Poštnina oiatana * ?o»ovini Leto IVII. V 1'ublteitl. v torek. dne 29. f*nuar'a 1929 St. 24 S». 2 Naročnina liiietii« izdaja za državo SHS mciciDo 23 Din polletno 190 Din celoletno Sto Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede Hkn ceiole no v Jugoslaviji 120 Dtn, ta Inozemstvo HO D snoVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i siotp. pein-vrsia en aH oglasi po 130 1 auci ii.«tli 1 s ne vrata/o, netranklrana I "o!" mptZvnUtvo «*?»aS I breantiivo /e * KepJiaijeiil aJlc*4 RoHoptat se n ----- platnu se ne Metan it. ' Političen list sza slovenski narod •a ie vKopltarievi ut.it.ficekoeni : C/ubiJana itev. IO.fiSO tn 10.349 ia muc 1 a le, Saralevoit.7303, Zagreb it. 39.011. Praga In Dunat it. 24.797 Uprava račun Ugasnitev rimskega pakta Pred petimi leti — 27. januarja 1923 — sta v Rimu v imenu naše države podpisala takratni predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič prijateljsko pogodbo na pet let. Izjave, ki so takrat padle, posebno Mussolinijeve, so ulivale nado, da je s podpisom te pogodbe, znane pod označbo »rimski pakt«, nastopila v razmerju med Italijo in našo državo doba poglobitve onih zvez, ki so za mirno sožitje sosednih držav potrebne. To pričakovanje je bilo z naše strani tem bolj utemeljeno, ker smo se s tem paktom odpovedali vseli pravic, ki so nam jih dajale mednarodne pogodbe v pogledu Reke in reškega bazena in smo končno priznali inkorporacijo Reke Italiji. Poleg te z nacionalnega.in posebno tudi z gospodarskega stališča ogromne žrtve je naša država tudi sicer dala vedno najjasnejše dokaze lojalnosti. Vse sprejete obveznosti je naša država striktno izvršila in dokazali smo, da nam je dana beseda sveta. Nam pogodba o prijatelj, stvu ni bila mrtva črka na papirju. Mi smo iskreno želeli, da bi se to prijateljstvo tudi v resnici pokazalo in izvajalo. Spominjamo samo na belgrajske in nettun-ske konvencije, ki so posledica omenjene pogodbe. Kljub deloma težkim obveznostim, ki smo jih s temi konvencijami sprejeli, je jugoslovanska javnost ob njihovem sprejemu z malimi izjemami pokazala modro razumevanje za globlje motive, ki so vodili naše vlade do odločitve za ratifikacijo. Pa tudi v drugih manj važnih spornih vprašanjih, ki so se od časa do časa tekom zadnjih petih let pojavljala, je naša država vedno šla do skrajnih meja popustljivosti in se vedno izogibala vsega, kar bi le količkaj moglo dati naši politiki napram Italiji videz neiskrenosti ali nelojalnosti. Dcčim smo mi tako razumeli in tako tudi izvrševali prijateljsko pogodbo, pa smo od zavezniške strani doživljali periodično težka razočaranja. Največje razočaranje smo doživeli, ko je Italija diktirala Ahmedu Zogu t. zv. »tiranski pakt«. Kljub sprejetemu dogovoru, da bosta obe državi spoštovali popolno neodvisnost albanske države, je Rim s tem diktatom samostojnost Albanije dovedel na minimum. Znane so bile dalje zveze gotovih rimskih krogov z voditelji »Kosovskega komiteta« in prevratnih makedonskih organizacij, katerih edini cilj je rušiti mir v južnih krajih naše domovine. Predaleč bi nas vodilo, če bi se spustili tudi v oceno postopanja fašistov z jugoslovanskimi manjšinami. To postopanje gotovo ni tako, kakor bi ga morali in smeli pričakovati od prijateljske strani. Vse to — mogoče še najbolj baš kruto zatiranje naših ko-nacionalov v Italiji — je pri nas omajalo zaupanje v iskrenost politike naše sesede in bivši zunanji minister dr. Ninčič, ki je bil znan po-boraik za zbližanje in prijateljstvo z Italijo, je cb priliki sprejetja »tiranskega pakta« v motivaciji svoje ostavke naglasil, da so s sprejetjem te pogodbe izpodmaknjeni temelji, na katerih naj bi se zgradila politika prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, kakor so si jo zamislili podpisniki rimske pogodbe. Od ostavke dr. Ninčiča je bilo stremljenje vseh naših vlad to, da se razmerje med nami in Italijo popolnoma razčisti. Naše stališče je bilo, da ne gre urejevati samo posameznih vprašanj, marveč, da je potrebno rešiti cel kompleks, vso politiko, in na podlagi tega postaviti čvrste temelje medsebojnemu razmerju. Pogajanja o tem so se vršila stalno in nepretrgoma do zadnjega časa in ko jc lani 27. ja-auarja potekel rok za enoletno odpoved prijateljske pogodbe, se je celo zdelo, da so tudi italijanski odločujoči krogi sprejeli te predloge, kajti ta rok je bil podaljšan za šest mesecev do 27. julija. Ko pa je ta dan tudi potekel, ne da bi dobili od strani Rima kak predlog za podaljšanje ali obnovitev pogodbe, je bilo jasno, da je Italija proti temu. Mi smo še nadalje ostali lojalni obveznostim in napori naše države v tej smeri so dobili polno priznanje državnikov in javnosti velikih držav. Tudi smo še nadalje stavljali predloge, ki pa so ostali nerešeni in tako je veljavnost »rimskega pakta o prijateljstvu« sama po sebi ugasnila. To dejstvo samo na sebi ni vznemirjajoče in ne pomenja nobene nevarnosti za mir. Povoda za kako vznemirjenost ni nobenega in je popolnoma gotovo, da se z naše strani ne bo nikdar dal kak tak povod. Nasprotno: poznavajoč našo politiko napram Italiji in vsem sosedom, lahko trdimo, da bodo tudi v bodoče z naše strani dani dokazi absolutne miroljubnosti, ki je vodilna točka naše zunanje politike. Po Sauerwein o novi ustavi Direktne volitve v pokrajinske zbore, hi izvolijo člane parlamenta Pariš, 28. jan. (Tel. »Slov.«) V »Matinu poroča J. Sauervvein na podlagi svojega potovanja po Jugoslaviji o novi ustavi. V več krajih Jugoslavije, gotovo pa v Slari Srbiji, na HrvaŠkem in v Sloveniji, bodo ustanovljeni pokrajinski zbori, ki se bodo izvolili na pod- lagi splošno volivne pravice. Ti pokrajinski zbori bodo imeli nekako pravice francoskih generalnih svetov ali nemških deželnih svetov (Landrate). Narodna skupščina bo izvoljena potem inilirrktnih volitev iz pokrajinskih skupščin. Veliki reformni načrti trg. ministra Relorma zbornice za TOI - Obrtni red - Obrambni sistem za industrijo pade - Za dvig tujskega prometa industrijske politike. Znano jc, da se je naša industrijska politika dosedaj gibala strogo v obrambni smeri. Minister Mažuranič, ki je sam ket odvetnik se veliko pečal s finančnimi transakcijami, nikakor ne zagovarja tega sistema. Oddelek za turistiko in turistično propagando bo ministru predložil več načrtov. Glavni problem je sedaj ta, kako za pomlad dvigniti hotelirstvo in zainteresirati tuj kapital za našo državo. V prvi vrsti jc pri tem prizadeta Dalmacija in alpinski kraji. Tuj kapital je pred 20. junijem bil zainteresiran in jc dobilo -nini-strstvo, oziroma naša držav več takih ponudb. Po teh dogodkih pa je nastal zastoj. Nadaljni problem turizma je, kako podaljšati sezone, kako opremiti turistične kraje z vsemi udobnostmi modernega turizma in sportizma. Belgrad, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Ko se bo trgovinski minister dr. Mažuranič vrnil v Belgrad, se pričakuje, da bo dal navodila za delo v svojem ministrstvu, ker dosedaj teh navodil še ni dajal. Ministrstvo ima pred seboj mnogo važnega materijala, ki naj se uredi. V prvi vrsti zadeva to trgovinske, obrtne in industrijske zbornice. Zakon, ki se bo za te zbornice izdal, in ki ne bo določal volitev, določa, da tam, kjer so plenumi zbcrnic obstojali, ostanejo pri svojem poslu tudi naprej. Drugod bodo člani plenuma imenovani. Nadalje jc važen obrtni red. Ta zakon nc bo samo okviren, ampak dejansko enoten za vso državo. Nadalje sc pričakuje, da sc bodo vršile velike spremembe pri odločilnih uradnikih v ministrstvu in da se bo spremenil kurz naše Za ekspeditivno delo v ministrstvih Dr. Frangeš uvaja feonfrofo dela v ministrstvih Belgrad, 28. jan (Tel. »Slov.«) Kmetijski minister Frangeš je izdal nove odredbe, kako naj se posluje v reseru njegovega ministrstva. Vsi uradniki morajo pravočasno prihajati v urad in vztrajati brezpogojno v njem do konca uradnih ur. Dovoljeni niso nobeni obiski razven pri načelniku in dotičnem, ki mu načelnik dovoli. Samo načelnki smejo dajati pojasnila in uradna obvestila. Vsi nujni akti se morajo rešiti v 24 urah, ostali pa v 3 dneh. Minister uvaja posebno kontrolno knjigo, v katero se vpisuje, koliko jc dobil aktov in koliko jih je rešil. Nadalje predpisuje, kako se morajo reševati akti, zlasti tisti, ki imajo svoje posebno obeležje. Vsi zaostali akti se morajo rešiti v ministrstvu do 15. febr. Minister nalaga predstojnikom, da morajo gledati na to, ali so v njihovem resoru dela po teh naredbah ali pa ne. Za kršitve jih dela osebno odgovorne. Do 5. vsakega meseca morajo načelniki in predstojniki ministru poročati, kako se je v njihovem resoru delalo. Izenačeno bo vse šolstvo 13 prosvetnih ravnateljstev - Prosv. uprava bo ločena od politike Belgrad, 27. jan. (Tel. Siov.) V najkrajšem času se' bo izenačilo višje, srednje in ljudsko šolstvo. Nato bo ministrstvo pričelo z veliko preosnovo vse prosvetne uprave in njenih oddelkov. Prosvetna uprava se bo ločila od politične. Ustanovila se bodo posebna prosvetna ravnateljstva, ki j'h bo 13. Nato se bo začelo s preosnovo ministrstva samega, tako da bodo najbrž ukinjeni oddelki, ki imajo krajevni značaj, kot n. pr. oddelek za Slovenijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino itd., ker se bodo enotno Iz gozdarsko- rudarskega ministrstva Belgrad, 28 jan. (Tel. »Slov.«) V državnih gozdovih je v 1. 1928. pogorelo 4500 ha gozdov. Radi požarov nastala škoda znaša 8,456.610 Din. V zasebnih gozdovih je pogorelo 642 ha. Š' oda znaša 1.444.747 Din. Osrednja komisija za proučevanje dolgoročnih pogodb se razpusti s 1. febr., ker nima dovolj kreditov na razpclago. Ta komisija se bo v doslednem času zopet sestavila. Vanjo bodo prišli drugi delegati. Gordarsko-rudarski proračun za Slovenijo je predložen. 2e pred štirimi leti so se v tem oddelku reducirali mnogi uradniki. Zato je pričakovati, da v novem proračunu do novih redukcij ne bo prišlo. Referenti so se ugasnitvi veljavnosti rimske pogodbe je med obema sosednima državama nastopila samo doba novih pogajanj. Mi smo prepričani, da bo uspeh teh pogajanj, da sc razmerje med Italijo in Jugoslavijo pestavi na take temelje, da bodo v hodeče onemogočeni vsi spori, ker je ta v interesu evropskega miru. Prijateljstvo in sicer resnično prijateljstvo na novem solidnem temelju, lo je cilj naše politike v odnosu k naši veliki sosedi. uredili, tako da bo n. pr. oddelek za ljudsko šolstvo za vso državo enoten. Na podlagi te preosnove se bo nepotrebno osebje in šolstvo nadalje reduciralo. Izdelan je nov načrt o načinu napredovanja, vpokojevanja in nameščenja. Čujemo, da bo pri uradniških plačali in povišanjih zelo intenzivno redelovalo finančno ministrstvo. Krediti za novo postavljanje ljudskošolskih učnih meči še niso ctvorjeni. toplo zavzeli za to, da se proračun ohrani, ker drugače ni mogoče nadzorovati, ne upravljati gozdov. Gre za 12 oseb v slovenski gozdarski upravi. V Subotifevem prrračunu teh ni bilo. Referenti se trudijo, da bi te nazaj spravili, kar bi kolikor toliko odgovarjalo stvarnim potrebam slovenske gozdarske upravo. AIa jugu še vedno silni zameti Belgrad, 28. jan. (Tel. Slov.) Snežni viharji in vremenske nezgode še vedno delajo velike nc-prilike našemu prometu. Najbolj so ogrožene prometne črte Zaječar-Knjaževac, Bačka-Barjaš-Vršac, dalje proge v vzhodni in južni Srbiji v okolici Sar planine. Promet jc deloma ustavljen. Dela na očiščenju se vrše zelo pospešeno. Ustavitev je torej samo periodična. V področju subo-tiškega in zagrebškega ravnateljstva so tako veliki zameti, da je ponekod na progah do 6 metrov snega. Povsod se z največjo intenzivnostjo odkidava sneg. Zagreb, 28. jan. (Tel. Slov.) Železniški promet med Zagrebom in Splitom je še vedno prekinjen, zlasti radi velikih žametov med Malo-vanem in Zrnianjo. Zameti so veliki Ponekod je na progah do dva metra snega. Danes je nehalo snežiti, kljub temu pa traja vihar dalje Radi tega je povsem negotovo, ali Ivi mogoče olvoriti promet v dveh dneh. Kralj podpisal Kellogov pakt o mtru Belgrad, 2S. jan. (Tel. Slov.) V zunanjem ministrstvu smo dobili to-lc obvestilo: Na predlog zastopnika zunanjega ministra in poštnega mnistra dr. Koste Kumanudija je Nj. V. kralj črne 27. januarja podpisal zakon o ratifikaciji Kellcgovega pakta o miru. Ratifikacijskc listine so se danes v Washingtonu izmenjale. Revizija socialno- politične zakonodaje Belgrad, 28. jan. (Tel. »Slov.<) Za 20. febr. je sklicana v Zagreb konfcrcnca, na kateri bodo govcrili o reviziji uredbe o zapiranju in odpiranju trgovin. Kot smo zvedeli, bo za to jredbo prišla na vrsto tudi socialnopolitična zakonodaja. Trgovinski, notranji in finančni minister so nastališču, da mora prodreti mišljenje, ki daje več svobode podjetništvu, in da sc mora celotna dosedanja socialnopolitična zakonodaja temeljito revidirati. V glavnem gre za zakon o zavarovanju delavcev in za zakon o zaščiti delavcev. Pribičevič prične pisati spomine Belgrad, 28. jan. (Tel. Slov.) Zvedeli smo, da se je Pribičevič odločil, da prične pisati spomine o politični hrvatski zgodovini od 1903 do 1918 in dalie. Zlasti sc bo pedrobno bavil s hrvatskim spborom. Zato je Pribičevič ostal v Zagrebu. Izjava Šegviča Med »Hrvatoma: in ministrom Drinkovl-čeni se je razvila interesantna polemika.. Minister Drinkovič je namreč izdavil, da so njegov vstop v vlado pozdravili tudi hrvaški fe-deralisti, da so mu tudi zagotovili svojo pomoč. Nato je »Hrvat« to izjavo demantiral S tem pa stvar še ni bila končana, ker je min. Drinkovič izjavil, da lahko svojo trditev dokaže s pismi federalistov. »Hrvat« je tudi na to izjavo odgovoril z deniantijem. V imenu ministra je nato šef kabinetu g. Golia povedal da je tal a pisma pisal g. Kerubin Šegvič in jo tozadevno odstavke iz pisma tudi citiral. »Hrvat:: je tudi na izjavo rengiral v starem Stilu, kar jc povzročilo izjavo g. Kerubina Šegviča. V izjavi »Obzoru« poziva g. Šegvič »Hrvata«, da točno in po resnici pove: s kakšnim pooblastilom je napisal svoj prvi, s kakšnim svoj drugi demanti in s kakšnim svoj tretji odgovor. Ven z imeni I Ker bo g. segvič prišel na dan z imeni in s pooblastilom. Obetajo se trrej še interesanlna odkritja o zakulisni politiki federalistov. Begovič ob so'en po tiskovnem zakonu Zagreb, 28. jan. (Tel. Slov.) Obravnava Muratbegovič-Begovič se je danes nadaljevala. Muratbcgovič je težil Begoviča radi nekega članka, ki ga je napisal v »Savremeniku« V njem ga jc imenoval »največjega ignoranta«. Dalje jc Begovič v članku trdil, da dokler bo on v gledališču, ne bo »pustil na našem odru lajati besnih psov« (»Besno pseto« je naslov Muratbego-vičeve drame). Danes sc je izrekla razsodba. Begovič je bil obsojen na 14 dni zapora, 500 Din globe, plačilo sodnih stroškov 1500 Din. Z razsodbo sc ni nobena pravdna stranka zadovoljila. Belgra?s^e vesti Belgrad, 28. januarja. Pri ministrskem predsedniku je bit zvečer ob 6 je bil na TopČideru prometni minister dr. Korošec. Nemški poslanik dr. Kijster Je zvečer priredil soarejo, ki so se jc udeležili tudi člani vlade. V skupščinskem poslopju sc bo naselia nprnva vojne odškodnine. Upravi prosvetnega sveta jc poslal kmetijski minister dr. Frangeš pismo, v katerem sporoča, da daje ostavko na svoje mesto v tej upravi. — Na predlog, ki ga je poslala kmetijskemu ministru Glavna zadružna zveza, jc 1 me-tijski minister ponudil zadružništvu vso svojo pomoč ProI. Živanovič o novem kazenskem zakonika Profesor kazenskega prava na belgrajskj oniverzi in član akademije znanosti g. T. Živanovič se je izjavil dopisniku »Politike« o novem kazenskem zakoniku tako-le: Zakon pomeni v primeri s sedanjimi pokrajinskimi zakoni na vsak način velik napredek. Njegov splošni del odgovarja sedanjemu stanju kazenske pravne vede, ki je silno napredovala nad kazensko pravno vedo onih časov, ko so bili ti pokrajinski zakon ki narejeni. More se pa reči, da je njegova glavna hiba ta, da jc po vzoru nemškega kazenskega načrta iz leta 1919 in prejšnjih nemških načrtov definiral gotove po!me brez prave potrebe in vrhu tega netočno, kar so priznali tudi avtorji nemškega načrta ter so vse te definicije 1. 1925 iz načrta odstranili. To velja za pojem posrednega vrši-telfa, ki je sprejet po vzoru prejšnjih nemških načrtov in ki je bil kot absurdum 1. 