pri-služenega zlatega priznanja so si Ljutomerčani priborili tudi priznanje za najboljšo izbiro programa, priznanje za najbolj-
V	pričakovanju velike dvorane
V	petek so člani umetniškega društva Ustvarjalec v centru Majšperka predstavili svoje nove prostore. Prva izmed mnogih prireditev je bil literarni večer s pevkami vokalne skupine Fortuna delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj in domačinoma, bibliotekarjem Vladimirjem Kajzovarjem in Boštjanom Koražijo.
šo izvedbo skladbe, napisano od 20. stoletja do danes, kot tudi priznanje za najboljši mešani pevski zbor. Preostali dve zlati priznanji pa sta romali v štajersko prestolnico, v roke komornega zbora Carus Maribor in Mešanega akademskega pevskega zbora Medicinske fakultete Maribor.
S 75,3 točke si je srebrno priznanje zagotovil Komorni moški zbor Ptuj, ki ga vodi Ernest Kokot, med šestimi prejemniki pa je srebro prejela tudi vokalna skupina Cantilena KD Pod-lehnik, ki deluje pod dirigentsko palico Jakoba Feguša. Obe omenjeni zasedbi sta prejeli tudi posebni priznanji, Komorni moški zbor Ptuj za najboljši moški zbor, Cantilena pa za najboljšo vokalno skupino.
Dženana Bečirovič
Vokalna skupina Cantilena KD Podlehnik deluje pod dirigentsko palico Jakoba Feguša.
Lani decembra so se člani likovne in dramske sekcije DPD Svoboda Majšperk odločili, da gredo na svoje. Okvirji 60 let starega društva s tradicijo so postali preozki. Ustanovili so umetniško društvo Ustvarjalec, ki šteje 36 članov. 20 je gleda-liščnikov. Ko je Mercatorjeva trgovina v središču Majšperka prenehala delovati, so februarja letos na občino naslovili prošnjo za najem prostorov. Konec avgusta so dobili v uporabo 130 kvadratnih metrov zanemarjenih površin. S prostovoljnim delom so jih uredili in v petek predstavili javnosti. Ker so pri beljenju pomagali tudi člani Planinskega društva Majšperk, bodo prostori namenjeni tudi za njihove sestanke.
Mala dvorana bo namenjena za vaje gledališke sekcije, ki trenutno pripravlja komedijo v treh dejanjih Jara meščanka Jovana Sterije Popoviča. Tokratna predstava ima dve režiserki, saj predsednica in dolgoletna režiserka Stanka Varžič počasi predaja žezlo mlajši, Zlatki Lampret. Premiera naj bi bila v začetku februarja. Prostori pa so primerni tudi za gostovanja lutkovnih predstav, povabili bodo čarovnika in organizirali literarne večere. Člani likovne sekcije bodo v novih prostorih ustvarjali in sestankovali ter razstavljali. Stene Male dvorane
pa so deloma že opremljene s podarjenimi in slikami članov društva, v izložbenem delu pa je trenutno Sašo Gajšt predstavil svoje izdelke iz stekla.
36 članov umetniškega društva Ustvarjalcev ima torej novo domovanje - Malo dvorano sredi Majšperka. V svoje vrste pa vabijo tudi nove člane. Predsednica društva Stanka Varžič se je dolga leta ukvarjala z lutkami. Zato je njena velika želja, da bi našli mlajšega mentorja, ki bi prevzel delovanje lutkovne skupine.
Novi prostori in Mala dvorana pa bodo aktualni, vse dokler ne bo v Majšperku realiziran projekt izgradnje kulturno-po-
slovnega centra, ki bo vreden okoli 5 milijonov evrov. Trenutno čakajo na rezultate razpisa za pridobitev sredstev regionalnih razvojnih spodbud.
Ob dveh galerijah v Tovarni umetnosti Albin Promotion (kjer trenutno razstavlja pet priznanih akademskih slikarjev ter Jože Foltin), občasnem razstavišču v gradu Hamre, Mali dvorani, bodočem kulturno-poslovnem centru in številnih slikarjih in likovnih dogodkih postaja Majšperk kulturni center Haloz, vsaj kar se prostorov tiče. Razstavišča, kot je Tovarna umetnosti - Art factory, niti Ptuj ne premore.
Majda Fridl
Foto: Majda Fridl
Na petkovem literarnem večeru ob odprtju Male dvorane umetniškega društva Ustvarjalec je domačin Boštjan Koražija predstavil svojo poezijo, bibliotekar Vladimir Kajzovar pa Antona Ingoliča, Davorina Žunkoviča, Antona Turkuša in Alojzija Remca, ki so bili z deli ali pa življenjsko vezani na haloški prostor.
Foto: DB
Ormož • 50 let Glasbene šole
Zanimanje za glasbeno izobraževanje veliko
Glasbena šola Ormož je svojo 50-letnico praznovala s slavnostnim koncertom v športni dvorani OŠ Ormož na Hardeku. Postavili so tudi manjšo razstavo in izdali spremljajočo publikacijo, ki vsebuje vrsto informacij, fotografij in zanimivosti iz 50 let dolgega vsakdana glasbene šole.
Na slavnostnem koncertu so nastopili učenci in učitelji Glasbene šole Ormož. Predstavila se je glasbena pripravnica, Orffova skupina, različne zasedbe posameznih instrumentov, solisti, pa vse do harmonikarskega in najštevilčnejšega pihalnega orkestra, s katerim so učenci za konec skupaj zapeli še Ke-kčevo pesem.
Koncerta se je udeležilo veliko število Ormožanov, staršev učencev, vabilu pa so se odzvali tudi številni gostje. V dvorani smo lahko videli veliko nekdanjih učiteljev, katerih poklicna pot je bila povezana z ormoško glasbeno šolo. Največji aplavz publike je gotovo pripadel Alojzu Krajnčanu, ki je bil ravnatelj šole kar osem let in se vedno rad vrne v Ormož. Med gosti so bili tudi nekdanji učenci, ki so nadaljevali svojo glasbeno pot, potem ko so končali osnovno glasbeno izobraževanje.
Zbranim je spregovoril ravnatelj Slavko Petek. V humor-no obarvani pripovedi je orisal zgodovino glasbene šole, kot se je spominja sam. Ko je delovala še v grajskih prostorih in so bili učitelji včasih bolj podobni dimnikarjem, saj je bilo treba kuriti v vsakem prostoru posebej v peči na trdo gorivo. Zato je bila selitev glasbene šole v sodobne prostore OŠ Stanka Vraza nezaslišan luksuz. Vsaj sprva se je zdelo tako. Centralno kurjavo in svetle prostore je šola resda imela, a veliko premalo za vse nadebudneže, ki
Ravnatelj Slavko Petek je nagovoril zbrane.
so se želeli učiti igrati kakšen instrument. Zato je položitev temeljnega kamna za ureditev grajske pristave za potrebe glasbene šole, ki smo ji bili priča pred koncertom, uresničitev dolgoletnih sanj.
Kultura prebudi najboljše v človeku
Učencev šoli res nikoli ni primanjkovalo. Več kot 100-letna tradicija organiziranega muziciranja v pihalnem orkestru predstavlja tradicijo, ki se je globoko zasidrala med ljudmi. V letošnjem šolskem letu je v Glasbeno šolo Ormož vpisanih 215 učencev. Največ (87) jih hodi k pouku klavirja, 20 k diatonični harmoniki, nekaj manj k flavti, violini, harmoniki in klarinetu. Devet jih hodi k pouku trobil in petja, sedem k pouku tolkal in šest k saksofonu. Glasbeno pripravnico ali predšolsko glasbeno vzgojo
Foto: Viki Ivanuša
Najprej so nastopili najmlajši, ki jih mentorica Tanja Korpar šele spoznava z glasbo.
obiskuje 17 učencev. Na šoli je zaposlenih 18 učiteljev. Kot je povedal ravnatelj Petek, kljub zmanjšanju števila otrok ostaja vpis v njihovo šolo na približno enakem nivoju kot pretekla leta. To pripisuje vedno večji kulturni osveščenosti ljudi, čeprav se mu zdi, da se glasbi in kulturi nasploh v naši družbi pripisuje premajhen pomen: »Premalo je umetnostne vzgoje v osnovnih šolah, da o srednjih sploh ne govorimo. Premalo se o kulturi sliši na televiziji in po radiu. Premalo se zavedajo pomena kulture naši mladi kapitalisti. Odrinjenost kulture in umetnosti na rob pušča v družbi večje posledice, kot bi si morda mislili. Umetnost povečuje kreativnost, inovativnost, senzi-tivnost za moralno-etične vrednote in prebuja ter navdihuje tisto najbolj človeško,
plemenito v vsakem posamezniku in družbi.«
Župan Alojz Sok je pohvalil dosedanjo delo glasbene šole in zaželel, da ji po srečanju z abrahamom moči ne bi začele pešati, tako kot se to zgodi pri ljudeh, ampak da bi uspešno nadaljevala svojo pot in poslanstvo. Preizkusil pa se je tudi v šepetanju na uho predstavnici pristojnega ministrstva Mariji Gregorc, od katere je želel izposlova-ti opremo za novo glasbeno šolo. Kako uspešen je pri tem bil, bomo videli čez slabo leto ob odprtju prostorov nove glasbene šole.
Celotna prireditev je minila v prijetnem vzdušju, polnem pozitivnih emocij in lepih spominov, pospremljena z glasbo, ki je plod uspešnega delovanja Glasbene šole Ormož.
Viki Ivanuša
Ptuj • Viktorinov adventni večer
Jaslice - govorica duha in srca
Na tradicionalnem Viktorinovem adventnem večeru v nedeljo, 6. decembra, ob 17. uri v refektoriju minorit-skega samostana na Ptuju, bo gost večera pater dr. Leopold Grčar, predsednik upravnega odbora Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. Predstavil bo svoje dolgoletno navdušenje nad jaslicami in spoznanja.
Letošnja razstava slovenskih jaslic bo organizirana v romarski hiši na Ptujski Gori in je povezana s praznovanjem 600-le-tnice Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori. Tako minoritski samostan na Gori pripravlja 8. številko Jubilejnih publikacij, posvečeno jaslicam, iz katere so povzeta naslednja razmišljanja nadškofa metropolita dr. Franca Krambergerja.
Božič in božična noč je praznik, ki je najbolj prodrl človeku v srce in posegel široko v osebno in družinsko, ljudsko in kulturno življenje. Veren človek ni obdal nobenega praznovanja s tolikim
izrazom svojega duha in srca kakor božično slavje. O tem pričujejo nesmrtna dela umetnikov, slikarjev, kiparjev, glasbenikov, a na poseben način jaslice v cerkvah in domovih. Nastavljene figure postanejo govorica srca in duha. Pastirji nas s svojo preprostostjo vabijo, da tudi mi sprejmemo novorojeno Dete in ga počastimo. Ovce, zelenje in uprizorjena panorama povedo, da se je Odrešeniku poklonila vsa narava. Jaslice je treba gledati s srcem: strop votline je nebo in zvezde, v detetu se spozna Bog, v jaslih prestol in v ovčji staji kraljevska palača ...
V glasbenem utrinku tokratnega Viktorinovega ve-
čera se bodo s komorno igro predstavile harfistke ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju Jana Vidrih, Tonja
Mariša Hriberšek, Renata Čuš in Natalija Č. Štrucl pod mentorstvom prof. Tine Žerdin.
N.Č.Š.
Tednikova knjigarnica
Zakaj rad zahajam v knjižnico
Kako prijeten je naslov današnje knjigarnice! Pravi balzam za knjižničarsko dušo, ko je bilo minuli teden toliko slišati čez knjižničarje in knjižnice v zvezi z visokim številom izposojenih knjig v splošnih knjižnicah.
Ja, prav ste prebrali, cenjeni bralci knjigarnice, očitno postaja nekaterim nevzdržen podatek o visokem knjižničnem obisku in izposoji. Ob jubilejnem, petindvajsetem sejmu knjig v Cankarjevem domu v Ljubljani je bilo že neokusno poslušati nerganje dela strokovnjakov s področja knjige o tem, kako Slovenci ne kupujejo knjig, kako si jih raje izposojajo, koliko kvalitetnega leposlovja nakupijo knjižnice, kako je pred časom država omogočila visok standard v knjižnicah... Bljak! Da ne naštevam vseh nespodobnih misli in insinuacij na račun splošnih knjižnic! Prava bridkost mi je zajela bralno srce ob toliko vloženega truda v kvalitetna branja, v dvig bralne kulture, v popularizacijo nagrajevanih avtorjev in dobrih založništev .
Ehhh. Kolikokrat sem samo v tej rubriki zapisovala o knjigah, ki bi morale imeti svoje mesto v osebnih, domačih, zasebnih knjižnih policah! Hm, kolikokrat sem napotila bralce v bližnje knjigarne. In kolikokrat so se ti vrnili v knjižnico, češ niso imeli knjige, ki so jo želeli. In koliko poletnih bralnih teras sem izvedla pred knjigarno v upanju, da se bo uresničil eden izmed ciljev teh prijetnih druženj s knjigo: torej, da bi mesto Ptuj dobilo veliko, pravo, spodobno knjigarno (ne »svaštarnico« z nekaj prenatrpanimi knjižnimi policami, z luknjo brez oken za »Svet knjige« in s policami, ki se šibijo pod ra-znoraznimpisarniškim materialom).
Trud je bil zaman, čeprav smo z roko v roki stopili skupaj in se trudili knjižničarji, knjigarji, založniki, avtorji. Tako, po »slovenceljsko«, iz »favšije«, iz zavisti gredo v nos nekaterim slovenskim urednikom, založnikom, žal hkrati tudi knjižnim strategom podatki iz knjižnic, ki jih v bistveni meri financira lokalna skupnost.
Ampak tu je nova slikanica z imenitnim naslovom Zakaj rad zahajam v knjižnico (Mojca Masterl Šte-fanič. Murska Sobota: IBO Gomboc, 2009. Zbirka Veselih nog naokrog.) z odličnimi ilustracijami Andreje Gregorič. Besedila z velikimi tiskanimi črkami ni veliko in je prijazno razporejeno, a za prvobralce so nekatere besede in besedne zveze precej zahtevne, na primer praznične ustvarjalne delavnice, fotografska razstava,vsakokrat, keramična skodelica (Ne vem, ali malčki prepoznavajo keramiko?) ... In ne vem, ali je možno iz knjižnice »vsakokrat domov odnesti cel kup novih knjig.« Vem, da je v knjižnicah velik del odličnega branja v starejših in starih knjigah.
Pa kaj bi dlakocepila! Avtorica je v slikanici lepo podala bistvene knjižnične utrinke, a še lepše jih je zaobje-la ilustratorka, ki se je zelo priljubila mladim bralcem z ilustriranjem pesniških zbirk Barbare Gregorič Gorenc (Tri pike, Navodila za randi, Iskanke). Tudi v pričujoči slikanici je čutiti likovno in oblikovalsko spretnost Andreje Gregorič, ki navdušuje tudi z vpletanjem dekorativnih in kolažnih prijemov v ilustracijah. Gregorčeva zmore s takim načinom ilustriranja, ki pogosteje nagovarja starejšega bralca, animirati tudi najmlajše bral-sko-gledalsko oko, ki mu lahko zapletena likovna struktura in kompozicija otežita naravno percepcijo celotne likovne podobe oziroma ilustracije.
Enak avtorski tandem, avtorica besedila je Mojca Masterl Štefanič, ilustracij pa Andreja Gregorič, je pravkar izdal v isti knjižni zbirki Veselih nog naokrog še slikanico Zakaj se veselim praznikov, leta 2008pa so v zbirki izšli naslednji naslovi: Zakaj sem rada doma, Zakaj grem rad na morje in Zakaj rad obiščem dedka in babico.
Veliko veselja s knjigami želim!
Liljana Klemenčič
Foto: jš
Ptuj • Obletnica obstoja DPD Svoboda Ptuj
Devetdeset pestrih in pomembnih let
Prejšnji teden je Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda Ptuj proslavilo 90-letnico. Gre za eno najaktivnejših društev na našem območju, sočasno pa se ponaša tudi z nazivom enega najdlje obstoječih.
Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda Ptuj je v 90 letih obstoja in delovanja doseglo mnogo uspehov. Ustanovljeno je bilo kot Socialdemokratsko delavsko-izobraževalno društvo Svoboda po prvi svetovni vojni. Oktobra 1919 je bilo potrjeno tudi s strani oblasti, prvi sedež pa so imeli v gostilni Jožka Berliča Pri pošti. Kasneje so se večkrat selili, nekaj časa je bil njihov sedež v gostilni Slon, leta 1932 pa so svoje prostore dobili v veliki kasarni v Panonski ulici (ta se je preimenovala v Ulico heroja Lacka). V tistih časih sta bila najaktivnejša dramska sekcija in pevski zbor, delovala pa je tudi delavska knjižnica. Posebnost tistega časa so bili diskusijski večeri, katerih so se poleg članov društva udeleževali tudi vidni slovenski intelektualci, kot so dr. Jože Potrč, Franjo Žgeč, Janko Šegula in Franc Onič.
Leta 1935 je oblast delovanje društev Svoboda prepovedala in takrat so nastala Delavska kulturna društva Vzajemnost; eno izmed teh smo imeli tudi na Ptuju. Oblast ga je strogo nadzorovala, zaradi kazenskih pregonov pa so pet let kasneje društvo razpustili.
Pomembno vlogo je ljubitelj-
Franc Lačen, predsednik DPD Svoboda Ptuj
Zapele so tudi pevke Ptujske upokojenke.
Program se je začel z nastopom najmlajših članov DPD Svoboda Ptuj, ki delujejo v folklorni skupini Klopotec.
ska kultura imela tudi v času po drugi svetovni vojni. »Služila je predvsem utrjevanju oblasti s številnimi nastopi pevcev in pihalnega orkestra,« je pojasnil predsednik DPD Svoboda Ptuj Franc Lačen.
Prelomnica pa je bilo leto 1952, ko je nastalo veliko število novih sekcij. »Pravzaprav je vsa ljubiteljska dejavnost na Ptuju potekala v sklopu DPD Svoboda Ptuj, ki je v nekem obdobju imelo okrog 2000 članov,« je ob zgodovinskem pregledu delovanja društva po-
vedal Lačen.
Zelo aktivni so postali dramski igralci, tamburaši, delovala sta tudi moški zbor (današnji Komorni moški zbor) ter Pihalni orkester, ki sedaj delujeta kot samostojni društvi.
Danes v društvu deluje 11 sekcij: gledališka sekcija Teater III, folklorna skupina Bolnišnica Ptuj, otroška folklorna skupina Klopotec, sekcija za družabni ples, tri ženske vokalne skupine (Fortuna, Spominčice in Ptujske upokojenke), likovna sekcija dr. Štefke Cobelj, ple-
sna skupina GEA, rock sekcija in esperanto. Skupaj je v omenjenih sekcijah aktivnih okrog 200 članov, vse pa so nastopile tudi na prireditvi ob 90-letnici delovanja. »DPD Svoboda Ptuj je v svojem devetdesetletnem delovanju izrazito vplivalo na delovanje ljubiteljske kulture in v svoji okolici vzgojilo številne kulturne delavce, ki se s kulturno dejavnostjo danes tudi poklicno ukvarjajo,« je svoje razmišljanje zaključil Lačen.
Dženana Bečirovič
Mezgovci • S predstave Impro lige
Smeha za polne reke solz
Iz gasilske dvorane v Mezgovcih je bilo v soboto zvečer daleč naokoli slišati salve smeha številnega občinstva, ki se je resnično lahko neizmerno zabavalo in sodelovalo v posebni predstavi t. i. Impro lige.
Štirje odlični improvizatorji igranih prizorov na najrazličnejše teme, Toni Cahunek, Luka Korenčič, Matic Kozina in Jan Hrušovar, so se namreč odzvali povabilu Stanislava Ciglarja, predsednika Kluba mladih Dornava (KMOD) in obiskovalcem predstave z uradnim naslovom Maestro brez dvoma pripravili več kot odličen večer, v katerem so se enako zabavali prav vsi; tako
improvizatorji kot gledalci.
Svoj način nastopa so predstavili tako: »Vas žena nenehno sili s kravato v opero? So vaši večeri podrejeni moževemu vpitju ob spremljanju evropskega prvenstva v košarki? Ste za kompromis? Potem je za vas predstava Maestro - improvi-zacijsko gledališče za polikane srajce, začinjeno s tekmovalnim duhom za raztrgane hlače.«
Trije improvizatorji, Luka, Matic in Jan, so se v predstavi, sestavljeni iz več različnih nastopov, dobro uro in pol potegovali za naklonjenost občinstva, brez vsakega vnaprejšnjega besedila, prišepetovalcev ali priprave. Koordinator dogajanja med občinstvom in igralci na odru je bil Toni, ki je med gledalci izbiral najboljše ideje
za skeč, ki so ga nato ostali trije morali odigrati takoj, publika pa se je skozi vse odigrane prizore vse do konca odločala za najboljšega med njimi.
Kako se umre od La Toye in kakšen je najslabši ginekolog
Skozi nadvse komično predstavo, sestavljeno iz krajših prizorov, so mojstri improvizirane igre tako odigrali odlomek iz filma Lesi se vrača, prikazali 10 različnih čustvenih stanj človeka, pogreb in pogrebce v treh različnih žanrih, posnemali so znane osebnosti, skupaj z eno izmed gledalk, Branko, odigrali prizore zmenka, pri čemer je prvi igral vlogo zlobnega ljubimca, drugi vlogo fatalista in tretji hudo vernega, nato so morali brez zatikanja odigrati z nenehnim vključevanjem stavkov, ki jih je izbral moderator, publika je nato lahko uživala v njihovem prikazu treh različnih načinov smrti, način so namreč na licu mesta določili kar gledalci, ki so se odločili,
Kaj je Impro liga
Impro liga je projekt, v katerega je letos vključenih več kot 100 ljubiteljev improvizacije: od improvizatorjev samih do moderatorjev, tehnikov, glasbenikov in ostalega podpornega osebja. Predstave Impro lige so zasnovane po principu anglosaksonskih »Theatresports«. Jedro predstav tako predstavljajo krajši, 3-4 minutni prizori ali impro discipline, ki so omejeni z določenimi pravili, znotraj katerih se morajo gibati igralci. V predstavo pa je aktivno vključeno tudi občinstvo, saj s podajanjem predlogov (prostor prizora, žanr prizora, čustva ...) poskrbijo, da so prizori res improvizirani. Prizori so večinoma komične narave, vsebujejo pa tudi elemente drugih žanrov. Posebnost žanra je preprostost izvedbe, saj so improvizatorji in pri igranju ne uporabljajo zahtevne scenografije ali kostumografije. Pri komunikaciji igralci-občinstvo ima pomembno vlogo tudi moderator večera, ki skrbi za predstavitev koncepta večera, improviza-torjev, disciplin, pobiranje predlogov, hkrati pa z improviziranim stilom »stand-up« komedije ohranjuje splošno dobro vzdušje med gledalci.
Trije mojstrski improvizatorji Jan, Luka in Matic so skupaj z moderatorjem Tonijem (pod odrom) poskrbeli za toliko smeha, da so že tekle solze.
da mora en umreti od oz. pod La Toyo, drugi od klobas itd.
Za konec so odigrali še naključno izbran izsek iz TV-soo-čenja dveh (političnih) strank, pri čemer so bili seveda spet gledalci tisti, ki so določili temo soočenja in ime stranke. Izbrana je bila problematika homoseksualnosti, predstavnika pa sta pred novinarjem (držo Slaka iz nekdaj znane oddaje Trenja je odlično posnemal Jan) morala zastopati stališča stranke Emo-kradljivcev in stranke Kam veter piha ...
Kakšne so stresali vsi trije glavni akterji dogajanja na odru, je izjemno težko zapisati, dejstvo pa je, da jim idej in besed ni niti približno zmanjkalo; vse skupaj pa je bilo tako komično izpeljano, da so se na koncu prizorov marsikdaj morali nasmejati tudi sami, potem ko se je publika v dvorani skoraj že valjala od smeha ...
In ker je jasno, da navdušeni obiskovalci predstave neverjetnih improvizatorjev niso kar takoj spustili z odra, so jim na posebno željo odigrali še en prizor, ki so ga spet izbrali gledajoči; naloga ni bila lahka, vsak izmed treh nastopajočih je moral odigrati namreč eno izmed vlog, na voljo pa so bile vloga najslabšega klovna, najslabšega sladoledarja in najslabšega - ginekologa ...
Na koncu si je naziv najboljšega improvizatorja večera sicer zaslužil Luka, toda šampanjec so dobili vsi, saj posebne razlike v bujnosti njihove domišljije in načinu nastopa ni bilo.
SM
Foto: DB
Foto: DB
Foto: SM
Ptuj • Na pijači z Aljažem Godcem
O striptizu, zlomljenih nosovih in še čem
24-letni Hajdinčan Aljaž Godec je sogovornik, ob katerem se ti ob naštevanju vsega, kar počne v življenju z lahkoto spraznijo baterije v diktafonu, obenem pa se z energijo napolnijo tvoje lastne baterije. Je namreč preprosto zanimiv. Svojo umetniško dušo hrani z gledališčem, divjo plat kroti z gorskim kolesarjenjem, želje po spremembah na bolje pa uresničuje z aktivnim delom v Klubu ptujskih študentov in Zvezi študentskih klubov Slovenije.
Pravijo, da se večina ljudi prvič zaljubi v vrtcu. Tudi naš tokratni sogovornik se je, vendar je zanimivo, da ta njegova ljubezen še vedno traja. Danes absolvent na ljubljanski Fakulteti za družbene vede se je namreč že pri tako rosnih letih zaljubil v oder, ki mu je ostal zvest vse skozi osnovno in srednjo šolo do študentskih let. »Odkar vem zase, se ukvarjam z dramsko igro,« nas je seznanil mladi umetnik.
Že od sedmega razreda osnovne šole ustvarja v dramski sekciji Kulturnega društva Draženci, v okviru katerega so pred leti tudi ustanovili danes dobro znani Šus teater. Za njim je tako več predstav, v katerih je igral, pa tudi nekaj takih, v katerih je zraven sedel še na režiserski stolček. »Pravzaprav sem se po sili razmer preizkusil tudi v vlogi režiserja in ugotovil, da mi je ta morda še bolj pisana na kožo. Zdaj mi je celo bliže kot igra,« je pojasnil Godec.
Poleg tega, da zadnja leta torej režira predstave Šus teatra, pa je tudi član igralskega ansambla Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. V letošnji sezoni igra v predstavi znanega igralca in režiserja Borisa Kobala. »To jesen sem začel nastopati v zelo obiskani predstavi Milana Grgiča Zbudi se, Katka. Gre za podoben žanr komedije, kot jo letos pripravljamo tudi v Šus teatru, in sicer za bulvarko, ki je namenjena predvsem za-bavanju gledalcev,« je razložil igralec.
V omenjeni komediji nastopa v vlogi perverznega moške-
ga srednjih let, ki s prijatelji organizira striptiz v kolego-vem stanovanju, medtem ko sta njegova žena in tašča na potovanju. »Fantje tako v goste povabijo punco, ki naj bi zanje odplesala striptiz, vendar se zadeva zalomi, ko ta namesto aspirina vzame uspavalne tablete in zaspi. Skratka, gre za situacijsko komedijo,« se je o vsebini razgovoril sogovornik, ki se bo v omenjen lik ponovno prelevil 14. decembra. Na splošno ga navdušujejo bolj negativne vloge, ki so nekako kontrast njegovemu karakterju: »V življenju namreč poskušam delovati toplo in pozitivno, zato lahko včasih najlažje izživim negativno energijo skozi kanal gledališča.«
Nekoč na odru soigralcu zlomil nos
Mlad gledališčnik je postal del igralske zasedbe Šentjakobskega gledališča po uspe-
šno opravljeni avdiciji, ki jo tam razpišejo vsakih nekaj let: »S tem se mi je uresničila ena večjih želja, saj gre za najbolj organiziran in profesionalno voden ljubiteljski teater v Sloveniji, ki je tudi najprestižnejši, kar se tiče nagrad.« Na avdiciji je moral interpretirati pripravljena monologa in recitirati pesem glede na čustva, ki so mi jih določili v komisiji. Kmalu zatem je dobil svojo prvo vlogo v tem gledališču v predstavi Bog, ki jo je režiral Gašper Tič. »Uživam ob ljudeh, ki svoj posel jemljejo zelo resno in profesionalno, in to tudi sodelavci Šentjakobskega gledališča počnejo. Tam so tudi profesionalne ekipe, ki skrbijo za tehniko, kostumografijo, scenografijo itd., tako da se igralci ne rabimo ukvarjati z nobenimi drugimi stvarmi,« je navdušen Godec, ki mu je v veliko veselje sodelovati s tako znanimi imeni, kot sta Kobal in Tič, saj se od njih veliko nauči in nato
pridobljena znanja s pridom uporabi tudi v Šus teatru.
Zato bo zagotovo toliko odličnejša nova predstava slednjega, ki naj bi na odrskih deskah zaživela januarja. »Gre za komedijo z delovnim naslovom Spustite me pod kovter, gospa Majhen. Je bulvarka in situacijska komedija, ki temelji na nepredvidenih prigodah in karakternih značilnostih likov iz komedije. Njen glavni namen je igralca zabavati in sprostiti,« je pojasnil umetnik, ki je med svojim gledališkim ustvarjanjem doživel že tudi ogromno raznih anekdot. Nekoč je tako v predstavi Šus tetra soigralcu
Med prijavljenimi deli je Stojan Kerbler izbral 19 najboljših fotografij, na odprtju pa je bil proglašen tudi zmagovalec razpisa.