1925 vržen iz načrta Ravno tako odgovarja tudi posebni del sedanjemu stanju kazensko pravne vede kalgpr tudi sedanjim državnim potrebam. Živanovič je nadalje podal ves historiat, kako je prišlo do novega zakona in poudarja, da je njegova glavna hiba ta, da ni bil še enkrat pregledan od komisije strokovnjakov, kar je on opetovano zahteval. Novi kazenski zakonik Belgrad, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Novi kazenski zakonik je odšel v tisk. Ker je veliko materijala bilo že prej gotovega in ker je v bistvu le malo sprememb, bo v par dneh do-tiskan. Belgrajska »Politika« objavlja kratek pregled novega kazenskega zakonika. Pravi, da spada novi kazenski zakonik brez dvoma med najbolj moderne kazenske zakonike Evrope. Novi zakonik je osnovan na načelih, ki pomenijo zadnjo besedo današnje kriminalistlke. Novi kazenski zakonik ni pisan niti v duhu nepotrebne okrutnosti niti neumestne sentimentalnosti. Njegov sistem prestopkov in kazni temelji na principu zdrave reakcije družbe na napade na njo. Novi zakonik pa se ne omejuje samo na to, temveč določa tudi zelo pomembne ustanove, ki so namenjene kriminalni prohibiciji. V tem oziru je treba predvsem omeniti odredbe glede mladoletnih, katerim se daj« največja zaščita. Tako ne more biti mladoletnik do izvršenega 14 leta sojen, temveč se izroči starišem ali varuhom, da zanj skrbe. Mladoletniki, ki še niso dovršili 17. leto, morejo biti obsojeul, toda samo, če je sodišče prepričano, da so toliko zreli, da morejo popolnoma razumeti obseg in značaj prestopka. Toda tudi v tem slučaju se ne obsodijo na zapor, temveč dobe v "lažjih slučajih samo ukor, v težjih pa se izroče poboljševalnici. Do 21. leta so vse kazni za mladoletne lažje in je smrtna kazen izključena. V slučaju obsodbe ne smejo biti zaprti skupaj s polnoletnimi obsojenci, da se tako obvarujejo njihovega vpliva. Novi zakon pa vpošteva tudi možnost po-boljžanja in rehabilitacije. To pa ne samo pri mladoletnih, temveč tudi pri drugih, razven za najtežje delikte. To je v glavnem takozvana odredba varnosti kot zahteva socialnega prizadevanja, da se iz družbe izločijo vsi, ki po-meniajo nevarnost za družbo. V tem smislu določa novi zakonik za notorične pijance, potepuhe in berače prisilne delavnice in druge slične zavode. Tudi je določeno za osebe, ki so odpuščene iz kazenskih zavodov, stalno nadzorstvo. Kot posebna odredba varnosti je določeno, da sc osebam, ki so zakrivile kazensko delo v pijanstvu in ki so udane pijači, prepove obisk gostilne v dobi od treh mesecev do dveh let. Določene so tudi kazenske sankcije za gostilničarje, ki bi takim osebam dajali pijačo. Zlasti važna je nova -odredba kriminalne prohibicije in obenem rehabilitacije, to je takozvana pogojna obsodba, ki jo je naš zakonik sprejel, seveda pa le za manjše prestopke in če se prestopnik dejanja kesa in je pričakovati, da ga ne bo več izvršil. Zakon pa omogoča za mladoletnike tudi popolno uničenje kazni in vrnitev vseh državljanskih časti, pravico na državno in kako drugo javno službo, če smatra sodnik, da je dovolj utemeljen povod za tako rehabilitacijo. Kar se tiče odmere kazni določa novi kazenski zakonik sledečo individualizacijo pri izreku sodbe: Zakon prepušča svobodni sodnikovi sodbi najširše polje, da med dvema kraj-nima odredbama kazni odredi kazen, ki najbolj uvažuje vse individualne razmere kaznjenca. Za prestopke, izvršene iz koristoljubna so kazni poostrene. Težnja po individualizaciji se kaže tudi v določbah glede kazenske odgovornosti in ublažitve kazni. Končno hvali »Politika« odlično si-stematiko zakona, ki jc sprejel delitev na zločine in prestopke in ki je lo^-kno razporedil vso snov. V novom zakoniku so vpaštevane moderne tehnične in industrijske pridobitve, ter sploh vse panoge, ki so se v zadnjem času razvile in ki imajo obenem posledico veliko nevarnost za nuioge posameznike, ki so pri tem zaposleni, oziroma ki prihajajo z njimi v slik. Zalo je bilo potrebno, da se izdajo radi nevarnosti, ki so s tem v zvezi, posebne odredbe. Te odredbe, ki se zlasti tičejo zra-koplovstva, avtomobilizma in drugih modernih prometnih sredstev, so sprejete v la za- l-Aii In an v niom nnrlrnhnn n?»rl,»no lur ' — '■* —- - -tj---- r ——— ov jim Je posvetila velika pozornost. Posebna zaščita se daje gospodarskemu Trg. pogodba s Francijo podpisana Sklenjena tudi konzularna konvencija Belgrad, 28. jan. (Tel. Slov.) Trgovinski minister Mažuranič je dr.nes prispel v Pariz. Na kolodvoru ga je sprejel jugoslovanski poslanik Spalajkovič s poslaniškim osebjem. Med 11 in 12 je trgovinski minister obiskal francoskega trgovinskega ministra Cherona v spremstvu na- šega poslanika SpalajkoviČa. Pri tej priliki so mi-, ni stri Cheron, Mažuranič in Spalajkovič podpisali trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo Jn Francijo. Istočasno sta francoski zunanji mini-' ster in minister Spalajkpvič podpisala konzularno konvencijo med Jugoslavijo in Francijo. Komentarji francoskega tiska Italija kriva ugasnitve rimskega pakta Pariz, 28. jan (Tel. »Slov.«) Dejstvo, da je dne 27. t. m. potekla prijateljska pogodba me-1 Jugoslavijo in Italijo, se tukaj živahno komentira. Neizvršena obnovitev ustvarja sicer enostavno, toda vznemirjajočo situacijo. Za potek pogodbe je po mnenju pariškega tiska odgovorna edino le Italija. »Petit Parisien« ugotavlja, da je Jugoslavija pokazala dosti dobre volje. Toda niti ratifikacija nettunskih konvencij, ki se je izvršila prati volji parlamentarne večine in naroda, ni prinesla zaželjenega rezultata. Italiji je potem služila sprememba režima kot izgovor, da ne more obnoviti pogodbe. Mussolinijeva aktivnost na Balkanu in v Evropi kaže, da hočejo italijanski politiki samo na Belgrad pritiskati, da ostane vprašanje, katerega zadovoljiva rešitev se sedaj ne more pričakovati, odprto. »Echo de Pariš« ugotavlja, da je Italija kršila svoje obveznosti napram Jugoslaviji na korist Tirane, Budimpešte ter Sofije, tako da je prišel Beograd do prepričanja, končno pokopati pogodbo, ki je že davno postala mrtva črka. Ti argumenti pa dajejo povod bojazni, da se smatra opustitev prijateljskih odnošajev v Italiji za znak resnosti konflikta, ki se je od leta 1926 vedno ostril. Jugoslovanska vlada,, ki je sedaj prišla do popolne svobode v kre-tanju, ki ji je prej m-^ikala, je prav gotovo uporabila to priliko za brezpogojno intenzivno delovanje, posebno zato, ker so v Rimu mislili, da je čas dela na korist Italije in bi se italijanska politika lahko dala zavesti do tega, da bi prehitevala etape svojega delovanja na Balkanu, Pomenljiv govor načelnika avstr, kršč, soc. stranke Dunaj, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Načelnik krščanskosocialne stranke na Dunaju Kunschak je imel v katoliškem delavskem društvu govor, v katerem se je ostro ločil od fašističnih tendenc, ki se uveljavljajo v mnogih krogih Heimwehrov in ki se mnogim zde že delj časa nevarnost za parlamentarni sistem. Kunsciiak je izjavil, da more heiravvehrovsko gibanje priznati kot opravičeno samo v toliko, kolikor predstavlja zmago demokratične ideje. Vsak drugi cilj Hoimwehra bi moral prej ali slej privesti do državljanske vojne in do uničenja Avstrije. Kunschak je že prej večkrat v stranki nastopal proti voditeljem Heimvvehra, ki so govorili o maršu na Dunaj. Napovedal je tudi, da so krščansko-socijalni delavci sklenili ustanoviti lastno samoobrambno organizacijo »Frei-heit«, ki bi sicer Heiimvehru stala ob strani proti marksističnemu terorju, odločno pa odbila vsak poskus, da bi namesto marksističnemu terorju služila diktatorski žilici nekaterih razgretih glav v organizaciji Heimwehrov. Dalje je izjavil Kuschak v svojem govoru, da krščansko-socijalna stranka ni konfesionalna stranka, dasi se vedno klanja načelom cerkve. To je Kuschak poudaril z ozirom na članke, ki so izšli v katoliških listih »Schonere Zu-kunft« und »Das Neue Oesterreich* in so se obračali proti temu, da Cerkev v svojo škodo večkrat identifikujejo s politično stranko (kršč,-socialno). Štirje novi zakoni Kralj je podpisal v nedeljo štiri nove zakone, od katerih je najvažnejši novi kazenski zakon. Nadalje je bil sprejet zakon o ministrskem svetu. Po novem zakonu se izdajajo odslej vladni odloki le po zaslišanju ministrskega predsednika in sklepu notranjega ministra. Zakon o prisegi odvetnikov in javnih beležnikov prinaša novo besedilo prisege. Četrti zakon o uradniških izrednih dnevnicah pa določa, kdaj ima uradnik pravico do izrednih dnevnic, ki pa ne smejo znašati več kot četrtino predpisane redne osebne dnevnice. Podrobnejše je o vseh teh novih zakonih že poročal »Slovenski liste. »Slobodna Tribina" za novo stanje Glasilo hrvatskih davidovičevcev je bila ves čas svojega obstoja »Slobodna Tribuna« in je tudi svoje stališče zagovarjala spretno in v tonu, ki se je prijetno razlikoval od drugih jugoslovanskih listov. V zadnjem času pa ie tudi »Slobodna Tribuna« spremenila svoje stališče in je pričela zagovarjati novo stanje. Ker je >Odjek«, glasilo g. Davidoviča prenehal izhajati, je nova pisava »Slobodne Tribu-ne« tem bolj značilna. ASgani zopet za Aman-Utaha London, 28. jan. (Tel. Slov.) Po radiotele-gramu, ki je dospel v Moskvo iz Kabula, se obrača javna simpatija zopet h kralju Aman-Ula-hu in njegovi rodbini. Protiangleške grupe v Afganistanu so raznesle vest, da je Baka i Sa-quao angleški agent in da je Anglija za nemire v Afganistanu odgovorna. Afganski mohame-danci pod vodstvom Ah med Ali Raha baje korakajo od več strani roti uzurpatorju. Dne 23. t. m. je prišlo 30 mi.j od Kabula do ostrih bojev med njimi in Baka i Saquaom. Drobne vesti Trocki je bil prepeljan v Moskvo. Na delavskih shodih so zavzeli delavci za Trockega prijazno stališče, vsled česar jih bo več tisoč izključenih iz komunistične stranke. Romunsko zunanje posojilo je zadelo na nove težkoče, ker je stavil bančni sindikat nove zahteve. Ko dobi fin. minister Popovicj nova pooblastila, bo zunanje posojilo najbrže sklenjeno. 70-letnico Viljema so levičarski listi in oni sredine čisto zamolčali. Desničarski pa slave Viljema kot svojega kralja in cesarja. Parlamentarna komisija proti Pangalosu in petim njegovim ministrom je bila na izrecno zahtevo Venizelosa sestavljena. Prijateljski in garancijski pakt bo sklenjen med Grško in Bolgarijo. Italijani igrajo pri tem vlogo posredovalcev. Grška vlada zahteva, da se ne dovoli Bolgarski nov odlog v plačiiu reparacij. Tudi romunska vlada je sprejela to stališče. Bivši romunski komunistični poslanec Do-broduanu Gere se je vrnil iz Rusije, kamor je pobegnil iz vojaškega zapora v Jiljavi. Po po-vratku je bil aretiran in odpeljan nazaj v vojaške zapor. Policija je mnenja, da je Gerov povratek dokaz oživljene komunistične akcije na Romunskem. Podrobneje je o vseh teh stvareh poročal že včerajšnji »Slovenski list«. Kanadske galerije ob progah Belgrad, 28. jan. (Tel. Slov.) Cujemo, da bo prometno ministrstvo, če se bo posrečilo dobiti zunanje posojilo in če se bodo dali zadostni krediti železniškemu ministrstvu, pričelo z graditvijo galerij po kanadskem zgledu, tako da bodo naše železnice pred vremenskimi nezgodami bolj varne. Dunajska vremenska napoved. Jasno, mraz bo verjetno trajal dalje. Novoaailska vremenska napoved. Slabi vetrovi. Oblačno. Ponekod sneg. Zlasti na severu. življenju. Posebni predpisi pobijajo vse ma-hinaeije neplačevitih dolžnikov in njihovih pomočnikov (§§ 344—361). Pobija se nelojalna konkurenca v trgovskem premetu. Kaznujejo se tisti, ki z izmišljevanjem goljufivih navedb, s sunjriičehjem ali dragimi nečastnimi sredstvi odvračajo kupce od prodajalca, ali tisti, ki iztbtjnjo tovarniške ali trgovinsko tajnosti drugim', Tnkon ima kazenske določbe proti tislim,- ki izrabljajo lahkomiselnost in neizkušenost drugih ljudi, posebno mladih.' Novi kažertski zakonik je sprejel princip pogojne otefcdHb, da-se obvarujejo osebe, ki so-prišle Vstod slučajnih razmer v nasprotje z za-konoui. Nsiiien je:in, ua sc ne bi te osebe v stiku pokvarjenimi zločinci do dna pokvarile. Z odlaganjem ka/ni se najbolje jamči, da sc jim oprosti kazen, ako se bodo te osebe obnašale vzorno in lepo. Smrtna kazen je določena samo za najtežja hudodelstva: zaščita kraljeve osebe, prestolonaslednika, kraljevih namestnikov, dalje za hudodelstva proti življenju (pri tistih, ki so koga zlonamerno ubili). Sicer pa se smrtna kazen spremeni v dosmrtno ječo. Najvišja časna ječa znaša 20 let. Za prestopke (doslej p re »reški oziroma hudodelstva) znaša strogi zapor največ do 5 let. Pri Zločinih, storjenih iz koristoljubja/ je določena tudi globa. V novem zakonu ni dolcčait dan, kdaj stopi zakdn v veljavo, ker se bo fo i'zvriik> s posebnim zakonom, in sicer radi tega, ker jc kazenska snov v ozki zvezi s kazenskim pravdnim redom in zakonom o izvršitvi kazni. Vsi ti zakoni bodo stopili istočasno v veljavo. V čem je jedro zla Bivši socialistični poslanec Dragiša Ljapče-vič je objavil v »Pravdi« zelo zanimivo mnenje o glavnem vzroku naše gospodarske krize. j Pred vsem treba upoštevati, pravi g. Ljapčevič, da bije Amerika Evropo na vseh poljih. V Dalmaciji nas bije Amerika s cenejšo koruzo, v samem Belgradu pa s cenejšo mastjo. In zakaj? Evropa, ki je za Ameriko, pridela iz enega hektara po 30 tovorov pšenice (480 mernikov), oziroma po 60 koruze. Mi pa največ 10 tovorov in imamo celo oblast, v kateri dobimo iz enega hektarja le 1 tovor in' 36 kil. S tako majhnim pridelkom pa ni mogoče vzdržati djaka v vojski, poročiti hčer in sina, negovati bolne, plačati vse davke in vrhu tega še dobro živeti. V Mačvi se je zgodil nad vse zanimiv slučaj. Kmetje so iskali posojilo, dobiti pa so ga mogli le, če so kupili tudi superfosfat. Vsi so zavrgli superfosfat in potrošili posojilo. Le en kmet je umetuo gnojilo uporabil in pridelal 32 tovorov, dočim so vsi estali le 8—10 Jasen dokaz, kaj bi bilo mogoče pri nas doseči Ljapčevič je mnenja, da se bo to doseglo le, če bodo davki večji. Davek na zemljo je treba povečati, pravi socialist Ljapčevič, ker bodo potem kmetje prisiljeni, da več dobe iz zemlje. Drago največje zlo pa je po mnenju Ljap-čeviča v tem, ker inrmo siino veliko čisto nizko stoječega proletarijata. Ljapčevič govori naravnost o »lumpenprciei,:i atu«. Vse te ljudi je treba zaposliti in jih poslati kot izseljence v svet, ker ni doma za nje dovplj kruha. Obenem pa je treba dvigniti vse kmetsko gospodarstvo. Treba dvigniti sirarstvo, saj ima Italija eno osmino svojih dohodkov od mlekarstva. Treba dvigniti obrt in industrijo in poskrbeti, da bo Amerika za naše ljudi odprta. Z enim tovorom (16 mernikov) in 36 kil koruze na 1 hektar pa ne moremo nič doseči, pa da bi prišel na zemljo tudi sam Bog, zaključuje Ljapčevič svojo zanimivo izjavo. Devčič pride pred drž. sodišče Zagreb, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Zagrebško sodišče je sklenilo, da se na predlog zagovornika dr. Šafarja spusti na svobodo odgovorni urednik bivšega »Narodnega vala« Krešimir Devčič, ker za preiskovalni zapor ni več razloga. Banski stol je sklenil, da, ker je »Narodni val« ustavljen, spada po spremenjenem tiskovnem zakonu o tisku in državnem sodišču za zaščito države inkriminirani zločin v pristojnost državnega sodišča v Belgradu. Vsi Devčičevi spisi se bodo poslali državnemu sodišču v Belgrad. Devčičev zagovornik dr, Šafar se je proti temu pritožil, ker je po nje-govem mnenju pristojno zagrebško sodišče. Zagrebške vesti Zagreb, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Stol sed-morice je prejel akt v Prpičevi zadevj in njegove razbojniške tolpe. Govori se, da sta dva pomiloščena, ostali pa bodo justifieirani prihodnje dni. Zagreb, 28. jan. (Tel. »Slov.