Ptujski Balonarski klubi in družba Terme Ptuj sta pred časom objavila razpis Ptuj -balon - Terme Ptuj, nanj pa so se prijavili fotografi s svojimi deli, nastalimi ob letošnjem balonarskem prazniku. Prispelo je veliko fotografij, najboljših 19 utrinkov, ujetih v objektive, pa je izbral svetovno priznan fotograf, sicer Ptujčan Stojan Kerbler. Na letošnji razstavi so tako na ogled fotografije Tine Le-mut, Borisa Fariča, Borisa Vo-glarja, Aleša Špraha, Andreja Brumna, Sandija Perdana in Valentine Ambrožič, zmagovalke letošnjega razpisa. Ta si je prislužila glavno nagrado za najboljšo fotografijo, vikend paket za dve osebi v hotelu Primus. Zmagovalka je bila proglašena na koncertu Andreja Šifrerja, ki se je začel takoj po odprtju razstave.
Dženana Bečirovič
celo zlomil nos: »Bila je tema in v moji vlogi sem moral mahati s kolom po odru. Še dobro, da je bilo to na koncu, ko je šel soigralec z odra in tako gledalci sploh niso ničesar opazili.«
Med predstavami se sicer dogaja tudi veliko drugih spodrsljajev, vendar se po Godče-vih besedah s sproščenostjo vse take prepreke lažje prebrodijo. V spominu mu je ostala tudi prigoda iz Šentjakobskega gledališča, ko so nekemu igralcu sodelavci ob jubilejni predstavi namesto pijače, ki jo pije na odru, v steklenico nalili ribje olje, vendar je vse skupaj tako profesionalno izpeljal, da gledalci znova niso ničesar opazili.
Številne poškodbe v kontrast umetniški duši
Ker je Godec tik pred diplomo iz sociologije, smer kadrovski menedžment, se ob tem seveda poraja vprašanje, če je kdaj načrtoval študij na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo. »V gimnaziji sem o tem res razmišljal, vendar sem se odločil, da želim igralstvo obdržati kot hobi. Če bi bil namreč sprejet na Akademijo, zahteva ta celega človeka, mene pa zanima ogromno različnih stvari v življenju, zato nisem želel, da bi me študij omejeval pri vsem ostalem. Sociologija mi je blizu, še posebej kadrovski mene-džment, ki je pravzaprav njena praktična uporaba,« je odgovoril sogovornik in poudaril, da pa seveda gledališče ostaja hrana za njegovo dušo.
Veseli ga tudi delo na ptujski televiziji PeTV, pri kateri je začel sodelovati letos jeseni: »Tukaj sem se znašel čisto slučaj-
no. Kolegica Tanja Srečkovič me je povabila k sodelovanju pri oddaji Sončni griči, katere namen je raziskovanje Haloz in Slovenskih goric ter prikazovanje različnih običajev, ki jih poskušam jaz, kot pač kot nekdo, ki se ukvarja z gledališčem, na zabaven način prikazati.«
Pred kratkim je bil izvoljen za podpredsednika Zveze študentskih klubov, na Študentski organizaciji Slovenije deluje pri projektu Kaj pa mi, kjer svetuje študentom, kako aktivno iskati zaposlitev, že tri leta pa je dej aven tudi v Klubu ptujskih študentov, kjer je bil med drugim vodja za kulturo, sedaj pa se počasi umika in prepušča prostor mlajšim. Kar se kulturne scene na Ptuju tiče, pa je navdušen, ker imamo vedno več raznolike ponudbe. »Zadnja leta je zaznati velik razpon kulturnih dejavnosti pri nas, dogaja se ogromno reči različnih žanrov. Vendar tukaj vidim problem, in sicer nepripravljenost za sodelovanje organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Manjka povezanosti, s katero bi lahko ustvarjali kvalitetnejši program, gradili na festivalih in tradiciji,« je prepričan Godec, ki se, kadar ima končno kaj prostega časa, ukvarja še z gorskim kolesarstvom.
Slednje je krivo tudi za številne poškodbe, ki jih je staknil in so, kot pravi sam, kontrast njegovi umetniški duši. »Zelo rad se napotim s kolesom čez drn in strn. Po eni strani se namreč rad ukvarjam z nevarnimi rečmi, po drugi pa mi je všeč umetniško ustvarjanje, ki me napolni z mirnostjo in spokojnostjo,« je zaključil sogovornik, ki prav gotovo zna uživati življenje.
Polona Ambrožič
Ptuj • Razstava v grand hotelu Primus
Baloni, ujeti v fotografiji
V hotelu Primus je od petka postavljena razstava fotografij, nastalih na letošnjem 13. balonarskem prazniku.
Na ogled je 19 fotografij, nastalih na 13. balonarskem prazniku.
Foto: DB
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Rokomet
Ormožani so se uvrstili na finalni turnir Pokala Stran 16
Rokomet
Vzpodbuden začetek in konec Ptujčank
Stran 16
Nogometaši v 1. SNL nadaljujejo igranjem v pospešenem ritmu sobota-sreda, saj je vodstvo tekmovanja sprejelo sklep, po katerem se bosta dva kroga iz spomladanskega dela odigrala jeseni. Ptujčani so v sredo gostovali v Celju, kjer se je na tribunah zbralo približno 400 gledalcev. Franci Fridl glede na tekmo v Domžalah ni mogel računati na Kronavetra in Prejaca (?), v začetni enajsterici sta se znašla Marinič in Kurež. Kapetanski trak Laboda Drave je prvič nosil Siniša Andelkovič.
Domačini so takoj na začetku prevzeli pobudo, že v 3. minuti pa je prišlo tudi do spremembe rezultata. Takrat so domačini kombinirali na razdalji 25 metrov od vrat Bučarja, žoga je na koncu prišla do Repa, ki jo je močno usmeril proti golu. Bučar je sicer žogo še preusmeril, a le v prečnik, od koder se je odbila v mrežo - 1:0. Ptujski nogometaši so si v naslednjih minutah priigrali dve lepi priložnosti, a je najprej Ogu John žogo poslal v vratnico, Ekpoki pa iz bližine z glavo naravnost v vratarja Mujčinoviča. V 17. minuti se je osmešil sodnik Miran Bukovec iz Lendave, ko ni doso-dil čiste enajstmetrovke za Dravo: Ekpoki se je uspešno izognil prepovedanemu položaju in se znašel sam pred golmanom Celja, ki ga je podrl, sodnik Bukovec pa nič ... Pet minut kasneje je iz stranskega avta v sredino
Boks
Do nedelje doma, sledi polet v JAR
Stran 17 Športno plezanje
Mina z zmago v vodstvo pred finalom
Stran 17
podal Kelenc, žoga je preskočila Mujčinoviča, iz gol črte pa jo je preusmeril Bakarič. Popolno prevlado gostov je za trenutek prekinil Rep, ki je spet močno ustrelil iz razdalje, žoga pa je švignila mimo vratnice. V 30. minuti sta Kelenc in Semler izpeljala hitro akcijo, podajo slednjega proti Ekpokiju pa je v zadnjem trenutku prestregel obrambni igralec Celja. Kelenc se je nekaj minut kasneje znova znašel v idealnem položaju za dosego zadetka, streljal pa je mimo gola. "Kazen" je prišla minuto kasneje: po napaki v
ožji obrambi je žogo Duspara iz bližine zabil v mrežo - 2:0. Ptujčani so imeli v celotnem prvem polčasu bistveno več od igre kot domačini, poleg opisanih so si priigrali še vsaj deset polpriložnosti, vendar žoge nikakor niso uspeli spraviti za hrbet vratarja Mujčinoviča. Na drugi strani so domačini iz treh polpriložnosti dvakrat zadeli v polno in s prednostjo mirno odšli na odmor.
Prvo priložnost v 2. polčasu so si igralci Drave ustvarili v 50. minuti, ko je akcijo celotne ekipe iz težkega položaja poskušal
Nogomet
S kom se bodo na SP merili Slovenci?
Stran 19
Kikboks
Ptujčanka Adriana Ko-rez osvojila 5. mesto
Stran 18
v
¡.si
zaključiti zelo aktivni Ekpo-ki, vendar je žoga končala na zgornji strani gola. V naslednji akciji je bil v ugodnem položaju Kurež, a je vratar Mujčinovič v zadnjem trenutku prestregel podajo zunaj kazenskega prostora. V 61. minuti je trener Fridl Kureža zamenjal z Mat-jašičem, domači trener Milan Duričič pa je z dvema menjavama poskušal čim bolj omrtviti igro in zadržati prednost. V 72. minuti so imeli domačini dve možnosti za povišanje prednosti, strela Lovrečiča in Duspare pa je Bučar zaustavil. Kar ni uspelo celjskim napadalcem, je v 76. minuti uspelo Žiliču, ki je podajo Bakariča s strani z drsečim startom preusmeril preko Bučarja v gol - 3:0. Priložnost za igro sta pred koncem dobila še Roškar in Turkuš; slednji bi se lahko vpisal med strelce v 84. minuti, do konca tekme pa še dvakrat Balažic in Matjašič.
Drava zagotovo ni pustila slabega vtisa na Areni Petrol, a so domačini v sredo pokazali bistveno več zbranosti v zaključkih akcij, pa tudi sreča je bila na njihovi strani. Kljub temu da ne gre iskati opravičila za poraz v sodnikih, pa je sodnik Bukovec s svojo odločitvijo v 17. minuti vendarle pomembno vplival na rezultat.
Jože Mohorič
Labod Drava - Luka Koper, nedelja, 6. 12., ob 13.30 na Mestnem stadionu na Ptuju
CM Celje - Labod Drava 3:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Rep (3), 2:0 Duspara (37), 3:0 Žilič (avtogol, 76) CM Celje: Mujčinovič, Kamberovič (od 57. Bezjak), M. Andelkovič, Lovrečič, Urbanč, Bakarič (od 82. Popovič), Krljanovič (od 65. Gobec), Kačičnik, Duspara, Rep, Štraus. Trener: Milan Buričič
Labod Drava: Bučar, Žilič, Andelkovič, Medved, Balažic, Ogu John, Kelenc, Semler, Ekpoki (od 80. Turkuš), Marinič (od 77. Roškar), Kurež (od 62. Matjašič). Trener: Franci Fridl
Rumeni kartoni: Urbanč (43), Duspara (54), Štraus (77), Kačičnik (83); Semler (20), Balažic (90)
Nogomet • 1. SNL
Milan Osterc kot vino
Predčasno odigran 21. krog je spet zaznamoval član »zlate generacije« Milan Ostrec, ki je v Domžalah dosegel klasični hat-trick. S tem je svoji ekipi priboril nove tri točke, s katerimi je svojo ekipo dvignil iz nevarnih vod predzadnjega mesta. Na dnu je trdno zasidrana Drava, ki je v Celju zapustila dober vtis, kar pa ji ni prineslo niti točke. Maribor se vrača na stara pota; tokrat so na domačem igrišču izgubili z Nafto. Oba zadetka za Lendavčane je dosegel Emil Miljkovič, med najboljšimi igralci tekme pa je bil vratar Tomaž Murko, ki je zaustavil nekaj nevarnih poskusov vijoličastih. Nafta tako nadaljuje niz zmag proti vodilnim moštvom lige; doslej so nanizali Koper, Rudar in Maribor.
Koper z oslabljeno ekipo (zaradi bolezni so manjkali Pavlin, Božičič, Polovanec ...) na domačem igrišču ni uspel ugnati Inter-blocka, kljub temu da je zadnjih 20 minut igral z igralcem več. Koprčani ostajajo na 1. mestu lestvice 1. SNL, na drugo pa so se z zmago v Ljubljani znova prebili Velenjčani. Slednji so prekinili niz treh zaporednih porazov in se na najboljši možni način, z zmago v derbiju, vrnili v igro za naslov jesenskega prvaka.
Konec tedna bodo na sporedu tekme 20. kroga, nogometaše ptujske Drave pa čaka v nedeljo domača tekma z vodilnim moštvom Kopra. Po treh odigranih tekmah v gosteh (Ljubljana, Domžale, Celje) se bodo v zadnji letošnji tekmi na ptujskem Mestnem stadionu igralci Laboda Drave znova predstavili domačim navijačem. Možnost nastopa imajo vsi igralci, glede na stanje v klubu pa se bo bodo nekateri zadnjič predstavili ptujski publiki.
JM
1. SNL - rezultati 21. kroga:
Domžale - HiT Gorica 2:3 (1:2); strelci:
Stojanovič 31., Hanžič 84./11-m; Osterc 24., 45., 57. R. K.: Bukič 50./HiT Gorica
Maribor - Nafta 1:2 (0:2); strelca: Tava-res 65.; Miljkovic 20., 39.
Koper - Interblock 0:0; R. K.: Fink 69/ Interblock
Olimpija - Rudar Velenje 0:1 (0:0); strelec: Mujakovič 67./11 m; R. K.: Pokorn 65./ Olimpija
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. LUKA KOPER	19	10	6	3	26:19	36
2. RUDAR VELENJE	20	10	2	8	29:28	32
3. OLIMPIJA -2	20	10	2	8	29:18	31
4. MARIBOR	19	9	2	8	33:27	29
5. CM CELJE	19	8	5	6	32:28	29
6. NAFTA	20	8	4	8	32:34	28
7. DOMŽALE	20	7	5	8	28:36	26
8. GIT GORICA	20	6	5	9	32:34	23
9. INTERBLOCK	19	6	4	9	23:25	22
10. LABOD DRAVA	20	4	5	11	18:33	17
PARI 20. KROGA - SOBOTA 13:30: Nafta - CM Celje, Interblock - Domžale; 14.00: HIT Gorica - Olimpija; NEDELJA 13.30: Labod Drava - Luka Koper; 15.45: Rudar Velenje -Maribor.
1. SNL - NAJBOLJŠI STRELCI: 12 zadetkov: Milan Osterc (HiT Gorica), Dragan Jelič (Maribor); 9 zadetkov: Sebastjan Cimerotič (Olimpija), Dalibor Volaš (Nafta); 7 zadetkov: Mitja Brulc (Luka Koper); 6 zadetkov: Slaviša Dvorančič (CM Celje), Vladimir Milenkovic (Interblock), Dalibor Radujko (Luka Koper), Marcos Morales Tavares (Maribor); 5 zadetkov: Darijo Biščan (CM Celje), Marko Drevenšek (Domžale), Mirza Mešic (Rudar), Emil Miljkovic (Nafta), Miran Pavlin (Luka Koper), Etien Velikonja (HIT Gorica).
Foto: Črtomir Goznik
Trenutek iz 17. minute tekme na Areni Petrol: Ekpoki (Labod Drava, beli dres) je prodrl mimo Amela Mujčinoviča, ki ga je zaustavil s prekrškom, sodnik Miran Bukovec pa nič ...
tednik
LroíLUíajií rit na íuitounzm iji
RADIOP
K*. 4-, www.radio-pti
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 21. krog
Ptujčani igrali, Celjani zadevali
Foto: Črtomir Goznik
Kapetanski trak Laboda Drave je na tekmi v Celju prvič nosil Siniša Andelkovič (beli dres).
Rokomet • Četrtfinale Pokala Pivovarne Union
»Dvignimo roke gor, gremo na Final Four
Alples - Jeruzalem 14:22 (9:9)
JERUZALEM: Belec (4 obrambe), Vujovic (9 obramb); Korpar 1, Krabo-nja 3, Melnjak, Rajšp, Bogadi, Bezjak 3, Radujkovic 2, Čudič 5 (5), Radujkovic 2, Ivanuša 1, Sok 2, Kovačič, Žuran 5. Trener: Saša Prapotnik.
»Dvignimo roke gor, gremo na Final Four,« je odmevalo na ormoškem avtobusu na poti domov po koncu tekme v Železnikih med Alplesom in Jeruzalemom. Ormoški roko-metaši so se po pričakovanjih (glede na nasprotnika) uvrstili na zaključni turnir Pokala, kar je nasploh prvič v zgodovini ormoškega rokometa. Po dobrem začetku in vodstvu Jeruzalema v 9. minuti s 5:2 je sledil devetminutni post brez doseženega zadetka rokome-tašev iz Ormoža. Gostitelji so z borbeno igro ter razpoloženim vratarjem Gregom Kešetom preobrnili zaostanek na 3 točke (2:5) v prednost 1 zadetka (9:8). Fajfar je bil tisti, ki je tik pred odmorom svojo ekipo povedel v prvo ter obenem zadnje vodstvo na tekmi. To je bil znak, da je vrag odnesel šalo in v 2. polčasu smo lahko videli pravi Jeruzalem. Igra je postala hitrejša, obramba čvr-
«
Primož Krabonja (Jeruzalem Ormož) se je skupaj s soigralci veselil Pivavarne Union.
Foto: Črtomir Goznik
uvrstitve na finalni turnir Pokala
stejša in posledično s tem v golu odličen Vujovic. Slednji je v drugem delu tekme zamenjal Belca (4 obrambe do odmora)
Rezultati četrtfinala Pokala Pivovarne Union:
Celje Pivovarna Laško - Prevent Slovenj Gradec 38:24 Krka Novo mesto - Cimos Koper 29:43 Klima Petek Maribor - Merkur Škofja Loka 32:28 Alples Železniki - Jeruzalem Ormož 14:22
Ime organizatorja zaključnega turnirja bo znano meseca januarja 2010, zaključni turnir pa bo potekal 13. in 14. aprila 2010. Pokalno lovoriko branijo rokometaši Cimosa iz Kopra.
in do konca tekme zbral lepih devet obramb. Bratoma Keše, Prgometu in Frelihu, glavnim nosilcem igre Alplesa, so v nadaljevanju pošle moči in Vinarji več niso imeli težav. S serijo 8:0 je Jeruzalem v 47. minuti povedel 21:13 in zmagovalec ter udeleženec zaključnega turnirja je bil znan.
Primož Krabonja (igralec Jeruzalema): »V 1. polčasu nismo upravičili vloge favorita. Gostitelji so nas presenetili z borbeno igro. V 2. polčasu smo postavili stvari na svoje mesto in
Rokomet m 1. A SRL (ž)
prišli do suverene zmage. Maribor v polfinalu je moja želja na zaključnem turnirju.«
Uroš Mohorič (trener Alplesa): »Kljub porazu sem zadovoljen z igro svojih varovancev, še posebej v 1. polčasu. V nadaljevanju je moj kolega na klopi Jeruzalema imel večjo in kvalitetnejšo izbiro igralcev, kar je na koncu privedlo do pričakovane zmage 1. A-ligaša. Ormo-žanom želimo obilo sreče na zaključnem turnirju.«
Uroš Krstič
Vzpodbuden začetek in konec Ptujčank
Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija 31:36 (12:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 5, Korotaj 2, Ciora 6, Močnik, Strmšek 4, Ozmec, Bolcar 1, Erhatič, Brumen, Sivka 9, Tumpaj 1, Belec, Jaušovec 3. Trener: Nikola Bistrovič.
OLIMPIJA: Zec, Argenti 5, Okleščen 3, Čečkova 7, Čulibrk, Mitru-ševska, Stančin, Zrimšek, Fink 1, Gojkovič 8, Irman 6, Puš 6 (3), Prelc. Trener: Robert Beguš.
Po spodbudnem začetku gostiteljic, ki so si do 6. mi-
1. A SRL - ženske
REZULTATIN 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj -Olimpija 31:36 (12:18). Krka - Piran vrtovi Istre 31 :28 (17 :16), Zagorje GEN I - Celeia Žalec 30 :27 (16:15), Celjske mesnine - Burja Škofije 27:27 (12:16), Izola - Krim Mercator 17:52 (8:25), Evro Casino Kočevje - Brežice 26:20 (13:7).
Foto: Črtomir Goznik
Patricija Korotaj (Mercator Tenzor Ptuj) je na tekmi z Olimpijo dosegla 2 zadetka.
1. KRIM MERCATOR 9	9	0	0	18
2. ZAGORJE GEN-I 9	8	0	1	16
3. CELEIA ŽALČEC 8	6	1	1	1S
4. OLIMPIJA 8	6	1	1	1S
5. KRKA 9	5	0	4	10
6. IZOLA 7	S	1	4	7
7. M. TENZOR PTUJ 9	S	1	5	7
8. CELJSKE MESNINE 9	S	1	5	7
9. PIRAN VRTOVI ISTRE 9	S	0	6	6
10. BURJA ŠKOFIJE 9	2	1	6	5
11. EVRO C. KOČEVJE 9	1	0	8	2
12. BREŽICE 9	0	0	9	0
nute priigrale prednost treh zadetkov, je le-ta v nadaljevanju splahnela. Gostje so v 10. minuti izenačile na 6:6 in v nadaljevanju iz hitrih protinapadov brez težav višale vodstvo. Gostiteljice so bile predvsem prepočasne ob vračanju v obrambo, zaradi česar je bila tudi vratarka Križan-čeva večinoma nemočna. Ob zapravljenih napadih in dveh
nerealiziranih sedemmetrov-kah domačink so gostje ob odličnih obrambah razpoložene vratarke Zeževe odšle na odmor z visoko prednostjo. Tudi v nadaljevanju gostiteljice svoje igre dolgo niso izboljšale; gostje so s prodorno igro neusmiljeno polnile domačo mrežo in v 45. minuti vodile že z 11 zadetki prednosti. Proti koncu srečanja so doma-
činke le uredile svoje vrste in z nekaj zaporednimi zadetki Sivke in Mateše uspele poraz omiliti. Približno 100 gledalcev je bilo nad igro gostiteljic razočaranih, vtis so igralke Ptuja popravile le z igro v zadnjih minutah. Izredno pošteno tekmo sta dobro sodila brata Pirc iz Sežane.
anc
Rokomet m 1. A SRL (m)
Proti Cimosu brez Korparja in proti tradiciji
Rokometaši Jeruzalema so z zmago nad Alplesom dosegli sedmo zaporedno zmago, kar je fantastičen dosežek, ki se ga sami ormoški rokometaši še prav ne zavedajo. Sedem zmag zapored! Za takšen izkupiček bi v Velenju, Kopru, Ljubljani in drugih slovenskih klubih naredili vse. Nekdo bi pomislil, da po seriji zmag zdaj Ormoža-ni visoko letajo, vendar se fantje dobro zavedajo, da se stvar lahko hitro obrne v nasprotno smer. Ta generacija je dala v Ormožu skozi veliko vzponov in padcev, kar je povsem običajno za tak majhen klub, kot je Jeruzalem. Fantje so vajeni vsega dobrega ter hudega, zato ostajajo realno na tleh.
Zdaj na Hardek prihaja odlični Cimos, ki že vrsto let v rokomet vlaga precejšnje finančne vložke, a pravega rezultata še ni. Za Cimos kot odličen rezultat šteje le naslov
državnih prvakov. Igralci so zadnja leta veselih obrazov zapuščali trdnjavo na Hardeku, saj so v Ormožu dobili zadnje štiri tekme v povprečju z osmimi zadetki prednosti. Nasploh so rokometaši Cimosa proti Jeruzalemu dobili zadnjih devet tekem. Favorit je tako povsem jasen. Ob tem bo ekipa iz Ormoža oslabljena za odličnega krožnega napadalca in stebra obrambe Iztoka Korparja. Vzrok je prejeti direktni rdeči karton na zadnji prvenstveni tekmi proti Slovanu. Ob naštetih dejstvih bi dali Jeruzalemu 1 % in Cimosu 99 % možnosti za zmago. A dokler v taboru Je-ruzalemčanov tli še najmanjše upanje po senzaciji, tako dolgo ne bo bele zastave. Še posebej ne na trdnjavi Hardek. Tekma se v soboto, 5. decembra, prične ob 19.00 uri.
Uroš Krstič
Judo • Pokal Nagaoka
Dekleta so se izkazala
Konec tedna je v Ljubljani potekalo tradicionalno tekmovanje judoistov v vseh kategorijah za 46. pokal Nagaoke. Nastopili so tekmovalci iz 32 klubov in štirih držav: BiH, Italije, Hrvaške in Slovenije.
Tekmovalci iz Ptuja in Goriš-nice so dosegli nekaj odmevnih rezultatov, z zmagami so se izkazala predvsem dekleta. Urška Urek (JK Drava Ptuj) je tako v svoji kategoriji zmagala tako pri članicah kot pri mlajših članicah, Tanja Kociper in Renata Kralj (obe JK Gorišni-ca) pa sta bili uspešni pri kade-tinjah.
Rezultati:
Mlajši dečki: do 42 kg: 5. Niko Rakuš (Drava Ptuj); nad
55 kg: 3. Jure Vogrin (Drava Ptuj).
Dečki: do 60 kg: 3. Blaž Pe-klič (Drava Ptuj).
Deklice: do 63 kg: 3. Larisa Čerček (Drava Ptuj); do 57 kg: 5. Tjaša Brumen (Drava Ptuj).
Kadetinje: do 63 kg: 1. Tanja Kociper (Gorišnica); +70 kg: 1. Renata Kralj (Gorišnica); ekipno: 2. JK Gorišnica.
Mlajši člani: do 73 kg: 3. Branko Kralj (Gorišnica).
Mlajše članice: do 63 kg: 3. Tanja Kociper (Gorišnica); nad 70 kg: 1. Urška Urek (Drava Ptuj).
Članice: nad 78 kg: 1. Urška Urek (Drava Ptuj).
UR
Urška Urek je v svoji kategoriji zmagala pri mlajših članicah in članicah.
Odlični tudi mladi Ljutomerčani
Na 46. pokalu Nagaoke so nastopili tudi mladi ljutomerski judoisti in osvojili eno prvo, dve drugi in tri tretja mesta. Pri ml. deklicah (roj. 1997 in mlajše) je Živa Potočnik (-52 kg) zmagala, Hana Prelog (-44 kg) je bila druga, pri starejših deklicah (roj. 1995 in 1996) pa je bila Tadeja Arklinič (-63 kg) tretja. Dečki (roj. 1997 in mlajši): 3. Uroš Vozlič (-34 kg); roj. 1995 in 1996: 2. Ti-len Semenič (-38 kg), 3. Alen Bolkovič (+73 kg).
NŠ
Predstavniki JK Gorišnica, ki so se udeležili tekmovanja v Ljubljani: trener Franc Nasko, Tanja Kociper, Renata Kralj in Branko Kralj.
Mini rokomet
Jeruzalemčki tretji
Na turnirju v Trbovljah, kjer so nastopali letniki 2000 in mlajši, so sodelovale ekipe: Rudar Trbovlje I, Rudar Trbovlje II, Krško I, Krško II, Celje, Mozirje, Dol Hrastnik, Mokerc Ig, Radeče in Jeruzalem Ormož. Po pričakovanjih so jeruzalemčki zasedli 3. mesto. Zmaga na turnirju je pripadla odlični zasedbi Rudarja iz Trbovelj, ki je v finalu ugnala Mokerc Ig. Med jeruzalemčki je bil Gašper Hebar izbran v naj peterko turnirja. Za Jeruzalem so nastopili: Žan Firšt Šeruga, Teo Šulek, Anže Notersberg, Niko Sovič, Minea Kolenko, Matej Vrankovečki, Ivo Belec, Gašper Hebar, trener Niko Klemenčič.
V decembru 2009 letniki 2000 Jeruzalema odhajajo na turnir v Krško in v Poreč.
Rezultati Ormožanov v Trbovljah: predtekmovanje: Jeruzalem
-	Krško II 28:2, Jeruzalem - Rudar II 13:9, Jeruzalem - Radeče 11:10, Jeruzalem - Mokerc Ig 10:21
polfinale: Jeruzalem - Rudar I 8:16
tekma za 3.-4. mesto: Jeruzalem
-	Celje 17:12
Končni vrstni red: 1. Rudar I, 2. Mokerc Ig, 3. Jeruzalem, 4. Celje.
KU
Ekipa Jeruzalema, letniki 2000 in mlajši, je na turnirju v Trbovljah osvojila 3. mesto.
Rokoborba • DP v Murski Soboti Ljutomerčanom tri prva mesta
Rokoborski klub KD Finančna točka Ljutomer je zelo uspešno nastopil na državnem prvenstvu v Murski Soboti. Med 32 tekmovalci iz šestih društev so Ljutomerčani osvojili tri prva in dve drugi mesti. Pri kadetih sta zmagala Tomaž Kodela (-49 kg) in Uroš Hlebec (-69 kg), Luka Štampar (-58 kg) pa je bil drugi. V članski konkurenci je naslov državnega prvaka osvojil Niko Horvat (-120 kg), drugo mesta pa je pripadlo Marku Horvatu (-84 kg).
NŠ
Bowling • Podjetniška liga
V 10. krogu je bilo odigranih precej Izenačenih dvobojev, znova je izstopala ekipa DaMoSSa, ki si je pred zadnjimi tremi krogi nabrala najbrž že neulovljivo prednost pred tekmeci. Za njimi je prava gneča, v najboljšem položaju pa je ekipa Ta-mesa, ki jo čaka še zaostalo srečanje z Garant zavarovanjem. Derbiji so upravičili svoje ime, saj so BC Ptuj in Tames ter db Transport in VGP Drava dosegli tesne izide, zmagovalec pa ni bil znan do zadnjih metov. Najboljši posamezni rezultat kroga je dosegel Črtomir Goznik, ki prepričljivo vodi tudi na lestvici MVP (odstotek osvojenih točk glede na število iger). V zaostali tekmi 3. kroga je pomembno zmago v boju za 2. ali 3. mesto osvojila ekipa BC Ptuj (Gregor Miložič je podrl 796 kegljev).
Rezultati 10. kroga: DaMoSS -PSS 7:1, Mestna občina Ptuj - Ilkos Candles 2:6, Talum - Garant zavarovanje 4:4, Radio-Tednik Ptuj - HipHop 5:3, Bowling center Ptuj - Tames 3:5, VGP Drava - db Transport 4:4, MP Ptuj - Čisto mesto Ptuj 3:5. Zaostala tekma 3. kroga: db Transport - Bowling center Ptuj 2:6.
1.	DAMOSS	10	66 166,2
2.	VGP DRAVA	10	52	164,1
3.	TAMES	9	50 165,9
4.	DB TRANSPORT	10	49	161,9
5.	BOWLING CENTER PTUJ	10	49	159,6
6.	TALUM	10	45	158,8
7.	MESTNA OBČINA PTUJ	10	38 150,1
8.	RADIO-TEDNIK PTUJ	10	37	148,9
9.	ILKOS CANDELS	9	35	148,8
10.	GARANT ZAVAROVANJE 9 32 143,6
11.	HIP-HOP	10 31 145,9
Najboljši posamezniki kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 775, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) in Milan Berghaus (db Transport) oba 743, 4. Peter Korpar (Čisto mesto) 737, 5. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 709, 6. Janez Rakuš (PSS) 705, 7. Jože Vaupotič (VGP Drava) in Gregor Kmetec (BC Ptuj) oba 694, 9. Tomi Držaj (db Transport) 692, 10. Andrej Trunk (Tames) 690.
12.	POD. ZA S. STORITVE
13.	MP PTUJ
14.	ČISTO MESTO PTUJ
30 147,1 19 129,4 11 135,0
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečje 183,1, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 181,9, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 178,5, 4. Robert Šegula (Tames) 174,2, 5. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 173,7,
6.	Tomi Držaj (db Transport) 172,4,
7.	Gregor Miložič (BC Ptuj) 171,1, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 171,1, 9. Aleš Korošec (db Transport) 168,5, 10. Igor Vidovič (Tames) 167,5.
Pari naslednjega kroga: ponedeljek, 7. 12., ob 19.00: VGP Drava -Tames, DaMoSS - Garant zavarovanje, MO Ptuj - Talum, Ilkos Candels
-	PSS (zaostala tekma 8. kroga); torek, 8. 12., ob 19.00: db Transport
-	Hip-hop, Bowling center Ptuj - MP Ptuj, Radio-Tednik Ptuj - PSS, Ilkos Candels - Čisto mesto Ptuj.
JM
Boks • Dejan Zavec
Do nedelje doma, sledi polet v JAR
V sredo smo poklicali v Nemčijo, kjer se je naš profesionalni boksar Dejan Zavec v Magdeburgu pripravljal na najpomembnejši dvoboj v karieri; čez en teden (11. 12.) se bo namreč v južnoafriškem Johannesburgu z domačinom Isaacom Hlatshwayem (31 dvobojev, 29 zmag - 11 s K. O., 1 neodločen, 1 poraz) pomeril za naslov svetovnega prvaka vel-terske kategorije po verziji IBF. "Zaenkrat je vse pod kontrolo'. Najnapornejši del treningov je za mano, sedaj so na vrsti le še taktične priprave in drobne izboljšave v sami tehniki. Izredno sem zadovoljen s potekom sparingov, kjer je Isaaca igral' Francoz Jimmy Colas. Ta 29-let-nik sicer nastopa v kategoriji višje, v lahki srednjetežki (od 66,6 do 69,9 kg), gre pa za izjemno kakovostnega boksarja, ki je v svojih 33 profesionalnih dvobojih dosegel 27 zmag (11 s K. O.). To je doslej moj najkakovostnejši partner na treningih, kar med drugim kaže na to, da se prihajajočega dvoboja v klubu lotevajo z vso resnostjo," je povedal Dejan, ki ga z optimizmom navdaja tudi dejstvo, da se zaenkrat uspešno izogiba poškodbam. "Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči. Veseli tudi, da ni težav s poškodbami, kar mi daje dodatno motivacijo pred dvobojem. V takšnem stanju zlahka izpolnjujem vse naloge, ki mi jih zastavlja trener Dirk Dzemski."
Foto: Črtomir Goznik
Dejana Zavca pred odhodom v Johannesburg čakajo še sklepne taktične in tehnične priprave.
Dejan je tako v Magdeburgu opravil glavni del priprav, do nedelje, 6. decembra, pa bo ostal v Sloveniji. "Sedaj je pomembno le, da nadzorujem težo in vzdržujem kondicijo, potem pa se že odpravljamo na pot," je še povedal Dejan, ki bo proti Južnoafriški republiki poletel z brniškega letališča. Dvoboj bo na sporedu v petek, 11. decembra, gledalci TV Slovenija 2 pa si ga bodo lahko ogledali v neposrednem prenosu ob 21. uri.
Jože Mohorič
Dejanov tekmec na svetovni lestvici velterske kategorije bo-xrec.com sicer zaseda 11. mesto (skupaj je v tej kategoriji, do 66,6 kg, registriranih več kot 1400 profesionalnih boksarjev), na lestvici, ki jo sestavlja ugledni boksarski spletni portal fight-news.com, pa celo 7. mesto. Na vrhu so takšna slovita imena, kot so Filipinec Manny Pacquiao, Američana Floyd Maywe-ather ml. in Shane Mosley ter Mehičan Antonio Marga-rito. Predvsem prva dva sta prava velezvednika boksarskega športa in ena najbolj vročih imen na boksarski sceni. Pacquiao si je slavo pridobil predvsem z odličnimi nastopi v zadnjih letih, ko je med drugim v izredno "bogatem" dvoboju položil na tla Oscarja de la Hoyo, o Mayweathru pa dovolj pove podatek, da je doslej vseh 40 profesionalnih dvobojev končal kot zmagovalec, od tega kar 25 predčasno, s K. O.!
Športno plezanje • Državno prvenstvo
Mina z zmago v vodstvo pred finalom
V soboto je v Škofji Loki potekala letošnja tretja, predzadnja tekma državnega prvenstva v težavnostnem plezanju. Pri članih je suvereno zmagal Klemen Bečan in s tretjo letošnjo zmago že osvojil naslov državnega prvaka. Pri članicah je bila najboljša Ptujčanka Mina Markovič, ki po zmagi na zadnji tekmi svetovnega pokala v Kranju nadaljuje nastopanje v vrhunski formi. Članica AO PD Ptuj je zmagala pred domačinko Katjo Vidmar in Asjo Gosar (PK Divača).
Mina Markovič je nastop v kvalifikacijah končala na 3. mestu, za Majo Vidmar in Asjo Gosar, a je nato v finalu potrdila izjemno formo ob koncu sezone in se zavihtela na 1. mesto. Maja, ki se je v kvalifikacijah edina dotaknila vrha, je v finalu storila napako in tekmovanje končala na 5. mestu.
S to zmago je Mina Markovič po treh tekmah (Kranj, Tržič, Škofja Loka) prevzela vodstvo v skupnem seštevku DP v težavnostnem plezanju, druga je sedaj Maja Vidmar, ki brani naslov državne prvakinje iz prejšnje sezone. Tretja odlična tekmovalka iz državne reprezentance, Natalija Gros, se je odpovedala nastopom v za-
Mina Markovič (AO PD Ptuj) je pred finalnimi nastopi
ključnih tekmah, s čimer je izgubila vse možnosti za kakšno odličje v skupnem seštevku. Končne prejemnike teh prestižnih nagrad bomo dobili po zadnji tekmi državnega prvenstva, ki bo ta konec tedna v Kranju. Tam se bodo od petka do nedelje merili tekmovalci vseh starostnih kategorij v balvanskem in težavnostnem plezanju. To je prvi takšen primer skupne organizacije, zato prireditelji obljubljajo pravi plezalni spektakel, saj bodo organizirali tudi bogat spremljevalni program.
V balvanskem plezanju po treh tekmah DP prav tako vodi Mina Markovič pred Tjašo Ko-sič (ŠPO Jesenice) in sestrama Vidmar na tretjem mestu. Mina
ima tako celo realne možnosti, da osvoji dvojni naslov državne prvakinje, kar bi bil zares sijajen dosežek.
Jože Mohorič
Rezultati tekme DP v Škofji Loki, članice:		
1. Mina Markovič (AO PD Ptuj)	30.00 -	29.00
2. Katja Vidmar (PK Škofja Loka)	28.00 +	29.00 -
3. Asja Gosar (PK Divača)	30.00	24.00 -
4. Jerca Meglič (ŠPO Tržič)	27.00 -	19.00 -
5. Maja Vidmar (PK Škofja Loka)	35.00 vrh	18.00
Skupni vrstni red, športno plezanje, članice:				
1. Mina Markovič (AO PD Ptuj)	55	80	100	235
2 . Maja Vidmar (PK Škofja Loka)	100	65	51	216
3 . Asja Gosar (PK Divača)	65	51	65	181
4 . Natalija Gros (AO Kranj)	80	100		180
5 . Ana Ogrinc (ŠPK A. Kokalja)	51	55	40	146
Skupni vrstni red, balvansko plezanje, članice:				
	Log	Š. Loka	Laško	skupno
1. Mina Markovič (AO PD Ptuj)	55	100		155
2. Tjaša Kosič (ŠPO Jesenice)	28	43	80	151
3. Katja Vidmar (PK Škofja Loka)	65	80		145
3. Maja Vidmar (PK Škofja Loka)	80	65		145
5. Taja Zore (ŠPO Celje)	43		100	143
6. Sandra Kert (AO Kranj)	31	47	55	133
7. Ana Ogrinc (ŠPK Andreja Kokalja)	51	55		106
8. Natalija Gros (AO Kranj)	100			100
9. Polona Dobrovoljc (ŠPK A. Kokalja) 37		51		88
10. Katja Planine (AK Ravne)			80	80
Kikboks • Svetovno prvenstvo v Lignanu (Italija)
Ptujčanka Adriana Korez osvojila 5. mesto
Športni napovednik
Slovenija osvojila 4 bronaste kolajne
Slovenska kikboks reprezentanca je od 23. do 29. 11. 2009 v italijanskem mestu Lig-nano pod vodstvom selektorja Vladimirja Sitar in trenerja Bojana Korošca sodelovala na letošnjem SP v organizaciji svetovnega kikboks združenja WAKO. Na prvenstvu je sodelovalo nekaj več kot 600 tekmovalcev iz 46 držav.
V	disciplini semi kontakt je bronasto medaljo osvojil Ranis Smajlovič iz Izole v kategoriji nad 94 kg, v disciplini full kontakt pa je bronasto medaljo osvojil David Nagode iz Domžal v kategoriji do 86 kg. K uspehu reprezentance Slovenije sta pripomogla tudi veterana Slavko Majkič iz Postojne v semi kontakt in Vladimir Sitar v aerokikboksu z osvojitvijo 3. mesta.
V	disciplini semi kontakt so 5. mesta osvojili Tina Koder (do 60 kg), Klemen Juvan (do 69 kg), Primož Bračič (do 89 kg), Igor Kalšek (do 94 kg), vsi Zagorje, Adriana Korez (do 55 kg), Ptuj, in Maja Vetršek (do 70 kg), Izlake.
V	disciplini full kontakt so 5. mesta osvojili Gregor De-beljak (do 57 kg), Ljubljana, in Gregor Stračanek (do 71 kg), Maribor. Posebej se je izkazal Gregor Stračanek, ki
f I *
3
Foto: Franc Slodnjak
Ptujčani na SP v Italiji (z leve): Aleksander Kolednik, Sabina Ko-lednik, Adriana Korez in Vladimir Sitar
Selektor Vladimir Sitar je po tekmovanju povedal:
»Naši tekmovalci so se s SP vrnili s prav toliko medaljami, kot smo napovedovali in želeli. Vsekakor je to še en uspešen nastop slovenske kikboks reprezentance, ki je tako na lep način končala letošnjo, že tako zelo uspešno tekmovalno sezono. Na prvenstvu v Italiji je večina naših tekmovalcev izgubila svoje boje na zelo tesno razliko točke ali dveh, kar kaže, da smo bili zelo blizu še več kolajnam. Od Ptujčanov bi tokrat posebej pohvalil Adriano Korez, ki je prvič nastopala v članski konkurenci in je presenetila z odličnimi borbami.«
je po vrsti premagal Nikolaja Pusnakosa iz Latvije in Dominika Dellermanna iz Nemčije in nato izgubil tesno proti Sveto-slavu Maleshkovu iz Litve.
V glasbenih formah je Tjaša Krajnik, Zagorje, v trdem stilu osvojila 6. mesto in Slavko Majkič, Postojna, v mehkem stilu z orožjem 4. mesto.
Za reprezentanco Slovenije so nastopali tudi člani Kluba borilnih veščin Ptuj Sabina in Aleksander Kolednik ter Adriana Korez.
Največji uspeh med Ptujčani je dosegla Adriana Korez, ki je po prvem prostem krogu v osmini finala premagala Vas-
siliki Mitropoulo iz Grčije. V četrtfinalu pa je izgubila proti kasnejši svetovni prvakinji Eiri-ni Dale iz Norveške. Adriana je tako osvojila še vedno odlično
5. mesto.
Sabina je v kategoriji do 50 kg v prvem krogu izgubila proti kasnejši finalistki Kim Tamari Samonte iz Nemčije. Prikazala je pogumno in srčno borbo, vendar je popustila v tretji rundi. Na koncu je osvojila 9. mesto.
Aleksander je v kategoriji do 79 kg v četrtfinalu kljub dobri in srčni borbi moral priznati poraz Alexandru Dimitro-vu iz Bolgarije z 8:13. V prvih
dveh rundah je bil rezultat tesen na razliko ene točke. Sandi je nato, podobno kot Sabina, popustil v zadnji rundi in tako izgubil. Na koncu je osvojil 9. mesto.
V ekipnih borbah je reprezentanca Slovenije v osmini finala premagala ekipo Nemčije z 20:16. V borbi za medaljo v četrtfinalu pa so Slovenci morali priznati poraz proti ekipi Irske, s čimer so ostali na 5. mestu. V ekipi Slovenije sta bila tudi Adriana Korez in Aleksander Kolednik. Posebej se je izkazala Adriana, ki je premagala Nemko, proti Irki pa tekmovala neodločeno.
Franc Slodnjak
Strelstvo • 2. krog mednarodne First lige
Raušlova nadaljevala z neverjetnim nizom
Na drugem turnirju mednarodne First lige, ki je pred dobrim tednom potekal v organizaciji SD Juršinci, se je med seboj pomerilo 50 strelcev posameznikov in 14 ekip, od tega tri ekipe iz Spodnjega Podravja s po dvema ekipama, kar je največ doslej.
Med posamezniki je še drugič zapored slavila letos izredno prepričljiva Ptujčanka Majda Raušl, ki je z
enakim rezultatom kot na prvem turnirju - 577 krogi, znova postavila previsoko oviro za celotno konkurenco (prevladujočo moško-kar daje rezultatu še dodatno težo) in tako dosegla že svojo četrto posa mično zmago v letošnji sezoni! Na drugo mesto se je uvrstil miklavški strelec Boštjan Simonič s 576 krogi, s čimer je postavil svoj najboljši rezultat v sezoni, takoj za njim s krogom slabšim do-
Odbojka • 3. DOL (ž)
REZULTATI 10. KROGA: AS Zava Feluka Ptuj - Kurent MGS 3:0 (5, 12, 11), DŠR M. Sobota - DŠR M. Sobota II 3:0 (15, 12, 16), Ecom - Turbina 3:0 (21, 24, 16), Galeja - ŽOK ZM Ljutomer 3:0 (16, 16, 24).
1.	DŠR M.SOBOTA	9	0	27:0	27
2.	AS ZAVA FELUKA PTUJ	8	1	24:4	24
3.	ECOM	6	3	19:10	18
4.	TURBINA	6	3	18:10	18
5.	GALEJA	4	5	12:17	11
6.	DŠR M.SOBOTA II	3	6	12:19	10
7.	SUHA GRADNJA	3	5 9:17	8
8.	ŽOK ZM LJUTOMER	1 8 7:24	4
9.	KURENT MGS	0 9	0:27	0
Pari 11. kroga - sobota, 5. 12.:
AS Zava Feluka Ptuj - DŠR M. Sobota (ŠD Gimnazija Ptuj, ob 16:15), Kurent MGS - Galeja (ŠD Gimnazija Ptuj, ob 18:15), Suha gradnja - Ecom OŠ 2, Turbina - DŠR M. Sobota II.
UR
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskem obračunu v 3. DOL so bile uspešnejše igralke ekipe AS Zava Feluka Ptuj (rdeči dresi).
sežkom 575 krogov pa se je uvrstil domačin in lanskoletni prvak, Simon Simonič ml., ki se počasi izboljšuje po slabem startu v sezono.
V ekipnem seštevku je drugo zmago z najvišjim rezultatom letošnje sezone - 1707 krogi dosegla ekipa SD Jožeta Kerenčiča, ki je trenutno najmočnejša članska ekipna postava v Sloveniji. Na drugo mesto s 1691 krogi so se znova uvrstili Ptujčani, ki pa jim nato s kar precejšnjim zaostankom na 3. mestu s 1676 krogi sledijo aktualni prvaki iz Juršincev. Rezultati strelcev Sp. Podravja:
1.	Majda Raušl, PTUJ	577 krogov
2.	Boštjan Simonič, JKM	576
3.	Simon Simonič ml., JUR	575 5. Aleksander Ciglarič, JKM 570 7. Simon Simonič, JKM 561 9. Matija Potočnik, PTUJ 559
15. Zlatko Kostanjevec (PTUJ) 555, 16. Rok Puč-ko (JUR) 554, 18. Staša Simonič (DOR) 554, 19. Ludvik Pšajd (JUR) 553, 20. Simeon Gonc (PTUJ)
553, 24. Miran Miholič (JKM) 550, 26. Mirko Mo-leh (JUR) 548, 33. Robert Šimenko (PTUJ) 545, 36. Alojz Trstenjak (JKM) 543, 38. Jernej Peter-šič (DOR) 542, 39. Ivan Druzovič (JUR) 540, 42. Mateja Pešakovic (PTUJ) 529, 43. Slavko Ivanovic (DOR) 521, 47. Grega Novak (JKM) 504, 49. Niko Pšajd (JUR) 494.
Ekipni rezultati 2. turnirja:
1.	SD JK MIKLAVŽ A	1707 30
2.	SK PTUJ A	1691 28
3.	SD JURŠINCI A	1676 25
4.	SD TURNIŠČE	1674 21
5.	REGION SUD AUT	1665 19
6.	PLE ZALAEGERSZEG B	1658 20
7.	SD ALZAS	1654 22
8.	PLE ZALAEGERSZEG A	1646 19
9.	SK PTUJ B	1627 12
10.	SD DORNAVA	1617 6
11.	ŠSK COAL	1609 11
12.	SD JK MIKLAVŽ B	1607 11
13.	TUS FEHRING	1593 7
14.	SD JURŠINCI B	1588 2
Simeon Gonc
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij - Domžale 1:0, Interblock - NŠ Poli Drava 2:2, Mura 05 - CM Celje 1:1, Triglav - Slovan 2:1, Bilje Renče - Maribor Branik 0:6, HIT Gorica - Nissan Ferk Jarenina 8:1, Rudar Velenje - Luka Koper 1:1, Simer šampion - Olimpija 2:0.
1.	MARIBOR BR. 16 11 2 3
2.	DOMŽALE 16 11 2
3.	HIT GORICA 15
4.	NŠ POLI DRAVA 15
5.	INTERBLOCK 15
6.	TRIGLAV 16
7.	ALUMINIJ 16
8.	RUDAR VELENJE 16
9.	SIMER ŠAMP. 16
10.	CM CELJE 15
11.	LUKA KOPER 15
9 3 9 3 9 2 9 1 8 3 7 3 6 5 5 4 4 6
52:12 27:12 47:19 26:16 45:24 37:22 27:23 34:32 31:22 29:24 21:27
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 13:30: Nafta - CM Celje, Interblock
-	Domžale; SOBOTA ob 14.00: HIT Gorica - Olimpija; NEDELJA ob 13.30: Labod Drava - Luka Koper; NEDELJA ob 15.45: Rudar Velenje -Maribor.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (sobota ob 19.00), Celje Pivovarna Laško - Prevent, Gorenje - Merkur, Ribnica Riko hiše
-	Krško, Trimo Trebnje - Slovan.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00), Krka - Burja Škofije (sreda ob 12.12.), Evro Casino Kočevje
-	Olimpija, Zagorje GEN I - Piran vrtovi Istre, Izola - Brežice, Krim Mercator - Celeia Žalec.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Ajdovščina (sobota ob 19.00), Radeče MIK Celje - Krka, Alples Železniki - Grosuplje, Grča Kočevje - Sevnica, Celje Pivovarna Laško B - Šmartno 99, Sviš Pekarna Grosuplje - Istrabenz plini Izola
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 10. KROGA: Dobova - Drava, Pomurje - Brežice, Dol TKI Hrastnik - Arcont Radgona.
Mali nogomet
1. FUTSAL LIGA
PARI 10. KROGA: FC Krona bar Ptuj - Litija (petek 20.00 v ŠD Center), Tomi Press Bronx - Oplast Kobarid, Sevnica - Gorica, Puntar Casino Safir - Izola, Dobovec - Pekarna Duh.
1.	LIGA MNZ PTUJ
NEDELJA 16.00: Poetovio Linde plin - Hobit pub Apače,16.40: FC Ptuj - Vitomarce, 17.20: Mitmau - Bar Saš, 18.00: MSM International
-	Mogg, 18.40: Juršinci - Bar Ring, 19.20: Majolka - Rim.
2.	LIGA MNZ PTUJ
NEDELJA ob 12.00: Polenšak - AC Unikat parketi; 12.40: Kenguru
-	klub ptujskih študentov, 13.20: Bar Gloria - Apolon 11; 14.00: AS Ev-roavto - Poetovio O sole mio; 14.40: Club 13 - Draženci; 15.20: Ptujska Gora - Inox Majcen.
ZLMN Ormož 2009/2010
Razpored tekem, nedelja, 6. 12. 2009, Športna dvorana Hardek: Portal Cvetkovci.net - Klub ormoških študentov (ob 9. uri), Lordi Ivanjkovci
-	Kog SK računalniki (ob 9. 40), Pristan Frankovci - Legende mladih vin (ob 10.20), Mozaik Team - Mladost Prevozništvo Pesrl (ob 11. uri), Vičanci - NK Ormož Središče kadeti (ob 11.40).
TURNIR U-10 NA PTUJU
V soboto, 5. decembra, bo v dvorani Center na Ptuju potekal 6. zimski turnir v malem nogometu za selekcije U-10. Pričetek turnirja bo ob 14. uri. Nastopilo bo 8 ekip, ki bodo razporejene v dve skupini. Skupina A: Dravinja, Mura 05, Fotex, Poli Drava B Skupina B: Poli Drava A, Simer šampion, Celje, Livar. Tri najboljše ekipe iz skupine se bodo uvrstile v nadaljevanje turnirja, finalni del pa se bo pričel ob 18.20.
Odbojka
3. DOL - vzhod (ž)
Pari 11. kroga - sobota ob 5. 12.: AS Zava Feluka Ptuj - DŠR M. Sobota (ŠD Gimnazija Ptuj, ob 16:15), Kurent MGS - Galeja (ŠD Gimnazija Ptuj, ob 18:15), Suha gradnja - Ecom OŠ 2, Turbina - DŠR M. Sobota II.
DK, UK, JM
12.	F. JARENINA 16 4 4 8 22:41 16
13.	OLIMPIJA 16 5 0 11 26:47 15
14.	MURA 05 16 3 2 11 14:45 11
15.	SLOVAN 16 2 3 11 12:44 9
16.	BILJE RENČE 15 1 1 13 11:51 4 ALUMINIJ - DOMŽALE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Zajc (15. z 11 m) ALUMINIJ: Zajc, Milec, Medved,
Tomlnc, Šket, Perger (Čeh), Vindiš (Koren), Rumež, Petek, Greifoner, Ostroško. Trener: Bojan Špehonja.
INTERBLOCK - NŠ POLI DRAVA 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Čatič (42), 1:1 Ku-rež (74), 2:1 Čatič (82), 2:2 Matjašič (90)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Kukec, Marko Roškar, Fekonja, Ha-uptman, Kajtazi (Serdinšek), Ljubec (Pauko), Kurež, Krajnc (Marko Roškar), Matjašič. Trener: T. Grbavac.
1. SKL
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij - Domžale 0:3, Interblock - NŠ Poli Drava 3:1, Mura 05 - CM Celje 1:3, Triglav - Slovan 4:0, Bilje Renče - Maribor Branik 1:3, HIT Gorica - Nissan Ferk Jarenina 4:2, Rudar Velenje - Luka Koper 0:0, Simer šampion - Olimpija 1:2.
1. MARIBOR BR.	16 11	3	2	33:6	36
2. HIT GORICA	15 11	1	3	31:25	34
3. INTERBLOCK	15 9	5	1	36:11	32
4. DOMŽALE	16 10	1	5	33:20	31
5. OLIMPIJA	16 8	3	5	24:17	27
6. LUKA KOPER	15 7	4	4	20:18	25
7. TRIGLAV	16 7	3	6	20:20	24
8. MURA 05	16 6	3	7	25:22	21
9. SIMER ŠAMP.	16 6	3	7	19:20	21
10. F. JARENINA	16 6	2	8	33:33	20
11. POLI DRAVA	15 5	3	7	22:22	18
12.	ALUMINIJ 16 5 2 9 18:32 17
13.	SLOVAN 16 4 4 8 17:24 16
14.	RUDAR V. 16 3 5 8 8:29 14
15.	CM CELJE 15 3 4 8 18:26 13
16.	BILJE- RENČE 15 1 0 14 11:53 3 ALUMINIJ - DOMŽALE 0:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Papež (30), 0:2 Kov-
jenič (37. z 11 m), 0:3 Muzga (50)
ALUMINIJ: Frlež, Babšek, Lesko-var, Cesar, Dvoršak - Špehar, Jevšo-var, Šešo (Duh), Pučko, Žurej, Pulko, Ornik (Jus, Jurič). Trener: S. Berko.
INTERBLOCK - NŠ POLI DRAVA 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Sitar (36), 1:1 Zajc (50), 2:1 Smajič (67), 3:1 Šujica (72) POLI DRAVA: Musič, Legčevič, Bez-jak, Kajzer, Goričan, Klajderič (Lesko-var), Kirič (Trep), Strel, Pukšič, Sitar, Golob (Krajnc). Trener: D. Vogrinec.
DK
Nogomet • Pred žrebom za SP 2010 v JAR
S kom bodo igrali Slovenci?
V petek, 4. 12., bo ob 18. uri v Cape Townu opravljen žreb za SP v nogometu, ki bo naslednje leto v Južnoafriški republiki. Velik del svetovne športne javnosti (po predvidevanjih več kot 200 milijonov ljudi) bo imelo oči uprte proti jugu Afrike, saj gre za uvod v resnični spektakel, ki bo svoj vrhunec dosegel naslednje leto junija in julija.
Med svetovnimi nogometnimi velesilami je tokrat kot aktivni udeleženec tudi Slovenija.
Po žrebu kvalifikacijskih skupin za nastop na SP konec leta 2007 je bil selektor Kek zmerni optimist, čeprav je dajal prednost Čehom in Poljakom. Na koncu so si neposredni nastop na SP iz naše skupine zagotovili Slovaki, Slovenci pa preko
	Skupine pred žrebom:		
1. skupina:	2. skupina:	3. skupina:	4. skupina:
Anglija	Avstralija	Alžirija	Danska
Argentina	Honduras	Čile	Grčija
Brazilija	Japonska	Gana	Francija
Italija	Južna Koreja	Kamerun	Portugalska
JAR	Mehika	Nigerija	Slovaška
Nemčija	N. Zelandija	Paragvaj	Slovenija
Nizozemska	Sev. Koreja	Slon. obala	Srbija
Španija	ZDA	Urugvaj	Švica
S kolesom na Areh
Ekipa Ptuja najštevilčnejša
Pred kratkim je potekala podelitev bukovih medalj akcije S kolesom na Areh. Od julija do konca oktobra so lahko kolesarji katerikoli dan prekolesari-li iz različnih smeri (iz Frama, Hoč, Zg. Radvanje in iz Ruš) na Areh. V dolini je bilo potrebno kupiti kartonček in se po prevoženih kilometrih ustaviti na vrhu, kjer so se v Ruški koči vpisali v evidenco. Tam so dobili za okrepčilo čaj, v kartonček pa žig. Smučarski klub Pohorje Hoče je nato po končanih aktivnostih v oktobru organiziral tradicionalno podelitev bukovih medalj ter podelitev priznanja najštevilčnejši ekipi, kolesarju(ki) z največ vzponi
na Areh in najmlajšemu udeležencu. Večer so popestrili s pogostitvijo in predavanji o potovanju s kolesom. Letošnje predavanje je vodil Jože Ma-rolt, ki je v sliki prikazal tretje srečanje ležečnikov (kolesa, na katerih se med vožnjo leži) na poti od Svete Trojice do Koga, ki se je odvijalo 19. in 20. septembra. Prikazano je bilo tudi drugo potovanje, ki je potekalo od Ljubljane do Novega mesta ob prelepi Krki.
Pokal za najštevilčnejšo ekipo je tudi letos prejela ekipa iz Ptuja, najmlajša udeleženka akcije pa je bila Monja Krajnc iz Lovrenca.
Danilo Klajnšek
Ekipa Ptuja je prejela priznanje za najštevilčnejšo ekipo.
Judo • Klemen Ferjan zmagal v Dallasu
Ta vikend je Klemen Ferjan nastopil na odprtem prvenstvu ZDA v Dallasu. Kljub temu da je nastopil v višji kategoriji do 90 kg, je prepričljivo osvojil prvo mesto. Premagal je tudi ameriškega člana olimpijske reprezentance Porterja. Po oktobrskem tretjem mestu na odprtem prvenstvu Kanade je Klemen tokrat stopil na prvo stopnico.
Omeniti velja, da so ameriški judoisti to atraktivno športno panogo predstavili tudi ameriškemu predsedniku Baracku Obami.