«) Novo imenovani referenti zagrebške oblasti so prevzeli svoje posle. Najpreje bodo pregledali vse poslovanje. V sporazumu z oblastnim komisarjem Zrelcem bodo izvršili nekatere spremembe. Zagreb, 28. jan. (Tel. Slov.) Preiskava proti demonstrantom, ki so se 1. decembra zopersta-vili oblastem, je končana. Pridejo pred sodišče. Obtoženih je 12 demonstrantov, ki so povečini trgovski pomočniki. Večino njih bo sodilo bel-grajsko državno sodišče za zaščito države. Slovenci v Italiji Avtomobilska zveza Trst—Pula. Pula je dobila novo avtomobilsko zvezo s Trstom. Avtomobil vozi iz Trsta preko Kopra na Pazin in v Pulo. Izprcminjanje imen. Na pritisk fašistov-skega akademskega društva v Trstu si je v preteklem letu menjalo ime 150 družin. To so družine dijakov, vpisanih na tržaški mi-verzi. Sneg In mraz. Prvi sneg, ki je zapadel že pred 14 dnevi, ni niti po Krasu še skopnel. V petek je pričelo snežiti vnovič po vsem Primorskem. Na Vipavskem in po Krasu je spremljala sneg mrzla burja. Za Primorsko je to nenavadna zima. 60 letnica mašništva. V Gorici jc praznoval pretekli četrtek mons. Sion 60 letnico mašništva. Mons. Sion je generalni vikar. Slavljenec vživa veliko spoštovanje tudi med Slovenci. Star je že 83 let in še danes krepkega zdravja. Tudi dijaki pomagajo. Na zadnjem sestanku fašistovskega akademskega društva v Trstu jc politični tajnik poročal o sodelovanju društva pri reševanju »drugorodnega« vprašanja. Za slovenski problem jc tajnik zainteresiral tudi generalnega fašistovskega tajnika Turatiija. Tajnik je tudi poudaril potrebo dijaške menze na tržaški univerzi. Menza bi privabila veliko tujcev na univerzo; življenje v Trstu je namreč drago in tujci se mesta iz-ogibl jejo. Društvo je sklenilo, da se ustanovi poseben odsek »Pro Dalmazia«. — Ce štev lo tujcev na tržaški univerzi, posebno Jugoslovanov stalno pada, je temu krivo strogo policijsko nadzorstvo, ki se izvaja nad dijaki. Policija sestavi o-b začetku novega leta poseben seznam vseh slovanskih dijakov, ki obiskujejo univerzo in jim jc stalno za petami. Škodo ima lc univerza. Vera in kultura Katoličani v Srbiji V zadnjem času je bilo precej slišati o katoličanih v Srbiji. Danes naj navedemo stanje katoliškega gibanja v smederevski župniji. Pred nekaj leti se je ustanovila katoliška župnija v severosrbskcm mestecu Smederevo ob Donavi. Tam že stoji lepa župna cerkev. Sedaj šteje župnija 500 duš. Največ je doseljencev, uradnikov, obrtnikov in delavcev — mesto je namreč precej industrijsko. A tudi med domačini Srbi je nekaj katoličanov. Katoliških šolskih otrok je trideset. V katoliškem verouku jih poučuje domači župnik. Dušno pastir-stvo v takih mešanih krajih zahteva osobito mnogo takta. A uspehi se kažejo. Pogosto je videti, posebno ob večjih praznikih, da drugo-verci, zlasti pa pravoslavni, v večjem številu obiskujejo katoliško cerkev in njeno bogoslužje. Radi so pri pridigah in nauku. Splošno jc v Srbiji za katoliško cerkev veliko zanimanje. Število vernikov stalno narašča. Zato je razumljiva potreba po vedno novih župnijah. Razmere katoličanov v Albaniji Čeprav je Albanija naša bližja soseda, vendar o njenih razmerah ne vemo mnogo. Posebno malo se ve o verskih odnošajih med Albanci. V Albaniji je 200.000 pravoslavnih, 100.000 katoličanov, vsi ostali pa so muslimani. Katoličanov je najmanj, a njihova verska zavest jc velika. Katoliški Albanci so imeli doslej prijateljske zveze s katoličani naše države in jc upati, da bo tako tudi ostalo. Pravoslavni pa so do konca vojne bili odvisni od carigrajske-ga patrijarha, pozneje so postali samostojni. Prej so v bogoslužju imeli grški jezik, sedaj imajo albanski. L. 1927. je bil dovršen in do-t iskan popoln albanski prevod liturgijski knjig, ki se je tiskal v Stemskih Karlovcih. Zadnje čase je v Albaniji opažati močno gibanje za cerkveno obnovo. Za idejo zbližanja krščanskih cerkva se zanima pred vsem inteligenca. Pomniti je namreč treba, da je Albanija pred prihodom Turkov bila enotno katoliška. Tudi med muslimani je opažati zanimanje za katoliško cerkev m njeno kulturo. Prebivalstvo se nam eč počasi navaja na nove razmere in uvideva, da se mu sedaj ni treba več bati za svojo glavo in premoženje, kdor ni musliman. Pod Turki je bilo v Albaniji mnogo ljudi, ki so na zunaj bili muslimani, na znotraj pa katoličani. Ti skrivni katoličani, ki se zovejo »kriptokato-Iiki«, so precej raztreseni tudi v južnem delu naše države. Sedaj se ti katoličani počasi vračajo v katoliško cerkev tudi javno. Žalostno stanje na češkem O Slovaški tu ne bo govora, ampak le o Čeških deželah. V teh jc pred vojno bilo 95% katoličanov. Priznati je pa treba, da se mero-dajni činitelji za povzdigo verskega življenja in za uveljavlfenjc katoliške kulture v javnem življenju niso pravočasno brigali. Kat. cerkev na Češkem je bila preveč pod vplivom avstrij-sko-češkega plemstva, škodovali pa so ji tudi hudi narodnostni boji. Zato jc svobodomisel-stvo na Češkem zelo naraslo, posebno široke mase so bil« od svobodomiselne inteligence okužene. Po prevratu je to bruhnilo z vso tilo na dan. Začela se je huda propaganda za odpad od katoliške cerkve in vere sploh. Uspeh te propagande je danes ta, da ]e na Češkem lc še 75% katoličanov. Značilno je, da ta propaganda med Slovaki in Nemci ni imela nobenega uspeha. Število katoličanov bi bilo morda padlo še bolj, če bi po vojni katoličani ne bili začeli širokopoteznega kulturnega gibanja. V tem obnovitvenem kulturnem delovanju katoličanov pa je zopet polno novih težav, posebno, ker strašno primanjkuje duhovnikov. Samo v zadnjih letih je na Češkem število duhovnikov padlo za 469. Češka jc danes na duhovnikih najbolj revna dežela. Za 6,000.000 katoličanov v čeških deželah je le 3000 duhovnikov, medtem ko ima 3,000.000 holandskih katoličanov 5000 duhovnikov. Čc se to stavt ne bo obrnilo, bo v 20 letih število duhovni! ov padlo na polovico, kar pomeni, da bo polovica župnij ostala brez duhovnika. Vendar je upati, da bodo nova deška semenišča in intenzivno delo katoličanov to žalostno stanje popravili. Proti koedakaciji Kitajsko narodno vzgojno društvo, v katerem so organizirani največji duševni delavci Kitajske, je pred 10 leti soglasno sprejelo načelo koedukacije — skupne vzgoje moške in ženske mladine. Pred kratkim pa sc je v Nankingu vršilo zborovanje tega vzgojnega društva. Rektor nankinškega vseučilišča je utemeljil svoj predlog, da se društvo izreče proti skupni vzgoji. Po živahni razpravi je bila sprejeta sledeča resolucija: »Delitev pouka po spolu za nižje in vi&jc razrede v posebnih zavodih se splošno sprejema Kjer pa posebne razmere, pomanjkanje sredstev in osobja, ne dopuščajo, da bi sc zgra dile nove šolske stavbe, se morajo na vsak način v isti zgradbi urediti posebni razredi z-i dečke in za dcklice.« t / aj/e novega [T^r^n V nedeljo, dne 27 januarja, dopoldne je nenadoma umrl v Višnji gori ondotni župnik in duhovni svetnik Konrad T e x t e r , v starosti 65 let. Pokojni jc bil rojen v Tržiču dne 17. februarja 1864. V mašnika je bil posvečen dne 22. julija 1888. Služboval je kot kaplan na Čatežu ob Savi, kot kaplan in beneficiat v Šmartnem pri Litiji in kot kaplan na Colu nad Vipavo. Kmalu je bil na Colu umeščen za župnika in si je kot tak postavil ondi lep spomenik — novo župno cerkev, ki jo je tam z nemalimi žrtvami pozidal. V decembru 1898 jc prišel nato kot župnik v Višnjo goro, kjer jc plodonosno deloval polnih 30 let. Težko izgubo ob njegovi smrti bodo pred vsem bridko občutili višnjanski farani, ki jim je bil pokojni župnik nad vse skrben in do-brotljiv oče in goreč dušni pastir, žalujejo pa za njim tudi številni prijatelji in znanci, in to ne samo iz duhovskih vrst, ki jim jc bil pokojni vsestransko vešč in izkušen svetovalec in nad vse ljubezniv tovariš in prijatelj. Naj v miru točiva, zlata duša! — Pogreb bo v sredo dopoldne po dohodu jutranjih vlakov v Višnji gori. Koledar Torek, 29. januarja. Frančišek Šaleški, Valerij, Konstantin. Osebne vesli ir Dnhovniške izpremembe v Iavantinski škofiji: Za kaplana v Murski Soboti je imenovan Ivan Jerič; Alojzij Z d o 1 š e k , dosedaj kaplan v Selnici ob Dravi, pride k Sv. Juriju pod Taborom, Ivan Mak pa od Sv. Jurija pod Taborom v Selnico ob Dravi. Ostale vesti ir Zgledna požrtvovalnost. Podporno društvo za slovenske visok ošoke v Pragi je tc dni jako prijetno presenetila vest, da sta gospe Zora Hacin in Nada dr. Radej v Belgradu nabrali med uglednimi Slovcnci in Srbi v prilog imenovanega društva znesek 9000 Din. Društvo se ima zahvaliti za ta lepi prispevek poleg požrtvovalnosti nabiralk predvsem gosp. ministru dr. Antonu Korošcu, ki je prednjačil z lepim zgledom in položil dar 5000 Din. S tem je gospod minister izkazal Podpornemu društvu zaupanje in priznanje za njegovo že 27 letno delovanje v prid slovenskim dijakom v Pragi. ir Narodno obrambni tečaj Slovenske straže. Opozarjamo vsa naša prosvetna društva še enkrat, naj pošljejo prav gotovo svojega zastopnika k našemu enodnevnemu tečaju, ki se bo vršil dne 21. februarja. Udeleženci bodo imeli prosto hrano. Prijave naj PRI HRIPI IN INfLIiENCI sp'oh pri vsakem preh ojenj prpo-ročimo v^em — oiro.om 1 > odra-bm, — da še isti večer masirajo telo z ..Aiao' k«r „Alga" takoj ublaž temperaturo spanje je mirno, lahno in z iravu. Ziu r»j bos e sveži in prerojeni „Al.'a* vas o'ivi ruje »seli vnetij. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. 1 stekle ica Din 16'-» se pošljejo najkasneje do 10. februarja tajništvu Slovenske straže v Ljubljani na Poljanskem nasipu 10/1. — Vodstvo Slov, straže. ■k Za točno izvrševanje poštne službe. Ministrski odlok, naslovljen na poštnega ravnatelja v Ljubljani, se glasi: Odločen sem, da uvedeni v poverjeni ini stroki čim večji red in varčevanje ter naročam ravnatelju, du ukrene vse potrebno, da bodo uslužbenci p. b. t stroke najvestneje vršili svoje dolžnosti. V službo se mora uvesti popolen red in disciplina, v občevanje s strankami pa uslužnost in potrebna dostojans.venost. Vsakega nediscipliniranega nedelavnega in za službo nesposobnega uslužbeuca naj predlaga ravnatelj, da se odpusti iz službe, pri čemer naj se gleda samo na interes države in p. b. t. stroke. V vprašanjih p. b. uslužbencev se ne sme ozirati na nikakršne politične ali osebne vplive, temveč more biti ujih edino priporočilo samo osebna vrednost ter vdanost kralju, domovini in stroki, kateri so se posvetili. Poštno ravnateljstvo za Slovenijo objavlja ta ministrski odlok in opozarja poštne uslužbence, da se bo odredba za vse in vsakogar strogo Izvajala. * Uvažanje prepovedanega lista »La Ma- ccdoine«. Ministrstvo notranjih del je dobilo informacije, da prihaja list »La Macedoinec, ki izhaja v Ženevi in ki je v naši državi prepovedan, še vedno v našo državo. Pošilja se v rumenih (rjavih) zaprtih kuvertah s pešto iz Berlina. Kakor pošiljatelji so označeni na ovitkih: »Krieger, Berlin in Mittelstatt, Berlin.« Ministrstvo je naročilo poštam, da morajo omenjeni list zapleniti in predložiti najbližji varnostni oblasti. ir Prepovedan list. Dnevniku »Arbeiter Zeitung«, ki izhaja na Duuaju, je odvzet poštni debut radi neresničnega in tendenciozno-destruktivnega pisanja proti naši državi. V Službenih novinah od 26. t. m. je objavljen »Zakon o hitri izvršitvi javnih del in odpomoči krajem, ki so utrpeli škodo vsled elementarnih nezgod«. V to svrho se je osnoval v ministrstvu za socialno politiko odbor, ki je sestavljen iz ministrov za socialno politiko, za javna dela, za kmetijstvo in vode, za zdravslvo iu predsednika Rdečega Križa. ir Vinifarskim in kmečkim mladeničem. V svrho temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se priredita od 1. marca do 1. decembra 1929 dva devetmesečna tečaja pri oblastnih trsnicah in drevesnicah: v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru in v Kapeli, p. Slatina-Radenci. V vsak tečaj se sprejme po 10 mladen čev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, v trsnici, v sa-donosniku, v drevesnici in v vinski kle.i neobhodno potrebno. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano ln mesečno po Din 100 na roko za nabavo manjših potrebščin. V tečaj se sprejmejo viničarski in kmečki mladeniči iz mariborske oblasti, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh opravil v vinarstvu in sadjarstvu. Prošnjam za sprejem, kolekovanim z Din 20 in Din H, je priložiti: 1. krstni list; 2. zdravniško spričevalo; 3. nravstveno spričevalo; 4. izjavo staršev, da puste prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečaju in 5. odpustni- Skora) vsaki glavobol se lahko odstrani, istotako migreno. Vzemite in v najkrajšem času Vam prinesejo olajšanje. originalnem zavoju co osnovne šole. Tako opremljeno prošnjo naj prosilci osebno izroče upravitelju oblastne trsnice in drevesnice v Pekrah ali v Kapeli, kjer pač žele obiskovati tečaj, najkasneje do 10. februarja 1929. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj po 20 februarju 1929 obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja spričevala o doseženi sposobnosti za opravila v vinarstvu in sadjarstvu. ir Zatiranje vran. Da se omeji nadaljnje razmnoževanje vran, ki delajo že prav občutno škodo zlasti poljedelcem, je sklenil oblastni odbor mariborske oblasti pospeševati zatiranje vran. Najboljši način polaganja sirupa; v ta namen se je najbolje obnesla takozvana »fosforjeva pasta*. Da se ta akcija čim obširneje izvede, priznava oblastni odbor mariborske oblasti na tozadevno prošnjo občinam in kmetijskim korporacijam 50% podporo za nabavo »fosforjeve paste«. Prošnje kolkovane z 5 Din, je vlagati naravnost na oblastni odbor v Mariboru. Natančna navodila za vlaganje teh prošenj kakor tudi za najuspešnejši način zatiranja vran so dobi na vsakem občinskem pred-stojništvu. ir Dvodnevni kletarski tečaj sc vrši dne 1. in 2. marca t. 1. na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8 do 12 in 14 do 18. Potrebni, ki izkažejo lo s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano in prenočišče. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj javi to z dopisnico najkasneje do 25. februarja ravnateljstvu šole. Župnijske kronike leta 1928 Šmarjeta pri Novem mestu. Rojenih jc bilo 85 otrok, umrlo jc 41 oseb, porok pa je bilo 26. ic Naval krvi, srčna tesnoba, zasopljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »F r a n z - J o s c I« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tri dni milijonar Redkokdaj se to žurnalistu primeri, ali kadar se mu, pomeni dogodek, ki ga je treba vzeti iz druge puščobe v poseben okvir na častno mesto, v tisti kot, ki »a najprej za-gledaš, ko odpreš vrata Nekaj tal ega se je zgodilo »Slovenčeveinu« uredniku lansko leto pred Božičem. 19. decembra so namreč v Trstu začeli promet z novo velikansko, lu' susno, motorno ladjo »Vulcania«, ki naj veže Trst z Nevv-Yorkom tako popolno, da prevozi to progo v desetih dneh. To je posestrina »Saturnije«, s katero se je bil vozil v Ameriko naš priljubljeni geograf, prof. dr. Šarabon in nam vedel toliko lepega o tej vožnji pripovedovati, dn smo se celo leto zabavali z njegovimi potopisi. Če je že njega bivanje na ladji, ki predstavlja vse dobrote, prevzelo, kaj čuda, če je ubogi »Slovenčev • pismouk šele zdaj spravil na pisanje, kako se je imenitno imel v prvem razredu na »Vulcaniji«, kot povabljenec za vožnjo Trst—Neapelj. Tri ure pred odhodom ladje sem se pripeljal v Trst. V pisarni »Cosulich Line« sem Nova motorna ladja »Vulcania« zvedel, da so vsi povabljenci že na ladji in so moje dokumente tudi že tja odnesli. Na avtotaksu se mi je dogodila prva smola. V pristanišču so namreč gospod šofer, ki so brihten mož in dobro presodijo človeka, vprašali, v katerem razredu potujem. In ko sem mu zatrjeval, da v prvem, mi gospod šofer niso verjeli — kajti v prvem razredu se na »Vulcaniji« peljejo samo milijonarji — in so najprej zapeljali k zadnjim stopnjicam, ki vodijo v tretji razred, potem so se težko dali pregovoriti, da so potegnili pred drugi razred, o prvem razredu pa sploh niso hoteli slišati g. šofer! Šele, ko sem se razhudil in dopovedal, da sem »invitato« (povabljen), smo se končno pripeljali k prvemu razredu. Kmalu bi bil medtem pozabil pogledati okolico, v katero sem zašel. Gruča ljudi, ki se je drenjala po obrežju in mi zapirala dohod na krov, me je opozi rila, da sem pravzaprav priča velikemu dogodku. Pred menoj oromntu 24.000 ton težka ladja, kot petnadstropna p« lača, dolga skoro 200 m, široka 25 m, je bila vsa vsa razsvetljena. Cela lul a, vse ladje, v*n čelni, vsi mornarji in njih družine, pozdravljajo ogromen ko los, ki so ga sprejeli morski valovi Brlizgi ribiških piščalk so prevpile stotere sirene večjih in malih ladij, dn je donelo, ječalo, hreščalo in cvililo, kot bi ta nemogoča mešanica glasov hotela »lil- ati vso najnever-jetnejšo zgodviiio, ki jo nastopa novo telo, ki ga je človeSki duh postavil v obrat. Dodelili so mi kabino I. razreda s k-vial-nico in verando na morje. Malokdo izmecr bogatili slovenskih ljudi ima doma tako udobno elegantno bivališč«, vendar me je radovednost gnala ven na krov, da vidim odhod ladje. Pa ni bilo nič posebnega. Solze, oficijelni pozdravi, kričanje in že so su dvignili mostovi in videl sem, kako se širina med lndjo iu suho zemljo širi, veča, knko obrežne stnvbe ginejo, kako se venci žarnic ob obrežju manjšajo — bilo je namreč polnoči — vedno močnejši veter j Svetosavska proslava V Ljubljani Iz včerajšnjega -Slovenskega lista : posnemamo: Nedeljska svetosavska proslava se je izvršila kar najslovesneje. Univerzitetna dvorana je bila zopet nabito polna odličnega občinstva, univerzitetnih profesorjev in akademske mladine. Polne so bile tudi galerije. Med odličnimi prisotnimi smo opazili zastopnika obolelega velikega župana vladnega svetnika dr. Andrejko, oblastnega komisarja dr. Natlačena, zastopnika divizij-skega generala Nediča polkovnika Andrejko, župana dr. Puca, zastopnika finančnega direktorja višjega inšpektorja S p i n d -1 e r j a, policijsl ega direktorja dr. G u š t i -n a , bivšega ministra dr. G o s a r j a, načelnika rudarskega urada dvornega svetnika Strga rja, intendanta O.