Zmagovalci po kategorijah: do 60 kg: 1. Joshua Prado (ZDA OLYMPIC Team), 2. Hiroshi Yamamoto (JPN); do 66 kg: 1. Brad Bolen (ZDA); do 73 kg: 1. Edwin Vallago (COL); do 81 kg: 1. Ryan Reser (ZDA Olympic Team); do 90 kg: 1. Klemen Ferjan (SLO); do 100 kg: 1. Landry Ambo-uroue (Texas); +100 kg: 1. Daniel McCormick (ZDA).
SK
Futsal • Liga U-21
REZULTATI 3. KROGA: FC Ptuj - Slovenske gorice 2:8 (0:2), Viktorbit - Pekarna Duh 10:2 (4:0), Sevnica - Dobovec 5:2 (0:0).
VRTSNI RED: Sevnica 9, Viktorbit, Dobovec in Litija 6, Slovenske gorice in Pekarna Duh 3, Benedikt in FC Ptuj 1 točko.
DK
dodatnih kvalifikacij z Rusijo. Tako se sedaj v JAR odpravlja šestčlanska delegacija NZS, na čelu s predsednikom Ivanom Simičem in selektorjem Matjažem Kekom, ki se bo glede na žreb in kraj igranja dogovorila glede nastanitve, pripravljalnega centra in drugih logističnih podrobnosti v času SP.
Vsi ljubitelji nogometa v domovini pa seveda nestrpno čakajo tekmece, s katerimi se bo naša izbrana vrsta pomerila v uvodnem delu SP. Svetovna nogometna organizacija FIFA je vseh 32 udeleženk razdelila v štiri skupine: v prvi so najbolje uvrščene reprezentance iz oktobrske FIFA lestvice (pred dodatnimi kvalifikacijami, v katerih so si nekatere reprezentance priborile še dodatne točke) in gostiteljica (Južnoafriška republika), preostale skupine pa so oblikovane po celinskem ključu. V drugi skupini so tako reprezentance iz azijskih, severno- in srednjeameriških ter oceanskih kvalifikacij, v tretji afriške in južnoameriške ekipe, v četrti pa preostale evropske, med njimi tudi Sloveni-j a. Pri FIFA so se tako izognili temu, da bi v isti skupini igrale skupaj npr. tri evropske reprezentance. Žreb bo delno dele-
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski nogometaši so se takole veselili uvrstitve na SP. S kom bodo tam igrali, bodo izvedeli danes.
giran, saj dve ekipi iz Afrike ali Južne Amerike ne bosta mogli nastopiti v isti skupini.
Svetovno prvenstvo bo potekalo v devetih mestih (Cape Town, Durban, Pretoria, Port Elizabeth, Bloemfontein, Nel-spruit, Polokwane, Rustenburg in Johannesburg), ista reprezentanca pa bo igrala uvodne tri dvoboje v skupini na treh različnih lokacijah. V nadaljnje tekmovanje se bosta uvrstili dve najboljši ekipi iz skupin. Takoj po zmagi z Rusi v Mariboru je selektor Matjaž Kek dejal, da
Slovenija ne bo šla v JAR samo na izlet, ampak se bo poskušala dokazati tudi z dobro igro. Podobnega mnenja so seveda tudi vsi drugi reprezentanti, ki kot največjo prednost naše ekipe izpostavljajo močan kolektivni duh. "Ta je bil naš največji adut v kvalifikacijah, na samem SP bo zagotovo znova prišel do izraza, saj bomo takrat še več skupaj: najprej na pripravah, nato na samem prizorišču SP," so njihova mnenja.
Tudi pred tokratnim žrebom obstajajo kalkulacije, s kateri-
Rokomet • Mlajše kategorije
Mlajše deklice B:
Mercator Tenzor Ptuj -Rače 19:29 (12:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Gabrijela Kukovec, Mia Kopold 6, Sara Ča-gran 3, Lara Čagran 5, Ana Ambrož
3,	Eva Sirc, Doroteja Lah, Nika Puž 2, Nika Bedrač, Lina Širec, Tina Širec
Trener: Sašo Petek Mlade Ptujčanke so v tem krogu morale priznati zasluženo zmago gostij iz Rač, ki so bile bolj zbrane, predvsem so bolje igrale v obrambi. Priložnost na tej tekmi so pri domači ekipi dobile mlajše igralke, ki so bile prvič v tej ekipi.
Mlajše deklice A:
Mercator Tenzor Ptuj -Rače 20:20 (10:12)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabrovec 5, Barbara Borovčak 8, Tonja Koled-nik 3, Sindi Zorec 3, Sandra Šrajner
4,	Tamara Majcen, Marina Majcen 3. Trener: Sašo Petek
Mlajše deklice A so se v tej tekmi srečale z enakopravnim tekmecem. Prvi polčas so dobile gostje, drugega pa domača ekipa. Tekma je bila zelo živčna in na koncu so gostje z malo sreče priigrale neodločen izid.
Starejše deklice: Litija -Mercator Tenzor Ptuj 36:29 (17:15)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Špela Petrovič, Nikita Potočnjak, Ana Brkič, Ines Selinšek 5, Lucija Ivančič 8, Gordana Žiher 5, Anja Hrnjadovič, Petra Cep 2, Vanesa Mesarec, Vendi Balas, Barbara Borovčak 4, Sandra Šrajner 5. Trener: Boštjan Kozel.
Starejše deklice so v Litiji doživele nekoliko nepričakovan poraz. Je pa tudi posledica tega, da niso igrale v popolni postavi, saj so manjkale nekatere ključne igralke.
Starejši dečki A: Gorenje - Drava 31:22 (11:12)
DRAVA: Valentin Zupanič (18 obramb), Mario Kenda, Teo Prapot-nik, Blaž Kuhar, Luka Reisman 5, Marko Žuran 1, Martin Vrbančič 5, Nejc Korošec, Davorin Levanič 10
Deklice ekipe Mercator Tenzor Ptuj
Foto: Andrej Petrovič
(5), Filip Jerenec, Rok Šalamun 1. Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Tekma v Velenju je imela dva različna obraza: v prvem polčasu smo lahko videli odlično igro obeh moštev. Favorizirani Velenjčani so hoteli na hitro zlomiti odpor igralcev Drave, vendar ni šlo po njihovih načrtih. V tem delu igre niso zmogli voditi za več kot en zadetek, pred koncem pa so Dravini igralci povedli in na odmor odšli z golom prednosti. Največ zaslug za takšen razplet je imel razpoloženi vratar Valentin Zupanič, ki je ubranil vrsto nevarnih strelov, tudi iz šestih metrov. Takšno tekmo je bilo zadovoljstvo gledati.
V	drugem polčasu se je Ptujča-nom prigarana prednost iz prvega polčasa razblinila. Vzrok je bil v izredno slabem začetku tega dela igre. Pri rezultatu 13:13 še nič ni kazalo na končni razplet, za tem pa so domačini v pičlih osmih minutah naredili serijo 5:0. Niti minuta odmora in menjave igralcev niso pomagali k zaustavitvi voza, tako da je do konca tekme razlika še narasla. Pomanjkljivosti v igri bo potrebno odpraviti do nastopov v polfinalni skupini.
V	soboto, 5. 12. 2009, bo ob 11.45 v Dvorani Center sosedski derbi RK Drava - RK Jeruzalem Ormož.
Mlajši dečki A: Gorišnica -Jeruzalem 25:28 (11:15)
GORIŠNICA: Mendaš, Šandor 5
(2), Zagoršek, Bezjak 1, Arnejčič, Vesenjak 11 (1), T. Sok 2, Geč 3, Te-ment 3, Ž. Ozmec, N. Sok.
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Belec, Caf, Žganec 7, Kralj, Kolmančič 8 (4), Kociper 2, Lukman 3, M. He-bar, Plavec, Kosi 5, Ulaga, D. Ozmec 2, Štumberger 1.
V sosedskem derbiju sta se v Gorišnici pomerili ekipi Gorišnice in Jeruzalema, ki sta bili pred sezono blizu združitve. V obeh ekipah se nahaja precejšnje število zanimivih rokometašev, pred katerimi je lepa športna prihodnost. Za razliko od prejšnjih tekem sta ekipi tokrat pozabili na igro v obrambi, zato je padlo tudi tako veliko število zadetkov. Gostitelji so vodili do izida 7:6, na odmor pa so s prednostjo štirih zadetkov odšli Ormožani, sicer aktualni državni prvaki v tej kategoriji. V zaključku je prednost jeruzalemčkov že narasla na 7, 28:21, vendar so gostitelji po zaslugi srčne igre ublažili poraz in pokazali nasprotniku, da se igra do zadnjega piska semaforja.
Mlajši dečki B: Drava Ptuj - Velika Nedelja 36:7 (19:2)
DRAVA PTUJ: Domen Krasnič Domen 7, Jure Pšajd, Jan Mlač - Černe 2, Jan Krajnc 2, Anže Gavez 6, Matic Šešerko, Saš Serdinšek - Ekart 6, Timotej Sitar 9, Jure Satler 1, Uroš Sajič, Niko Cartl, Žiga Letonja, Aljaž Kokol, Mario Letonja, Aljaž Lozinšek
mi ekipami bi se želeli srečati v skupini in katere so na "črni" listi. V prvo spadajo npr. JAR in Italija iz prve skupine, ter Nova Zelandija in Honduras iz tretje. Zaradi slabih izkušenj bi se bilo najbolje izogniti Špancem in Nizozemcem ter močnim ekipam Avstralije, ZDA in Mehike. A podobna ugibanja smo poslušali tudi pred žrebom dodatnih kvalifikacij, ki nam je pozneje namenil najmanj zaželeno ekipo Rusije. Končni razplet poznamo ...
Jože Mohorič
3.	Trenerja: Sašo Kafel in Aleš Ben-čič.
Najmlajši dečki RK Drava so začeli drugi del tekmovanja (povratne tekme). Pred tekmo niso imeli prave predstave o tem, kakšen je bil napredek v igri v primerjavi z ekipo iz Velike Nedelje, ki so jo sicer na prvem srečanju premagali. Fantje so odlično odigrali v obrambi in s hitrimi protinapadi zlomili nasprotnika. V napadu je bilo prisotnega veliko več gibanja in tudi podaje so bile natančnejše. Že v prvem polčasu je igrala skoraj večina fantov. Razlika je rastla, čeprav so skozi celotno tekmo igrali prav vsi fantje.
Starejši dečki B: Drava Ptuj
-	Celje Pivovarna Laško 13:39 (6:17)
DRAVA PTUJ: Luka Benčič 1, Žan Žmavc 2, Blaž Petrovič, Matic Vrbnjak 1, Jernej Hajdinjak 5, Seba-stijan Bedrač, Domen Lisjak 1, Niko Veit 1, Timotej Rosič, Mitja Vaupotič 2, Kevin Krajnc, Vito Kokol - Bogme, Martin Ovčar. Trenerja: Sašo Kafel in Maks Žuran.
Starejši dečki B so se v okrnjeni zasedbi zoperstavili premočnemu nasprotniku Pivovarni Laško. Celjani imajo v tej generaciji res izjemno ekipo, ki s svojo hitro igro premaguje vse nasprotnike z zelo visoko razliko. Ptujski fantje so se odlično borili. Razlika se je pokazala že na samem začetku igre. Igralci Drave so imeli še to smolo, da so zadeli zelo veliko vratnic, kar so Celjani kaznovali s hitrimi protinapadi. Pohvalno je predvsem dejstvo, da se igra izboljšuje in da so imeli sedem strelcev.
Mladinci: Arcont Radgona
-	Moškanjci Gorišnica 27:33 (16:15)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Sovdat, Vesenjak, Geč, Leben, Ranfl, Burger
4,	Ivanuša, Bedrač 6, D. Petek 3, Ar-nuš 7, M. Petek 1, Zorli 7, Horvat 2, Korez 3. Trener: Aleš Belšak.
Mladinci iz Gorišnice so na gostovanju slabše igrali v prvem polčasu, v drugem delu pa veliko bolje in na koncu zmagali. Priložnost za igranje so dobili vsi rokometaši.
Danilo Klajnšek, KU
Ptuj • Pogovor z Nevenko Gerl, predsednico LAS
»Marihuano in njene učinke podcenjujejo tudi odrasli, ne le mladi«
November je že deveto leto zapored namenjen ozaveščanju javnosti o problematiki zasvojenosti. Ta predstavlja resen problem sodobne družbe, zaradi česar je izjemnega pomena tudi pestra ponudba preventivnih programov. O zasvojenosti, njenih oblikah in aktivnostih, ki so jih izpeljali v novembru, smo se pogovarjali z Nevenko Gerl, predsednico LAS Ptuj, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Mladi in droge na Ptuju.
Pred kratkim je na tematiko zasvojenosti izšla tudi vaša knjiga. Gre za primerjavo podatkov iz leta 2008 in 2005. Zanima me, kako se na primer oblike zasvojenosti razlikujejo v obdobju pred petimi leti in danes.
»V raziskavi novembra 2003 je sodelovalo 783 anketirancev, v pričujoči pa 819. Obakrat smo zajeli isto starostno skupino, to je mladostnike zadnjih treh razredov osnovnih šol in prvih dveh letnikov srednjih šol. Raziskava je torej obakrat zajela mlade v starosti približno med 12. in 17. letom, ki se šolajo na Ptuju. Najpogostejša droga v redni rabi so bili v raziskavi iz leta 2003 cigareti, ki jih je redno kadilo 16,7 % anketirancev. Tudi v sedanji raziskavi so najbolj razširjeni cigareti, le da je odstotek rednih kadilcev nekoliko nižji in znaša 13,2 %. Tesno jim sledijo energijski napitki, ki jih mladi uživajo kot vse druge brezalkoholne pijače brez pomislekov o morebitnih stranskih učinkih. Najpogostejša droga na zabavah je bil v raziskavi iz leta 2003 alkohol. Takrat ga je na zabavah uživalo 47,3 % anketirancev, po sedaj zbranih podatkih pa je ta odstotek narasel na 56,9 %. Odstotek uživalcev alkohola se je torej zvišal, kar pomeni, da medijske kampanje in spremembe zakonodaje glede alkohola niso bile dovolj učinkovite za populacijo mladostnikov. Marihua-no je leta 2003 občasno kadilo 4,5 %, redno pa 2,9 % anketirancev. V vzorcu sedanje raziskave je občasnih kadilcev marihuane 3,8 %, rednih pa 0,5 %. To pomeni, da se je njena priljubljenost zmanjšala, kar je presenetljivo. Hlape lepila ali plina je leta 2003 občasno inhaliralo 0,9 % mladih, redno pa 0,3 %. Leta 2008 je občasnih uporabnikov 1,7 % in rednih 0,5 %, kar pomeni, da se je ta način omamljanja malenkost razširil, a ostaja na podobni ravni kot pred petimi leti. Pomirjevala je leta 2003 občasno jemalo 5 anketirancev in 5 redno, v letu 2008 pa jih 11 jemlje občasno in 1 redno. Am-fetamine je leta 2003 občasno jemalo 5 anketirancev in redno 1, leta 2008 pa jih občasno jemlje 6 anketirancev in 1 redno. Kokain je leta 2003 jemal 1 anketiranec občasno in 2 redno, v sedanji raziskavi pa 1 občasno in 1 redno. Heroin je leta 2003 občasno jemal 1 anketiranec, redno pa 3, leta 2008 pa 1 občasno in 1 redno. Ekstazi je leta 2003 občasno jemalo 5 anketirancev in 2 redno, leta 2008 pa 4 občasno in 1 redno. LSD so
leta 2003 jemali 3 anketiranci občasno in 1 redno, v sedanji raziskavi pa 1 anketiranec občasno in 1 redno. Prepovedane droge se torej med mladostniki na Ptuju v zadnjih petih letih niso dodatno razširile, prisotne so v podobnem obsegu. Ugotovimo lahko, da se problem ni povečal, ostaja pa enak. Po podatkih raziskave leta 2003 je lahko do alkohola brez težav prišlo 46,2 % vseh anketirancev, po sedanjih pa 24,9 %. Glede na povišan odstotek uživalcev alkohola v letu 2008 v primerjavi s prvo raziskavo lahko sklepamo, da morajo biti mladi sedaj bolj iznajdljivi pri iskanju poti za uživanje alkoholnih pijač kot pred petimi leti, saj do njih ne morejo zlahka, vsaj ne v tolikšnem deležu kot leta 2003, da pa jih težja dostopnost pri tem ne zaustavi. Med vsemi drogami je v anketirani populaciji v zadnjih petih letih naraslo edino uživanje alkohola, čeprav je pogostega opijanja nekaj manj. Kajenje cigaret je nekoliko upadlo, ostale droge so ostale na podobni ravni kot leta 2003. V tej raziskavi smo prvič opazovali rabo energijskih napitkov in športnih poživil, zato rabe teh substanc ne moremo primerjati s prvo raziskavo.«
Vedno pogostejše postajajo tudi »sodobne«oblike zasvojenosti. Se vam zdi, da na primer takšno zasvojenosti, kot je z internetom ali tobakom, jemljemo dovolj resno?
»Zasvojenost je problem, ne glede na to, kaj jo povzroča. Poznamo kemične in nekemične zasvojenosti, pri čemer sodijo med kemične tiste vrste zasvojenosti, kjer zasvojeni posega po določeni psihoaktivni substanci, s katero se povzpenja in se vrača v stanje ugodja oziroma običajnega vedenja in mišljenja. Nekemične zasvojenosti pa so povezane z vedenjem, v katerem je zasvojeni obtičal kot v prisili, ki se je ne more otresti. Lahko gre za zasvojenost z igrami na srečo, z internetom, z odnosi, z nakupovanjem itd. Morda se zdijo nekemične zasvojenosti nekako blažje, vendar so prav tako uničevalne za zasvojenega in njegovo družino kot kemične, tako za njegovo duševnost kot materialno blagostanje itd. Mislim, da nekemične zasvojenosti podcenjujemo, Slovenci pa imamo tudi zelo toleranten odnos do alkohola in tobaka.«
Ponudba preventivnih programov v Sloveniji, ki se ukvarjajo s področjem zasvojenosti, je precej pestra.
Nevenka Gerl, predsednica LAS Ptuj
Kako bi ovrednotili različne oblike glede na njihovo učinkovitost?
»S tem vprašanjem se ukvarja veliko strokovnjakov. Merjenje učinkovitosti preventivnih programov je zelo zapleteno, saj bi bilo treba meriti rezultate uspeha ukrepov preprečevanja z upadom dogodkov, ki jih pričakujemo. V vsakem primeru gre pri merjenju uspešnosti preventivnih programov za delo s predpostavkami, saj lahko objektivno merimo le dogodke, ki se zgodijo, v primeru preverjanja učinkovitosti preventivnih programov pa merimo tisto, kar naj bi se sicer zgodilo, pa se ni. Metodologija takih raziskav je zelo kompleksna in tovrstnih študij je zelo malo. Na lokalni ravni tako kompleksnih in metodološko zahtevnih raziskav ne moremo izvajati, lahko pa merimo stanje na področju drog v določenih časovnih obdobjih, ki jih načrtujemo vnaprej, vmes pa izvajamo preventivne programe, ki jih uvajamo na osnovi strokovne presoje. Opazovanje razlik nato daje sliko sprememb, iz katere lah-
ko sklepamo o razlogih zanje. Preventivni programi sami niso razlog za izboljševanje stanja na nekem področju, so pa gotovo eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na spremembe v pozitivni smeri.«
Katere so tiste oblike, ki se jim posveča LAS? Katere aktivnosti so potekale novembra?
»Ptujski LAS je v četrtek, 26. novembra, v predavalnici Šolskega centra Ptuj organiziral predavanje dr. Vesne Vuk Go-dina o pasteh otroku prijazne vzgoje. Ob tem poteka že vso jesen na osnovnih in srednjih šolah vrsta izobraževalnih oblik s preventivno vsebino za starše, na srednjih šolah pa tudi za dijake, v ptujskih vrtcih izvajajo šolo za starše, za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju smo organizirali delavnico o senzorični integraciji, predstavniki ptujskega LAS pa smo se udeležili tudi nacionalne konference na temo preprečevanja zasvojenosti, ki je potekala 30. novembra v Ljubljani.«
Zasvojenost se večinoma začne v času adolescence.
Varna droga ne obstaja.
Kdo so akterji, ki najbolj vplivajo na preprečevanje ter kako lahko sodelujeta politika in lokalna skupnost?
»Težko bi trdili, da se zasvojenost začne v času adolescence. Nekatere vrste zasvojenosti se lahko pojavijo že pozno v odrasli dobi. Je pa zelo pomembno, kakšen življenjski slog ima družina, v kateri odraščajo otroci in kasneje mladostniki, saj prav dom in domače vzdušje močno vplivata na vedenjske vzorce mladih. Pomembno je, ali se družina pogovarja ali ne, ali se člani med sabo podpirajo ali ne, ali se iskreno zanimajo drug za drugega ali le bivajo skupaj. Žal ni vseeno, koliko časa preživi družina skupaj. Čas je pomemben in tudi mladostniki, ki stopajo v samostojnost, potrebujejo starše in njihov čas, potrebujejo dom, varnost, pravila, zahteve staršev, njihovo sprejemanje, podporo ... Zelo pomembno okolje pa je tudi šola in odnosi, ki vladajo med sošolci ter med učenci in učitelji. Na šolo vedno vpliva veliko dejavnikov - od ministrstva za šolstvo s svojimi programskimi in organizacijskimi usmeritvami do lokalne skupnosti, ki ustvarja pogoje za delo šole, nanjo pa vpliva tudi s svojimi pričakovanji, vrednotami in kulturnimi vzorci. V idealnem svetu bi harmonično teklo aktivno sodelovanje med nacionalnimi in lokalnimi oblastmi, med stroko in politiko, med učitelji in starši, med učenci samimi itd., pa še zdravstveni in socialni sektor bi prispevala svoje. Bogate in visoko razvite družbe zahodne poloble so že pred časom ugotovile, da se jim splača ukvarjati se s preventivo, ker je odpravljanje posledic vsake zasvojenosti tako zelo drago.
Sodobne družbe so tudi same po sebi, s svojim načinom delovanja, povzročiteljice želje po begu, umiku, po nečem, kar bi ublažilo stisko posameznika, ki le stežka uspešno tekmuje na mnogih frontah hkrati - v potrošniški družbi je treba biti bogat, uspešen, lep, zdrav -, zato so tudi dolžne skrbeti tako za odpravljanje posledic kot za organizirano preprečevanje nastanka zasvojenosti, predvsem pri mladih.«
Droga je vsekakor ena najhujših in najbolj kritičnih oblik zasvojenosti, predvsem zaradi posledic, ki jih pušča na posamezniku. Kaj bi svetovali mladim, ki so pred preizkušnjo poskusiti ali ne?
»Varne rabe drog med mladostniki ni, ne glede na to, ali je droga naprodaj v trgovini (cigarete, alkohol itd.) ali je nedovoljena. Vsaka raba droge v času odraščanja je tvegana, nevarna. Ne le za telesno zdravje, ampak tudi za možgane, za duševnost. Mladi vedno podcenjujejo učinke drog in precenjujejo svoje moči. Vsi, ki so kasneje pristali med zasvojenimi, so začeli z navidezno nedolžnim eksperimentiranjem. Posledic pa droge ne puščajo le na posamezniku, ki jih uživa, ampak žal na celotni družini in v življenjskem okolju zasvojenega.«
Med mladostniki velja prepričanje, da marihuana ne povzroča odvisnosti, a vendar se večina oblik zasvojenosti z drogo stopnjuje. Se vam zdi, da mladi dovolj resno jemljejo droge, kot je marihuana in ali se sploh zavedajo nevarnosti?
»Marihuana deluje različno intenzivno glede na vsebnost psihoaktivne substance THC. Terapevti pravijo, da marihuana deluje na možgane mladostnikov kot buldožer. Pospešuje nastanek depresije in zelo slabo vpliva na vse osnovne težave, ki jih ima morda uživalec marihuane (tesnobo, duševne bolezni itd.), da o sposobnosti za zbranost pri šolskem delu sploh ne govorimo. Nikakor ni varna droga, še posebej ne pri odraščajočih. Marihuana je med mladimi na Ptuju sedaj nekoliko manj priljubljena kot pred petimi leti, tudi evropske raziskave kažejo na rahlo upadanje povpraševanja in uživanja te droge. Marihuano in njene učinke podcenjujejo tudi mnogi odrasli, ne le mladi.«
Dženana Becirovic
Foto: DB
Foto: DB
Nagradno turistično vprašanje .
Trajnostne oblike turizma - prevladujoči trend
Sredi novembra je bilo v Velenju posvetovanje o razvojnem povezovanju turistične društvene organizacije in turističnega gospodarstva, na katerem je bil zelo odmeven tudi ptujski prispevek o pozicioniranju Pokrajinske turistične destinacije Spodnje Podravje, Ptuja, Ormoža, Slovenskih goric, Haloz in Jeruzalema. O njem je kot primeru dobre prakse sodelovanja javnega, zasebnega in civilno-društvenega sektorja govoril vodja projekta in predsednik Pokrajinske turistične destinacije Spodnje Podravje Gorazd Žmavc.
Predsednik uprave Save, d. d, in častni član Turistične zveze Slovenije Janez Bohorič je ob tej priložnosti še posebej poudaril, da mora biti cilj vseh nosilcev razvoja turizma v Sloveniji ustvarjanje najkakovostnejših skupnih turističnih produktov. To pa je uresničljivo samo ob večji povezanosti med vsemi nosilci razvoja tako na državni kot regionalni
Nočno vožnjo so prekinjali pregledi avtobusa na pomembnih križiščih in vstopih v mesta. Stražili so jih vojaki revolucije, ki so molče, mrkih pogledov in z naperjenimi brzostrelkami pregledovali avtobus. Neprijetni občutki so hitro minili, ker nama niso delali težav.
Mesto Širaz, tisoč šesto metrov visoko v oazi sredi gora, ni bilo najin končni cilj. Zanimale so naju razvaline šestdeset kilometrov stran, nekoč središče najmogočnejše države sveta.
Perzija je zablestela nenadoma kakor meteor. Bledi utrinek se je spremenil v zvezdo, ki je s svojo sijajno-stjo za stoletja prerastla mogočnost in lepoto tedanjih antičnih dežel. Zgodba se je začela z uporom Kira, vladarja enega izmed perzijskih plemen v šestem stoletju pr. n. št. Na koncu njegove tridesetletne vladavine je cesarstvo obsegalo Iran, Mezo-
Foto: Janez Jaklič
Plesalci v Beludžistanu
in lokalni ravni ter v vseh smereh. Povezovanje mora temeljiti na vzajemno koristnem delovanju in zavedanju, da so za vse sodelujoče skupni projekti praviloma uspešnejši od individualnih.
Eden najpomembnejših trendov sodobnega turizma pa je razvoj traj-nostnih oblik turizma. Gre za trend, ki je na eni strani posledica vse iz-
potanijo, Sirijo, Egipt, Malo Azijo in zahodno Indijo.
Držati skupaj različne narode in kulture je zahtevalo genija, kar je Kir nedvomno bil. Skrivnost vladanja ni bila samo v vojaških zmagah, ampak tudi zvitosti, spretnosti podkupovanja in tolerantnosti do novih ver. Primer, ki dokazuje pronicljivost vladarja, so Židje, ki so Kira hvalili kot rešitelja, ker jim je dovolil vrnitev v domovino iz babilonske sužno-sti. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da osvajanje ozemelj ni bilo zgolj roparski pohod, ki ruši stare kulture.
Obvladovati tako ogromen prostor (od vzhoda do zahoda je meril pet tisoč kilometrov, v smeri sever jug pa osemsto do dva tisoč petsto kilometrov), je bilo naporno delo, ki je zahtevalo izboljšavo starih in tudi povsem nove metode. Dežela je bila razdeljena na province, ki so jih vodili »satrapi« ter povezana z učinkovito konjsko pošto. Konjeniki so razdaljo pet tisoč kilometrov obvladali
razitejših podnebnih sprememb, na drugi strani pa tudi gospodarske krize, v kateri ponudniki preučujejo nove razvojne priložnosti. Tudi Svetovna turistična organizacija je kot enega od ključnih odzivov na izzive sodobne gospodarske krize določila razvoj zelenega turizma, ki mora biti gonilna sila prehoda k zelenemu gospodarstvu. Trajnostne oblike turizma postajajo v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo le takšen turizem, ki temelji na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter je hkrati prizanesljiv do okolja, konkurenčen tudi v prihodnosti. Turizem v zelenem gospodarstvu pa je rdeča nit letošnjega 12. Slovenskega turističnega foruma, ki še danes poteka v zdravilišču Radenci. Trajnostne oblike turizma postajajo v razviti turistični ponudbi povsod po svetu vedno močnejši trend in predstavljajo nujno smer nadaljnjega razvoja. Tudi na srečanju držav G20 aprila v Londonu je bil poudarek na turizmu kot vodilnem sektorju, ki bo lahko pripomogel k uveljavljanju zelenega gospodarstva ter prevzel eno vodilnih vlog v boju proti podnebnim spremembam. Na letošnjem Slovenskem turističnem
v sedmih do devetih dneh, kar je še danes zavidljiva hitrost.
Kralj je imel povsod oči in ušesa, vohune, ki so ga obveščali o vsem, kar se je dogajalo. Pravilna informacija je bila dragoceno blago, ki jo je vladar plačeval z zlatom. Tako je lahko pravilno odmeril davke, odstranil nepravičnega satrapa, utišal nezadovoljstvo bodisi z denarjem, drugič spet z mečem, se pravočasno pripravil na vojno.
Največjo moč je dosegla Perzija pod vodstvom vladarja Darejal., ki je vladal od 522 do leta 486 pr. n. št. Razrahljano kraljestvo je ponovno utrdil in še povečal. Zavedal se je, da je kralj kraljev in je dal svoje večje uspehe zabeležiti v trdno skalo za kasnejše rodove. Ker je bil temeljit, nekateri napisi so napisani v več jezikih, je delo arheologom zelo olajšal.
Po Darejevi smrti je začela perzijska zvezda bledeti. Leta 334 pr. n. št. jo je pokoril Aleksander Veliki.
forumu, ki se je začel včeraj, predstavljajo turistično politiko v letu 2010 z usmeritvami za leto 2011, nove trende v povpraševanju in razvoju turistične ponudbe ter turizem kot vodilno panogo pri uveljavljanju zelenega gospodarstva. Poseben gost foruma je bil generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Na okrogli mizi z naslovom Kako smo pripravljeni na zeleni trg v Sloveniji pa bodo danes govorili o pomenu prilagajanja turizma podnebnim razmeram v Sloveniji. Podelili pa bodo tudi priznanja za najboljše zelene prakse slovenske-
Po propadu Grkov pa zgodovina o Perziji neupravičeno molči. Vodila so jo »izgubljena ljudstva«, Parti in za njimi Sansidi. V tem času je bila edini pravi tekmec in bič Rima. S prihodom Arabcev v sedmem stoletju pa je sijajna perzijska zvezda dokončno zašla. Začelo se je novo zgodovinsko poglavje.
Petkovega jutra se je v Širazu zapletlo. Bilo je očitno, da so zlati časi turizma samo še medel spomin. Otovorjena s težko prtljago sva tavala po mestu in spraševala mimoidoče. Le redki so dajali vtis, da naju razumejo. Končno sva se znašla na postaji malih avtobusov. V vozilu, ki nama ga je svetovalo največ ljudi, je bila prijetna atmosfera, potnikov pa nekaj več kot običajno, med njimi tudi ženske. Ljudje so izžarevali praznič-
ga turizma in razglasili turističnega ambasadorja Slovenije v letu 2009.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje se glasi: novi prostori Turističnega društva so na Slovenskem trgu 3 na Ptuju. Nagrado bo prejela Majda Plajnšek, Vodova ulica 13, Ptuj. Danes sprašujemo, kdo je letošnji turistični ambasador Slovenije. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovor pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 11. decembra.
MG
no razpoloženje. Bil je petek, Alahov dan, čas za obiske, počitek in družinsko življenje. Po uri vožnje sem, zadovoljen z razvojem dogodkov in sam s seboj, zadremal. Nenadoma pa je v avtobusu završalo. Šofer je po ljudskem telefonu spraševal, kam pravzaprav hočeva. Moje prepričanje, da vem, kam potujem, je v hipu splahnelo. Persepolis, ime antične prestolnice, ki sem ga ta dan ponovil že stokrat, ljudem ni pomenilo ničesar. Končno smo se razumeli, da želiva videti stare kamne. Negotova vožnja se je srečno iztekla. Šofer je za svoja gosta ob splošnem odobravanju potnikov naredil majhen ovinek. Avtobus je zapeljal na stransko cesto in se ustavil pred ogromno kamnito teraso. Stala sva pred tisočletnimi kamni.
Foto: Črtomir Goznik
V Sloveniji je kar 36 odstotkov površin uvrščenih v omrežje evropsko pomembnih območij Natura 2000. Po količini rečne vode na prebivalca je Slovenija med najbogatejšimi evropskimi državami.
Piše: Janez Jaklič • Zibelke civilizacij na sodu smodnika (6.)
Kamnita knjiga
Foto: Janez Jaklič
Taftan je puščavska prikazen iz zabojev, lepenke in vrečevine.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
A
Grand Hotel Primus
<4m
GEMINA
Primusove vinske zgodbe - Svečani čas penin
Petek, 11.12., ob 20. uri
Tradicionalni Metulj After Parly
Petek, 18.12., ob 22. uri
SILVESTROVANJE V TERMAH PTUJ Grand Hotel Primus
Ansambel Tramontano in posebna gostja Elda Viler; Cena: 130 €/osebo Klub Gemina XIII
Happy band in posebna gostja Elda Viler; Cena: 100 €/osebo Termalni Park
Silvestrovanje v rimskem stilu ob mehanski glasbi; Cena: 80€/osebo
Novoletni ples s skupino Happy Band
Petek, 1.1.2010; Cena: 50 €/osebo
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus
®
£ S
Termalni J
Kuharski nasveti
Kuhajmo s siri
Siri s plemenito plesnijo so za ene božansko dobrega okusa, za druge nekaj, česar ne jejo; teh je seveda manj, sploh če gre za dobre poznavalce hrane.
Sir je nasploh raznoliko in privlačno živilo. Po številu sirov so na vrhu lestvice Francozi, vendar se tudi v drugih deželah in tudi pri nas lahko pohvalimo z vedno več vrstami dobrih sirov. Samo razlago tehnologije proizvodnje sirov bi prepustil živilskim tehnologom, kot kuharja me zanimajo le njihove lastnosti, ki pa sicer izhajajo iz proizvodnje, tako da se posamezne faze med seboj ujemajo.
Vsak sir ima svoje lastnosti. Siri, narejeni iz svežega surovega mleka, so po okusu izrazitejši kot iz pasteriziranega, tudi siri iz majhnih sirarn so običajno boljši in okusnejši kot iz industrijskih oziroma večjih. Nekateri siri, kot je limburški, imajo izrazito močen vonj. Aroma ne sme biti premočna, niti ne sme manjkati, saj je tudi to slabo znamenje sira. Sir, ki nima vonja, je bil preveč ohlajen, kar lahko opazimo tudi pri domači skuti,
če jo damo v hladilnik in shranjujemo pri 0 oC.
Tudi po skorji prepoznavamo kvaliteto sirov. Sir mora med zorenjem dihati, siri s sintetično skorjo, ki je še obarvana, so le redko posebno dobrega okusa. Brie na površini ne sme imeti rumene ali celo oranžno rumene skorje. Trdi siri in večina sirov s plemenito plesnijo morajo imeti čvrsto, celo skorjasto lupino.
Siri s plemenito plesnijo so kremasti, včasih zrnati in pogosto prevladujočega okusa. Lahko jih zdrobimo za solate, nekateri jih potresejo po lazanjah, picah ali jih zmešamo s smetano za legir v omake. Siri s plemenito plesnijo so primerni, da nadevamo z njimi koščke rezančevega testa in oblikujemo raviole ali torteline ali iz njih pripravimo omako za testenine. Čvrstejše vrste sirov s plemenito plesnijo, kot so stilton, danablu, rokfor in
Če ugotovimo, da gre za vnetni proces in so vzrok artritisu bakterije, je v pri fazi zdravljenja potrebno dolgotrajno jemanje ustreznega antibiotika ali celo kombinacije antibiotikov. Ustrezno mora biti vodena protibolečinska terapija. Najpogosteje uporabimo zdravila iz širokega spektra nesteroi-dnih protivnetnih zdravil za ljudi, ki pa jih mora kužek dolgo jemati. Žival mora biti pod kontrolo veterinarja, saj imajo omenjena zdravila kar nekaj stranskih učinkov, neprijazna so do ledvic in pogosto povzročijo pri dolgotrajnem jemanju krvavo blato ali razjedo na želodcu. Sklepi prizadete živali morajo biti aktivni, kužek se mora gibati, kljub temu da se najpogosteje s tem ne strinja in raje počiva. Zato sestavimo vsakodnevne vaje z nizko obremenitvijo, saj redno in nežno obremenjevanje sklepe stabilizira, okrepi njihovo funkcijo in okrepi mišice. Idealno je,
Domača skuta in smetana
Mehki kremasti siri s plemenito plesnijo
Tačke in repki
Artritis pri psih in mucah, II. del.
V prejšnjem prispevku sem opisal težave pri gibanju pri psih in mucah, katerih vzrok je propadanje oziroma poškodba sklepnega hrustanca in posledično nastanek artritisa. Danes pa bom napisal nekaj več o zdravljenju živali z artritisom.
podobni, lahko umešamo v vse svetle omake. Okus omak se neprimerljivo izboljša.
Mehkejše, bolj kremaste sire s plemenito plesnijo, kot so gorgonzola, bovizola in podobni, porabljamo za sirove plošče in kremaste omake, lahko za testenine, izbrane mesne jedi ali zelenjavne samostojne jedi.
Zelo napačno bi razmišljali, če bi bili prepričani, da imajo vsi siri s plemenito plesnijo enak okus. Skupna jim je le prijetna začinjenost po zaslugi plesni, ki se razmnožuje skozi postopek. Nekateri imajo majhne luknjice, vsi neenakomerne, nekateri se takoj zdrobijo, spet drugi se celo režejo. Pri vseh pa velja, da če najbolj začutimo sol, je to znamenje ne preveč kvalitetnega sira s plemenito plesnijo.
Jedi, ki jih pripravljamo s siri, ki zorijo s plemenito plesnijo, previdno solimo zaradi dodatka sira. Okus postane izrazitejši med segrevanjem, zato je dobro, da sir poskusimo.
S kuhanjem oziroma toplotno obdelavo vsi siri prej pokažejo svoje pomanjkljivosti. Če ga preveč segrejemo, se sesiri beljakovina v njem in se loči od maščobe, to pa v jedi vidimo, kot da se sir »vleče«. Nobena sirova omaka ne sme nikoli močno vreti in je tudi ne smemo pogrevati. V
gostinstvu jih zato uporabljamo pri pripravi jedi a la carte.
Siri so odlični za različne nadeve, za kar je primeren skoraj vsak. Mehke sire in sire s plemenito plesnijo razdrobimo ali narežemo, obdamo s testom ali zelenjavo, naložimo v plasti, na primer z bučkami, jajčevci in krompirjem. Testo za zavitek lahko nadevamo s feto in sesekljano čebulo. Pri zavijanju sirov s plemenito plesnijo vedno uporabimo vsaj dva različna sira, enega mladega in enega s plemenito plesnijo; sam sir s plemenito plesnijo bi dal premočan okus in še jed bi bila predraga. Lahko pa raviole napolnimo z nadevom iz skute in jih prelijemo z omako iz gorgonzole.
Pri sestavi sirove plošče izberemo sire, ki so dosegli najide-alnejšo stopnjo zrelosti. Nekaj izbranih sirov dobre kakovosti je boljše kot množičnost. Izberemo en trdi sir, en sir, ki zori s plemenito plesnijo, in dva mehka. Skute na sirovi plošči ne ponudimo, ker je prevlažna. Upoštevamo še barvo, strukturo sirov in predvsem različne okuse. Siri naj bodo nekoliko hladnejši, kot je sobna temperatura. Za popestritev plošč pa lahko dodamo še grozdje. Nepogrešljiv dodatek ploščam je svež kruh.
Vlado Pignar
če lahko svojemu kužku omogočimo plavanje. Plavanje je pravi balzam za obolele sklepe, saj med plavanjem sklepi niso pod obremenitvijo in tako se gibljivost lahko kontrolira in povečuje. Izogibati pa se moramo skakanju, saj le-to močno obremeni sklepe in aktivira bolečino. Kužka moramo voditi na sprehod na povodcu, da fizično preprečimo kakr-
Foto: Emil Senear
šnokoli skakanje in divjanje. Dnevna vadba kužka telesno in duševno zadovolji in mu pomaga ohranjati dobro telesno in psihično kondicijo, zato se ji ne smemo izogibati.
Pri psih z artritisom je zelo pomembna uporaba primerne, kvalitetne prehrane. Kužek se kljub rednim sprehodom manj giblje, a ne sme pridobivati na telesni teži, saj le-ta še poslabša bolezen. Obstaja dietna že pripravljena hrana, namenjena psom in mucam z obolelimi sklepi. Hrana za pse vsebuje EPA, eikosapentanoj-sko kislino, ki lajša bolečine v sklepih. Hrana je bogata tudi z glukosamini in hondroitin sulfati, naravnimi produkti, ki pomagajo ohranjati zdrave sklepe in elastičen hrustanec. Bolnim psom je potrebno dodajati ornega 3 in ornega 6 maščobne kisline, najenostavneje v obliki kapsul vsakodnevno nekaj mesecev. Tudi omenjena dietna hrana vsebuje omenjene maščobne kisline. Priporočljiv je tudi dodatek aminokisline 1-karnitin, ki pomaga živali ohranjati primerno telesno težo. V zadnjem času zelo uspešno uporabljamo v terapiji obolenj
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
sklepov in lokomotornega aparata terapijo z magnetnim poljem na magnetni blazini VITA LIFE in protibolečinskim aparatom RITM SCENAR. Terapija se izvaja intervalno, 7 do 10 dni zaporedoma, potem 14-dnevni presledek in ponovno terapija do izboljšanja simptomov. Rezultati so pogosto presenetljivo pozitivni, saj se žival počuti precej bolje in ni treba toliko posegati po tabletkah.
Težave z artritisom pri živalih so relativno pogoste predvsem v starosti. Čim prej bolezen diagnosticiramo in začnemo terapijo, uspešnejše je zdravljenje in počutje v starosti živali. Na žalost nam žival ne pove, da jo boli in tako je odvisna od svojega lastnika, da bo prepoznal znake bolezni in čim prej ukrepal. To pa je mogoče le, če živita žival in lastnik v tesnem stiku, vsakodnevno povezana z igro, sprehodi, razvajanjem in crkljanjem živali, saj le tako pravočasno opazimo, da je z našim ljubljenčkom nekaj narobe.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt k počitku, vrtnar k praznovanju
Ko je vrtna narava v zadnjem koledarskem ter prvem zimskem mesecu decembru že pri zimskem počitku, se ji bo pridružil tudi vrtnar z vso hvaležnostjo v tem prazničnem času za preživete užitke pri njeni oskrbi ter prejeto cvetje in plodove, ki mu jih je nudila.
Ime december je zadržal še po starem rimskem koledarju, ko je leto štelo deset mesecev kot slednji december, slovensko ime gruden pa mu je nadel kmet, ki je v zadnjem mesecu leta pozimi opazoval zemljo, kako zaledenela v grudah leži po polju v pričakovanju, da se odene s snežno odejo ter do naslednje pomladi napoji s svežimi sokovi. Nekoč imenovan mesec grudnik so zaradi mnogih prazničnih dni imenovali: venahtnik, adventnik, kolednik, po praznovanju božiča pa ostaja božični mesec.
V	grudnu, mesecu najdaljših noči in najkrajših dni, ko izza megle le redko posije sonce, je narava že pri globokem zimskem počitku. Vrtne narave v tem obdobju ne vznemirjamo, z občasnim nadzorom ter oskrbo bdimo nad njenim varnim počitkom.
V	SADNEM VRTU je dolgo, suho in toplo sončno jesensko vreme dobro in ob pravem času zazorilo plodove ter zaključilo vegetacijo, z odpadanjem listja pa je že pri zimskem
počitku. V tem poznem jesenskem času zavarujemo sadno drevje pred divjadjo ter izjemnimi zimskimi vremenskimi razmerami. Poberemo in odstranimo še zadnje prezrte ostanke nepobranega sadja ter pograbimo z glivičnimi boleznimi okuženo ter na kupe po vetru naneseno listje. Sproti odrežemo ob nastali poškodbi polomljene veje, rezno mesto pa zgladimo in premažemo s premazom, da v času, ko drevo počiva, rane pa ne celijo, na poškodovanem mestu ne pride do okužb in trohnenja. Nobenega posega v drevesno krošnjo pa ne opravimo, ko je v zmrzlem stanju.
OKRASNI VRT obdrži svoje mike in čare tudi v zimskem času. Ko je z drevnin in grmovnic odpadlo barvito listje, so že pripravljene, da se odenejo v snežno odejo ali pa se obdajo v kristalno bleščeče ivje ter pokažejo v zimski podobi. Zimzeleni iglavci ter listavci, grmi rododendronov, lovori-kovcev, pušpanov in podobni tudi pozimi, čeprav v manjšem obsegu, asimilirajo in svežijo zrak, ko pa si nadenejo snežna oblačila, še posebej mikavno mežikajo izpod snežnih pokrival.
V	prazničnem mesecu, ko si del sveže narave želimo uživati za toplim zapečkom, naberimo v gozdu, dokler so še za to ugodne vremenske razmere, mahove, praproti, vejice in razne plodove za okrasje domov. Ob barbarinem narezane vejice češnje, forzicije, drena, vajgelije in podobnih okrasnih drevnin ter vložene v vazi pri sobni toploti do prazničnih dni zbrstijo in zacvetijo.
V	tem času pričnemo nameščati krmilnike in napajalnike za ptice, da bodo tedaj, ko bo v naravi pričelo primanjkovati ptičje pite na voljo pticam.
V	ZELENJAVNEM VRTU pobiramo sveže zelenjadnice, br-stični in listnati ohrovt, radič, motovilec za sprotno uporabo. Nabiramo jih v stanju, ko niso zmrzle; v zmrzlem stanju nabranim se poškoduje celičje, da postanejo neuporabne. Zelenjadnice, spravljene v plastinjake ali pokrite s plastično folijo, redno zračimo, da se ne prične kvariti ob nastali lastni vlagi, v zimsko hrambo vloženo svežo zelenjavo pa redno pregledujemo, da pravočasno odstranimo nagnite ter poškodovane plodove.
V	vrtu pospravimo naprave, ki so med letom služile za namakanje, posode za zbiranje in hrambo vode izpraznimo, iz cevovodov iztočimo vodo, pipe pa izpihamo ter pustimo odprte, da jih ohranimo nepoškodovane od zimske zmrzali. Motorne kosilnice, škropilnice in črpalke očistimo, izperemo in naoljimo njihove mehanizme, da jih zavarujemo pred korozijo in vlago, prav tako pa po uporabi očistimo in pospravimo vrtno orodje, da med zimo ne bo izpostavljeno poškodbam.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 4, decembra -10, decembra
4 -petek	5 - sobota	6-nedelja è—	7-ponedeljek #
8-torek ëy	9-sreda y	10-četrtek 4P	
Foto: OM
Foto: OM
Kako globoko lahko pademo - II. del
Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih desetletjih: - Padec od-merne stopnje za pokojnino s sedanjih 72,5 % na 30 % od povprečja 18-letnega neto osebnega dohodka.
-	Starostna meja se bo podaljševala tja do 65. ali celo do 67. leta za moške! Morda bodo nekateri celo rekli, da če že mora tako biti, pa naj bo. Vendar se ne zavedajo, da je statistična starost za moškega, rojenega leta 1961, le 66 let, za ženske pa 72 let!
-	Razmerje med najmanjšo in največjo pokojnino znaša 1:4. Starostna pokojnina za 40 let delovne dobe (moški), odmerjena od najnižje pokojninske osnove je v decembru 2002 znašala 310 EUR, torej pomeni, da najvišja znaša 1.242 EUR.
V praksi te številke pomenijo naslednje: kot otroci ste šli v šolo, potem na fakulteto. Nato ste moški služili še eno leto vojaščine, ki ste jo predvidoma končali pri 27 letih. Verjetno ste bili ves čas zaposleni, in ko pride 60. rojstni dan, je čas za vaš pokoj. Predpostavimo, da imate ob upokojitvi v povprečju 18 let neto plačo 625 EUR. V plačo se ne štejejo materialna nadomestila, dnevnice, prevoz na delo, malica ... Do danes imate povprečno 15 let delovne dobe, uveljavljate enega otroka, pet let študija in eno leto vojaščine. Upokojili se boste lahko pri 61 letih, tj. leta 2022, Vaša odmera za pokojnino pa bo znašala le 61,34 %!!! Konkretni izračun si lahko napravite sami na spletnih straneh ZPIZ.
Vse to pomeni, da danes dejansko:
-	Prejemate neto plačo z vsemi dodatki (npr. prevoz na delo, malica ...), kar znese cca. 833 EUR.
-	Ob upokojitvi bo znesek, ki vam ga bo z vsem dolžnim spoštovanjem izplačala država, le 383 EUR!!!
-	Torej vam dohodki ob vstopu v pokoj praktično lahko padejo tudi za več kot 50 %.
-	To razliko med 625 EUR in 383 EUR v znesku 242 EUR imenujemo pokojninska vrzel, praktično pa realna vrzel znaša 450 EUR!
Se zavedate, v kakšno brezno drvite? Tej pasti se je možno izogniti, vendar le s pravočasnim ukrepanjem. Dovolj zgodaj je potrebno pričeti zbirati finančna sredstva, ki vam bodo nudila finančno in socialno varnost v pokoju. Ta ko kot se je treba opremiti za pot v gore, se je treba opremiti za pot do brezskrbnega uživanja naše jeseni življenja. Zato ne odlašajte niti minute, pričnite se opremljati s finančnimi sredstvi, ki vam bodo nudila dodatno pokojninsko rento. Pa še ta nasvet: Kot lahko v trgovini kupite dobro in slabo opremo za planinarje-nje, prav tako lahko na finančnem in kapitalskem trgu »kupite« dobro ali slabo finančno investicijo. Morda ste si že omislili svoj pokojninski načrt? Vsak načrt je boljši kot nikakršen. Vprašanje je le, ali je dovolj dober.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra:
Vprašanje: V mojem življenju igrata pomembni vlogi dva moška prijatelja. Zanima me, ali bo prišlo s katerim od teh dveh do partnerskega odnos?
Odgovor: Človek je v lastnem bistvu celo svoje življenje ujet v prostor in čas. Označuje ga astrološka karta, ki mu je zemljevid po razpotjih njegove osebnosti. Naj vam zaupam, da je jasno razbrati, da ste vi oseba, ki se nimate dovolj radi in se na takšen način ponižujete. Seveda lahko vzorce za to najdete v svoji preteklosti in tudi vaš oče in mati nista imela pravilnega odnosa. Pomembno je, da si naredite načrt in hrepenite po tem, da bi se radi spremenili in omenjeno vam bo tudi uspelo. Pot preobrazbe je mnogokrat zelo težka in zahtevna. Potrebujete predvsem veliko volje in osebne motivacije. Trikotniki niso nikoli dobri, kajti prinašajo določeno blokado, kar tudi pomeni, da se ne morete sprostiti. Daleč najpomembneje je, da poslušate svoje srce in naredite v življenju tudi načrt, kaj je za vas bolj in kaj manj pomembno. Na koncu boste vi tisti, ki boste našli svojo srečo in izpolnjenost. Omenjena prijatelja imata vsak zase tako slabe kot dobre lastnosti. Nujno je, da določene značajske lastnosti sprejmete in se ne obremenjujete s tem, kaj dobite oz. izgubite. Pred vami je zelo prijeten in harmoničen čas in prihaja tudi leto ljubezni. Ljubezen je tista brezpogojna predanost, ki najde pot do vsakega in mu prinese čarobnost. Po mojem mnenju je dobro, da se odločite hitro in da bremena ne prelagate iz dneva v dan. Večkrat razmišljate negativno in menite, da
ste pravzaprav vi tisti, ki nimate sreče. Toda ni tako. Včasih se določene stvari ne morejo narediti takoj, ampak je potrebno nekaj časa. Pri tem je nujno, da delate na tem, da na morebitne probleme, ki jih piše življenje, pogledate s širšega zornega kota. Jasno je, da se bodo stvari uredile in da boste nekoč srečni. Zvezdni namig se lesketa tudi v tem, da se morate imeti bolj radi in da je dobro, da najdete srečo v sebi. Tiste zadeve, ki jih ne morete povedati na glas, si zapisujte. Srečno!
Šifra: Zrela leta
Vprašanje: Ali bova s partnerjem dokončala starost?
Odgovor: Mladost je samo ena in tedaj je tako, kot bi bil večno mesec maj. Ljubezen se tedaj prepleta v neko nevidno nit in prinaša hrepenenje in veselje. Seveda pride tudi dan, ko pridejo v ospredje resnejše zadeve. V tem ni nič narobe, ampak je vzpodbuda, da naredite kar nekaj korakov naprej, in če ima nekdo pri tem še podporo, potem je dejansko zelo srečen in izpolnjen. Partnerski odnos je tudi priložnost za spreminjanje in zrcalo tistega, kar morate spremeniti, da najdete v življenju notranjo moč in energijo. Človek vsako leto pridobiva na modrosti in v tem lahko najdete tudi izziv, da bolje razume srčnega izvo-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ljenca in sebe.
Brez ljubezni smo ljudje kot rožica brez vode. Nesporno je dejstvo, da je dobro partnerstvo umetnost in da človek v lastnem bistvu teži k popolnosti. Kmalu ugotovi, da omenjenega ni in da se mora potruditi. Prepričan sem, da se celo svoje življenje trudite in ustvarjate prijetnosti. Nekoliko ste žalostni, ko uvidite, da je vašemu partnerju včasih vseeno in da stvari ne naredi več tako kot včasih. Dejstvo je, da se morate še bolj potruditi in da je nujno, da vnesete neko ravnovesje in skladnost. Največkrat je to težko, ampak s skupnimi napori vama bo uspelo. Posledično bo omenjeno prineslo dejstvo, da skupaj doživita starost in se veselita zrelih let življenja. V vsakem obdobju je pomemben pogovor in da znate ljubljeno osebo poslušati. Vaš partner sodi med redkobesedne in vendar, če ga boste pravilno motivirali, boste vnesli določeno radost in povečano harmonijo. In ko bosta nekega decembra čez mnoga leta sedala vsak na svojem gugalniku, se boste z veseljem spominjali svoje pomladi in hrepenenja.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
Spoznavanje samega sebe
Vsak človek, ki ga srečamo v našem življenju, ima svoj namen. Srečali smo ga z namenom, da nas nekaj nauči, da ob njem nekaj spoznamo. Marsikdaj srečujemo ljudi, v mestu, pokimamo ali koga na hitro pozdravimo. Včasih koga ne želimo srečati in se delamo, kot da ga nismo videli. Vendar, ravno tisti človek nam bi morda lahko nekaj povedal, kar je za nas koristnega, morda je ravno on tista oseba, ki bi nam lahko pomagala, če ne danes, pa jutri. Kaj pa, če je bila ta oseba, ki smo jo srečali, žalostna, nesrečna in če bi se ustavili in spregovorili z njo, bi nam lahko povedala svojo žalost - lahko bi nam povedala, kaj jo teži, bremeni in bi ji lahko pomagali. Morda jo bomo srečali spet čez nekaj dni in bomo mi žalostni, takrat bo lahko ona nam pomagala. Naše življenje je splet okoliščin, dogodkov in odnosov, ki jih imamo z drugimi ljudmi. Kakšni smo sami, takšne ljudi pritegnemo. Potrudimo se in dajmo drugim tisto najboljše, kar je v nas - potem bomo tudi najboljše dobili nazaj.
Ljudje, ki želimo narediti nekaj zase, prebiramo mnogo knjig, o življenju ljudi, ki so nam podobni, o dogodkih, izkušnjah, od različnih
ljudi, ti so v svojem življenju, praksi že udejanjili to, o čemer mi morda sanjamo. Eno je to, kar preberemo in se nam zdi logično, da bi tako morali delovati, drugo pa je to, ko spoznaš človeka, ki te besede, ki nam jih govori, res živi. V našem društvu se zbiramo zato, da svoja spoznanja, svoje izkušnje iz življenja podelimo z drugimi ljudmi, da se na izkušnjah in nasvetih drugih ljudi tudi sami kaj naučimo. Predavatelji in ustvarjalci delavnic nam pomagajo s svojim znanjem in izkušnjami preko vaj in različnih metod spoznavati nas, nam odkrivati tisto, kar je resničnega v nas, vendar smo v toku let in vseh okoliščin, ki so nas premetavale, vse potisnili tako globoko vase, da sami tega ne moremo izkopati, ne moremo najti tistega, kar bi nas razbremenilo in bi lahko začeli živeti bolj neobremenjeno. Vsak, ki išče nekaj več in razmišlja o sebi, bo spoznal, da to, kar sam naredi, ni dovolj in da so v njem neke kvalitete in obremenitve, ki pa jih sam ne more odkriti - zato si bo pomagal in odšel nekam, kjer mu bodo to pomagali poiskati. Naša zavest je široka, le dovoliti si moramo, da jo odkrijemo. Naše kvalitete so velike - vendar sami
Duševno zdravje
Mladostniki in droge
Amalijo zanima, zakaj mladi tako radi začnejo uživati droge in zakaj so te tako privlačne ravno mladostnikom. Ima sina in hčerko, ki sta v »kritičnih« letih in se boji, da ne bi postala odvisna, sama pa premalo ve o tem.
Živimo v svetu, kjer so droge, tako dovoljene kot nedovoljene, zelo dostopne in je Amalijin strah upravičen.
Zakaj torej mladi začnejo uživati droge?
Na prvem mestu je vsekakor radovednost, sledijo pa: želja po vznemirjanju in ugodju, pomanjkanje prijetnih doživetij, želja po sprejetosti v družbo ali po potrjevanju pred vrstniki, iskanje spodbude za pogum ali za večjo družabnost, poskus odpravljanja čustvene napetosti, potrtosti in tesnobe, težnja po sprostitvi, brezbrižnosti ali pomirjenju in izogibanje neprijetne ali boleče stvarnosti.
Seveda gre pri mnogih mladostnikih za več takih razlogov hkrati.
Vzrok za nadaljevanje uživanja droge pa je lahko odvisnost od nje ali zasvojenost.
Mladostništvo je obdobje, ki nosi v sebi mnoge značilnosti. Prav te nravne potrebe mladostnika, ki so na eni strani spodbuda njegovemu odraščanju, so lahko tudi šibke točke, na katere se ujame zloraba drog. Te značilnosti so: potreba po samopotrditvi in samostojnosti, želja po povzemanju vedenja in navad odraslih, težnja po kljubovanju odraslim in avtoriteti, privlačnost tveganja in vsega novega, nihanje razpoloženja s pogostimi potrtostmi in tesnobo, negotovost vase, odvisnost od mnenja vrstnikov, želja po širjenju doživetij, sprejemljivost za simbole drznosti in poguma, nezadovoljstvo s seboj in stvarnostjo, slabša sposobnost za odgoditev ugodja, nestrpnost in neučakanost.