Župančiča, generalnega tajnika Zbornice TOl dr. Win-d i s c h e r j a ter mnoge druge. Prisotna sta bila dalje konzul češkoslovaške republike dr. Resi iu francoski konzul g. Neuville. Ostali konzuli so bili zastopani po svtjih uradnikih. Točno ob pol 1'2 je stopil v dvorano rektor dr. Milan Vidmar v spremstvu vseh petih dekanov posameznih fakultet. Akademski pevski zbor je nato krasno zapel pod vodstvom dirigenta g. Franca Ma-r o 11 a »Napitnico«, pesem Cvetka Golarja v kompozicij: Emila Adamiča. Rektor dr. Vidmar je nato pozdravil vse zastopnike oblasti, uradov in javnih korpo-raeij ter se zahvalil za veliko udeležbo. Prav prisrčno je pozdravil konzula bratskega češkoslovaškega naroda dr Resla in konzula Francije, velik enaše zaveznice, g. Neuvilla-Prehajajoč na dnevni red, je pred svojim slavnostnim predavanjem omenil, da predavanje ne bo strogo znanstveno. Univerza skuša prvti t tesne stike z narodom in mu dati priliko, da spozna njeno znanstveno delo. Zato si je predavatelj izbral predavanje, ki bo razumljivo vsem. PREDAVANJE REKTORJA. Rektor dr. Vidmar je nato v obširnem predavanju govoril o razvoju elektrotehnike. Očrtal je razvoj telegrafa in telefona ter nato prešel po opisu bistva električne sile na njeno uporabo pri mehaničnem delu. Leta 1927. so stroji na vsem svetu dali okrog 800 milijard kilovatnih ur mehaničnega dela. To delo bi vse človeštvo zmoglo s svojo telesno silo le, če bi vsi delali dan in noč vseh 365 dni. Vedno bolj in bolj pa pretvarjamo vso mehanično energijo v električno. Vse to pa zato, ker nam gre za prenos energije. Danes daljava že nima nobene vloge več. V Švici odpade že danes pri povprečni Bscilf bolezni pridejo najlažje v naže telo potom u-dne in grlne odpriine. To cajtemeljiieje razkužite in jo napravite o poruo proti napadu bacilov "ko uporah in|o r>U-\isnP ANACOTPAST JBi.raDERt Dobe se v vseli lekarnah, cena jim jezeio primerna! rodbini 4 članov ena kilovatna ura konzuma vsak dan na enega člana. Tako porabi Švica brez kemične industrije in železnic že po 500 kilovatnih ur na osebo na leto, Norveška 364, Finska 200, Avstrija 265, Nemčija 200. V naši državi pa je tako zvani privatni kon-zum dosegel komaj 6 kilovatnih ur na glavo in leto. V Sloveniji sami znaša to število 30 kilovatnih ur, v Mariboru 300, v Ptuju 190, v Celju 100, v Ljubljani pa samo 70. Elektrotehnika ima v naši državi, pa tudi v Sloveniji brez dvoma še mnogo posla. Koncem predavanja je g. rektor očrtal tudi nizvoj radia. Žc v februarju 1. 1926. je bilo na svetu nad 8 milijonov radio-aparatov v obratu. Tudi v Sloveniji imamo svojo veliko oddajno postajo, na naši tehnični fakulteti pa stolico za žično in brezžično telegrafijo in telefonijo. NAGRADITEV DIJAKOV. Po predavanju, ki ga je občinstvo sprejelo s toplim aplavzom, je rektor prečital imena nagrajenih dijakov. Nagrajeni so bili: na filozofski fakulteti: 1. Božidar B a j u k z nagrado 500 Din za delo: ^Dramatična zasnova Platonovih mladostnih dialogov.« (Geslo: Spoznaj se sam!) 2. Viktor F a b i a n z nagrado 750 Din (cand-phil. VII. semester) za delo: »Naši mahovi«. (Geslo: »Pajk v mreži k) 3. Vojteh Lind-t n e r (cand. phil. VIL semester) z nagrado 750 Din za delo: »Naše gobe«. (Geslo: »Etiam voluisse sat' estk) Na juridični fakulteti so bili odlikovani: 1. Gorazd Kušej, cand. iur. z nagr. 1000 D za nalogo »Gospodarski svet«. (Geslo: »Sa-lus rei publicae suprema lex esto.«) 2. Mirko M e r m o 1 j a, cand. iur. z nagrado 1000 Din za delo »Zunanja trgovina kraljevine SHS.« (Geslo: Pauvre paysan, pa-uvre Royaunie.) 3. Ciril M i k u ž, cand. iur. z nagrado 1000 Din za delo: »Pojmi časti v kazenskopravni književnosti in zakonodaji naše kraljevine.« (Geslo: Minima non curando — Maxima praetor non curat.) Na teološki fakulteti sta bila nagrajena: 1. Janko S e d e j z nagrado 800 Din za delo: »Strossmajerjevi govori na vatikanskem koncilu.« (Geslo: Mater boni consilii.) 2. Stanko Jeglič z nagrado 1000 Din za delo: »Izaijev Ebed Jahve«. (Geslo: Mesija.) Na medicinski fakulteti je bil nagrajen Tine K u š a r z nagrado 2000 Din za delo: »Pridobivanje ter kvalitativno in kvantitavno določevanje alifatskih aminokislin.« (Geslo: Morphium hydrochloticum.) — G. Kušar, ki je zdaj slušatelj belgrajske medicinske fakultete, je bil za to študijo nagrajen še od Jugoslovanskega lekarskega društva v Belgradu z nagrado 1000 Din. Rektor dr. Vidmar je nagrajenim dijakom čestital k nagradam, ki prav za prav pomenijo le zelo skromno plačilo za resno znanstveno delo, imajo pa velik pomen, ker jih je poklonil Nj. Vel. kralj, ki je s tem povda-ril, kako zelo mu je pri srcu znanstven napredek študirajoče mladine. Akademski pevski zbor je ob koncu slav-nosti zapel himno »Bož epravde«, ki jo je poslušala vsa dvorana stoje Ob tej priliki naj omenimo krasen napredek pevskega zbora, ki pod veščim vodstvom g. Franceta M a r o 11 a od leta do leta bolj napreduje. S svojim sodelovanjem je včerajšnjo proslavo povzdignil prav ta zbor, za- kar se je čutil g. rektor dolžnega, da se je še posebej osebno zahvalil dirig. g. Maroltu. * Na »Taboru« je v nedeljo zvečer v proslavo Sv. Save tukajšnja pravoslavna cerkvena občina priredila koncert z zabavo. Program koncerta je bil skrbno izbran in je kljub temu, da so glavni izvajatelji olio-leli, v vsakem oziru uspel. Posebno učinkovit je bil nastop povskega društva »Krakovo-Trnovo« v svetosavski himni z besedilom pro-te g. Jankoviča. Veliko odobravanje je zaslužila predvsem operna pevka gdč. Ribičeva. Po koncertnem delu se je razvila živahna in neprisiljena zabava. Ples je olvoril poveljnik ljubljanske divizije general N e d i č, ki je popeljal »Srbijanko«. Med številnimi udeleženci so bili zastopani vsi krogi ljubljanske družbe. Prisotni so bili med drugimi: dvorska dama ga. Tavčarjeva, general N e d i č s častniškim zborom, oblastni komisar dr. Natlačen, župan dr. Puc, dr. Ravnikar in drugi. Castitke k uspehom in vzorno organiziranem večeru pa je sprejemal prota g. Jankovi č. Na zagrebški univerzi Zagreb, 27. jan. (Tel, (Slov. list.«) Na zagrebškem vseučilišču se je danes vršila slovesna razdelitev svetosavskih nagrad. Navzoči so bili zastopniki vseučilišča. Nagrade so se razdelile tem-le slušateljem: Butorac Josip (theol.), Albert Verona, Albert Vajs, Milan Brkič (vsi juristi), Ililarijon Ortinski (med.), Milan Stineka (gozd.), dr. Franc Tušan (phil.), Jelka Bojtič in Mirko Radojčevič (veterinarja). Na belgrajski univerzi Belgrad, 27. jan. (Tel. »Slov. list.«) Na tukajšnji univerzi se je zelo slovesno proslavila razdelitev svetosavskih nagrad. Nj. Vel. kralj sam ni bil navzoč, pač pa je poslal svoje zastopstvo. Dalje so bili zastopani vlada in diplomatski zbor. Uvodne besede je spregovoril rektor dr. Čeda Mitrovld. Naslikal je zgodovino belgrajske univerze, v glavnem pa je poročal o dobrotnikih in ustanovah belgrajske univerze. Za današnjo proslavo je znani belgraj3ki trgovec Celovič daroval za univerzo 100.000 Din, bivši rektor Karič 100.000 Din, Milan Vapa 25.000 Din. Nagrajenih je bilo 25 slušateljev. Najvišja nagrada je znašala 4000, najnižja 2500 Din. Poleg kraljevih nagrad so nekateri dobili nagrade iz teh volil. Slovenski udeleženci svetosavske proslave so spričo naštevanja bogastva belgrajske univerze, števila dobrotnikov in premoženja, po katerem slovi belgrajska univerza kot ena najbogatejših, mislili na siromaštvo naše ljubljanske univerze. j /vMpirtpnH/^^nnufij'^ MOTVOZ GROSUPLJE se dobi po originalnih tovarniških cenah v TOVARNA MOTVOZA N VRVARNA d.d. GROSUPLJE pri Ljubliani in n.enih komisijskih zalogah: FRaNC PALME, Ljubi ana, Gosposvet 7 Telefon St. 2376 FRANC PALME, Celje, Cankarjeva ul 7 Telef n Si. 38 FRANC PALME. Maribor, Koroška c. 8 Telefon St. 86 Smrt kmetshega lanla pod snegom V polhovgrajskih hribih je v petek in * soboto zapadlo izredno mnogo snega, ponekod celo do dveh metrov. Nekatere vasi, še bolj pa samotna selišča so bila na mah odrezana od sveta. Kmetje so se pričeli v soboto truditi, da si prikcpljejo pot do bližnjih vasi. Kmet Juštin na Studenčici je naročil svojemu sinu, naj izorje pot v dolino Ločnice. Sin je vprege! pred snežni plug domačega konja, nakar je odšel s hlapcem na delo. Ves čas je plug lepo oral visoki sneg, toda ko je dosegel dolino, se je naenkrat vsul s strmega pobočja velik plaz snega, podrl in polomil več dreves ter pokopal pod seboj mladega Juština s konjem in plugom. Hlapec je v zadnjem trenutku odskočil in plaz je drčal morda le pol metra mimo njega. Hlapec je hitro sporočil grozno vest o nesreči, ki je zadela Juštinovega sina, vsem kmetom v soseščini. Ti so takoj prihiteli na pomoč ter z lopatami hitro, kolikor se je le dalo, odkopali več metrov visok kup snega, ki je pokrival mladega fanta. Ko so odkopali sneg, je bil fant že mrtev. Poginil je tudi konj, plug pa je bil popolnoma uničen. Truplo ponesrečenega mladeniča so prenesli v mrtvašnico. k Kadilcem se obeta izboren užitek. Čez par tednov pride v promet čisto na nov način sestavljen higijenični ustnik za cigarete, ki odvzame tobaku večinoma vso škodljivost. Sedaj je dobil iznajditelj Slovenec inž. Josip Likar v Kostanjevici šele prvi ducat ustnikov iz tovarne. Vsak, kdor poizkusi, se čudi neverjetno prijetnemu tobačnemu okusu. O priliki bomo postregli bravcem z opisom te slovenske iznajdbe. ir Smrtna nesreča na progi pri Trbovljah. Na železniški progi med Zagorjem in Trbovljami se je v nedeljo proti večeru pripetila huda nesreča. Po progi je korakal mlad fant, ki ni opazil, da se mu bliža vlak iz Trbovelj. Pri kilometerskem kamnu 389.3 je vlak butnil v mladeniča in ga treščil v jarek ob progi. Mladenič je dobil pri sunku zelo hude poškodbe. Z naslednjim vlakom so ga prepeljali v Trbovlje, od tam pa z večernim mariborskim vlakom v Ljubljano. Tu ga je prevzel na kolodvoru rešilni avto, ki je mladeniča prepeljal v bolnišnico. Ves čas je bil mladenič nezavesten, le med prevozom se je za trenutek osvestil in z znamenjem pokazal, da je gluhonem. Vlak ga je pahnil v prša in mu zdrobil prsni koš ter hudo ranil na glavi. Mladenič je tekom noči za poškodbami umrl Njegovega imena do včeraj v Ljubljani še niso poznali. Blo mu je okrog 22 let. ■k Strela udarila v minaret. V soboto dopoldne jc divjala nad Mostarom silna nevihta, spremljana s točo. Strela je udarila v minaret mošeje Hadži-Alibeg-Lafa. Gornji del minareta je bil ves razrušen- Kamenje in balkon sta padla v mošejo. Vsa okna v mošejd so bila pobita, mošeja pa zelo opustošena. Radi strele je bik prekinjena vsa električna napeljava v onem delu mesta, kjer stoji ta mošeja. k Hiša gori nad spečimi stanovalci. V noči od sobote na nedeljo je nastal v Spiitu v neki hiši velik požar. Požar je najprej objel podstrešje, zatem pa tudi obe hišni nadstropji. Čeprav so gasilci delali s skrajnimi napori, vendar je zgorela vsa hiša in so se morali gasilci omejiti samo na omejitev požara, da ne ba ta prešel tudi na sosednje hiše. Požar jc trajal do 6 zjutraj. V hiši je v prvem nadstropju stanovala družina Segvič, ki bi se kmalu vsa ponesrečila. Ko je že vsa hiša gorela, je ta je pihal na krov, to so bili pojavi, po katerih sem spoznal, da plovemo. Čutiš skoro nič. Le rahlo, rahlo se včasih zatrese, pa ne morda radi valov, ampak radi ogromnih Dieselovih motorjev, ki gonijo ladjo z močjo nad 60.000 konjsidh sil. Kot otrok, ki bi rad Miklavževo darilo takoj prvi dan cd vseh strani, znotraj in zunaj pregledal, sem še isti večer stikal po hodnikih in sobanah in šele pozno po polnoči, ko je bila ladja že čisto izumrla, začel iskati pot nazaj v svejo kabino. S pomočjo nekaterih strežnikov, sem srečno našel nazaj. Več nas je bilo povabljenih. Poleg zastopnikov italijanskih listov je bil urednik dunajske »Neue Freie Presse«, praških »Narodnih listov«, »Slovaka«, Ziiricher Zeitung^: in »Ma^ar Hirlapa«. Tovariši smo se drugi dan našli in imeli prijetno in zanimivo družbo vso pot od Trsta do Neaplja. Pristala je ladja samo v trrškem Patrasu, kjer je vstopilo kakih 150 pr'nikov za daljnjo Ameriko. Pro«a sama je bila že neštetokrat popisana — in da ponavljal — jaz sem samo strmel v vedno isto veli-častvo božje narave in se mi je škoda zdelo vsakega trenutka, ko sem moral iskati orijen-tacije po zemljevidu. Manj kot proga, morje in obala, po kateri smo vozili, je mnogim znano življenje na moderni luksuzni ladji, ker je le redkokonvu dana prilika, da jih doživi. Že prej sem imenoval jadjo zbirko vse konioditete, vsei-a, kar more najmodernejša iznajdba za lajšanje in slaj-šanje dneva Boste videli, da je res tako. ladja more sprejeti približno 2500 potnikov. Potujejo deljeno v štirih razredih. Vožnja od Trsta do Newyorka v zadnjem razredu velja 102—105 dolarjev, v luksuznem apartementu I. razreda pa do 800 dolarjev. Prostori, ki so namenjeni zd bivališče potnikov tretjega razreda, odgovarjajo našim povprečnim, skromnim meščanskim razmeram. Jedilna dvorana in družabna soba so lahko primerjata odgovarjajočim prostorom po naših boljših hotelih, dočim že drugi razred v vsem daleko prekaša tudi naše najodličnejše dvorane. Kabine tretjega razreda so nekoliko tesne. Povprečno prebivajo štirje v eni kabini. V razvedrilo imajo potniki teh dveh razredov kino, v drugem razredu tudi klavir, gramofon ter radio aparat in dvakrat na dan godbo salonskega orkestra. Otroci drugega razreda imajo tudi posebno igralnico in telovadnico. Večji in najboljši del ladje je določen za prvi razred, v katerem je prostora za okoli 500 potnikov. Bogastva, ki je tu nagromadeno, ni mogoče popisati. Dovolj je, če ie označim, da je vsak oddelek umetnina zase, vsaka naprava posebna lepota in popolnost. Tu je slavnostna dvorana, vsa z zlatom okrašena, z umetnimi slikami in stekleno kupolo pokrita, in vsak večer, ko je tam redna večerna zabava, umetniško razsvetljena, tako, da se zdi Človeku, kot bi živel v času, ko je francoski solnčni kralj v Versaillesu slavil svoje slavnesti. Pisalni salon je dvorana, grajena in opremljena vsa v slogu japonske umetnosti v zeleni svili. Kavarna nam predstavlja odlično družabno sobo toskanskega 4. stoletja. In še je poseben kadilni in igralni salon za gospode, družaben prostor za dame, igralnica za otroke ter telovadnica za otroke in odrasle. Kljub temu, da ima veliko kabin I. razr. svoje kopalnice in ima vsak razred zase skupno večje število kopalnic, je za zabavo in raz-veseljevanje na ladji še posebej veliko in glo- boko plavalno kopališče, vse v marmorju in mozaiku. Na krovu sta ua razpolago dve verandi in promenadni prostor in če še ni dovolj razvedrila, lahko tam igraš tenis ali kako drugo igro. Ladja ima svojo kapelico in svojega duhovnika, ki vsako jutro ob 9-tib rnašuje. Na ladji je trgovina, kjer si lahko izbereš kar želiš. Pri cvetličarju si lahko sredi najhujše zime nabereš cvetlic, v lekarno gre«, če ti ni naj prav, in zdravnika pokličeš, ali v ladijsko bolnico greš, če je kaj hujšega. Po kosilu, popoldne in pri večerji igra salonski orkester. Vsak večer je elitna zabava največjega stila, po dnevi pa lahko slušaš radio ali si izbereš knjigo v ladijski knjižnici ali si izbereš partnerja k igri. Časnikarji