Amalija naj se čim več s svojima otrokoma pogovarja o vrednotah življenja, jima prisluhne in naj bo strpna ter potrpežljiva, jima omogoča samostojnost, a nadzor naj opušča postopoma.
Če se vede v skladu z vrednotami, ki so ustrezne življenju, in če sama nima ogrožajočih navad, bosta tudi njena otroka brez težav in droge šla po poti samostojnega življenja.
Mag. Bojan Šinko
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
prevečkrat zanemarjamo ta naš vidik. Naš um je brezmejen, sami si postavljamo ovire in okvire, do kamor lahko seže.
Vsak, ki si želi spoznati nekaj več o sebi, lahko to spozna. Mene marsikdo sprašuje, kako sem spremenila sebe, kako sem naredila to, kako drugo. Ni univerzalnega recepta, kako spoznati sebe, svoje želje in jih potem začeti udejanjati. Ravno zato je zanimivo, da spoznavamo ljudi, ki so svoje življenje spremenili in ga še vedno, vsak dan izboljšujejo s tem, ko spoznavajo sebe in živijo na svoj, samo njim lasten način. Ne moremo biti srečni, če želimo posnemati način življenja nekoga, ki se nam zdi, da je v redu, da je zadovoljen, srečen. Ne, vsak ima svojo pot in vsak mora najti svojo pot, po kateri bo odšel svoji sreči naproti. Šele ko spoznavamo sebe, lahko začnemo spreminjati svojo pot ter jo usmerjati v tisto smer, ki bo za nas najbolj pravilna in nas bo usmerjala k naši zvezdi, k naši resnični sreči. Na tej poti bomo srečevali ljudi, ki nam jo bodo pomagali osvetljevati, srečali pa bomo tudi ljudi, ki nam bodo metali polena pod noge - vendar, vse to potrebujemo. Potrebujemo
vse ljudi, vse okoliščine, ki so prisotne v našem življenju - ravno zato, da nekaj spoznamo, ravno zato, da to prerastemo. Šele ko bomo srečali dovolj ljudi, ki nam bodo metali polena pod noge, ko bomo srečali dovolj ljudi, ki nam bodo pomagali sprejeti tudi svetlo plat življenja, šele takrat bomo vedeli, kdo smo resnično mi. V vsakem življenju je mnogo lepih in mnogo slabih trenutkov. Od nas pa je odvisno, katerim bomo dajali več pomena. Ali se bomo raje naslanjali na tisto, kar nas je bremenilo, žalostilo - ali pa na tiste dneve, ko nam je sijalo sonce, ko smo bili resnično srečni. Spoznajmo, da je danes, v tem trenutku naša moč odločanja in sprejemanja vsega, kar nam prihaja naproti. Če želimo resnično spoznati sebe in nekaj spremeniti v svojem življenju, se ne smemo spraševati, kaj narediti in si razbijati glave, kako to narediti. Ko vidimo priložnost, da lahko spoznamo nekaj več o sebi, si moramo samo dovoliti, da se v tistem trenutku odločimo, da želimo to doživeti, da želimo videti, kaj se bo tam dogajalo. Brez predsodkov in pričakovanj se udeležimo življenja, radostnega in polnega dobrih pričakovanj. Zaživimo danes resnično to, kar smo, tu, kjer smo. Tukaj, kjer smo, in to, kar počnemo sedaj, smo si določili z našim razmišljanjem in dejanji v naši preteklosti. Če smo
s tem zadovoljni - super, lahko pa gremo še dalje, naprej, še izboljšujemo svoje življenjske situacije in počutje. Vsak dan, vsak trenutek znova iščemo in delamo tisto, kar nas izboljšuje. Kaj lahko danes storimo zase in za svoje bližnje? Kaj je danes moja naloga? Kaj lahko danes storim, da se bo izboljšalo moje stanje?
Naša spoznanja o nas samih nas lahko osrečijo, lahko pa nas tudi spravijo v obup, v žalost. Nikoli ni prepozno, da spremenimo naša dejanja. To, kar smo včeraj počeli slabo, površno in smo to spoznali, nam je žal, saj smo videli, da nam ni prineslo zadovoljivih rezultatov, lahko danes spremenimo v boljše, v to, kar želimo. Naša dejanja naj postanejo zavestna in pozitivna.
V svojih zadnjih letih sem naredila ogromno sprememb, saj s preteklim življenjem nisem bila zadovoljna. Zadnja velika sprememba je to, da sem se preselila v drug kraj, kjer živim na novo - z novimi energijami.
Kdor želi razgovor, kdor spoznava, da tudi želi nekaj spremeniti v svojem življenju, me lahko pokliče ali pošlje mail: fenik@mail386. com.
ŽELIM NAM VSEM LEPE, ČUDOVITE DNI IN MNOGO RADOSTI.
DRUŠTVO FENIKS -MILENA DE VIKTORY, 051413 354.
Slo POP novice
mila z razprodanim koncertom v Kinu Šiška, kjer je prvič v živo predstavila vse nove skladbe. Enourni koncert je očitno navdušil vse prisotne, saj je večina po nastopu razmišljala o obisku katerega izmed preostalih letošnjih koncertov, kjer bo zasedba poleg pesmi s Sage odigrala še nabor starejših uspešnic.
Dva izjemna dvourna koncerta se tako obetata še v Mariboru (11.12.) in Kranju (19.12.).
Zasedba je v letošnjem letu pod mentorstvom priznanega producenta Rossa Robinsona spremenila svoj način ustvarjanja in v Los Angelesu posnela 11 novih skladb, predstavila tri videospote (Vojna Idej, Napalm 3 in
formata in obogaten s spremnimi ilustracijami Blaža Porente, audio posnetkom pa so na zgoščenki dodane še visoko kakovostne MP3-datoteke, kar je nedvomno pripomoglo k temu, da je album po samo dveh dneh prodaje zasedel prvo mesto prodajne lestvice SLO TOP 30.
:k-k-k
Uradni izid albuma Atopic skupine Anavrin s promocijskim koncertom bo danes v ljubljanskem Orto baru. Gre za drugi studijski album zasedbe, ki se ta hip predstavlja s singlom in spotom Cheduli, izšel pa je pri založbi Sedvex. Zasedbo Anavrin ljubitelji dobrega rocka že nekaj let poznajo, saj so fantje v zadnjih letih poleg prvenca Juice! nanizali lepo število koncertov tako na slovenskih odrih kot tudi pokukali čez mejo vsaj nekajkrat vsako leto.
Še posebej odmeven je bil njihov nastop na festivalu Newcomer 2006 (Graz, Avstrija). Energija na odru in sporočilnost skladb sta prepričala strokovno žirijo in izmed 108 prijavljenih bendov iz srednje Evrope je skupina zasedla 3. mesto, Anej pa je prejel nagrado za najboljšega basista celotnega festivala. Posebna čast pa je Anavrin doletela, ko so junija 2007 na istem odru nastopili v družbi svetovno priznanih glasbenih zvezd (Placebo, Queens of the stone age, Kaiser Chiefs) na festivalu Radar 2007 v Zagrebu.
Na promocijskem koncertu v ljubljanskem Orto baru bodo zaigrali skladbe z novega albuma Atopic, na katerega se je poleg novih skladb in že znanih singlov Better U, Gola in Cheduli (vse tri spremljajo tudi videospoti) uvrstila priredba Madonne, Like A Prayer. (MZ)
r>
ET T DJ" 10 ^A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. SAMUEL LUKAS - GREVA K MEN DOMOV - DALEČ
8. REBEKA DREMELJ - ' LE ZA KRATEK ČAS 7. JADRANKA ' JURAS - PODEJ NAPREJ 6. TINKARA KOVAC - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA 5. ANIKA HORVAT - SAMO TI 4. ALYA - BRAZIL 3. VLADO KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM
2. COTO feat NEISHA - ČRTA 1. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Zvočne vibracije skupine The Stroj
V petek, 11. decembra, se bo v ljubljanskem Kinu Šiška predstavila zasedba The Stroj, zanimiv repertoar pa so naslovili Kymatikon.
Kymatikon je sistem, ki temelji na precej neznanih fizikalnih učinkih, ki jih v različne vrste materiala zarisujejo zvočne vibracije. Na primer z zrnci soli (oziroma vsem, kar najdemo v obliki prahu ali tekočine), raztresenimi na določeni površini, se med raznovrstnim zvočnim vibriranjem zrnca ob različnih zvokih oblikujejo v različne, nenehno spreminjajoče se vzorce. Tako si bodo obiskovalci tudi na koncertu v Kinu Šiška lahko ogledali čarobni ples kovinskega prahu, raztresenega na predelanem zvočniku. Podobo tega pa bo v neposrednem vizualnem prenosu v predstavi The Stroj videti na odrskem projekcijskem platnu.
Zaigran bo seveda tudi aktualni single Laika, ki so ga The Stroj poslali na poslušanje v začetku novembra, natančno 52 let po izstrelitvi Sputnika2. Single je pozitivno presenetil marsikoga, ki je bil doslej vajen
poslušati The Stroj le na koncertnih odrih, saj Laika močno odstopa od dosedanjih singlov zasedbe in je povsem radiu prijazna skladba ter prva z vo-kalom, obenem pa ohranja močan tolkalski naboj in globoko besedilno sporočilnost.
Šestčlanska zasedba bo na koncertu v Kinu Šiška prihodnji
konec tedna predstavila tudi popolnoma prenovljen instru-mentarij, torej nove nenavadne instrumente, izdelane po principu 'naredi sam'. »Set posodobljenih tolkal smo nadgradili z arzenalom elektromehanskih 'glasbil', kot so skoraj stoletje star teremin, pisalni stroj, ste-toskop, električna orodja ter
The stroj: Vodja skupine The Stroj Primož Oberžan
različni ozvočeni mehanizmi. Odmeve tovarn, strojev iz tehničnih muzejev ter sodobne digitalne šare smo stlačili v računalnik, ki strumno uboga na vsak ukaz,« je ob bližajočem nastopu povedal vodja skupine Primož Oberžan. Udarno ritmiko je torej kolektiv nadgradil z elektromehanskimi inštrumenti ter elektronsko modificiranimi zvoki strojev, katerih protiutež je subtilen ženski vokal.
The Stroj pa vedno pripravijo še kakšen posladek v svojem glasbenem repertoarju, raziskovanje zvoka pa je tako ali tako njihova domena in zato noben koncert ni enak prejšnjemu. The Stroj bodo publiko s Kyma-tikonom zapeljali skozi repertoar skladb, nastalih v zadnjem letu dni, nastop pa bo spremljala visokoresolucijska projekcija osupljivega sveta Kymatike.
MZ
Filmski kotiček
Mlada luna
Vsebina: Bella svoj 18. rojstni dan praznuje pri vegetarijanski vampirski družini Culle-novih, ob svojem Edwardu. Ko se po nesreči poreže na papirju, se izkaže, da vsi Cullenovi le ne morejo brzdati svoje krvoločne narave in Bella komaj odnese živo glavo. Vsa družina, z Edwardom vred, se zato odseli iz Forksa neznano kam in prekine vse stike z Bello. Zlomljena in strta tri mesece gleda skozi okno, nato pa se počasi vrne v svet. Ker se ji Edward prikaže v smrtno nevarnih situacijah, zanalašč sili vanje, da bi ga ja videla. Medtem se zbliža s
Izvirni naslov: The Twilight Saga: New Moon Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner in Michael Sheen Režija: Chris Weitz Scenarij: Melissa Rosenberg po romanu Stephenie Meyer Žanr: fantazijska romantična drama Dolžina: 130 minut Leto: 2009 Država: ZDA
prijateljem Jacobom, za katerega pa se kmalu izkaže, da prav tako ni navaden človek. Tako na ubogo Bello nevarnosti prežijo z vseh strani, ljubezen pa ji je, kot kaže, prepovedana ...
Po ogledanih 130 minutah je jasno, da je film namenjen le največjim ljubiteljem (oz. ljubiteljicam) knjige. Teh je očitno ogromno, saj je film v dveh tednih pobral osupljive pol milijarde dolarjev po vsem svetu, zaradi česar se investitorji (ki so v film vložili »le« 50 milijonov) na poti do banke najbrž smejijo na ves glas in od sreče mečejo klobuke v zrak.
Če se je zdelo, da zadnjih 30 let največ za kino vstopnice plačujejo najstniki (čemur se je seveda Hollywood hitro prilagodil), je film Mlada luna to železno pravilo obrnil na glavo: kaže, da bodo Mesto sanj od sedaj naprej furale najstnice. Številke so enostavno prevelike, da bi jih ignorirali.
Največja uganka za bodoče analitike/producente filmov bo gotovo formula tega filma, kajti na prvi pogled je videti, da je nima. Za nepoznavalce knjige, pa tudi ne-ljubitelje (in najbrž tudi za nekaj ljubiteljev), je namreč moreče dolg film, v katerem se ne zgodi nič. Priča smo le vzdihom, tarnanjem, tišinam ter napol slečenim najstniškim
mišičnjakom, in tako vse do konca, debeli dve uri. Film poživi le tistih nekaj minut, ko nastopi lik Aro, saj ga je Michael Sheen odigral sijajno ter tako še bolj izpostavil leseno igro mlajših kolegov.
Ogromen uspeh filma gre torej pripisati nad knjigo (preveč?) očaranim bralkam, ki pa se bodo najbrž čez 10 ali 15 let ob ponovnem ogledu spraševale, le kaj za vraga jim je bilo. Tudi v kategoriji fantazijskih romanc namreč film pade po vsej črti in je na robu gledljivo-sti. Lahko bi nanj gledali tudi kot na filme iz petdesetih, ko se je vsebina podajala po gledališko, z ljudmi, ki se ves čas samo gledajo in pogovarjajo, a s takšnim načinom filmanja je treba danes sila previdno. Potrebni so predvsem odlični
igralci (ki jih v Mladi luni ni) ter izpiljen občutek za dinamiko podajanja zgodbe (ki v Mladi luni prav tako manjka), sicer se vse skupaj sprevrže v lastno parodijo. Takšen je recimo eden od sklepnih prizorov, ko glavna junaka v počasnem posnetku zaljubljeno tečeta skozi gozd (v tem trenutku se je dvorana polna gledalcev za-smejala).
Prevelika zvestoba knjigi je še enkrat pokazala, da sta film in knjiga različna medija, ki za čim boljše podajanje zgodbe potrebujeta različna pristopa. Režiser Chris Weitz je po lastnih besedah pristopil k filmu z velikim spoštovanjem do knjige, a morda bi bilo bolje, če bi razmišljal manj knjižno in bolj filmsko.
Matej Frece
Potopi se v fantastični, čudoviti in skrivnostni svet Atlantisa in išči Sponge Boba in njegove prijatelje ter jih poskušaj slikati. Če bo tvoja slika med najboljšimi, boš pristal na prvi strani časopisa.
Pošlji:
TD BOB na 3030
l¿M-—D EJSfeJ TD CRASH na 3030
Velikanski leteči stroj je odpeljal Crashevo sestro z rajskega otoka! Crash sumi, da so jo ugrabili njegovi sovražniki na čelu z zlobnim Dr. Neom Cortexom. Sedaj se boš z njim podal v borbo proti zlu v obliki mutantov in velikanskih robotov, vse samo da rešiš Crashevo sestro.	Published By: GLU
Pomagaj znanim risanim junakom Twee-tyu, Bugs Bunnyu, Daffy Ducku in Porky Pigu rešiti njihov dom pred zlobnim Dr. Fricktensteinom. Vendar pazi, kajti zlobni doktor ima na voljo čete svojih pomagacev in bitka prav gotovo ne bo lahka! Naloži si še danes!	Published By: GLU
Pošlji:
TD JUNAK na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
FOTO: arhiv
Ugankarski slovarček: AGNI = vedski bog ognja; ANATAZ = titanov mineral; EON = Delova športna nagrada; ESAUL = kozaški stotnik; ILI = reka v Kazahstanu; ŠKOTA = vrv za napenjanje jeder; UŠAJ = slovenski čebelar (Just); VEDENIK = slovenska citrarka (Urška).
■99>10J9l|3 'L|JA !>1 'e>|UV 'lUSUJSUJO '|94S
suog '>|!uapaA 'a||a Te|S9A '9so 'eojujn^ '¡uSv 'le 'puJ9g '>|oqo 'eyy 'e>iv 'NO 'iness 'U9J|A 9sse~| 'e>|AO|arTesp 'epraug 'do|>| 'e>jjeqjeq 'wejge^sp 'isjds 'sjah 'uspjo 'eio>js :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3u
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 05. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVED-NIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
NEDELJA, 06. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 07. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 08. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 09. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 10. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PETEK, 11. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
Zvezdne energije vam bodo naklonjene in najbolje se boste počutili doma. Tudi sami boste kovali načrte in vnašali v siv vsakdan kreativne spremembe. Na delovnem mestu si boste morali zavihati rokave in izdelati načrt. Odlično se boste počutili med ljudmi in jim pomagali.
Sn BIK
Gola drevesa obljubljalo pozno jesen in v vašem srcu boste morali prižgati žarek upanja. Partnerjevi namigi vam bodo podarili navdih in bodo v pomoč. Optimistično boste raziskovali duhovna področja in se odpravili v knjižnico. Lastna preobrazba vam bo podarila krila.
DVOJČKA
Druženje bo za vas naravna oblika sprostitve. Veselilo se bo tudi vaše srce, kajti s srčnim izvoljencem bosta našla določeno novo energijo in skupne interese. Ljudje, ki bodo v tem obdobju prihajali v vašo bližino, vam bodo pokazali pravo pot. Služba: kreativna energija.
RAK
Več časa boste namenili delovnim obveznostim. Seveda bo čas namenjen tudi temu, da delate na sebi in se sprostite. Napeta energija, ki vas bo spremljala, je posledica stresa. Partner vam bo podaril roko in od vas je odvisno, ali jo boste sprejeli. Vabili bodo predpraznični nakupi!
LEV
■Tj V ljubezni se vam bodo odprle nove poti In z njimi paleta priložnosti. Raziskovali boste skrivnosti in stvarem želeli priti do dna. Pri tem bo veljala prožnost in varujte se pretirane trme. Na delovnem mestu se bodo stvari uredile v vašo korist in spremljala vas bo sreča.
DEVICA
Najbolje se boste počutili doma v krogu svoje družine. Naredili boste načrt in urnik. Vladala bo kreativnost in spremenili boste določene stvari. Seveda boste omenjeno delali počasi in korak za korakom. Mnoge predstavnike bo spremljala pesem o sreči v ljubezni.
TEHTNICA
Pričakovati je neko posebno razigranost in živahno energijo. Partner bo morali določiti pravila igre. V ospredju bo na delovnem mestu diplomacija in zaradi tega boste zelo priljubljeni. Sprostili vas bodo pogovori in veliko boste na poti. Ne pozabite na lastno sprostitev.
ŠKORPIJON
Na delovnem mestu vas bo obiskala vila dobrih priložnosti. Več bo navdiha In tako boste delovne obveznosti opravljali do potankosti. Lahko se dogodi, da se vam bo izpolnila srčna želja. Sprostilno bo delovala masaža z dišečim oljem. Pričakovati je več svežine in popestritve.
STRELEC
Spremembe so sestavni del življenja in tako jih boste sprejeli z odprtimi rokami. Pričakovati je veliko navdiha in umetniškega talenta. Na delovnem mestu boste morali biti diplomatski. Na delu bo Amorjeva puščica - vezani bodo okrepili ljubezen in samski našli sorodno dušo.
KOZOROG
Sledili boste svoji resnici in pravici. Zagovarjali boste tisto, kar vam bo blizu In s svojo karizmo privabljali ljudi. Službene obveznosti vam bodo vzele veliko časa in energije. Nakazano je, da se boste sprostili in v ljubezni uživali v harmoniji družinskega življenja.
VODNAR
Ugotovili boste, da je življenje zelo prijetno in naredili mnogo dobrega za druge ljudi. Skozi prizmo duhovnost boste delali na sebi in s tem pridobili prijetnosti v zakonskem življenju. Težje bo, ko ne bo vse po vaše. Na delovnem mestu bo zanimivo, izzivi se bodo stopnjevali.
RIBI
Ugodnosti vas čakajo v pogledu denarja. Pri tem boste neobremenjeni In dobili boste določeno priložnost, da se boste dokazali. Življenje vam bo ponudilo ravnovesje in harmonijo. Tako bo za vas prijetno obdobje. Predvsem se boste morali izogibati slabih navad in razvad.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Kmetijska oddaja na Radiu Ptuj, vsako nedeljo ob 11.40!
Podravje • S predstavitve dela podravske LAS
Pogrešajo iniciativo društev in posameznikov
»Glede na dosedanje izkušnje smo opazili, da se na razpise LAS za črpanje denarja iz Leader programa v devetih občinah, ki jih pokrivamo, javlja premalo društev in tudi posameznikov,« je v okviru predstavitve doslej uspešno izvedenih in še tekočih projektov povedal predsednik društva LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah Vladimir Korošec.
Foto: SM
Predsednik društva LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah Vladimir Korošec: »Želimo si več projektov z inovativ-nimi vsebinami in razvojno naravnanostjo za okolje, v katerem jih bodo predvsem društva in tudi posamezniki uresničevali.«
Foto: SM
Doslej je bilo dokončanih pet projektov (štirje iz prvega in eden iz drugega razpisa), med njimi je tudi ureditev ribnika v Zabovcih (občina Markovci).
Kot je še povedal Korošec, poskušajo animirati čimveč ljudi oz. društev, da svoje projekte prijavijo na bodoči razpis v naslednjem letu: »Seveda višina dodeljenih sredstev iz Leader programa za naše območje ni velikanska in ne more zadoščati za finančno zahtevne projekte, vendar pa po drugi strani tudi ne gre za zanemarljiva sredstva. Problem so seveda tudi birokratski postopki in čakanje na denar iz državne blagajne, ki morda marsikoga odvračajo od prijave. Sicer pa pri nas, za razliko od LAS Haloze, ne omejujemo sofinan-cerskih deležev za posamezne projekte, tako da lahko dobro pripravljen projekt pridobi tudi več 10.000 evrov,« je med drugim povedal Korošec, ki je ob tem še pojasnil, da je pač število prijavljenih in potrjenih projektov zaenkrat majhno, zato finančnih omejitev ni bilo potrebno izvajati.
Mreža podeželskih muzejev
»Vsekakor pogrešamo iniciativo društev po naših devetih občinah, ki bi lahko preko LAS prijavili kakšne prireditve, pa izdaje manjših zbornikov ipd. Prav animacija društev s tovrstnimi projekti in motivacija posameznikov je tudi vizija nadaljnjega dela društva LAS. Želimo si projekte z inovativnimi vsebinami in razvojno naravnanostjo za okolje, v katerem se bodo uresničevali. Sicer pa se nam že oblikuje ideja ureditve mreže podeželskih muzejev po občinah, v okviru katere bi
potem povezali vse te kulturnozgodovinske točke občin v neko celostno, širšo turistično ponudbo. Drugi takšen ciljno naravnan projekt pa je spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na podeželju, ki jih je na našem območju vsekakor premalo,« je temeljne smernice prihodnjega delovanja društva na kratko še povzel predsednik Korošec.
Četrti razpis za prijavo projektov s sofinanciranjem iz Leader programa se po besedah Korošca pričakuje naslednje leto (za leto 2011), vloge pa bodo morale biti oddane do septembra. »Želimo si, za kar si bomo prizadevali tudi z neposrednim delom na terenu in obveščanjem širše javnosti, da bi pridobili čimveč ponudnikov dopolnilnih dejavnost in neposrednega trženja na kmetijah, saj v tem vidimo tržno nišo tukajšnje turistične ponudbe,«
je še dodal predsednik društva LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah.
Doslej preko 300.000 evrov iz programa Leader
Zbrani na predstavitvi, ki je bila v četrtek dopoldne v prostorih Občine Markovci, so se sicer lahko še podrobno seznanili z vsebino in finančno izvedbo doslej potrjenih projektov. Na prvem razpisu v letu 2007 za izvedbo v letu 2008 je bilo za sofinanciranje v skupnem znesku slabih 80.000 evrov potrjenih sedem projektov, od katerih so štirje že dokončani, in sicer: projekt Od trte do vina nekoč in danes, nosilec projekta je Občina Destrnik, skupna vrednost je znašale dobrih 65.000 evrov, sofinancerski delež pa je bil 25.000 evrov. Do-
končan je tudi projekt Priprava pogrinjkov, aranžiranje in dekoracije, nosilec Biotehniška šola Ptuj, skupna vrednost je znašala nekaj manj kot 13.000 evrov, sofinancerski delež pa 4.200 evrov. Tretji zaključen projekt nosi naslov Biotehnika me veseli, nosilec je prav tako Biotehniška šola, skupna vrednost je bila 11.000 evrov, sofinancerski delež pa 5.000 evrov. Občina Markovci je nosilec četrtega zaključenega projekta pod naslovom Ureditev vaških središč, skupna vrednost projekta je znašala 36.000 evrov, sofinancerski delež iz Leaderja pa 6.000 evrov. Peti in zadnji že zaključen projekt je bil prijavljen za izvedbo letos, nosilec je prav tako Občina Markovci, naslov projekta je Ureditev rib-
nika v Zabovcih, skupna vrednost je slabih 40.000 evrov, sofinanciranje pa potrjeno v višini slabih 16.000 evrov.
Na drugi razpis, izveden lani (za izvedbo v letošnjem letu), je društvo LAS prejelo osem vlog oz. projektov, ki so jih prijavile Občine Destrnik, Markovci, KGZ Ptuj, fundacija Nazaj na konja, Društvo VTC 13 in Konjeniški klub iz Nove vasi pri Markovcih v skupni bruto vrednosti dobrih 212.000 evrov. Skupni sofinancerski delež iz Leader programa za društvo LAS (za vse prijavljene projekte) znaša 101.150 evrov. Skupna vrednost letos prijavljenih projektov je 242.000 evrov, sofinancerski delež pa 123.652 evrov.
Na letošnji razpis (za izvedbo
v letu 2010) pa je prispelo skupaj le pet vlog. Te projekte, ki jih je društvo LAS že odobrilo, a so trenutno še v potrjevanju na kmetijskem ministrstvu, pa so poslale Občine Kidričevo, Andraž v Slovenskih goricah in Ptuj ter KGZ in Terme Ptuj. Skupno je tako društvo LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah na treh dosedanjih razpisih prejelo 304.000 evrov iz programa Leader.
Zadnji rok za izvedbo potrjenih projektov je po zakonodaji dve leti po potrditvi s strani ministrstva, na sofinanciranje pa se po pregledu realizacije čaka še najmanj pol leta ali celo več, kar za nosilce oz. izvajalce gotovo ni stimulativno dejstvo.
SM
Prejšnji petek smo se za vedno poslovili od našega prijatelja - članskega tovariša, društvenega in borčevskega prijatelja. S Francem Šmigocem - Matom, kot je njegov partizanski vzdevek, čeprav ga Ptujčani poznamo le kot Piceka, sem se poznal kar več desetletij.
Ko me je pred kakšnimi tremi meseci poklical, sem bil prijetno presenečen. Povedal mi je, da je na internem oddelku Bolnišnice Ptuj. Izrazil je željo, da ga obiščem. Še danes, zlasti pa ob vesti, da je prenehalo biti njegovo plemenito srce, razmišljam, kaj ga je vodilo, da me je poklical. Res, bila sva prava tovariša. Marsikaj mi je zaupal. Bil je človek, ki je zaupal mlajšim. Pa sem razmišljal: mi bo povedal še kaj več o njegovem otroštvu, tistem, ki ga je preživljal tam
v Tržcu pri Vidmu, kjer se je 2. junija 1923 rodil? Mi bo povedal še kaj več o osnovni ali o doživljajih v meščanski šoli? Veliko mi je pripovedoval o svoji življenjski poti. Tudi tisto zgodbo iz 2. aprila 1943, ko ga je režim kljukastega križa kot 20-letnega mladeniča prisilno mobiliziral in poslal na rusko fronto, kjer je s strahom poslušal granate Stalinovih orglic. 7. julija 1944 se mu je uspelo otresti Hitlerjeve uniforme, tudi ruske fronte, blata, snega in mraza, pa tudi lakote. »Enostavno sem se odločil, da se bom boril za svojo domovino,« mi je dejal. In res. Že 4. septembra 1944, nekaj več kot mesec dni po prebegu, se je priključil narodnoosvobodilnemu boju kot kurir TV 14 V. relejne linije. Tam je ostal do osvoboditve in bil šele 13. septembra
1946 demobiliziran. Na terenu, kjer je deloval, je poznal sleherni grm, sleherno zaupno domačijo, vedel je, ob pomoči domačinov, kje so zasede okupatorjev, in se jim uspešno izogibal, da so sporočila, kurirska pošta, prišla ob pravem času na pravo mesto.
V svojem bogatem in pestrem življenju ni ničesar ob-
žaloval. Pripovedoval mi je, kako so ga leta 1947 sprejeli v borčevsko organizacijo. Povedal mi je tudi to, da je srečen, da v to organizacijo danes vstopajo tudi mladi, tisti, rojeni med 2. svetovno vojno in po njej, tisti, ki znajo ceniti njene vrednote.
Le na kaj je mislil, ko me je poklical, naj ga obiščem v bolnici? Bi mi morda po-
vedal še kakšno zgodbo svojega bogatega življenja? Morda tisto zgodbo, ko se je po vojni usposobil za gospodarskega poslovodjo, kot so takrat poimenovali srednješolsko izobrazbo ekonomskega tehnika? Ali mi je hotel povedati, kako je kot trgovski potnik utiral poti Tovarni avtoopreme Ptuj na južnih trgih takrat še naše skupne države Jugoslavije. Povsod so ga poznali, še več, tudi cenili. Še dolgo po tem, ko se je leta 1983 upokojil kot delavec podjetja Agis.