smo imeli še to prednost, da nam je »radio Vulca-nia« vsak dan dajal vse nove vesti iz vsega sveta. Poleg tega smo vsi potniki dobili časo-pis-dnevnik, ki ga tiska ladja v lastni tiskarni. Ljubeznjivi gospod šef presbiroja »Vulcanie« nam je do podrobnosti razkazal tajnosti svojega uredništva, uprave in tipografije. Posebne vrste »škarje« ima ta gospod tovariš. On namreč vozi že kar iz Trsta deloma natiskane številke žurnala »Vulcania«. Potniki se seveda vsega tega vesele kot najnovejših dnevnih vesti in so srečni, da jih moderna žurnalistika veže s svetom, ko plavajo sredi Atlantskega oceana — tako mi je duhovito brbljala mlada Mad jarka. Dva dni vožnje od Trsta do Neaplja je premalo, da bi si človek vsaj povrh orna vse ogledal, čeprav pri tem morje in njegove čare popolnoma zanemarja Pa moram dvoje vtisov te vrste tudi zabeležiti. Zadnje jutro ob treli smo zapluli v mesin-ski zaliv. Prejšnji večer nas je kapetan že o tem poučil Med »pridnimi«, ki smo prišli na krov, nisem manjkal in srečen sem, da sem to doživel Kot bi se peljali med drevoredom bakelj, venci in girlandami žarečega cvetja, tako smo vozili v temi po ožini, ki ji na severu meji Kalabrija, na jugu pa Sicilija. Po skupinah luči smo skušali razločevati mesta. Najlepše nam je bilo prihranjeno za zadnje jutro. Dočim smo imeli sicer mirno pa oblačno vreme, se je zadnje jutro zjasnilo, razklenilo se je nebo in pred nami se je odprla čudovita Neapeljska luka. Sredi med hrib-, čkom-otokom Capri in ognjenikom Vezuvom leži ena najlepših luk sveta, Neapel. Pa sem pustil mesto in obalo, otoke in ladje, vse okoli sebe sem zanemarjal, da sem le mogel napasti oči na ognjeniku. Zdelo se ini je, da je to največje znamenje vsemogočnosti Stvarnikove. Iz razmeroma nizkega hriba — zdelo se mi je kot bi bila mr a šmarna gora— se vali steber dima. Primerjal sem ta steber z vsemi dimi, ki se vale iz velikih industrij v Neaplju. Ce bi vse združil v en steber, bi nič ne zaleglo, bil bi stebriček proti Vezuvu. In te ogromne mase dima se vale v sinjino tako. da zatemne solnčni žarek, da pada senca daleč po morju in po mestu, kot črn pas žalovanja. Kal;o ogromno je stvarstvo, da se more ob vznožju te gore mirno veseliti človek, da je mirno vodovje v tej luki in se vsa ogromna množina sopare in dima tu srpodaj niti ne čuti ne. Ko se je solnce premaknilo, da je žarek ob južni strani objel valovje dima, sem si dejal da je tako kot sedaj Vezuv, izgledal Bog, ko je v podobi gorečega oblaka šel pred Izraelci. M. K. del« H^arn® w o^owa!TINE kmfeVu za{i»»«*rJe »n itifino Zdravim ^ ^ ^ — — ^ ^ m.... RiDUTA S. K. ILIRIJA * —zsi— 1 1929 Wi UNION i^n .iiu »up mi mu družina, starši in šest otrok, mirno spala. Policija jc vdrla v njihovo stanovanje in rešila vse člane družine. ir Zapuščina bcračice. Pred dnevi je v Dubrovniku umrla beračica Jela Hahlič. Pred svojo smrtjo je poklicala k sebi nekaj znanih mož in jim narekovala svojo zadnjo voljo. Možje so strme pisali, kajti niti mislili niso, da ima razcapana beračica toliko denarja. Zapustila je okrog 50 000 Din denarja. Ko je umrla, niso mogli nikjer najti tega denarja. Policija je bila prepričana, da je umrlo starico po smrti nekdo okradcl, vendar pa jc dala preiskali se njeho stanovanje. Detektivi so našli skoro ves denar skrit v štirih blazinah. it Nov preokret v preiskavi radi umora Armenca Taquoriana. V preiskavi proti osumljenemu morilcu armenskega trgovca Taquo-riana v Sarajevu je prišlo do preokreta. Neki sedemnajstletni kmetski mladenič je prišel na onožniško postajo v Alipašin niost pri Sarajevu in izjavil, da pozna morilca armenskega trgovca. Bil je takoj zaslišan in je povedal ime morilca. Toda, ko jc mladenič odšel od zaslišanja in sc sestal z drugimi kmeti, se jc naenkrat premislil, sc vrnil v orožniško postajo in preklical svejo izpeved, zatem pa jc odšel in se zaklenil v neko hišo. Ko so ga hoteli orožniki poiskati, je preskočil vr.tno orajo in skočil v reko Dcbrnjo, da bi sc utopil. Orožnikom in prisotnim kmetom sc je posrečilo izvleči ga iz vode, nakar je bil aretiran. Odvedli so ga v policijske zapore v Sarajevo. Policija zaenkrat šc noče izdati njegovega imena. Mladenič je najbrže sodeloval pri umoru trgovca Taquo-riana in policija sedaj nadaljuje preiskavo v tej smeri. •k Surovost nad orožnikom. Državnemu pravdniku v Dubrovniku sla bila izročena kmet Pero Dučič in njegova žena Marija. Oba sta izvabila orožnika Tabakoviča v klet, ga tam razorožila in grozno pretepla. S težavo se jc posrečilo orožniku pobegniti iz rok podivjane dvojice. •fr Častna izjava. Podpisani Kontler Julij, šolski upravitelj v Turnišču, izjavljam, da s članki >Gorišek napada . objavljenih v časopisu -Novine »t. 23 z dno 3. junija 11)28 in St. 24. z dne 10. junija 1928, i&hajajočih v Murski Soboti, nisem imel namena, žalili g. Josipa Goriška, bivšega upravitelja meščanske šole v IM. Lendavi in sploh nimam nikakega povoda ali podlage, da mu očitam kai nečaslnegn v njegovem osebnem ali javnem življenju ter se mu zahvaljujem,
  • Domoljubu<--. Snov ie lepe povesti jc povzeta Iz domačega življenja in odnosajev je nad vse zanimiva in lepa. •k »ODPOVED NESREČNE ŽENE« se bliža popolni razprodaji. Da ne bo prepozno, si jo takoj nabavite. Stane (brez poštnine) samo Ti 'Din. Dobi se v Ljubljani v Jugoslovanski knjOifurni in Novi založbi, v Mariboru v obeh Cirilovih prodajalnah in c Celju pri Slomškovi tiskovni zadrugi. ★ SE NEKAJ IZVODOV LETOŠNJIH MOHORJEVIH KNJIG jc na razpolago. Kje se dobe, pove uprava »Slovenca; pod šifro t Mohorjeve knjige«. ★ LOVSKI PLES. Dosedanji lovski plesi, M so bili vedno najbolje posečani, so bili prirejeni brez vsakega sistema. Letošnji pa bo tudi. v tcin pogledu nekaj posebnega. Ker slovenski lovci poleg lepe kožuhovine posedujejo mnogo lovskih trofej, imajo možnost Svojo prireditev bogato in spretno okrasiti. Oder kakor tudi paviljoni bodo spremenjeni v veliko bogato lovišče, kjer bo prevladovala lisica, v čije znamenju se vrši omctijena prireditev. Kdor se hoče res posebno prijetno zabavati, neozi-rajoč se na običajne plesne predpise oblek itd., ki so navadno v zvezi s precejšnimi postranskimi izdatki, in koncem koncev posetnika tudi ovirajo v zabavi, naj poseli lovski ples, ki sc vrši na svečnico večer v veliki dvorani na Taboru. Ker je drugi dan nedelja, je to kaj prikladno tudi za posetnike iz dežele. ★ CENJENO OBČINSTVO sc vljudno ,.po-earja na inventurno prodajo ostankov parov čevljev, osobito malih številk po znatno znižanih cenah dokler zaloga traja v trgovini >P c k oLjubljana, Aleksandrova cesla. ★ KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni, Krištofič-Bučar, Stori trg 9. Preklic Podpisani obžalujem, da sem zapeljan po brezvestnih osebah psovai in zaiii j>. lomaža Ovčarja, bivšega oblastnega poslanca v Slovenigradcu. Prc-klicuietn in obžalujem vse žaljivko,• Slovenjgradec, dne 27. januarja 1929. Ludvik Prcssnitc. Ljubljana Nočna služba lekain. Nočno službo bosta opravljali: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljcvi cesti. * O Ljubljansko ulicc v snežnem plašču. Prijatelji čistih barv in jasnih obrisov, morejo biti te dni zadovoljni. Sneg, ki je na debelo prekril vse ulice, strehe in zidovje, je spremenil "Ljubljand v mesto čudovitih lepot. Snega je nekaj nad pol metra, šolska mladina se po pouku navadno zateče v bolj samotne ulice, tja, kamor ni ne učitelja in ne stražnika, ter se vneto kepa. Po kosilu pa gre, kdor le more, v Tivoli ali kuni drugam, s sankami ali s smučmi. Dober je vsak majhen klanček tudi kje bližje, na primer na znamenitem : fir-štenhofu", zadostnem igrišču vse mladine v dvorskem okraju. Včasih se še kak resnejši športnik spozabi in kljub svarečim pogledom drugih privozi kar na smučeh iz Tivolija domov v' mesto. V nedeljo se je več mladih ljudi vozilo s smučmi po ljubljanskih ulicah. Senzacijo je v nedeljo zvečer na promenadi povzročila skupina smučarjev. V Tivoliju so se v sklenjeni verigi — kakih deset skupaj — privezali na neki avtomobil, nato pa vozili za njim, drug za drugim, po Šelenburgovi ulici, od tu skozi Gradišče in še dalje. Ta avtomobilski skikjoring je občinstvo sevpdu spremljalo z velikim halo jem. © Tvrdka, Franc Bar, radio trgovina s pisalnimi stroji, obhaja danes 10 letnico svojega obstoja. Ustanovljena 29. jan 1919 kot trgovina s pisalnimi stroji in mehanična delavnica, je po petih letih svojega obstoja začela tudi z radio trgovino. Z neumornim delom in požrtvovalnostjo našega jubilanta g. Franca Bara je trgovino cvelela od dne do dne, tako da jo smemo prištevati danes med eno največjih radio-trgovin, ne samo v Sloveniji temveč tudi v vsej naši državi. Želimo našemu ju- bilantu, da bi tudi naprej deloval za procvit svoje trgovine, ter mu k jubileju nujiskreneje častitamo. © Dve nrsrnči pri smučanju. Lepa prilika za gojenje zimskega športu jo izvabila v nedelji na vse strani rdžn»ke$j pobočja številno smučarje hi sankarje. Nekateri so križarill po vsem rožniko- vem hribu, dočim so še previdnejši otnufarji držali žo znanega jim terena nad velesejmom. Toda ravno tu se jc pripetita hujši nesreča. 18 letni trgovski akademik Ivan švegel se je tu smučal v družbi svojih tovarišev in vežbal v težjih smučarskih gibih. Pri nekem skoku jc padel tako nesrečno, da si je, zlomil levo nogo v členku. Ponesrečencu so takoj prihiteli na pomoč tovariši, ki so tudi poklicali rešilni avlo, ki je švegla prepeljal v bolnišnico. — Druga nesreča se je pripetila skoro ob istem času na nasprotni strani Rožnika blizu Kosez. Tam si je pri smučanju zlomil desno nogo v stegnu IG lehii dijak IV. razreda III. državno gimnazije Ernst Khrunie. Rešilni avto ga je iz Kosez prepeljal v bolnišnico. © Klub primorskih Slovencev bo imel redni sestanek v četrtek, dne 31. t. m. ob pol 8 zvečer v 'orani Rokodelskega doma (Komenskega ulica 12-1.). — Na sporedu jo »kloptično predavanje o zrakopbvstvu. Predaval bo g. katehet Ivan Pivk. Q >:a sledi sleparjem s potnimi listi. Pred tedni je policija ugotovila manjšo sleparijo s potnimi listi. Nekemu revnemu kmetu jc namreč neznan slepar, po naglasu sodeč Ljubifemčaii, obljubil potni list za v Argentino proti odškodnini. Kmet ie izvočil 130 Din sleparju, ki jo nato izgiuil. Ta dogodek je dal policiji povod, da je pričela paziti na take sleparje in v soboto popoldne je bil žc eden aretiran. O. Zaideta ga je zasliševal pozno v noči in v nedeljo. Na podlagi tega, kar jc izvedel od aretiranega, je bil na jasnem, da gre za večjo družbo sleparjev in ponarejevalcev potnih listov. Preiskava so nadaljuje in policija upa, da bo prihodnje dni prijela več sleparjev. © Vlom v gostilno. V Spodnji šiški je bil v noči od sobote na nedeljo izvršen ya;ji vlom. V llabianovo gostilno na Celovški cesti št! 41 je vlomil neznan lat in se splazil najprej v kuhinio. Tu je iz zaklenjene omare, ki jo je odprl z dletom, vzel nov, 3-550 Din vreden gramofon znamke :>Fxli-son Penkuia 229Sen kresne nock, ki se v kratkem vprizori. Radio Programi Radio'Ljubljana: Maribor □ VII. prosvetni večer sc vrši v četrtek, dne 31. t. m. ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu je velezani-mivo predajanje visekošolca Karla Stan-c e r j a o psihotchnični metodi priučitve tujemu jeziku po Mertnerjevem sistemu, ki omogoča vsakemu človeku — tudi brez posebne predizobrazbe — priučitev tujim jezikom brez učitelja v par mesecih. Na prosvetnem večeru nastopi tudi priljubljeni Avsenakov moški zevski zbor. □ Na prihodnji seji nove mestne uprave se bo med drugim razpravljalo o ustanovitvi mestne zastavljalnice, priključitvi krčevinske občine k mestni občini, ustanovitvi Zdravstvenega doma v Mariboru ter gradbi nadalnjih zasilnih stanovanj. □ Referati pri mariborskem oblastnem ko-misarijatu. K nolici, ki smo jo priobčili pod gornjim naslovom v nedeljski številki pripominjamo, da je referat za kmetijstvo prevzel inž. Z i d a n š c k. □ Nabornim obveznikom 1904 do 1909. K nolici, ki smo jo pod tem naslovom priobčili pretekli teden, pripominjamo, da sc morajo z glasiti vsi listi, ki stanujejo v Mariboru, niso pa semkaj pristojni. □ Preti Orlu je nastopil te dni na neki tukajšnji osnovni šoli dobro znani učitelj, ki je svojim učencem hotel prepovedati, da bi telovadili pri Orlu. Nazadnje pa jc vsa stvar iztekla tako, da sc jc dotičnik močno opekel. Dober nauk za vse take prenapeteže. □ Me.rtnerjeva metoda priučitve tujim jezikom je v Mariboru že močno prodrla. Posebno veliko zanimanje vlada za omenjeno metodo zlasti med dijaško mladino. Vnet propagator Mertmcrje-ve metode je visofcošolec Karol Stancer, ki je na posameznih zavodih imel o tem predmetu že nad 20 predavanj. □ Vsi slučaji hripe naj se prijavijo mestnemu fizika)u. Občinstvo so na to posebej opozarja, ker se je v zadnjem času pripetilo, da se nekateri slučaji sploh niso priiavili. □ V cvetu mladosti sta umrla: Viljem Narai. učenec meščanske šo'c, star'14 let. Pogreb danes ob 16 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Jo-sipina P "mili, delavčeva hčerka, stara 15 Iftl. Pogreb jutri cb 15 na potoreSkem pokopališču. □ Vesele otroške prizore priredi mariborsko žensko društvo dne 5. februarja ob 15 v veliki unionskl dvorani. Posamezne točko pestrega sporeda izvajajo gojenci in goienke naših šol. Dobiček gre v prid otroške bolnišnico. □ Stanovanjski najemniki so imeli preteklo nedeljo v Mariboru svoj redni občni zbor. Iz poročit funkcionarjev posnamemo, da ima društvo I''05 piačujočih Članov, vpisanih pa Sc več ter da ima lastno pisarno. Trdi je bilo iz poročil sklepati, da stanovanjska kriza v Mariboru navzlic živahni gradbeni akciji v preteklem letu ni popustila iu ,Ih je živahna gradbena delavnost pritegnila v Maribor i« okolico veliko število novih najemnikov. Tudi je danes v Mariboru več kot polovica stanovanj needravih In neprimernih za človeška bivališča. Pri volitvah se je izvolil večinoma dosedanji odber. Tudi so se določile smernice za društveno delovanje v bodočem letu v tem sinis'u. d« sc bo uravnalo delovanje s'-upno s strokovnimi oroaniza-cii-nii in z obstoječimi stavbenimi zadrugami, evidenci še 671 oseb. i □ PLANINSKI PLES v prid zgradbe Koče pri Ribniškem jezeru*- se rrsi v petek dne 1. februarja v vseh dvoranah pivovarne Tjfiinn*- v Mariboru.. Zadovoljstvo v hiši je lc tedaj ako uporabljate pražene kave Ivrdke ANTON FAZARINC, CELJE Celje J3 Prosvetno tajništvo v Celju. Ta teden se naseli v prostorih likvidiranega tajništva SLS na Cankarjevi cesti 4, kjer se že sedaj nahaja podružnica -»Slovenca.- in Ljudska knjižnica Kat. prosvet. društva v Celju, še tajništvo, ki bo vodilo prosvetno delo v obširnem celjskem okraju. Podrobnosti glede načina dela iu koinpetenee še niso ugotovljene iu so za to potrebni še razgovori v okviru agilnoga celjskega prosvetnega društva ter tudi s Prosvetno zvezo v Mariboru ■0 Rekrutski tečaj za vse orlovske odseke icljskega in savinjskega okrožja se vrši ,ia Svečnico, dne 2. februarja v Celju v Orlovskem domu. Pričetek predavanj ob 8 zjutraj. Vabljeni so vsi Orll-rekruti iz imenovanih okrožij, da se tečaja, na katerem bodo predavali strokovnjaki, polno-številno in točno udeležijo. & Povišanje. Profesor na državni reihil gimnaziji v Celju g. Srečko ltrodar je pomaknjen iz 7. i v 6. skupino I. kategorije. j& Taku mora biti zima, pravijo ljudje te dni, ko je zapadlo snega, kakor ga toliko Se kmalu stari ljudje ne pomnijo. V Savinjski dolini ga je mestomu padlo toliko, da ga je s starim vred do . 1 m. Največ so zadnje dni trpele mlekarice, ki pri-, našajo tam daleč od Sv. Jurija ob j. ž. peš mleko v mesto. Z njimi so seveda tudi trpeli tisti, ki so | na njih mleko navezani, ko jih ni bilo v mesto. Promet v mestu močno ovirajo veliki skladi snega, ki ga mestna občina sicer pridno odvaža z novona-bavljenim avtom, ki ga poleti porablja kot avto-i škropilnico. Močno je trpel zadnje dni savinjski | vlak. Njega lokomotiva je bila pravcati ledeni mož ! ia v sobolo zvečer so ga morali potem, ko je že itak imel kar nad dve uri zamujeni odhod iz Celja, še greti, da je mogel pričeti sopibati. V noči od nedelje na ponedeljek je sneg popolnoma nehal padati in včeraj sino imeli krasen skoro pro-topel zimski dan. Strah nas je le, da ne pride jug in nam ne prinese povodnji, ki bi bila v Celju ob prehitrem topljenju snega neizbežna. Reumstlissm trganje v kosteh, protin, išias zdravi najuspešnejšo Reusanal pasta. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, Ilica 12. Španska hripa! Influenca! Za ojačanje rekonvalescentov je izborno J sredstvo , Leciferrin". Vprašaj za svet ! zdravnika. Dobi se v vseh lekarnah. ORIGINALNO ZDRAVLJENJU ALKOHOLIKOV. Pred nekaj časa je uredila neka francoska tvrdka svojo filijalko v Zagrebu in pričela po vsej I državi voditi protiulkoholno agitacijo. Tvrdka raz-pečava sredstvo »Aroco-, ki — sestavljeno na znanstveni podlagi — omogoča tajno odvajanje alkoholikov tako, da o tem sami uiti ne. slutijo. Dve vrsti različnih izdelkov (praški in tablete) se tajno primešajo hrani ali pijači alkoholika, ki tega niti ne sluti, ker so brez duha in okusa. Na ta način dobi boinik zdravilo proti svoji volji, a tudi sam more jemati tn sredstva, ako ima voljo, da se odvodi pijači. Učinkovanje izdelkov je zelo blago in prijetno. Alkoholiku ni potre''« prekiniti običajnega posla, nc čuti uikakih posledic iu čc/. osmih »večer skopim vaja mešanega zbora. V pelok duo J. {etuuarja.žon.-ki /.bor ob četrt na sedem, moški zbor ob osmih; študij iiovih skladb. Danes v torek ob 8 zvečer pifdavu i»osp. prof. dr. Ilrežnik v Kazini O Parizu , vse članstvo zboru vabljeno. — Odbor. / / mia mirne u? vrvenje Umetno ohlajevanje vročega pasu Učenjake zanima vprašanje, koliko ljudi •ore zemlja preživljati. To vprašanje je seveda vedno odvisno od tega, koliko zemlje se obdeluje in kako: površno, nesmotrno, ali pa razumno, skrbno? Leta 1820 se je preživljalo na zemlji približno 900 milijonov ljudi, danes se jih preživlja že še enkrat toliko Vendar so prehrani, če ostanemo pri dosedaj obdelani zemlji, postavljene dokaj ozke meje. Tako trde nekateri stro- ju rzavni poataimk v Vaukaiiu Borgoug.m .u Mussolinijev generalni tajnik prof. Giannini, ki vodita pogajanja za rešitev rimskega vprašanja in spravo med Vatikanom in italijansko državo. kovnjaki, da mere naša zemlja prehraniti največ dve milijardi ljudi. Po tem računu bi bil svet že v tem stoletju prcobljudcn. Vendar pa opozarjajo drugi strokovnjaki na ogromne, še ne izkoriščene možnosti pridobivanja hrane in naseljevanja. Američan prof. dr A. Penck trdi, da more zemlja prehraniti 8000 milijonov ljudi. Pri tem računa predvsem na trope, to je na pokrajine v vročem pasu, kjer je rastlinje najbujnejše. Tu je mogoča najgostejša naselitev, kakor priča Indija in otok Java. Tako morejo postati ama-zonske nižine v Braziliji najcbljudenejše pokrajine na zemlji. Treba je le, da se človek razumno, korak za korakom prilagodi podnebju. To se da doseči na ta način, da se z visokih planot v teku več rodov polagoma seli v ravnine. Paul Boucherot in Georg Claude pa hočeta delati hitreje in trope enostavno umetno ohlajati. Takole pravita: Morje ima že v globini 1000 metrov komaj 5 stppinj toplote, dočim je ob ekvatorju na površini 30 do 40 stopinj vroče. Ni treba tedaj drugega, nego da se napelje hladna spodnja morska voda v hiše v svrho ohlajevanja, pa bo prebivanje v tropah za vsakogar omogočeno. Taka napeljava v obalnih krajih, trdita navedena strokovnjaka, nikakor ne bo dražja, nego je npr pozimi kurjava v zmernem in severnem pasu. Vsekakor je to še godba bodočnosti... Danes so vroči kraji za človeka še peklo Tako je umrlo pri zgradbi 87 in pol angleške milje dolge železniške proge skozi trepični pragozd od Braz-zaville ob Kongu v Pointe Noire na obali Ekvatorske Francije — 17.000 črnih delavcev. Po radiu priče resničnega roparskega napada Napovedovalec na radijrki oddajni postaji Dallas v Texasu je med oddajanjem zaslišal na ulici streljanje; takoj je uredil napravo za sprejemanje in poslušalci so bili tako vsaj po sluhu priče resničnega roparskega napada. Kakor se je namreč izkazalo, so prihajali streli od roparskega napada, ki so ga zlikovci izvršili na bančnega ravnatelja Matthewsa. Ko je prihitela policija, se je razvil boj z revolverji; roparji so se morali slednjič vdati. Zopet nov način pri zdravljenju raka Pariški profesor Regaud je te dni predaval v Berlinu o svojem novem načinu pri zdravljenju raka, s katerim je dosegel nenavadne uspehe. Prof. Regaud bolnikov nc obseva samo z radijem, marveč jim ga tudi na neki način vbrizgava V ta namen se poslužuje votlih šivank, ki so 15 do 30 milimetrov dolge. Šivanke zasadi okoli novotvorbe, kjer ostanejo približno teden dni. Drugi način prof. Regaud-a je ta, da polaga na novotvorbe voščeno snov, ki je na notranji strani votla in napolnjena z radijskimi cevkami. S tem načinom, ki je uporaben samo za kožni rak, je dosegel prof. Regaud izredne uspehe. V 344 slučajih je dosegel 23'6 odstotka popolnih ozdravljenj. Raka na ustnicah je ozdravil celo v 90 slučajih med 100 slučaii. Tudi pri ženskah je dosegel Regaud najlepše uspehe. Mrlič izginil V Frankfurtu o. M. je bil te dni na tamkajšnjem Južnem pokopališču napovedan pogreb nekega moža iz Zollstocka Na pogreb so prišli poleg sorodnikov tudi zastopniki društev, katerih član je bil pokojnik, z zastavami. Le-ti so pred pogrebom zahtevali, naj se odpre krsta, da bodo še enkrat videli pokojnika. Ko so krsto odprli, se je pa izkazalo, da jc ležal v nji čisto tuj, neznan mrlič. Sli so gledat po ostalih krstah v mrtvašnici, toda nikjer niso našli iskanega mrliča. Potemtakem so Raketne sam in nunov iznajditelj Max Valier. Ce se nova iznajdba obnese, bi imeli novo sijajno prometno sredstvo za severne pokrajine. Zemljevid italijanskega polotoka začasa stare cerkvene države. Šc; 1. 1H5'J. je obsegala papeževa država 41.400 šlirjaških kilometrov in štela 3 milijone prebivalcev. Po I. 18fi0. je papežu še vedno ostalo 12 000 km- s 700.000 prebivalci, b. 1870. pa so Italijani ob svojem narodnem zedilijenju vzeli papežu vso svetno oblast. Papeži so to označili kot rop in v znak ugovora niso več prestopili vatikanskega praga; spoT med italijansko državo in sv. sto-lico traja do današnjega dne. Mussolini si sedaj prizadeva, da reši ta spor, ki ga imenujejo kratko rimsko vprašanje. Po svojem generalne!!! tajniku Uianniniju je ponudil Vatikanu, da st; ustanovi majhna cerkvena država, ki bi štela približno 15.000 ljudi ter imela lastno železniško postajo in lastno luko v Tirenskem moriu. morali v mrtvašnici mrliče zamenjati in so onega moža že preje pokopali Sedaj bodo izkopali 15 do 18 mrličev, da se stvar popolnoma razjasni. Kajn 191ctni Menasse Friediander v Berinu, sin premožnih staršev, je ustrelil svojega 17- | letnega brata Waldemarja in njegovega prija- ! telja Foldes a Na zaslišanju je Menasse uboj priznal in obenem izpe^vedal, da je svojega brata strašno sovražil, ker je videl, kako ga v vsem prekaša: bil je razumnejši, duhovitejši, I simpatičnejši in zlasti tudi telesno močnejši in lepši Starši so imeli Waldemarja mnogo rajši, on sam se je čutil povsodi zapostavljenega. Kupii si je velik revolver in si takoj mislil, da ga utegne kdaj rabiti proti bratu Ko sta se usodni dan z bratom zopet sprla in stepla, se je branil z revolverjem in v razburjenju ustrelil še navzočega Foldesa. Friedlanderja oddajo v blaznico. Vztrajni vardanieri Lani je neki mož, ki so ga potem zaprli v blaznico, v Avstriji ustanovil izseljeniško organizacijo»vardanierov«; obljubil je. da popelje izseljence peš v Abesinijo, kjer da jim je zemlja že zagotovljena. Par sto ljudi se je odpravilo na pot, a so jim kmalu pošla sredstva ter so se klavrno vrnili na Dunaj. Nekaj vztrajnih vardanierov je pa sklenilo, da gredo na vsak način v obljubljeno deželo Abesinijo Trije izmed njih so si kupili čoln in se po Donavi odpeljali do Črnega morja, potem pa ob obali v Turčijo, od koder hočejo iti sedaj dalje v Abesinijo. Trije drugi vardanieri so pa te dni dospeli na Holandsko in sprejeli delo na ladjah v nadi, da tako po ovinkih le pridejo v Abesinijo. Z znamkami so se založili V noči ra minolo soboto po neznani storilci vlomili v poštni urad W 8 v Berlinu. Odnesli so raznih znamk za ,8:0 000 mark (približno 10,500000 Din). Tatovi so našli blagajniške ključe v neki miznici, vendar gotovine ni bilo v njej. Vlom se je izvrši! v 25 minutah Tatovom je bilo delo olajšano, ker je tačas v poštnem poslopju mnogo delavcev radi prezidav. Domnevajo, da so se vlomilci preoblekli v delavce in tako nemoteno prišli v poslopje. Poštno ravnateljstvo je razpisalo za izsleditev vlomilcev 5000 mark nagrade, razen tetfa 10 odstotkov od znamk, ki bi se Došti vrnile. Napredek Bratislave. Glavno mesto Slovaške, Bratislava ki je štelo pod madžarsko vlado 70.000 prebivalcev, šteje danes 130.000 duš. Mesto je po prevratu dobilo moderno pristanišče ob Donavi, Slovaško narodno gledišče. slovaško univerzo, posvečeno spominu Komenskega in mnogo modernih zgradb. — Lani je obiskalo Bratislavo 80.000 tuj:ev. 2(53.386 brezposelnih je bilo v Avstriji sredi tekočega meseca; od tega je dobivalo podporo 228 386 oseb- Iz tretjega nadstropja je skočila 20 letna prodajalka Pavla Himn elreich v Frankfurtu o. M. Priletela je na šiljast steber vrtne ograje, ki se ji je zadri v telo. Našli so že mrtvo. Smrtna nesreča pri filmanju. V Hollywo-edu je igralka Wichar predstavljila priz< r, ko skoči letalka s padalom iz letala, da uide svojemu zasledovalcu. Igralka je pozabila potegniti za vrvico, ki razpre padalo ter je treščila na tla in obležala z razbitimi udi. »Stoti rojstni dan je praznovalo 1. 1928. na Pruskem 17 oseb, od tega 11 moških in šest žensk. Vsakemu izmed stoletnikov je prusko dižavnn-ministrstvo poklonilo častno darilo- V dveh treh vrstah Za prihodnjo Noblovo mirovno nagrado predlaga danska interparlamentarna zveza Jlerriota in Macdonalda. Otočje . Dežela Franca Jožefa 1.« v severnem polarnem morju je sovjetska vlada v upravne svrhe priključila arhangelski guber-niji. Pri kidanju snega na Dunaju je zaposlenih 23.000 delavcev, a je promet vsled snega še vedno znatno oviran. Jelen pod avtobusom. Na progi Kladno— Rakonice je predminolo noč v nekem g<,zdu pritekel na cesto jelen Zmešan po luči avtobusa je stekel naravnost pod vozilo, ki se je prevrnilo. Od 26 potnikov je bilo 8 težko, 8 pa lahko ranjenih. Z avtomobilom v Afriko, na lov na leve in tigre, se je v nedeljo odpeljal z Dunaja preko Celovca v Marseille, kjer se vkrca — princ Ferdinand Liechtenstein. Poleg odličnih lovskih tovarišev ga spremlja tudi filmski operater. Avtomobil je zavozil v orožniški oddelek v Budimpešti. Od 15 mož je bilo 10 deloma težko deloma lahko poškodovanih. Najrazupitejšega korzikanskeca roparja Castelli-ja so našli v okolici Bastije na Korziki ubitega. Castelli je imel iia vesti osem umorov in mnogo drugih zločinov ter je bil petkrat obsojen na smrt, dvakrat pa na dosmrtno ječo. Oblasti so ga prvič in zadnjič dobile v roke I. 1906., a je ušel. Poslej so ga zaman zasledovali. Sedaj so našli ubitega; kdo ga je ubil, ni znano. Ciganski otroški park otvorljo v Moskvi; dostop bodo pa imeli samo otroci onih <;i-ganov, ki so organizirani v boljševiških zadrugah. Sovjetske mladinske knpgc je poslala sovjetska državna zalržba na razstave v Berlinu. Hannover-u. Essen-u Bernu in ženevi. Alfred Brchm, svetovnoslavnd nemški živaloslnvec, če^ar stoletnico bo praznoval svet dne 2. febr. 1929. Brehmovo delo: Življenje živali-, je najlepša knjiga svoje vrste na svetu. Parili kotel je eksplodiral v židovskem kopališču v Kurcemiedu blizu Vilne. 40 oseb je težko oparilo. Dva nova Ljeninova filma bedo izdali sovjetski filmski ateljeji o priliki petletnice Ljeninove smrti. Eden nosi naslov »5 minut« in slika Ljeninovo smrt. drugi kaže, kako so hodili sovjeti zadnjih pet let >Po Ljeninovih potili«. »Teden vojaške knjige« prirede v Sovjetski Rusiji sredi februarja. Na ta način hočejo razširiti zanimanje za vojaška vprašanja in čitanje vojaških knjig. Namišljenega brata carja Nikolaja — nekega M. Zmurčikova so zaprli v Umanu v Ukrajini. Skrival se je pri bogatih kmetih, ki jim je lagal, da je carjev brat Mihajl Ale-ksandrovič Romanov in da pripravlja vojno proti boljševikopi. Z njim so zaprli tudi 78 kmetov, ki pridejo sedaj pred sodišče. Smešnice Ona (snubcu, ki sedi na divanu): »Zdi se mi, da Vas nekaj muči?« On: »Da... grize me... Samo ne vem, ali sedim na velikem klobuku Vaše gospe matere ali na malem psičku Vaše gospe stare matere.« Spoznal ga je. Vojni bogataš pride v veliko restavracijo, sede za mizo in vpraša do-šlega natakarja: »Prosim, ali je to prvovrstna restavracija?« — »Da,« — mu od zgoraj doli odgovori natakar, — »vendar kljub temu lahko ostanete tu.« Čemu? »Marija, ali ste dobro oprali ribo, preden ste jo dejali kuhat?« — »I, čemu neki?« — se začudi dekle. — »Kdo bi pral stvar, ki je bila svoje žive dni v vodi!« Židek v šoli. V začetku šolskega leta vpraša novi učitelj malega Morica, koliko je star. »Šestnajst,« odgovori 2idek. Fant je bil star največ 10 let Učitelj se je obrnil na očeta, da pove, koliko lcl šteje njegov Moric. Ko je oče očital sinu, zakaj je navedel učitelju tako pretirano številko, je Moric rekel: »Ali sem mogel vedeti, da se ne bo botal z mano?« Otroci svoje dobe. V cirkusu kaže umetnik svoje umetnije. Stoječ na eni nogi, drži na drugi palico in na njej krožnik, z brado in čelom lovi košarice, smotke in pepelnike, z rokami pa klobuk, palico, rokavicc, sadje in še druge malenkosti. Deček, ki sedi med gledalci, pa se ves jezen obrne k očetu: »Zakaj pa z drugo nogo nič ne dela, oče?« Cduašu. -viOrskiL žvna in otrok iz Knbuia v b»M!h ob nenadnem izbruhu dišav ljTreh mladenk . Menda ni bilo niti <*no mesto prazno. Njegov repertoar je zelo širok, kakor tudi njegovo delovanje v gledališču. Nastopa v drami, rezira oocre in drame, v zadnjem času pa je tudi z gg. Grundom in Dubajičem opora tuškanskega gledališča. Vedno veder, vedno svež, pri''eten kot človek, si je pridobil srnipalije tsko publike kot kritike in svojih tovarišev: to jo bilo solz, pri čestitanju in naš stari Grutid je, ko je objel g. Binič- kega, menda prvič na odru zaplakal res iskreno. • * * * j Dne 22. t. m je priredila pevska župa ;.Li-sinskk skupno s hrvatskim Glazbenim zavodom I spominski večer pokojnemu velikemu slovenskemu skladatelju F r a n j u S. V i 1 h a r j u. Predavanje o Vilharju in njegovem pomenu, s posebnim ozirom na današnji glasbeni naraščaj, je imel hrvatski glasbenik g, dr. Božidar Širola. Zatem so izvajali nekoliko Vilharjevih skladb Največje izvajano delo je bilo »Bosanski korabljar«, ki se je izvajal oprvič z orkestrom. Solo je pel g. dr. Ivo Gašparac. Dirigiral je g. F: ler. Poleg tega je »Kolo« podalo nekoliko popularnih Vilharjevih pes>ii. Dvorana je bila dobro zasedena, s čemer se je počastilo tega Slovenca, ki je dober del svojega dela posvetil Hrvatom, med katerimi je naše' ud me prijatelje in sodelavce. Diskj*. DNEVI RELIGIOZNE UMETNOSTI V PARIZU od 13. do 23. januarja 1929. Kot prejšnja leta se je tudi le'.os vršila prireditev Religiozne umetnosti v eni najlepših pariških dvoran, ki je bila v to sviho spremenjena obenem v salon. Razstava sama po obsegu ni bila ravno vePka. ali še dovolj je predstavljala današnje tendence cerkvi posvečene umetnosti, ki je moderna ali umerjena. V programu jo bila srečno izvedena harmonija raznih strani religiozne umetnosti. V okvirju teh dni so se vršilo lepe liturgične pobož-nasti in večkrat je bil koncert religiozne glasbe. Vsak večer so se vršUe versko-dcamatske predstave Gheonove grupe iz Pariza in Verrierove iz Lyona. Teoretičuo-praktična razpravljanja so bila za-vršena to dni: umetnost in rajni, kjer je bil govor o sočasni toz.adevni literaturi in o lilurgiji za mrtve. Posebno poglavje je bilo posvečeno v vojni padlim in posledicam vojne (porušene cerkve, spomeniki mrtvim itd.). Drugi tema je bil: umetnost in morala. Principielno je obdelal !ežko vprašanje domi-nikanec Webert, govorili so še o posameznih vprašanjih E. Baumann, Viollet, J. Debout, Betleheeni. Posebno vprašanje so tvorile tudi katoliške kolekcije (literarne) in verska obnova, kjer so govorili o osmih novih kolekcijah, ki jih izdajajo kit. z.alž-ništva v Parizu. Ob tej priliki so v cerkvi kat. Inštituta slovesno obhajali stoletnico zgodovinarja lur-škili dogodkov H. L a s s e r r a._ Jugoslovanska knjigarna je izdata in založila: UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA profesorji Oro-ž n n odgovarja vedno bolj rastoči potrebi. Pričujoči učbenik z lahkoto in temeljitostjo obenei.i uvaja v popolno znanje češkega, jezika. (Cena broš. 40, vez. 50 Din.) GOSPODINJSTVO matere Lidvinc Pur ga j je knjiga, ki po svoji praktičnosti in vsestrunosti prekaša najboljša delit te vrste. Ni opravila, katerega moril znaii gospodinja, da ne bi' ta učbenik gospodinjstva navajal. Dodano jo zdravstvo od strokovnjaka N. l)ol;"aka. (Cena broš. 40. vez. 60 Din.) KLEOPATRA. Rider 11 u g g a r d a je eden naj-' zanimivejših romanov Ljudske knjižnice, v katerem nam stopa pred oči ra/.uzdunka Kleopatra, zadnja egiptovska kraljica, ki s svojimi ljubimci vred žalostno konča, skrivnostni Egipt pa zasedejo mogočni Rimljani. (Cena broš. 28, vez. 40 Din.) gospodarstvo amuške tekme na Pohorju Državni prvak za 1. 