In cenili smo ga tudi v Združenju borcev NOB Ptuj. Več mandatnih dob je bil član predsedstva, več kot 30 let je bil njen praporščak. In s kakšnim ponosom je nosil borčevski prapor na spominskih svečanostih na Osanka-rici v počastitev herojskega boja Pohorskega odreda, na haloških Jelovicah, v Zg. Pristavi v počastitev zadnjega boja kurirjev TV 14 ali na Lackovi domačiji v Novi vasi ob dnevu upora - 27. aprilu ali v Mostju, na kraju
poslednjega in herojskega boja Slovenjegoriške-Lack-ove čete. Mato je bil na teh shodih vedno v uniformi s titovko in veliko rdečo zvezdo. Občudovali smo ga. Na to je bil zelo ponosen. Tako tudi lani ob 8. avgustu v Jur-šincih. Vidno utrujen je prišel in na svečan način smo mu podelili spominsko listino Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije ob 60-letnici njene ustanovitve. Takrat sva si poslednjič stisnila roke. Iskreno mi je žal, da nisem bil z njim pred tremi meseci.
V tem času prehaja narava k počitku. K počitku pa odhaja tudi Franc Šmigoc. Toda po nekaj mesecih, po zimskem spanju, se bo narava ponovno prebudila. Zopet bo ozelenela, zacvetela. Kaj pa se bo zgodilo z našim prijateljem Francem Šmi-gocem? Ponovno bo oživel v naših srcih in mislih, ko mu bomo na njegovo novo domovanje položili cvet ali prižgali svečko.
Stanko Lepej
Literarno kolo (75) • Ruda Jurčec - 1
Knjiga meseca
Dan Brown:
Angeli in demoni
Pisatelj Dan Brown, ki se je bralcem priljubil z romanom Da Vincijeva šifra, je hitro za tistim izdal roman Angeli in demoni. Obema romanoma je skupno tudi, da so po njiju posneli film.
Če je že pri prvem romanu več kot očitno, da pisatelj ni iskal nekih literarnih globin in da mu je šlo najbolj za napeto zgodbo, potem je pri Angelih vse skupaj samo še bolj poudarjeno. Zdi se, da je pisatelj - potem ko ga je zadela svetovna slava - pisal pod pritiskom in na hitro, da je bila v ospredju želja po denarju in še kaj, Angeli in demoni so namreč za razliko od Šifre manj dodelani, obenem pa jih lahko razumemo kot nadaljevanje prvega romana. Če drugega ne, je vez med enim in drugim osrednji junak Robert Langdon, profesor za versko ikonologijo.
Roman je zasnovan podobno kot prvi. Pravzaprav pisatelj nadaljuje z uspešno in pri Šifri preverjeno logiko. Poglavja so kratka in učinkovita. V bralcu povzročijo učinek napetosti in radovednosti. Kot v Šifri tudi tukaj tečejo tri vzporedne zgodbe, ki jih Dan seka na rezine; in ko postane v eni zgodbi najbolj napeto, le-to ustavi in aktivira drugo in tako naprej ... do konca, ki je prav tako vznemirljiv.
Podobnost med obema romanoma je ob zasnovi in zgradbi gotovo tudi v kriminalnih in duhovnih razsežnostih. Roman lahko namreč beremo kot kriminalko. Na začetku se tako zgodijo vlom, kraja in umor. A to ni navadna kraja, to je kraja antimaterije, s katero bi lahko zlovešči vlomilec naredil strahotno škodo.
Na poti odkrivanja, kdo je ukradel izjemen izum in kdo ubil pokojnega znanstvenika Vetro, se Langdonu pridruži še Vetrova hči Vittoria. Če pa ob vse to dodamo še več umorov, zagonetk, skrivanj in razreševanj ugank v obliki verskih in drugih simbolov, ki jih Langdon s presenetljivo lahkoto vsake toliko razvozla in poveže v zgodbo, potem dobimo literarni koktajl, ki prinaša napeto branje.
Ob vse te zgodbe pa Brown nasloni še teorijo iluminatov, skrivnostnih napisov, ki so popolnoma identični, če jih beremo, tako kot so zapisani, ali če jih obrnemo za sto osemdeset stopinj. Iluminati pa so toliko bolj zanimivi, ker vodijo do iluminatorjev, njihovih očetov. Med njimi pa pisatelj odkriva nekatera zveneča imena znanosti, kot je Galileo Galileji, o katerem Kohler, generalni direktor Cerna, reče: »Galilej je bil iluminat. Bil je tudi goreč katolik. Skušal je omehčati cerkveno stališče do znanosti in razglasil, da znanost ne spodkopava obstoja Boga, temveč ga le še podkrepljuje. Nekoč je napisal, da s tem, ko skozi teleskop opazuje planete, sliši božji glas v glasbi nebesnih teles.«
Temeljno vprašanje, ki ga Brown pred bralca tako postavlja, je, kje se konča vera in kje začne znanost. Večno vprašanje o spopadu med razumom in tistim, kar je izven le-tega, večni razkol med dvema poloma - bog je oz. boga ni. Vmes med stanje je in stanjem ni pa stojita materija in antimate-rija. Slednja tako ni samo uničujoča sila v malem, ki lahko pogubi vse, kar se ji znajde na poti, ampak je dokaz za višjo silo - boga?
Na nekem mestu se Langdon sprašuje: »Ustvaril je svet? Ponovil je veliki pok?«
A se ponovno izkaže, da je igranje boga nevarno početje. Tisti, ki je antimaterijo ukradel, drago plača na koncu. Do konca romana pa se razvije tudi ljubezenska zgodba, ki se skozi ves roman počasi in komaj opazno plete med Vittorio in Langdonom.
Roman za tiste dneve, ko si želimo zgolj zanimivo in napeto branje, brez večjih in globljih literarnih zahtev.
A četudi se na koncu romana vse razplete, ostane v bralcu trpek priokus izgubljenosti med vero in znanostjo.
In mislijo, ki je zapisana na nekem mestu v Angelih in demonih: ZNANOST IN VERA SI NISTA V NASPROTJU. ZNANOST JE PREPROSTO PREMLADA, DA BI RAZUMELA.«
David Bedrač
Mrtva zmagovalka
Če se je življenje pisatelja Stanka Kocipra, ki se je ujel v prejšnje Literarno kolo, zaključilo v Buenes Airesu, je podobna usoda doletela še enega ustvarjalca, rojenega v naših krajih - Rudo Jurčeca. Pisatelj, ki se je rodil 1. aprila 1905 v Ormožu kot šesti otrok, ni imel nič kaj prvoaprilskega življenja ...
Ruda, s pravim imenom Rudolf, se je v slovenskem in tudi v širšem literarnem prostoru med poznavalci gotovo proslavil z romanom Ljubljanski triptih. Pisatelj, ki je preživel obe svetovni vojni in ki je prebrodil marsikatero bridko izkušnjo, osebno in družinsko tragedijo ter selitev v svet, je pisal na zelo sodoben način. Literarni poznavalci ga radi primerjajo z ekspresionistič-no poetiko, značilno za Ivana Pregla, a je bil Ruda morebiti v marsikaterem pogledu celo naprednejši. Drzna trditev, a roman Ljubljanski triptih je dokaz, da le ni povsem neopravičena.
Najprej je potrebno pogledati zunanjo podobo romana, ki je približana sodobnim literarnim smernicam. Besedilo je po obsegu krajše, odlikuje ga strnjen in zgoščen slog, poglavja so kratka in še ta raz-me jena in razdelana na koščke. Fragmentarnost poglavij (romana) je sploh značilna za pisce tega obdobja, saj bi naj poudarjala »nasekljanost« sveta, v katerem živimo. Svet, ki se reže na rezine, kjer ni prave celote, kjer trdne strukture praktično ni več. Svet, v katerem mora biti posameznik zmeraj na preži - enkrat v vlogi žrtve, drugič v vlogi neusmiljenega predatorja, ki čaka, da bo nekoga raztrgal in pokončal.
Opisi sveta, kakršnega Jur-čec razgrinja v romanu, niso kar tako, saj nas vodijo še globlje v roman, na naslednjo nadstropje Triptiha. Če je streha moderno zasnovana in razdrobljena, je po sobah te »hiše« še bolj zanimivo. Osebe, ki nastopajo v romanu, so stisnjene v kotel bivanja, ki je ozek, neprodušno zaprt in nevarno tesnoben. V psihološki gradnji književnih oseb je še dodatna potrditev, da gre za moderno zasnovan roman, ki nosi v sebi tudi veliko kafkovskega izročila. Temni prostori - majhni in utesnjeni. Scene, ki se sicer menjujejo, a je vsem skupna turobna zamaknjenost.
Glavni književni osebi sta
(Kundera-Jančar)
Češki pisatelj Milan Kundera je večkrat vznemiril javnost. Z drznimi izjavami politične in zgodovinske narave si je nakopal marsikaterega sovražnika. A drznost in kritična analiza sta značilni ne le zanj, temveč tudi za književne osebe v njegovih delih.
To so posamezniki, razpeti med političnim sistemom, ki ima veliko zahtev do njih, in lastno osebnostjo.
Še zlasti kritičen je Kundera do komunizma, ki ga obravnava na zanj tako značilen
RUDAJURČEC
LJUBLJANSKI TRIPTIH
JVtaaHsiBft
tako zakonca Pavlin, Simona in Janez, za katera je Marjan Dolgan, pisec spremne besede h knjigi, zapisal: »Različna, celo nasprotujoča si značaja obeh Pavlinovih zakoncev se ne kažeta samo v nihanju njunih ljubezenskih čustev, temveč tudi v njunem različnem verskem čutenju; to je bilo še najbolj usklajeno pred drugo svetovno vojno, po njej pa se je popolnoma skrhalo.«
Spremna beseda z naslovom Triptih o »Ljubljanskem triptihu«, pri kateri se velja prav tako nekoliko pomuditi, je širok pogled na življenje in delo Rude Jurčeca, je pa tudi podrobna in za bralca dragocena predizkušnja, ki jo za določena mesta v romanu celo nujno potrebuje, saj nas lahko zgodba v romanu hitro zapelje.
Značilnost romana so ob utesnjenih prostorskih danostih in scenskih elementih temnega tudi spolzka tla. Osebe, kot da ves čas hodijo z neverjetno previdnostjo, kot da simbolično lebdijo nad tem. Spolzkost in duševna stiska se kažeta tudi v tematski zasnovi romana, ki se ukvarja z večnim nadzorom ljudi - po orwellovsko je človek opazovan in nadzorovan. Veliki brat (politika z njenimi osrednjimi predstavniki) je ves čas za petami, sledi, nadzoruje in tako obvlada zlomljeno in prestrašeno družbo - literarni motiv, v katerem se lahko prepoznajo poteze, aktualne tudi za današnji čas.
Ob vsej aktualnosti, moder-
način. A pri tem ne ustvarja črno-belih literarnih slik. Prav tako je težko določiti, kaj ima v njegovih delih prednost: zgodba človeka ali zgodba širše družbe in politične ureditve. Zgodbo plete kot kito, v kateri je oboje pomembno za razumevanje celote sveta. In oboje je neločljivo povezano med seboj. Tako lahko njegov osrednji roman Neznosna lahkotnost bivanja beremo kot zgodovinsko čitanko češkega političnega sistema v prejšnjem stoletju, lahko pa ga beremo kot psihološko
nosti in dejstvu, da se roman lepo in tekoče bere, ima to delo svoje življenje in pomen tudi danes. In najbrž še v prihodnosti. Zgodba totalitarnega političnega sistema in zgodba o izgubljenosti in ujetosti je namreč začinjena še s smrtjo Simone, ki jo tako skozi celotni roman spoznavamo skozi oči njenega soproga Janeza. Simonina podoba je opis znotraj opisa. Kot da pisatelj govori in gleda skozi Janeza. Simona je tako oseba, ki potuje skozi dva predora, skozi misli pisatelja in moža Janeza, in prav zato je za bralca nekje vmes. Med sanjami in resničnostjo. Med otipljivo, stvarno žensko in angelsko podobo, ki lebdi in je ves čas navzoča, četudi povsem nevidna.
Padanje iz stanja zavestnega v stanje sanjskega je še ena od lastnosti Jurčečevega sloga, ki je tudi sicer ekspresionistična in eksistencialistična prvina. Osebe v Triptihu pogosto sanjajo ali pa pogosto ne morejo spati. V stanju globoke utrujenosti se zamaknejo v psihično stanje polsna, ki je še ena od značilnosti romana. Ob slutnji. Osebe neprestano nekaj slutijo. In običajno so te slutnje preteče in nevarne, polne zlobne energije, ki jih slednjič povsem ohromi. Pisatelj je znal taka stanja opisati tako umetelno, da bo dovolj pozoren in občutljiv bralec ob branju hitro začutil mravljinčenje po telesu.
Ljubljanski triptih je torej zelo kompleksno delo, ki ga je vredno prebrati - ob napeti zgodbi pa je v njem še obilo čustvenih stanj in občutij, ki so lahko zelo mikavna. In oseb, v katerih bi lahko prepoznali marsikoga od nas.
Če je Janez sanjač in je Simona angel, je njuno nasprotje Helena - hladna, uradniška oseba, ki vstopi v zgodbo v drugem delu. Roman je namreč razdeljen na tri dele: Zgodba Simone Pavlin, Podoba Helene Vernik in Proces Janeza Pavlina, čeprav se ti med seboj tudi prepletajo.
Helena si je že več let pri-
analizo Tomaža, zdravnika, ki ima v romanu temeljno vlogo. Ob zgodovinskih vprašanjih se mu - tako kot vsakemu posamezniku - porajajo mnoga vprašanja. Na primer o ljubezni. Na nekem mestu Kundera razmišlja o razliki med telesno in ljubezensko združitvijo, kar je le še ena od morebitnih metafor združevanja političnega aparata s posameznikom. Politično vstopi v posameznika in ga določi, v psihološkem smislu in celo telesnem.
Kundera je veliko pisal v francoščini, tako da mnoga dela še čakajo na prevod v jezik njegove rodne dežele -češčino. Prav tako jih še kar nekaj čaka na prevod v slovenščino, v kateri pa je vendarle veliko prevedenega. Med romani velja omeniti vsaj še tri:
zadevala osvojiti Janeza, a ji je na tej poti stala Simona, ki jo je Helena zatem hladnokrvno umorila. In čeprav je mislila, da jo bo Simonin umor končno pripeljal v naročje Janeza, se ji je svet postavil narobe. Namesto čustvenega in fizičnega zbližanja je sledila vedno večja oddaljenost in razkol med njima. Tako je bila Simona, čeprav mrtva, končna zmagovalka.
»Ljubljana se je medlo prebujala v meglenost jesenskega jutra. Napovedala se je zadnja priložnost ujeti še poslednje lepe dni narave, odmirajoče v rumeni, sajasti gnilobi ...« je poved, s katero Jurčec pričenja zgodbo Ljubljanskega triptiha. Očitni kontrasti med besedami - lepoto postavi ob besedi odmirajoče in gniloba - so v pisateljevem slogu pogosti, ne le v tem, temveč tudi v nekaterih drugih delih.
Tako pisatelj na ravni besed pa tudi zgodbe kaže dvojno moralo ljudi, kot megleno in zabrisano mejo med prijaznim in moralnim bitjem ter bitjem, ki je pripravljeno za dosego cilja moralo povsem potlačiti in poseči po najbolj strupenih oblikah vedenja.
Osebe v njegovih delih so vselej takšne; nikakor pa ni zanemarljivo, da je bilo tudi pisateljevo privatno življenje kot razburljiv roman, v katerem je mnogo vzponov in padcev, zapletov in razpletov.
Vzrokov, da smo Ruda Jurče-ca in njegovo literaturo zavrteli v Literarno kolo, je več: najprej kraj rojstva in kraji, kjer je preživljal otroštvo pa tudi povezanost pisateljeve družine s Ptujem. Tako lahko preberemo, da je v ptujski bolnišnici leta 1980 umrla njegova sestra Karolina.
Sicer pa je pisatelj v svojem življenju izkusil še marsikatero izgubo. Istega leta 1905, ko se je pisatelj rodil, je julija umrl njegov brat, takrat komaj dveletni brat Jožef, nekaj let kasneje pa je Ruda, star komaj sedem let, v prvi svetovni vojni izgubil tudi očeta ...
David Bedrač
Počasnost, Istovetnost in Nevednost, čeprav je pisateljev opus izredno širok.
Ni pa presenetljivo, da je Kundera gojil še eno besedilno obliko: esej. Prav v esejisti-ki je še bolj drzno razmišljal o prepletanju politične in intimne sfere, o tem, koliko je ena odvisna od druge in obratno.
In na Slovenskem je in še piše pisatelj, ki ga vznemirjajo podobne teme, ki prav tako kritično analizira politične razmere nekoč in danes, še zlasti pa ga zanimajo povezave med enim in drugim in kje vmes je posameznik. Kot Kunderov je tudi njegov opus širok in zvrstno-vrstno zelo bogat. Ob prozi piše še dramatiko, veliko veljavo pa ima tudi na področju esejistike ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 31
Ali bo sploh kdaj drugače?
Kidričevo • V Talumu se dogajajo spremembe
Nov nadzorni svet in nov član uprave
V kidričevskem Talumu so se v minulih dneh zgodile nekatere pomembne spremembe. Skupščina delničarjev je imenovala nov nadzorni svet, ta je po naših informacijah zamenjal enega od članov uprave, tik pred zagonom je največja sončna elektrarna v Sloveniji, v treh delovnih enotah pa so se že vrnili na 40-urni delovni teden.
Na skupščini delniške družbe Taluma, ki je zasedala v ponedeljek, 16. novembra, so med drugim sprejeli nekatere spremembe in dopolnitve statuta družbe. Ker je sedanjim članom nadzornega sveta mandat potekel, so izvolili štiri nove člane tega organa, ki so predstavniki lastnikov kapitala. Za dveletno obdobje so bili izvoljeni Mirjan Tram-puž, Miro Žunec, Ivan Male-šič in Duško Kos.
Neuradno smo izvedeli, da je nadzorni svet, ki se je prvič sestal v torek, 1. decembra, razrešil dosedanjega člana uprave Bojana Žigmana, ki je bil zadolžen za področje proizvodnje in razvoja, ter
na njegovo mesto imenoval dr. Zlatka Čuša. Imenoval pa je tudi novo Upravo Taluma: predsednik bo naslednjih 6 let mag. Danilo Toplek, člani pa dr. Zlatko Čuš (6 let), mag. Franc Visenjak (3 leta) in Bri-gita Ačimovič (1 leto).
V Talumu pa je še nekaj drugih pomembnih novosti. Na nekdanjem odlagališču rdečega blata je tik pred zagonom največja sončna elektrarna v Sloveniji. Kot je pojasnil vodja projekta Marko Drobnič, so do konca novembra opravili montažo vseh 4545 fotovol-taičnih modulov, vključno s transformatorsko postajo in vsemi priključki. V tem tednu potekajo razni inšpek-
cijski pregledi posameznih sklopov, tehnični pregled objekta pa naj bi bil v torek, 8. decembra. In če bo, kot načrtujejo, vse brez napak in pomanjkljivosti, bo takrat največja sončna elektrarna v Sloveniji oddala v omrežje prvo »zeleno« električno energijo. Predvidena letna proizvodnja elektrarne je 1065 MWh električne energije, kar zadostuje za oskrbo okoli 300 gospodinjstev. Celotna investicija je veljala okoli 2,9 milijona evrov, investitorja pa sta Ta-lum in Solinest iz Ljubljane.
Nekatere izboljšave se kažejo tudi v proizvodnih enotah Taluma. Kot je pojasnil Milan Fajt, predsednik konference
sindikata SKEI, jih je na nedavnem sestanku predsednik uprave mag. Danilo Toplek seznanil, da so v devetih mesecih letošnjega leta proizvedli 64.000 ton aluminija, kar je za 39 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Za 49 odstotkov se je zmanjšala tudi vrednost prodaje. Kljub temu še ni bilo odpuščanj zaposlenih za nedoločen čas, tako da je za sedaj v Talumu 888 delavcev. Zaradi posledic krize naj bi imeli okoli 9 milijonov evrov izgube. V naslednjem obdobju pričakujejo še večje zaostritve na mednarodnem trgu proizvajalcev aluminija, čeprav je že ta trenutek kritično. Cena aluminija je namreč
Slovenija • Spet spremembe GERK-ov
Da bodo (lahko) subvencije
■ V-B
se nižje
To bo naredilo med 1. in 15. januarjem prihodnje leto, nato pa bodo kmetje - imetniki GERK-ov - prejeli izpise popravljenih površin, za katere bodo upravičeni do subvencij.
Potrebno posodobitev sistema GERK-ov, dejansko gre za zmanjšanje neto obdelovalnih površin, kar seveda posledično pomeni tudi nižja neposredna plačila oz. subvencije, mora kmetijsko ministrstvo, kot je bilo pojasnjeno, narediti zaradi zahtev EU. Doslej so bile namreč v neto obdelovalne površine, upravičene do subvencij, vključene tudi dovozne poti, manjši potoki, ki so delili zemljišča itd., zemljišči na obeh straneh teh poti ali potokov pa so se povezali v en GERK s t. i. mostički. Po reviziji s strani EU komisije v letu 2008 pa tovrstni »mostički« ne morejo biti predmet subvencioniranja, zato jih je treba izločiti iz obdelovalne površine. Prav odprava t. i. mostičkov zna biti hudo neprijetna za tiste obdelovalce, ki bodo s tem izgubili potrebno najnižjo velikost obdelovalne zemlje (v Sloveniji je to 0,1 hektarja, razen za OMD) za pridobitev subvencije. Enostavno povedano to pomeni, da bo kmet, ki je z vmesno potjo ali potočkom obdeloval dve njivici, skupaj veliki, recimo, 0,15 hektarja, z izločitvijo »mostička« med obema njivicama izgubil pravico do sub-
vencije, saj bo imel po tej posodobitvi dva GERK-a, ampak premajhna za pridobitev pomoči. Sicer pa se bo izločilo iz neto obdelovalnih površin tudi vse, kar je v zaraščanju in so to dejstvo pokazali zadnji orto-foto posnetki.
Po oceni kmetijskega ministrstva se bo tako z naslednjim letom odpravilo mostičke na skupno okoli 40.000 GERK-ih, od tega je približno 10.000 takih, ki bodo s tem izgubili potrebno najnižjo velikost za subvencijo, vendar pa te številke po mnenju ministrstva niso velike: »Ministrstvo je k odpravi pomanjkljivosti in prilagoditvam sistema pristopilo že v letošnjem letu, z naslednjim letom pa bo v celoti izvedlo popravke površin na dobrih 76.000 kmetijskih gospodarstvih. Gre za veliko število sorazmerno majhnih napak, ki skupaj predstavljajo 1,99 % neupravičeno prijavljenih površin v zbirnih vlogah za uveljavljanje ukrepov skupne kmetijske politike. V primerjavi z ostalimi članicami, ki ocenjujejo napake svojih identifikacijskih sistemov med 0,17 in 10 %, je Slovenija z 1,99 % napako med boljšimi državami članicami EU.«
Po nadaljnjih ugotovitvah ministrstva bo izločitev neupravičenih površin na GERK-ih (bodisi zaradi ceste, hiše, vrtov okoli hiš, gozda, zaraščenih površin) na 36.413 kmetijah od skupno 65.000 kmetij s 692.000 GERK-i, ki
dobivajo subvencije. Večina odstopanj naj bi bila sicer zelo majhnih, vseeno pa ti »kozmetični popravki« parcel v celotni državi znašajo skupno dobrih 6,6 hektarja.
Za kmete, posebno tiste, ki obdelujejo več manjših (doslej z mostički povezanih) zemljišč in tudi vinogradnike, pa vsa zgodba gotovo ne bo tako enostavna. Ob ponovni birokraciji in vnašanju popravkov na UE bodo namreč tudi ob del subvencije, pač v sorazmerni velikost odpisane ceste, potoka, obračališča itd. Izvedene grafične spremembe oz. popravke bodo vsi lahko vpogledali na enotah Kmetijske svetovalne službe, upravnih enotah ali na javnem pregledovalniku GERK na spletni strani MKGP, in če se z vneseno spremembo ne bodo strinjali, bodo lahko po 18. januarju vložili zahtevek za spremembo.
Peter Pribožič s ptujske svetovalne službe pravi, da bodo sicer vsem, ki se
Foto: M. Ozmec
Pogled na nekdanje odlagališče rdečega blata je danes povsem drugačen, saj je na njem stoji 4500 celic nove sončne elektrarne, ki naj bi pričela obratovati v torek.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo pred začetkom kampanje zbirnih vlog 2010 posodobilo vse grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK-e), ki so podlaga za izplačevanje subvencij, vezanih na površino. To pomeni, da bo po uradni dolžnosti popravilo vrise vsem vpisanim GERK-om v skladu z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč povsod, kjer prihaja do odstopanj.
padla pod 1800 ameriških dolarjev za tono, za nameček pa je ameriška valuta, po kateri se prodaja aluminij, dosegla najnižjo vrednost v zgodovini primerjavi z evrom, s katerim pa se žal kupujejo surovine in elektrika. Po napovedi bo zaradi velikih zalog aluminija cena padala še naprej. Zaradi vsega tega ni nobene možnosti, da bi lahko prišlo do dviga plač. Dvignila se je samo najnižja plača, ker je uprava prisluhnila sindikatu, da je najnižje plačanim zelo težko preživeti z njihovimi plačami. Razliko oziroma doplačilo je v Talumu prejelo 60 delavcev v skupnem znesku 2.418 evrov.
Zaradi 36-urnega delovnega tedna imajo vsi nižje plače. Tudi uprava si jih je letos znižala za 23 odstotkov. Sicer pa se v vodstvu Taluma zavzemajo za socialni mir in za ohranitev čim več delovnih mest, ki bodo še kako potrebna, ko se bo končala kriza. V strokovnih službah in upravi se število zaposlenih ne povečuje, ampak je 11 delavcev
manj. Tudi kadrovska zasedba za leto 2010 bo ostala enaka, saj ne razmišljajo o odpuščanju.
Uspeli so podpisati pogodbo in zagotoviti glinico za prihodnja leta, prizadevajo pa si znižati tudi ceno električne energije, kar bi delno povrnilo stroške, ki jih je povzročila prekomerno povišana cena glinice. Tako v naslednjem kratkoročnem obdobju predvidevajo zagon najmanj 10 dodatnih peči v elektrolizi.
Sicer pa sta se na omenjenem sestanku vodstvi sindikata in Taluma dogovorili, da delavci treh družb, ki opravljajo delo v delovnih enotah Rondelice, Ulitki in Izparilniki, od 1. novembra dalje spet delajo s polnim delovnim časom 40 ur na teden. Tako določen delovni čas za delavce navedenih delovnih enotah velja, dokler so podana naročila za njihove izdelke v obsegu, ki utemeljuje to odločitev, vendar najdlje do 28. februarja 2010.
M. Ozmec
Z napovedano spremembo sistema GERK-ov se bodo neto obdelovalne površine še zmanjšale (in posledično tudi plačila), saj se bodo »odpisale« dovozne poti, obračališča, potočki - torej vsak košček zemlje, ki ni popolnoma obdelan ...
bodo oglasili pri njih zaradi spremembe GERK-a, lahko svetovali in jim v aplikaciji prikazali, kaj je na njihovih zemljiščih spremenjeno, toda same popravke bodo kmetje morali urediti na ptujski UE: »Predvidevamo, da bo več takih primerov oz. sprememb na gričevnatem predelu kot v ravninskem, sploh tam, kjer so bile narejen zložbe, ne bi smelo biti niti najmanjšega odstopanja. Upamo tudi, da ne bo velikih popravkov. Nerodno bo v primerih, če bodo odstopanja oz. popravki večji od 5 odstotkov, saj se natančne sankcije še ne vedo, lahko pa se v najslabšem primeru tudi zgodi, da bodo kmetje morali v takih primerih celo vračati subvencije za nazaj.«
In da slučajno ne bo napačnega razumevanja; čeprav se bodo zaradi sprememb in znižanja obdelovalnih površin zmanjšale subvencije, bo katastrska obdavčitev kmetov ostala enaka ...
SM
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen| Oprema Barva
AUDI A6 2,4 LIMUZ.	1999	4.220,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA 2,0 DTI COMFORT	2004	7.850,00	SERV. KNJIGA	KOV. T. MODRA
RENAULT MEGANE 1,616V AIR	2002	3.570,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MITSUBISHI COLT 1,1 INFORM.	2004	5.500,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
FIAT PUNT01,2	2004	3.900,00	SERVO VOLAN	RDEČA
BMW 530DAVT. KARAVAN	2000	6.990,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	KLIMA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCIDYNA. KAR.	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1,5 DCIAUTH.COM.	2003	6.140,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS C-MAX 1,6 TDCI	2007	8.890,00	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPELC0RSA 1,012VCITY	1998	1.300,00	REDN0SERV.	RDEČA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 2061,4 HDI	2004	5.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41SW POP ART	2004	5.500,00	PRVI LAST.	MODRA
PEUGEOT 2061,416V XT	2005	5.750,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
SEAT CORDOBA 1,416V FRIO	2005	5.650,00	PRVI LAST.	KOV. SIV0M0DRA
BMW 318 TI COMPACT	1997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
AUDI A31,6 AMBITION	2001	5.430,00	SERV. KNJIGA	KOV. VIJ0LA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERVO VOLAN	KOV. VIJ0LA
VW PASSAT 1,9 TDI BASIS VAR.	2000	4.400,00	AVT. KLIMA	BELA
PEUGEOT 2071,4 TRENDY	2007	8.500,00	PRVI LAST.	KOV. SIV0M0DRA
CITROEN XSARA 1,61 BREAK PLAISIR	2000	2.850,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Foto: SM
Prireditvenik
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
SPORED ODDAJ
PETEK 4.12.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 5.12.
8.00 Revija pihalnih godb 2009
9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Iz domače skrinje - Markovcl 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovcl 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 6.12.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Kronika občine Hajdina 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Srečanje ljudskih pevcev in godcev NaSelih
13.0010. let Godbe na pihala Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnlk
PONEDELJEK 7.12.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev In godcev
Pobrežje 2009 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU 18.00 Srečanje ljudskih pevcev In godcev
NaSelih 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklav2@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 IDI KARAVAN	2006	13.790,00	AVT. KUMA	SREBRN
BMW 320 D LIMUZINA	2006	16.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN XSARA 2.0 HOI KARAVAN EXKLUSIVE	2001	3.390,00	KUMA	KOV. SIVA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDi	2006	8.280,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FIAT ST1L01.9 JTD ACTUAL	2003	4.390,00	KUMA	BELA
KIA CARENS 2.0 CRDI	2008	13.390,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 3071.6	2002	4.750,00	AVT. KUMA	KOV. SIV
PEUGEÜT4071.6 HDI LIMUZINA	2006	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRESSION CONFORT	2005	7.390,00	AVT. KUMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	8.350,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
VWG0LFV1.9TDI LIMUZINA	2004	8.770,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDICOMFORTUNE KARAVAN	2004	8.480,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2007	13.190,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
VWSHARAN 1.9 TDI SPORTLINE	2002	7.980,00	AVT. KUMA	KOV. T. MODRA
VWT0URAN 1.9 TDI	2005	10.750,00	AVT. KUMA	SREBRN
Kadrovsko področje
Iščemo strokovnega sodelavca ali sodelavko z univerzitetno izobrazbo psihologije, sociologije, kadrovskega managementa, prava, ekonomije. Zaželjene so izkušnje, ni pa nujno. Delo lahko dobi tudi začetnik oz. pripravnik.
Pravno področje
Zaposlili bi pravnico ali pravnika z univerzitetno izobrazbo. Zaželjen je pravosodni izpit, vendar lahko delo dobi tudi pripravnik.
Proizvodnja
Iščemo šest livarjev. Stopnja in smer izobrazbe nista najbolj pomembni. Pomembne so predhodne izkušnjein dosedanja znanja.
Dodatne, bolj konkretne informacije dobite v Kadrovski službi Taluma na telefonski številk 02 7995 113. Razpis je objavljen tudi na Zavodu RS za zaposlovanje, OE Ptuj.
Prijavite se, povabili vas bomo na pogovor
Talum d.d. Kidričevo
Petek, 4. december
15.00
17.00 18.00 18.00 19.30
Slovenska Bistrica, športna dvorana, Srečanje upokojencev skupine Impol
gasilski dom Hajdoše, prireja Društvo "Sožitje" (medobčinsko društvo
za pomoč z motnjami v duševnme razvoju Ptuj) - Varstveni delovni
center Sožitje Ptuj, Miklavževanje
Ormož, na gradu, odprtje zbirke Sluga
Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, plesna delavnica salse
Ptuj, CID, potopis Šrilanka, predaval bo Franci Horvat iz Celja
Ptuj, Mestno gledališče, Grdoba, za izven, v okviru festival SKUP'09
Sobota, 5. december
10.00 10.00 11.00
11.30 18.00 19.00
19.30
20.00
Ptuj, Mestno gledališče, Trnuljčica, za abonma Kresnička in izven Slovenska Bistrica, športna dvorana, košarkaška tekma Ptujska Gora, minoritski samostan Matere Božje, odprtje razstave Slovenske jaslice, razstavo bo odprl nadškof metropolit dr. Franc Kram-berger, razstava je odprta do 7. januarja
Ptuj, Mestno gledališče, Trnuljčica, za abonma Zvezdica in izven Makole, dom krajanov, Miklavžev večer s koncertom citrarke Sveta Ana v Slovenskih goricah, Mladinska kulturna zadruga, potopisno predavanje o Indoneziji
Ptuj, Mestno gledališče, Zaključek in podelitev nagrad festivala SKUP'09, za izven
Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za abonma Opera in Balet sobota in izven
Maribor, SNG, drama, premiera Malomeščanska svatba, StaDvo, za abonma Drama premiera
Nedelja, 6. december
10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, Muzejske delavnice za otroke in starše, Izdelovanje novoletnih voščilnic Sveta Ana, KTC Sveta Ana, Miklavževanje
Markovci, večnamenska dvorana, 9. Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci
Hajdina, dvorana društva upokojencev (pri cerkvi), lutkovna predstava Rdeča kapica v izvedbi otroške lutkovne skupine Hajdina (781 31 01, ga. Danica Serdinšek)
Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Viktorinov ad-ventni večer, Jaslice, govorica duha in srca, gost večera p. dr. Leopold Grčar
Društvo žena in deklet občine Hajdina v gasilskem domu Hajdina, Miklavževa večerja.
12.00 16.00
16.00
17.00
18.00
Ponedeljek, 7. december
9.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za izven 14.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za abonma Drama in izven
Kino Ptuj
4., 5. in 6. december, ob 18.30 2012 - ZF-triler. Ob 21.10 Art program: Oče naš - kriminalna drama.
Na zalogi preko 40 vozil.
ABA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
www.radio-tednik.si
■	
1 PETKOV VEČER }	
H Bodite nocoj	i
1 tf družbi oddaje	i
H Z glasbo do srca z	! do 1
1 na radiu Ptuj	1
1 z Marjanom	www.radio-tednik.si H
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605

flIMillüM-JiHiPlini
C 02/22 80 HO
SoliS d.o.o.
Razlagova 24, Maribor
M) dOM
¡m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/2524645, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Zdaj je pravi čas za nakup Prima kurilnega olja!
Vse kupce Prima kurilnega olja nad 1.000 litri čakajo privlačne nagrade!
Za več informacij pokličite
080 22 66
ali obiščite
www.petrol.si/primakurilnoolje
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajonovo 1, Ptuf (ob Moribonki cesti}, tel.: 02 7806710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
Promocijska akcija traja od 20.11. do6.12. 2009.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Nada Babič, drdent med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
3.00
9.30
Mali oglasi
STORITVE
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
"LASTh
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
SLIKOPLESKARSKADELA, izravnava bavaiita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev... Franc Petrovič, s. p.. Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVACELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p.. Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
REŠUJEMO hipotekarne kredite, izvršbe in blokade, poplačilo starih kreditov ... VANS. KREDITI, D. O. O., POTRČEVA C. 14, PTUJ. Tel. 070 812 715, 031 659 417.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
PRODAM rabljeno strešno opeko Bramac za cca. 140 m2. Cena po dogovoru. Telefon 051 334 440.
PRODAM zelo kvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAMO 250-kg prašiča. Telefon 031 468 258.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
PRODAM 25- do 30-kg odojke in krmno peso ter 600-kg mešalnico z mlinom za žito. Telefon 041 368 437.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte janogold, idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM kravo simentalko, prva telitev, s teličkom ali brez. Tel. 781
01 71.
PRODAM 120-kg prašiča domače reje. Tel. 031 374 4 6 3.
PRODAM pujske. Tel. 051 342 491.
PRODAM traktor Deutz, 45 KM, letnik 1988, s kompresorjem, kiper cevjo in letno kabino, v dobrem stanju.Tel. 031 656 718.
PRODAM drva, polena, 30 cm, mešana, suha, cena z dostavo, 180 EUR za štiri m3. Tel. 031 208 904.
PRODAM dvobrazdni, hidravlični obračalni plug IMT, 12 col. Inf. na tel. 031 210 794.
PAN
KUHINJ
+ ;
ob nakupu kuhinje vam
PODARIMO
#
# Kamnito delovno ploščo * vrhunske kakovosti OKITE ali
Gospodinjske aparate	**
priznanih proizvajalcev po vaši izbiri ali
Veliki gotovinjski popust,	**
velja tudi pri krei

i w1 n ■

iOtOVM f POP« *
/V I O IVI I/1 II_11IV I I ^^/V IV 11	nTI I I Informacije o pogojih so vam na voljo v vseh salonih Panles kuhinje
bALUlM KUHINJ HAlMLtb PTUJ www.panles-kuhinje.si zdaj v lastnem salonu na novi lokaciji
Vabljeni 8, 12. 2009 na otvoritev salona kuhinj Panles, na novi lokaciji Belšakova 2 (tik ob krožišču) )l/i/><r/0
PANLES KUHINJE OD 8. 1. 2009 NA PTUJU V NOVEM SALONU
Na Ptuj prihaja renomirani proizvajalec kuhinj. Podjetje PANLES iz Rogaške Slatine si prizadeva, kljub ne ravno lahki gospodarski situaciji, v svojih lastnih salonih prodajati svoje kuhinje.
Panles je slovenski proizvajalec sodobnih kuhinj.
Ne more se hvaliti z dolgoletno tradicijo, pohvali pa se lahko, da je mlajše podjetje z jasno vizijo, da je razvojno naravnano in da je njegov razvoj na zdravih temeljih.
Podjetje Panles je dokazalo, da ima vrhunsko ponudbo kuhinj lastne proizvodnje. Ni nepoznano ime, je sinonim za kvaliteto, dizajn, strokovno ponudbo, prilagodljivost in cenovno zanimivost.
V svojih salonih v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Velenju, Rogaški Slatini predstavlja široko ponudbo svojih kuhinj.
Na Ptuju nastopa v svojem novem lastnem salonu na lokaciji v Budini - Belšakova 2.
Pred letom se je Panles pojavil Na Ptuju v drugačni obliki, a so kaj hitro ugotovili, kako pomembna je strokovnost svetovalca pri prodaji kuhinje. Kuhinja je, glede na število vgrajenih materialov, najzahtevnejši prostor in tudi največja investicija za družino, zato je pravilno svetovanje izredno pomembno. V podjetju posvečajo posebno pozornost šolanju lastnega prodajnega osebja, saj je njihova svetovalna vloga izredno pomembna. Prepričani so, da lahko v lastnem salonu, s strokovno usposobljenimi svetovalci, dosežejo veliko višji nivo ponudbe in imajo na koncu zadovoljnega kupca. Želijo si, da bi bil vsak kupec zadovoljen, da bi se dobro
počutil v svoji novi kuhinji, zato so se odločili odpreti svoj lastni salon tudi na Ptuju.
In kaj je tisto, kar Panles ločuje od drugih?
Panlesovo vodilo in usmeritev je zagotoviti kupcu najboljšo kombinacijo med KAKOVOSTJO, FUNKCIJO, CENO in DIZAJNOM. V podjetju so si izbrali standard, ki je za vse kuhinje enak. Izbrali so zelo kakovostne materiale priznanih proizvajalcev.
Drznejo si uporabiti slogan »NAJBOLJŠE KUHINJE - PANLES KUHINJE«.
Je proizvajalec, ki se trudi, vsaki družini, ponuditi popolno uslugo. To pomeni, da svetujejo na domu, poskušajo skupaj z družinskimi člani najti najprimernejšo rešitev postavitve kuhinje glede na njihove navade. Kuhinjo proizvedejo po na-
ročilu, jo dobavijo, sestavijo in predajo kupcu v uporabo. Vedo, da bo tako njihov kupec zadovoljen.
V Panlesu nudijo v decembru zanimivo, posebno ponudbo.
Ob nakupu kuhinje vam Panles podari eno od variant po prosti izbiri vsakega kupca:
1.	lahko si izbere delovno ploščo v kamnu ali
2.	gospodinjske aparate znamk Bosch, Siemens, De dietrisch, Brant ali
3.	popust pri nakupu kuhinje.
Nakup kuhinje je možen s hitrim kreditom ali kreditom na daljše obdobje. Pri hitrem kreditu vam vse uredijo v salonu.
In še nekaj!!!!
Prvih 10 kupcev v salonu Ptuj bo Panles dodatno obdaroval še z gospodinjskimi malimi aparati znamke
Bosch.
Prepričani so, da je izbor tolikšen, da bo za vsakega kaj zanimivega.
Panles sporoča cenjenim bralcem in hkrati vabi, da jih obiščejo v novem salonu na Ptuju na Belšakovi 2. Težko je namreč opisati, kaj vse nudijo, kakšen je resnično njihov izdelek, zato vabijo vse, ki nameravajo kupiti novo kuhinjo, da obiščejo Panlesov salon.
Dobrodošli so tudi vsi, ki jih zanima, kaj je novega na področju kuhinj in se bodo morda za nakup odločili kasneje.
Vabilo vsem bralcem na odprtje salona Panles na Ptuju v torek, 8. 12. 2009, ob 16. uri na Belšakovo 2 - to je v prostorih bivšega Mercator-jevega Kekca.
Ob prijetni glasbi in dobri kapljici bodo veseli druženja z vami.
PANLES KUHINJE -ŽIVETI Z NAMI
PREKINITEV DEJAVNOSTI, s. p., zaradi prenosa podjetja na kapitalsko družbo, pravno osebo
Na podlagi določbe 75. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, štev. 42/06, popr. 60/06 in 26/07, 33/07, 67/07, 10/08, 68/08, 42/09 in 65/09) vas obveščam, da bom predvidoma do konca marca 2010, ko bo prenos podjetja vpisan v Sodni register, prenehal opravljati dejavnost v statusu samostojnega podjetnika zaradi prenosa podjetja na kapitalsko družbo, pravno osebo. Dejavnost bom brez prekinitve nadaljeval v gospodarski družbi K. B. KOKOT, plin, ogrevanje, vodovod, prezračevanje in klima, d. o. o., Moškanjci 45 a, 2272 Gorišnica.
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ Svet zavoda Čučkova 7 2250 Ptuj
Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 - odločba US RS, 8/96, 31/00 in 36/00) in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/06, 7/08)
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA ZA ŠPORT PTUJ
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
■	najmanj prva stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu,
■	formalne oblike delovnih izkušenj,
■	neformalne oblike delovnih izkušenj,
■	predložen program dela in razvoja zavoda.
Merila za izbiro, standarde strokovne usposobljenosti in metode preverjanja usposobljenosti so določeni s Pravilnikom o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 10/08).
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let. Predviden nastop dela je 25. 1. 2010.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za šport Ptuj, Čučkova 7, 2250 Ptuj, s pripisom »Razpis za direktorja Zavoda za šport Ptuj«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonsko določenem roku. Vsi izrazi, uporabljeni v moški spolni slovnični obliki, veljajo za oba spola.
SPOMIN
V četrtek, 3. decembra, mineva 10 let, odkar nas je zapustil
Beno Furman st.
Hvala vsem, ki prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in v naših srcih naprej živijo.
SPOMIN
V sredo, 2. decembra, so minila tri leta, odkar se je nenadoma za vedno od nas poslovila naša draga
Ivanka Lovrec
IZ PODVINCEV 6
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu, ji poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
Vsi njeni
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Emeršič
OB ŽELEZNICI 8, NJIVERCE-KIDRIČEVO
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter hvala za izraženo sožalje. Hvala sodelavcem ter sindikatu Taluma, DU Kidričevo, pevcem za odpete žalostinke, ge. Miljančič za molitev, govornici ge. Hedviki za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, organistu g. Jezi za igranje v cerkvi, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, pogrebnemu podjetju Mir ter vsem, ki so spoštovali mamo.
Žalujoči: hčerka Jožica, zet Roman, vnuki Marta, Marjeta in Stane z družinami, pravnukinji Ana in Eva
SPOMIN
Tretjega decembra mineva leto dni, odkar smo se morali ločiti od našega ljubega moža, očeta in dedka
Antona Korparja
IZ MEZGOVCEV 4 A
Naši dnevi so polni samote in spominov, težko je spoznanje, da je življenje minljivo in moramo verjeti, da se nekje, nekdaj spet snidemo.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in se mu poklonite v spomin.
Z žalostjo v srcu žena Zinka, hčerka Tatjana in vnukinja Amadeja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, svakinje, botre in tete
Rozine Božičko
IZ TRŽCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter za svete maše in nam izrekli sožalje.
Z žalostjo v srcu vsi, ki smo jo imeli neizmerno radi
Med nami ljubljeni ste bili iz vsega srca, ljubljeni bodite, kjer ste zdaj doma.
SPOMIN Slavko Peršuh
30. 5. 1953 - 3. 12. 2003
Marija Peršuh
14.	8. 1927 - 7. 1. 2003
Alojz Peršuh
15.	6. 1925 - 4. 11. 2001
Vaši najdražji
Dala si nam mnogo, mnogo več, kot si sama sanjala. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas, za večno.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, hčere, sestre, tašče in botre
Ljudmile Lorenčič
rojene Prašnički
S POTRČEVE CESTE 50
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za topel stisk roke, besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj za
strokovno pomoč, g. župniku za opravljen obred, ge. Kokol za
besede slovesa in molitev ter Komunalnemu podjetju Ptuj.
Posebej se zahvaljujemo Lidiji Ogrinc, Simoni Obran in Silvi
Skledar za nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat
hvala.
Žalujoči: mož Marijan, hči Marjana z Jožetom, mama Ljudmila in ostalo sorodstvo
Ni več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. le duša ve, kako boli, ko staršev več ob tebi ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
Jožeta Fajta
Z DRAVINJSKEGA VRHA 40
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja.
Hvala g. Šeguli za besede slovesa, pevcem CPZ za lepo odpete pesmi, g. patroma za opravljen obred sv. maše in molitev, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu DU Videm, Domu upokojencev Ptuj, sodelavcem Mercatorja in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči njegovi najdražji
Mali oglasi
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KMETIJSTVO
PRODAM tribrazdni obračalni plug, znamke Nimajer, zgrabljalnik za seno znamke Kun 4511, rotobrano s paker valjem in vmesno hidravliko, delovna širina 2,50 m, žitno sejalnico znamke Amazone D 7 - special. Tel. 031 251 967.
PRODAM prašiče, težke okrog 30 kg. Tel. 766 87 91.
PRODAM odjemalec silaže. Tel. 031 207 156.
RAZNO
IŠČEM žensko, ki je brez obveznosti in bi bila pripravljena priti gospodinjit 80-letnemu bolnemu moškemu. Možnost stanovanja in hrana. Telefon 031 744 965, po 14. uri.
PRODAM kotel za žganjekuho, hladilnik LTH, kava aparat z mlinčkom, blagajno Optima, servirni voziček ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
DOM-STANOVANJE
ODDAM delno opremljeno enoinpol-sobno stanovanje z garažo na Ptuju. Priključki: kabelska, internet. GSM 041 428 673.
ODDAM v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. 031 317 508 ali 031 257 894.
NEPREMIČNINE
PRODAM štirisobno stanovanje, 76 m2, v 4. nadstropju na Ptuju. Telefon 051 348 278.
V CENTRU PTUJA prodamo lepo meščansko hišo, možne vse dejavnosti. Telefon 041 245 054.
PRODAM skoraj novo, opremljeno enosobno stanovanje v centru Gorišnice. Tel. 74 5 77 11 ali 031 248 118.
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ 15 € + DDV servisna ura*
* velja za vsa osebna vozila izven garancije
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
RENAULT MEGANE 1.6	RDEČA	2008	8.190,-
CmiOEN C5 HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-
KIASEPHIA 1.5 SLX	SREBRNA	1998	690,-
HYUNDAI ELAN1HA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.190,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
PORSCHE TURBO	T. MODRA	2000	42.990,-
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-
FIAT BRAVA 1.9 JU)	BELA	2001	2.990,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC.. 5V	SIVA	2003	7.990,-
FIAT ST1L01.4	SV. MODRA	2004	4.990,-
VW SHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	5.990,-
OPEL CORSA 1.3 TDI. 3V	BELA	2006	5.590,-
FIAT GRANDE PUNT01.3 JTD	RDEČA	2008	9.190,-
ŠKODA FABIA 1.4 TDI.5V	SREBRNA	2007	8.990,-
FIAT 5001.4 LOUNGE, 3V	SV. MODRA	2008	10.990,-
MERCEDES ML	T. MODRA	2004	16.990,-
HYUNDAI TUCSON 2.0,5V	SIVA	2009	15.990,-
VW GOLF 1.9,3V	ČRNA	2006	9.990,-
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več ljubeči se glas. Stol prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Marije Kamenšek
IZ GRAJENE 36
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in svete maše. Hvala gospodu Benjaminu za opravljen pogrebni obred in gospe Veri za molitev in poslovilne besede. Hvala upokojencem iz Grajene za lep govor ter Komunali Ptuj.
Posebej pa bi se radi zahvalili ambulanti za sladkorno bolezen, kjer so bili vedno pripravljeni pomagati. Vsem in vsakomur HVALA!
Hčerka Štefka z družino in vsi, ki so jo imeli radi
Ptuj • Sojenje zoper P. R. se nadaljuje
Črna kronika

Obdolženi na invalidskem vozičku
TUdi tokratno nadaljevanje glavne obravnave zoper 62-letnega Ptujčana P. R., ki ga obtožnica bremeni nasilništva v družini in spolnega nasilja nad mladoletno hčerko, je bilo v znamenju domnevne obolelosti obdolženca, ki je kazal vidne znake oslabelosti, zato naj bi obravnavo spremljal z invalidskega vozička.
Tudi v sredo, 2. decembra, se je pred Okrožnim sodiščem na Ptuju že nekaj pred deveto uro zbrala množica novinarjev, televizijskih snemalcev in foto-reporterjev, ki so nestrpno čakali nadaljevanje glavne obravnave zoper obdolže-nega 62-letnega P. R., ki mu Okrožno državno tožilstvo očita nasilništvo v družini in spolno nasilje nad njegovo mladoletno hčerko, s katero ima celo otroka.
Ker je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec že ob pričetku glavne obravnave razglasila, da v interesu mladoletne osebe razprava poteka za zaprtimi vrati, je bila javnost tudi tokrat izključena. Ko so pred zadnji vhod Okrožnega sodišča iz mariborskih zaporov pripeljali obdolženega P. R, je bil poleg paznikov ob njem tudi zaporniški zdravstveni delavec.
Na novinarsko vprašanje, ali bo danes lahko sodeloval na razpravi, je obdolženi P. R. vidno potrt, močno shujšan in vidno oslabljen odgovoril na kratko: »Ne vem še.« Kmalu za tem, ko so ga pod roko odvedli v zgradbo sodišča, so tudi

Foto: M. Ozmec
Obdolženčeva zagovornica, odvetnica Tanja Kompara, tudi tokrat ni želela dajati izjav.
tokrat za njim prinesli invalidski voziček, s katerega je nato po vsej verjetnosti spremljal obravnavo oziroma še zadnja zaslišanja prič. Po nam dosegljivih podatkih naj bi obdolženi z izjavami, da je hudo bolan, tudi tokrat poskušal zavlačevati potek glavne obravnave, a predsednica senata naj bi tudi tokrat vztrajala pri zaslišanju.
Kot je v kratki izjavi dejal zagovornik žrtev,odvetnik Franci Matoz, je pričakovati, da bo sojenje kmalu končano, zatem pa pričakujejo še izrek sodbe.
Foto: M. Ozmec
Obdolženi P. R. je vidno oslabljen na vprašanje, ali bo tokrat lahko sodeloval, odvrnil le: "Ne vem še ..."
Zagovornica obdolženca, odvetnica Tanja Kompara, novinarjem tudi tokrat ni želela dajati nobenih izjav, tudi po telefonu ne. Obdolženi P. R. pa se je tudi tokrat v daljšem pismu iz zapora spet obrnil na našega novinarja, ki spremlja sodni proces. V ročno napisanem pismu je priložil tudi
številne priloge in fotokopije raznih zapisnikov, vendar zaradi drugega pisma iz odvetniške pisarne Francija Matoza, v katerem zahtevajo, da prenehamo domnevni poseg v osebnostne pravice, za sedaj vsebine omenjenega pisma in prilog še ne bomo razgalili.
Sicer pa so v javnosti vse
glasnejše govorice, da naj bi kmalu po tem, ko bo ta proces končan, obdolženega P. R. čakal še vsaj en podoben sodni proces. Kriminalisti in preiskovalci naj bi namreč že preiskovali domnevno spolno zlorabo drugih dveh obdolženčevih mladoletnih hčera.
M. Ozmec
Ptuj • Po štirih letih ustregli želji krajanov
Anteno ob Volkmerjevi končno odstranili
Okoli 9 metrov visoko anteno ob Volkmerjevi ulici, ki jo je Telekom »začasno« postavil decembra 2005 in je med okoliškimi krajani zaradi domnevne ogroženosti zaradi sevanja povzročila precej razburjenja, so po skoraj štirih letih v četrtek, 26. novembra, končno demontirali in odpeljali.
Okoli 9 metrov visok antenski stolp so delavci Telekoma postavili nenapovedano sredi decembra 2005 ob robu ograje zunanjih skladišč podjetja Teh-center v Ptuju, kar je med stanovalci v novem delu ptujskega stanovanjskega naselja, predvsem blokov ob Volkmerjevi cesti in v Ulici 5. prekomorske brigade, povzročilo precejšnje razburjenje, saj so anteno postavili le približno 30 m od najbližjega bloka. Na gradbenem inšpektoratu so nam takrat za-
trdili, da je šlo vse po zakonu, da je antena postavljena kot začasni objekt na kovinskem zabojniku, ki šteje kot pomožen telekomunikacijski objekt. Pojasnili so nam tudi, da sodi antena med enostavne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Tudi lastnik zemljišča in podjetja Tehcenter Ptuj je pojasnil, da so zemljišče, na katerem je antena, dali v najem družbi Mobitel ter da je vse v skladu z zakonodajo.
Na zahtevo okoliških kra-
janov si je slab mesec zatem anteno podrobneje ogledal strokovni sodelavec slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Stanko Gajšek in ugotovil, da »so meritve visokofrekvenčnega neionizirnega elektromagnetnega sevanja pokazale, da so sevalne obremenitve na vseh osmih merilnih točkah, ki so jih izbrali krajani oziroma stanovalci sami, pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa slovenska zakonodaja«.
Tudi v družbi Mobitel v Lju-
bljani so nam zatrdili, da je sprejemno-oddajna postaja postavljena zgolj začasno, da omogoča pokritost s signalom GSM ter da urejajo ustrezno trajno rešitev pokritosti s signalom mobilnih telekomunikacij na tej lokaciji. Postaja je imela tri antene z močjo 32 W, skupno torej 96 W. In tudi v Mobitelu so zatrdili, da vpliv na okolje ne dosega mejnih vrednosti, zato je bila varna oziroma sprejemljiva za okolje.
Vse omenjene meritve in trditve pa okoliških stanovalcev niso prepričale o varnosti antenskega sevanja, saj so nas v skoraj štirih letih večkrat pozivali, naj z medijskim poročanjem vplivamo na Telekom, da bi anteno vendarle odstranil. V četrtek, 26. novembra, se je njihova želja vendarle uresničila, saj so monterji Telekoma celotno anteno demontirali, jo naložili na tovornjak in odpeljali.
M. Ozmec
OQO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJ NANOVO VREDNOST!
080 19 20
ZAVAROVALNICA MARIBOR
> www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Če mokro zemljo sneg pokrije, Jjo malo prida za kmetije,
Danes se bo pooblačilo. V severovzhodnih krajih bo povečini suho, drugod bo čez dan od zahoda pričelo deževati. Meja sneženja bo med 400 in 700 metri nadmorske višine. Na Primorskem bo popoldne zapihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, ob morju 3, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
V noči na soboto bodo padavine povsod ponehale. V soboto bo na Primorskem delno jasno z burjo, drugod bo pretežno oblačno. V nedeljo bo suho vreme, ponekod po nižinah bo megleno.
Foto: M. Ozmec
Začasno postavljeno anteno ob Volkmerjevi ulici so prejšnji četrtek po skoraj štirih letih odstranili.
Roman ZemljariC s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE Rajspova uuca 1,2250 Piuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 inrd@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Vse je šlo narobe ...
1. decembra ob 1.20 je 47-le-tni moški iz okolice Ptuja vozil osebni avtomobil po avtocesti A 1 iz smeri Dragočova proti Mariboru, po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri. Policisti so ga ustavili pri izvozu za Tezno. Ugotovili so, da je v cestnem prometu brez vozniškega dovoljenja vozil neregistriran osebni avtomobil, na katerem so bili nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Na vozilu tudi ni imel nameščene vinjete. Policisti so odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,59 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in mu izdali plačilni nalog v višini 2100 evrov.
Vlomi, tatvine
V	noči s 26. na 27. november je neznani storilec vlomil v kontejner na gradbišču v okolici Ptuja. Iz notranjosti je odtujil orodje. Premoženjska škoda znaša okrog 4500 evrov.
Med 27. in 30. novembrom je neznani storilec s parkirnega prostora pred trgovino na Ptuju odtujil traktor Torpedo td 75A rdeče barve, reg. št. MB N4-66, letnik izdelave 1989, in prikolico Tehnostroj EP 500 zelene barve z rdečim podvozjem, reg. št. MB LL-67. Premoženjska škoda znaša okoli 11000 evrov.
Med 28. in 29. novembrom je neznani storilec vlomil v trgovino v bližini Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil večjo količino cigaret in alkoholnih pijač. Premoženjska škoda znaša okrog 5000 evrov.
V	noči s 30. novembra na 1. december je neznani storilec vlomil v podjetje v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil osebna računalnika in monitorja. Premoženjska škoda znaša okrog 3000 evrov.
Preveč so ga popili ...
27.	novembra ob 22.10 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Dolanah ustavili 43-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Cirkulan. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,21 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
28.	novembra ob 20.30 so policisti Policijske postaje Ptuj v Vitomarcih ustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Destrnika. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,06 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
1. decembra ob 14.05 so policisti Policijske postaje Lenart pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah ustavili 48-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Lenarta. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,00 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
1. decembra ob 19.50 so policisti Policijske postaje Ptuj v Pa-cinju ustavili 46-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,15 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.