1921). Boris Jenko (SK Ilirija). Včerajšnji »Slovenski list« poroča: / V nedeljo se je vršilo na Pohorju drž. smuško prvenstvo ob zelo dobri udeležbi, ki bi bila pa še večja, da niso bile prometne zveze ta.vo slabe. Zapadel je skoro 1 meter visok sneg, ki je zelo uplival na dosežene rezultate. V glavni kategoriji, vsled odsotnosti Joška Janše in dr. Kmeta, ni bilo ostre konkurence. K tekmi je nastopilo 31 smučarjev, od teh 8 dam; te.;a so se udeležili tudi 4 častniki mariborske garnizije Moški so tekmovali na 22 km dolgi progi, dame pa na 4 in pol kilometra. Doseženi so bili ti-le rezultati: I. kategorija: 1. Jenko (Ilirija), v času 2 ure 26 sek. 2. Režek (Ilirija), v času 2 ure 44 sek. 8. Sporn (Skala), v času 2 ure, 2 miu., 38 sek. II. kategorija: 1. Vežjak (Maribor), 2 ure, G min., 50 sek. 2. Tinta (Ilirija), 2 ure, 18 min., 1 sek. 3. Valentekovie (Hašk), 2 ure, 24 min., 5 sek. III kategorija: 1. Dolinšek (SPD Maribor), 2 ure 28 sek. 2. Dolinšek Mirko (SPD Maribor), 2 ure 48 sek. 3. Rozman (SPD Maribor), 2 ure, 6 min., 34 sek. V tej kategoriji sta juniorjn brata Oolin-Sek dosegla za par sekund slabši čas, od prvo plasiranih v glavni skupini. Damo so dosegle naslednje rezultate: 1. Bervar (Ilirija), 23 min. 0.0 sok. 2. Dolinšek (SPD Mar.), 23 miri. 53 sek 3. Dolinšek Rozlka (SP. Mar.), 2-1 min. 88 sek. Po končanem tekmovanju so odkorakali smučarji z godbo na čelu po mariborskih ulicah pred grajsko klet, kjer so se objavili rezultati. Impozantaa poverka je bila nekaj novega za Maribor. Kot delegat Putnika se je oficijeLuo udeležil teluhovanj dr. Hristič, ki je izročil držav- nemu prvaku Jenku krasen pokal, drž. prvakinji gdč. Bcrvarjevi pa iaslno darilo sreorno dozo. Drsalne tekme S. K. Ilirija Na drsališču pod Cekinovim gradom je izvedla Ilirija juniorske tlamsko in seniorske drsalne teknte. Seniorji bi morali tekmovati za prehodno darilo bivšega svetovnega mojstra v umetnem drsanju dr. Fuchsa. Vsled bolezni se nista prijavila Avčin in ing. Blou-dek, Vodišek je pa ods.opil. Tako so pa še juniorji, po absolviranju svojega programa, v sporazumu z žirijo nastopili za dr. Fuchsov pokal. Pri drsalcih se je opazil vebk napredek in so bile vse točke izvajane v zelo lepem stilu. Prireditvi je prisostvovalo mnogoš'.evilno občinstvo, ki je bodrilo tekmovalce. Posebno glasno so drukali šiškarji za špecijalista Načeta. V juniorskih tekmovanjih so bili doseženi tile rezultati. 1. Thuma Emanuel, doseženih ločk 123.1, 2. Košak Ignac, doseženih 111.6, 3. Biiumel Herbert, doseženih točk 102.8. V tlainskem tekmovanju je bila konkurenca dosti ostreja, vendar je pa sigurno zmagala ga. Jorala-Urbančič, ki je bila v obveznih vajah boljša od Jermolove, ki je briljirala v prostem drsanju. Spindlcrjeva je pa bila nesigur-na, čeprav ni ravno slabo drsala. Doseženi so bili tile rezul'ati: 1. Ga. Je-rala-Urbančič, doseženih točk 123.1, 2. Jermol Milena, doseženih točk 112.6, 3. Spindler Erika, doseženih točk 104.6. Nalo so nastopili juniorji za dr. Fuchsov pokal. Tekmovalci so docela obvladali težke vaje, samo da iz.vedba še ni bila čisto izgla-jena. Ker niso nastopili seniorji, se bo najbrže lekma za Fuchsov pokal ponovila. Zaenkrat si je osvojil pokal talentirani drsalec Thuma. Doseženi so lile rezfllbH: 1. Thuma Emanuel, doseženih ločk 137.1, 2. Košak l0nac, uo- Plačevanje davkov v I. četrtletju 1929 Dokler se ne izvrši nova odmera zemliarine, zgradarine, pridebnine, reninine in družbenega davka za tekoče leto 1929 po novem zakonu, morajo davčni zavezanci plačevati le davke z vsemi d.žav-nirni pribitki vred po predpisu iz prejšnejga leta (čL 147 novega zakona). Cd tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanck davčne dolžnosti. V smislu čl. 148 novega zakona in pravi'n'ka o neposrednih davkih, dospel je že v plačilo dne I. januarja 1929 prvi obrok: a) zgradarine, b) pri-doonine, c) rentnine, č) družbenega davka, d) pavšalnega davka na poslovni premet tu e) vojnice. Vsi ti že v plačila dospeli četrtletni davki se morajo pačati najkasneje do dne 15. februarja 1929. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega (davka) obroka se mu od neplačane vsote zaračunajo 6 zamudne cbresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisi'.no ali izvršilno. , Zemljarina dospe v plrčilo ter te mora plačati v 2 enakih letnih obrokih najkasneje dne 15. avgusla in dne 1. novembra 1929 sicer se bodo zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisino izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in za nove davčne predmete, ki se !-o odmeril med tekočim letem, dospč v plačilo oni dan, ko se bo zavezancu pravilno izročil plačilni nalog ali odlok, v plačilo zapade pa 30 dan po tej vročitvi. Davek na poslovni promet onih zavezancev, ki gr olačujejo po knjigi opravljenega prometa, dosp^ in se mora p'ačati za IV. četrtletje 1923 najkasneje do dne 30. januarja 1929. Izvoz v decembru 1928 Danes prinašamo še nekaj delajlnih podatkov o našem izvozu v decembru 1923 (gl. »Slovenca« z dne 27. jan., št. 23). Izvažali smo v decembru (v oklepajih podatki november 1923; vse v milj. Din): stavbni les 92.3 (95.4), baker 53.1 (3T.4), sveže meso 40.0 (36.7), I prašiči 44.8 (34.0), goveda 29.9 (25.2), jajca 20.1 (22.2), slive suhe 18.3 (35.5), drobnica 16.1 (21.3), hmelj 14.3 (34.4), drva 13.0 (20.9), cement 9.6 (17.7), lesni izdelki 6.4, konoplja 6.4, ka cijev karbid 5.7, konji 5.7, ekstrakli za strojenje 6.0 itd. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Bilance bratovskih skladni?. Dne 31. dec. 1027 je bi'o v naši državi zavarovanih pri 79 bratovskih sk'adnicah 50.440 rudarjev (42.4S8 polnopravnih in 7.952 maIopravn'h o:eb). Vpokojencev je bi'o 3.929, koristnikov (druž. članov) pa 10.210, invalidov 491, invalidsko podporo je pa imelo 923 oseb. Bilance vseh petih glavnih bratovskih skladnic za 1927 so izkazovale: bolniški oddelek dohodkov 28.8 milj., izdatkov 25.9; fondi 27.75 milj. Din; penzijski oddelek dohodkov 22.3, presežka 7.2 in izgube 0.75 milj. Din, fondi so znašali 40.C6 milj. Din; invalidski oddelek dohodkov 5.5 milj., presežkov 1, izgube 0.4 milj., fondi pa znašajo 15.9 milj. Din. Prekmurska banka, d. d. v Murski Soboti skli-' cnje svoj redni občni zbor za 15. februar. Banka, . ;ki praznuje letos že 55 leto svojega obstoja, je lani povečala svoje poslovanje. Hranilne vloge so narasle L,PSlov. listu«) Ženska športna kluba »Akademski klub« in »Gra-djanski klub« sta igrala javno basket-bal tekmo, ki se je končala s 13 : 9 v korist »Akademskega kluba«. Jugoslavija : Busk 12 : 0. Belgrad, 27. jan. (Tel. »Slov. Lirfur) Na iz.redno dobrem terenu se je vršila prvenstvena tekma med Jugoslavijo in Buskom. Jugoslavija je bila stalno v napadu. Dasi so igralci Buska požrlvovalno branili svoj gol, je bila Jugoslavija v prvem polčasu v vodilni igri ter dosegla izid 6 : 0, celo igro pa 12 : 0. Sodnik jo bil odličen. Pred tekmo rc jc vršila nara-sčajska tekma obeh klubov. Tudi pri tej je zmagal naraščaj Jugoslavije s 14 : 1, kar po-menja pač silen poraz. Borza 28. januarja 192a DENAR Danes se je Dunaj učvrsUl na 800.80, London pa na 276X0; edino Berlin je popustil na 1353.50, druge devize so pa ostale neizpremenjene. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno edino v devizi London. Poleg v tabeli omenjenih tečajev je notiral Newyork kabel blago 56.985. Dev«zn; te(ai> na liubLansk« borzi 8 januarja ' 29. povprai non. ■Tednu sr. I. \insienlaui — 2.84.; 0 __ _ erlin 13' — 1 .55. 135.'.5« IC54- Bruselj — 791. 8 _ mm Budimpešta — 9 >3.5f — mm 1 urib IOV4.40 1 UI95.S0 1 9590 Dunaj ?yfuo 8<>2 3' 800.(11 800.54 Loinlon 27 .9 276.7o 276.30 276.19 New,orb 5t.77 i M i 6. (7' Pari* — 2;2.74 __ ■ Praga t68.:o i It 8.6» 168.60 Trsi — — Zagreb. Amsterdam 2279—2285, Berlin 1352 do 1355, Budimpešta 991.75—993.75, Curih 10U4 40 do 1007.40, Dunaj 799 20 802.80, London 275.90 do 276.70, Newyork 56.77—56.97, Pariz 221.74 do 223.74, Praga 168.20-169, Trst ?.97.15-299.t5 Belgrad. Berlin 1352—1856, Curih 1004 40— 1097 10, Budimpešta 991.75—994.75, Dunaj 799 3— 802.3, London 275.50-270.70, Newyork 56 77— 56.97, Pariz 221.74-223.74, Praga 168.20—169, Trst 297.10-299.10, Buknrešt 341.5-357.5. Curih. Belgrad 9.12, Berlin 1?8 53, Budimpešta fO.625, Bukarešt 3.12, Dunaj 73 10, Sofija 3.75, London 25.2125, Newvork 519.975, Pariz 20.3275 Praga 15.3825, Trst 27.215, Varšava 53.32, Madrid 84.925, Sofija 3.75. Dunaj. Belgrad 12.485. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den, šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: 454 457 (458), vojna škoda kasa 458 460 (459), termini: 2. 433—134 (431 -433), 3. 438-438 50 (440-439-438.50-438), 4. 442.50-444 (445-453.50- 442), 12. 472-474 (475), 1% inv. pos. 88 d., agrnri 53.50 (55). Bančni pap.: Hipo 56-56.50 (56), Poljo 17.50 18, Kred. 93 d., Jugo 91-92 (91), Lj. kr. 120-126 (125), Medjun. 57.50 d., Nar. 7525—7600 (7550), Prašted. 927.50-930 (927.50). Ind. pap.: Slavonia 5.25-5.50 (5.50— 5.25), S avex 102—103 (102), Drava 465 485, še-čerana 185—490, Osj. Ijev. 180-190, Isis 20—25, Rsgusea 245, Trbovlje 480—485, Vevče 120—125 (125), Nar. šum. 25 d., Piv. Sar. 2: 0—265. Belgrad. Narodna banka 7500, Izvozna banka 1070, Belgr. zadruga 7200, 7% inv. pos. 77.75— 78.25 (60.000), agrari 53 -54. vojna škoda -155.50— 458.50 (3400), 2. 433 50 - 433 (3250), 3. 435.50 (100), 4. 439—442 (1600), Založna 7000-8000. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena dva vagona bukovih plohov. Tendenca neizpremc-njeua. žifo Radi mirne tendence na čikaški borzi v vseli proizvodih jc bila danes tudi na našem trgu tendenca mirna, vendar neoslabl jena. Cone so "bile za vse proizvode neizpremenjene, opaz,iti pa je vendar, da se je zanimanje zj\ blago precej /.manjšalo, ker je bil kupčijski promet s pšenico sicer nekoliko večji, za ostale proizvode pa zelo omejen. Naši doumči nukupovalci v Sloveniji se drže nekoliko rezervirano in so danes zaključili prav malo kupčij. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. post., plač. 30 dni, dobava promptna): pšenica 80 kf 2% 2S7.50—290, febr. 292.50—295, marec 297.50—300, april 302.50-305, maj 307.50-310; moka Og vag. bi. fko Ljubljana plač po prejemu •120—425, soržica (50% rži, 50%pšenice) fko post. Domžale 277.50— 230, koruza laplatska 325—330, času primerno suha 295—297.50, ječmen bar. pol. 345—347.50, bč. 330 215, otrobi 180—185. Promet 42 vag. pšenice, 185 njena. N'las H Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. Službodobe Izvežbana prodajalka dobi mesto v galanterijski in modni trgovini. -Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo Slov. pod šifro: »Mesto prodajalke«. Skladiščnika (magazinerja), ki se razume na šivalne stroje, sprejmemo. - Cenj. ponudile pod >S. M. C.« št. 899 na upravo Slov. Strojnik k Lanzovi lokomobili 160 KS s kondenzacijo, z večletno prakso, le prvovrsten, izučen ključavničar, se sprejme. Prednost imajo oni, ki so bili že zaposleni na žagah. -Nastop 1. marca. Stanovanje prosto. Parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Uradnika iščem Pogoji: vešč slovenščine in nemščine, lep rokopis ter absolutna poštenost. Začetna plača 1200 Din. Sprejmem tudi začetnika, absolventa trg. šole. Nastop takoj. - Ponudbe - ekspresne - na kolekturo srečk M. S. Serdarušič, Beograd. lil Prodajalka izvežbana, močna, želi premeriti službo s 1. marcem ali aprilom. - Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Poštena prodajalka* št. 814. Stanovanja Išče se stanovanje s kuhinjo in eno sobo za takoj. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« Februar. Gospoda, tudi dijaka sprejmem na stanovanje. - Novi Vodmat štev. 82. Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se išče za takoj, samo za tri mesece. Ponudbe pod: »Stanovanje« tipra-vi Slovenca. Stanovanje (ena soba) v Hrvatovi ulici 60, se takoj odda. Zaslužek Agilnega gospoda vestnega, ki bi prevzel zastopstvo in kasneje vodstvo podružnice — sprejmemo. Cenjene po nudbe pod »S. M. C.« it. 900 na upravo Slovenca, Kupimo Bukova drva kupim. — Ponudbe na upravo lista pod »Suha« št. 840. Meblovana soba z električno razsvetljavo in parketi, se odda solidnemu gospodu ali gospodični s 1. februarjem na Miklošičevi cesti, v palači Delavske zbornice. — Naslov v upravi Slovenca pod štev. 868. Fotografski aparat Kupim dober fotografski aparat »Spiegelreflexka-| mera«, z boljšo optiko l (vsaj 4.5). - Naslov pove uprava Slov. pod »Fotografski aparat št. 1000«. Meblirana soba z elektriko in parketi, se odda dvema gospodoma blizu Tabora. Naslov pri oglas, oddelku Slovenca pod štev. 860. Obratovodja Z rudarsko šolo, 20 letno prakso pri premogovniku in rudniku, išče stalne službe. - Ponudbe prosim na upravo Slov. pod značko »Zanesljiv in točno« št. 810 Krščansko dekle pridno in pošteno, srednje starosti, ki se je že učila kuhati, išče mesta za takoj k dobri rodbini, kjer bi se mogla priučiti meščan, kuhe in lepega vedenja. Dela vse. Gre tudi za par mesecev brezplačno. - Vprašati v upravi Slov. pod št. 898. Meblirano sobico oddam v novi hiši za Bežigradom. - Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 859. EZ99E&3 Iščem mlin na prometnem kraju s stalno vo 'o in nekaj zem-lic zraven v najem ali po dogovoru. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 714. Trgovino ali gostilno iščem v najem. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Promet« št. 872. Pouk Kot inštruktorja za dijakinjo prve realne gimnazije sprejmem dijaka 7 — 8 razr. realne gimnazije. Ponudbe pod »Inštruktor« št. 911 na upravo Slovenca. Kupim več ali manj češnjevega ali hrastovega lesa okrogel ali rezan, tudi smrekove deske. Vidmar, mizar, Zgor. Šiška št, 2. Prodamo Trčani med čebelni, zajamčeno čist samo v monocon lončkih razpošilja iz lastnega čebelnjaka Lovro T o t i č , župnik - Kuna, Pelješac (Dalmacija). Skobelnik čisto nov, prodam. - Fr. Jurca, Slape št. 24, pošta Dev. Mar. v Polju. Obrt Pubasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmani 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi Mi prb kg 300 Din L Bruzovič, ketn čistio-na peria. Zagreb. Ilica 82. Patent divani v modernih vzorcNi pliša, otožne od 550—850 Din priznano najsolidnejše kupite pri Rudolfu Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. Mehanična delavnica za popravila gramofonov, šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd. Lastno emajli-ranje, poniklanje. Priporoča sc Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Nasproti »Narodnega doma«. Kdor hoče izrab1': toploto v štedilniku, naj naroči štedilniški grelec. Cena samo 50 dinarjev. F. Kosmač, splošno ključavničarstvo. .'eranova 5, Ljubljana. Mag. št. 2891/29 — Ref. IX. RAZPIS Mestna občina ljubljanska razpisuje za dovršitev stanovanjske hiše na Poljanah sledeča dela: 1. Dobava hrastovih portalov; 2. dobava in polaganje parketnih tlakov (ponudbe se lahko glase ločeno za dobavo in polaganje); 3. dobava lesenih stopnjic in lestev; 4. naprava centralne kurjave; 5. dobava »Lutzovih peči«; 6. dobava in montaža ročnih dvigal za premog in drva. Ponudbe je vložiti v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored št, 2, II. nadstr., do dne 11. februarja 1929 ob 11 dopoldne. V imenovanem uradu se dobe vsi potrebni razpisni pripomočki. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 26. januarja 1929. Zahvala Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki prerane smrti naše nadvse ljubljene, predobre mamice, stare mamice, sestre, tašče in tete, gospe Mariie Ažmanove vdove davčnega nadkontrolorja za poklonjeno cvetje in vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni čč. duhovščini stolne župnije kakor tudi oni z Rakovnika ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 29. januarja 1929. Žalujoče rodbine: AŽMAN, PELAN, POVšE. Cunje očiščene, za snaženje strojev, kupuje Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Kašo, jcSprcnj, ajdovo moko vedno svež . .iluiu nn dobeo veletrgovina A. VOLK UUDUAIMA Hcsljevn cesta Dr G. PICCOIJ, lekarnar v Ljubljani prinoroša pri zapitju in drugih težko ah želodca svojo |>reizkušono Želodčno linhturo ♦« {■♦♦♦♦♦♦♦i »♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦«♦««♦««♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»«»*»» Izmed sodobnih književnih izdaj so priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—. jugoslovanska knjigarna v Liubllanl. Največja razprodaja na celem svetu zaradi svoje prvovrstne kakovosti Lipton čaj Društvo Lipton Ltd, London Zastopstvo in skladišče za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino iu Črno goro Nikola Stankov, Zagreb, Prilaz 75 Prodaja s skladišča ali direktno iz Londona. Iščejo se krajevni zastopniki i- Potrti neizmerne žalosti javljamo, da je naš dragi oče, stari oče, brat in tast, gospod Anton Osolfn posestnik • umrl previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 28. januarja v Ljubljanski bolnici. Truplo pokojnika se prepelje na dom v torek popoldne. Pogreb bo v sredo, dne 30. januarja ob 10 uri dopoldne na domače pokopališče v Št. Vidu. Blag mu bodi spomin. Ljubljana-Št. Vid pri Lnkovici, dne 28. januarja 1929. Žalujoče sorodstvo. Vsakovrstno zlatu konnje po najvišjih cenah. ČERNE. iovelir. Linbliana. Wollova ulica št 3. ki krep! in zdravi ielodec K? Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je v nedeljo, dne 27. januarja po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal naš iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod Oglašujte »iitiVEiiri ___j JBE9HB3HB9EEBB Konrad Texter duhovni svetnik in župnik v Višnji gori. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 30. januarja dopoldne po prihodu jutranjih vlakov na farnem pokopališču v Višnji gori. Nadvse blagega pokojnika priporočamo v spomin in pobožno molitev. Ljubljana, dne 28. januarja 1929. Družine: Vračko, Del Linz in Kokalj. HMELJARJI! Hmelovc droge (htnelovke) smrekove, jelove in borove, v vseh dolžinah in množinah, se dobijo na VLASTELINSTVU MOKRICE Jcsenice na Dolenjskem, žel. postaja Brežice po jako povoljnih pogojih in ;enah. — Informacije na vprašanja daje dnevno vlastelinstvo. Cai Dm lengera" v Izvirnem zavitku »lovile svetovne rusko Ivr i ko GUBKIN KUZNECOV ustun. 1843. v Mos! vi Po annlizi jo potr ono, ila e ca brez. nrt-mesi ali barv.-. Pr. <1 ,ia so v vsaki koloni-jalni trgovini Gonoralnu za.topsivo : ..Slovenshit uiamnirosf' Beograd Frankom ova št. 24 Fali S*. 13G Cenik i oillcmo -ti m o nn zahtevo trgovcu Centra a: The Aaiatie Trarli.ig Corpor.-I.ondoti VI NOG RADARJI! Virtogradsko kolje smrekovo, bagremovo (akaci-jevo) in kostanjevo, v vseh dolžinah in množinah, se dobiva na VLASTELINSTVU MOKRICE Jcsevticc na Dolenjskem, žel. postaja Brežice po jako povoljnih pogojih in cenah. — Informacije na vprašanja daje dnevno vlastelinstvo. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša srčno ljubljena soproga in mati petero nepreskrbljenih otrok, gospa MARIJA TEP«NA soproga sprevodnika drž. železnic v nedeljo, dne 27. t. m. po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 29. t. m. ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. januarja 1929. Globoko žalujoči ostali, Zahvala Ko nas je naš iskreno ljubljeni Slaoči AutomoDilisti I Moiociklistil Šofer in §amovoia( Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140 — Jugoslovanska kn;igarna v Ljubljani. po sklepu božje Previdnosti nenadoma zapustil za vedno, smo bili deležni tolikih izrazov sočutja in naklonjenosti, da moremo vsem in vsakomur izraziti svojo zahvalo le z »Bog bodi plačniki« Posebno smo dolžni še zahvalo požrtvovalnosti gg. primarijev dr. Steinfelsarja in dr. Rajšpa, preč. duhovščini, profesorskemu zboru kr. drž, realne gimnazije v Celju, pevcem, dijaštvu, številnim darovalcem vencev in šopkov ter prijateljem, ki so nas z besedo in pismom tolažili. Celje, dne 26. januarja 1929. Rodbina BRGLEZ. Podpisani naznanjam duhovnim sohratom, da je 27. januarja t. 1. po kratki bolezni v Gospodu zaspal prečastiti gospod SCOMRAD TE!XTER duhovni svetnik, župnik v Višnji gori Pogreb bo v sredo 30. lanuarja ob pol 10 v Višnji gori. Spominiajmo se blagega pokojnika v molitvi in pri sv. maši. Š m a r i j e , dne 28. januarja 1929. Franc Pešec, dekan. Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob prebridki izgubi naše ljubljene Ivanke jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko prekrasnega cvetja, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, župniku p. Teodorju Tavčarju za tolažilne obiske, zdravniku dr. Jemcu za njegovo ljubeznjivost in trud v dolgi dobi težke bolezni, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, godbi »Gradaščica« za koračnico, obsmrtnemu društvu Glince-Vič in olepševalnemu društvu Rožna dolina za častno spremstvo. Vsem še enkrat prisrčna zahvala in Bog naj vam poplača! Rožna dolina, dne 28. januarja 1929. Globoko žalujoča rodbina PIRNATOVA. Globoko užaloičeni naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta in svakinja, gospa 3ULIJA TERAN soproga delovodje dne 27. t. m., po krajšem, mučnem trpljenju, prevjdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek dne 29. lanuarja 1929 ob pol 2 popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, cesta III, št. 14, na pokopališče Vič. Rožna dolina, 28. jan. 1929. FRANC TERAN, soprog. MILKA por, AUšIč, JOŽE, JULKA in S-EČKO, otroci in vsi ostali sorodniki. Na drobno Na debelo Zahvala Za številne dokaze iskrenega »očutia ob smrti našega nepozabnega očeta starega očeta, brala, svaka in strica, gospoda Maksa kremfana se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebej smo dolžni zahvaliti sc darovalcem vencev in cvetja, železničar-ski godbi in pevskemu društvu »Sloga« za prelepe žalostinke, Društvu strojevodij za udeležbo pri pogrebu, končno vsem prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. V L | u b l j a n i, 28. januarja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov JAKOB PERHAVEC MARiBOR Gosposka 19 Pristna sllvovku, brlnjevcc, drožcika, troilnovd-, run, kan akl. vse vr tettVerJev ..... : ~ * * " ......ulJIIw« Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena, predobra mamica in stara mamica, gospa Illiriia Bitenc dne 28. t. m. po kratkem trpljenju, previdena s tolažili sveto vere, v 80. letu starosti, boguvdano preminula. Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 30. januarja 1929 ob 4 popoldne od doma žalosti, Vegova ulica št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. ' V Ljubljani, dne 28. januarja 1929. Žalujoči ostali. Občina Ljubljana // Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Zahvafa Užaloščena, vendar utolažena z mnogobrojnimi izrazi sočutja prilikom smrti mojega dragega, nad vse dobrega, nepozabnega soproga, gospoda Jožefa kopinč trgovca izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način sočuvstvovali z mojo bridko tugo. Posebno zahvalo dolgujem in izrekam čč. duhovščini, domači in oo. frančiškanov iz Brežic, posebej še gosp. duh. sveta. Iirnatu in g. učitelju Peterlinu za tolažeče nagrobnice, pevskemu zboru za tfanljive žalostinke, požarnim brambant, vsem znancem in prijateljem, ki so blagopokojnega v tako lepem Številu spremili na pot k večnemu počitku. D o b o v a , dne 26. januarja 1929. ŽALUJOČA ŽENA Zadružna Zveza v Ljubljani naznanja slovenskim zadrugarjem žalostno vest, da je v nedeljo 27. januarja umrl član njenega nadzorstva Konrad Texter, duh. svetnik, župnik itd. v Višnji gori ✓ Bil je član našega nadzorstva od 20. 8. 1906. Njegovo požrtvovalno delo ohranimo trajno v hvaležnem spominu! Ljubljana, dne 28. januarja 1929. Zadružna Zveza v Ljubljani Zahvafa Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti naše nad vse ljubljene, nepozabne hčerke oziroma sestrice Marte Vafenfč izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekamo še vsem, ki so nam ob tej nenadomestljivi izgubi ustmeno ali pismeno izrekli sožalje, vsem darovateljem krasnega cvetja, pevskemu društvu »Slavec« za pretresljive žalostinke nadalje vsem sorodnikom, prijatellem in znancem, ki so spremili nepozabno k večnemu počitku. Istotako se zahvaljujemo konfekcijski tvrdki I. Ivanči* tn njenim uslužbencem, ki so pokojnico polnoštevilno spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v Trnovski cerkvi v sredo 30. t. m. ob 7 zjutraj. Ljubljana, 28. januarja 1929. Globoko potrti stari! in sestric*. Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet 53 (The lost world.) Roman. Zato sem si privoščil daljši počitek, da pridem Zopet do sape in se opogumim, potem pa sem zlezel naprej. Kmalu potem se je zlomila pod mojo težo suha veja in nekoliko sekund sem visel zgolj na rokah, v splošnem pa ni bilo plezanje prehudo. Listje nad menoj je polagoma postajalo bolj redko in po vetriču, ki mi je zapihal v obraz, sem sklepal, da sem se povzpel nad vrhove ostalih dreves. Toda sklenil sem, da se ne ozrem po razgledu, preden ne bom dospel čim višje, in zato sem plezal vedno navzgor, dokler nisem prišel do zadnje veje, ki je nihala pod mojo težo. Tukaj sem se spustil v pripravno rogovilo, kjer sem se lahko varno zibal pa pričel pasti oči po najlepšem razgledu v tej čudni deželi, kantor nas je vrgla usoda. Solnce se je baš spuščalo na zapadu in večer je bil tako izredno svetel pa jasen, da sem prav dobro videl spodaj vso planoto. Od zgoraj gledana je imela podolgasto obliko; bila je kakih trideset milj široka in dvajset milj dolga. Bila je v splošnem podobna ploskemu lijaku, katerega stene so sc polagoma spuščale Eroti sredini, kjer je ležalo dokaj razsežno jezero, [eriti je moralo do deset milj obsega in se krasno zelenkasto svetlikalo v večerni luči, obrežje je bilo porastlo z gostim trsjom, vodno gladino pa so prekinjale tu pa tam rumene plitvine, ki so žarele kakor zlato pod blagimi solnčnimi žarki. Ob robu teh peščenih otočičev je ležalo več temnih dolgih predmetov, ki so bili preveliki, da bi jih smatral za aligatorje, pa predolgi, da bi bili indijanski čolniči. S pomočjo ku- t kala sem ugotovil, da so bila to živa bitja, vendar pa se nisem mogel domisliti, kaj bi to bilo. V dolenjem koncu onega roba planote, kjer smo bili zasidrani, v daljavi petih ali šest milj, od nas ločeno po gozdnatih obronkih ter vmes posejanih jasah, je ležalo jezero. Tik pod menoj sem zagledal iguan-donsko poljano, še naprej pa je bilo videti med drevjem okroglo odprtino, ki je kazala pterodaktilsko močvirje. Onstran jezera pa je izgledala planota povsem drugače. Tam so se nadaljevale tudi v notranjosti dežele nam od zunaj poznane bazaltne pečine, dvigale so se kakor približno dvesto čevljev visoka stena in spodaj polagoma prehajale v gozdnati obronek. Razločil sem sredi tega rdečkastega skalovja skozi kukalo dokaj višje od tal več mrkih lukenj, ki so pač morale biti vhodi v jame. Ob eni izmed teli odprtin se je svetlikala neka belkasta stvar, a nisem mogel razločiti, kaj bi bilo. Pričel sem potem risati načrt vse pokrajine in s tem nadaljeval, dokler ni zašlo solnce in postalo tako temno, da nisem več bil v stanu zabeležiti podrobnosti. Na to sem se spustil k tovarišem, ki so me želino pričakovali ob vznožju orjaškega drevesa. To pot sem bil pač jaz junaki Sam sem izmislil načrt, ga tudi sam izpeljal in zdaj prinesel zemljevid, ki nam je moral prištediti dober mesec dni potikanja med nepoznanimi nevarnostmi. Vsak izmed njih mi je svečano stisnil roko. A preden sem pričel razpravljati o podrobnostih zemljevida, sem jim še moral popisati srečanje z opičjim človekom vrli drevesa. »Ves čas je bil tukaj r sem rekel. »Odkod to ves*e?« je vprašal lord John. Saj sem vedno imel občutek, da pre/' stalno za nami neko hudobno bitje. Sem vam to tudi omenil, profesor Challenger.« »Naš mladi prijatelj mi je vsekakor govoril nel-aj o tem- Ugotoviti moram, dn je zbog keltskega značaja med nami edini za slične občutke dovzeten človek.«. »Vsa ugibanja o tako zvanem vplivu na daljavo,« je pričel Summerlee, ki si je polnil pipico. »Preobširna so, da bi razpravljali o tem vprašanju,« ga je odločno prekinil Challenger. A povejte mi,v je dodal s takim glasom, kakor govori v nedeljo škof šolskim otrokom, ; ali niste slučajno opazili, če nima to bitje ločenega palca, ki ga lahko obrača proti dlani?« »Ne, nima ga.« »Ali je imelo rep?« »Ne.« Ali se je posluževalo pri plezanju tudi nog?/. Mislim, da ne bi moglo tako naglo izginili med vejevjem, če se ga ne bi oprijemalo tudi z nogami.« »Če se lahko zanesem na svoj spomin, šteje Južna Amerika, — profesor Summerlee me lahko popravi, — kakih šestintrideset vrst opic, a človečnik tu ni poznan. Vendar ni dvoma, da biva v lej deželi, a ni sličen kosmatim, gorili sorodnim vrstam, ki se ne dobijo nikjer razen V Afriki ler vzhodnih deželah. (Pogledal sem ga in malo, da mi ni ušla opazka o gorilovem bratrancu, ki sem ga srečal v nekem stanovanju v Kensingtonu.) To pa je bradata živa! z bledo kožo, in sicer kaže zadnja posebnost, da živi neprestano v senci dreves. Rešiti moramo zdaj vprašanje. komu stoji bližje: opici ali človeku? V zadnjem slučaju bi lahko utegnil biti, kar se navadno imenuje pogrešani člen v razvojni verigi -. Dolžnost nam narekuje, da se čimprej lotimo te naloge.: 0 tem ni govora.« ga je rezko prekinil Summerlee. Zdaj, ko nam je preskrbel iznajdljivi in podjetni mister Malone zemljevid (Ne zamerite, prosim, da moram navesti te besede!) imamo samo dolžnost, čimprej srečno odkuriti iz te nevarno dežele. "O, mesa polni h 'lici civiliziranega oVCia!« je /.a-godrnjal Challenger.«' 1 Te 'once (v Errintu) so objokavali židje, kadar jih je Mozts vodil skozi puščavo. .Jc re j M=lll= SčSŠr. Srna-" c Spp hth a Si 3 O O 8 H !§1 ®jr J' -i •• f— 2'ftf [j-jn j e. isH-- OJrno. £ s S K" *r 111=111= Hranilnica in posojilnica v Višnji gori naznanja tužno vest, da je Vsemogočni poklical pred svoj prestol njenega usta-novnika in predsednika, častitega gospoda Konrada Taler duh. svetnika, župnika v Višnji gori, imelitelia reda sv. Save M v nedeljo, dne 27. januarja 1929, ob pol 10. uri dopoldne, po kratki, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 30. januarja ob 9. uri dopoldne (po prihodu vlakov) na farno pokopališče. Pokoj njegovi duši, slava njegovemu spominu! Višnja gora, dne 27. januarja 1929. Načelstvo Hranilnice in posojilnice v Višnji gori. Duhovnim sobratom in vsem, kateri so ga poznali, sporočam, da je po volji Vsemogočnega odšel po večno plačilo njegov zvesti služabnik, častiti gospod KONRAD TEXTER duh. svetnik, župnik v Višnji gori, imejitelj reda sv. Save itd. ki jc danes, '27. januarja 1929 ob pol 10 dopoldan, previden s sv. zakramenti, po kratki, mučni bolezni izdihnil plemenito dušo. Pogreb bo v sredo, dne 30. januarja 1929 ob pol 10 dopoldan na farno pokopališče. Preblagega pokojnika priporočam v pobožno molitev in blag spomin! Višnja gora, dne '27. januarja 1929. Leo Kristane, kaplan. Občine fare Višnja gora javljajo žalostno vest, da je naš velezaslužni častni meščan oziroma občan, gospod duh. svetnik, župnik v Višnji danes ob pol 10 dopoldne po težki, mučni bolezni nenadoma preminul. Velezaslužnemu gospodu ohranimo hvaležen spomin! Višnja gora, dne 27. januarja 1929. Kat. slov. izobr. društvo v Višnji gori naznanja v svojem imenu in v imenu orlovskega odseka in orliškega krožka, da je njegov velezaslužni predsednik, častiti gospod Mesto Višnja gora, občine: Dedndol, Draga, Leskovee Žalna - Polica. Križka vas. Konrad Texter duh. svetnik, župnik v Višnji gori, itd. danes, po kratki, mučni bolezni, sredi neumornega dela izdihnil blago dušo. Odličnemu kulturnemu delavcu bomo ohranili trajen in hvaležen spomini Višnja gora, dne 27. januarja 1929. Kat. slov. izobr. društvo Višnja gora. La Jugoslovansko tiskarno • Ljublianti Katei Ccč. 'Jrednik: Franc TerscRlav. Udaittelj di ti. Kuloteo.