ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA EPIDEMIOLOGIJA IN REGISTER RAKA ZALOŠKA 2, 1000 LJUBLJANA, http://onko-i.si POJAVLJANJE RAKA V UPRAVNIH ENOTAH CELJE IN ŠENTJUR PRI CELJU Zaklju čno poro čilo Ljubljana, november 2011 Raziskava: Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju Zaklju čno poro čilo Raziskava je bila pripravljena po naro čilu Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Izvajalci: ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA EPIDEMIOLOGIJA IN REGISTER RAKA doc. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja Urška Ivanuš, dr. med., specializantka javnega zdravja izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., specialistka epidemiologije in javnega zdravja Datum: 20. 11. 2011 Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         3  KAZALO POVZETEK ........................................................................................ 4  UVOD .............................................................................................. 7  RAK IN DEJAVNIKI TVEGANJA ................................................................ 7  TEŽKE KOVINE IN NASTANEK RAKA ........................................................ 10  METODA ......................................................................................... 12  POJAVLJANJE RAKA V ŠESTIH OB ČINAH UPRAVNIH ENOT CELJE IN ŠENTJUR PRI CELJU ........................................................................................... 17  Breme raka pri prebivalcih upravnih enot Celje in Šentjur pri Celju skozi čas ............. 17 Najpogostejša mesta raka pri prebivalcih upravnih enot Celje in Šentjur pri Celju....... 18 Raki, ki jih povezujemo s težkimi kovinami ...................................................... 35 RAZLIKE V BREMENU RAKA MED NASELJI V OB ČINE CELJE IN NASELJI, KI NA OB ČINO MEJIJO NA VZHODU IN JUGU .................................................... 41  Vsi raki skupaj ........................................................................................ 41 Rak debelega črevesa in danke .................................................................... 42 Plju čni rak ............................................................................................. 43 Rak dojke .............................................................................................. 44 Rak prostate ........................................................................................... 45 Nemelanomski kožni rak ............................................................................ 46 Rak ust, žrela in grla ................................................................................. 47 Rak materni čnega telesa ............................................................................ 48 Rak krvotvornih in limfati čnih organov ........................................................... 49 Ledvi čni rak ........................................................................................... 50 Jetrni rak .............................................................................................. 51 ZAKLJU ČEK ..................................................................................... 52  Izsledki ................................................................................................. 52 Sklepi ................................................................................................... 54 PRILOGA ........................................................................................ 55  Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         4  POVZETEK   Izhodiš ča Posebne analize so pokazale, da so zemlja, zrak in voda v dolo čenih predelih Celja in okolice onesnaženi s težkimi kovinami. Ker so nekatere težke kovine za človeka rakotvorne, bi bivanje v onesnaženem okolju lahko vplivalo na zbolevanje izpostavljenega prebivalstva za nekaterimi vrstami raka. Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju je posebna analiza, ki smo jo po naro čilu Zavoda za zdravstveno varstvo Celje opravili strokovnjaki epidemiološke službe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z namenom:  prikazati pogostnost pojavljanja vseh, najpogostejših in z izpostavljenostjo težkim kovinam povezanih rakov v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju, v šestih občinah znotraj obeh upravnih enot in v naseljih Mestne ob čine Celje ter tistih, ki nanjo mejijo na vzhodu in jugu;  ugotoviti, ali se je tveganje zbolevanja za rakom v obravnavanih obmo čjih v zadnjih letih pove čalo;  oceniti morebitne presežke rakov v primerjavi s celotno Slovenijo oziroma v primerjavi s celotnim obravnavanim obmo čjem;  presoditi, ali lahko morebitne presežke raka na onesnaženem obmo čju povežemo z izpostavljenostjo težkim kovinam v bivalnem okolju. Pristop Raziskava je bila zastavljena kot geografska opisna epidemiološka študija. Izdelana je bila na podlagi rutinsko zbranih podatkov iz podatkovne zbirke Registra raka Republike Slovenije in ostalih državnih podatkovnih virov. Analiza je bila opravljena za desetletno obdobje 1999–2008 za vse rake skupaj, za posamezne najpogostejše lokacije rakov ter za vse rake, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo težkim kovinam. V prvem delu raziskave smo med šestimi ob činami UE Celje in UE Šentjur pri Celju iskali geografska obmo čja, kjer bi bilo tveganje posameznega raka morebiti pove čano, tveganja rakov po ob činah pa smo primerjali tudi s povpre čnim slovenskim tveganjem. Drugi del raziskave je bil namenjen analizi tveganja raka v naseljih občine Celje ter vseh naselij, ki na ob čino Celje mejijo na jugu in vzhodu s posebnim poudarkom na obmo čjih, ki so potencialno najbolj onesnažena s težkimi kovinami. Osnovni kazalnik, s katerim smo primerjali razlike v bremenu raka med posameznimi geografskimi obmo čji, je bila incidenca, število novo zbolelih za posamezno vrsto raka v enem letu. V rezultatih prikazujemo starostno standardizirane inciden čne stopnje. Rak je namre č bolezen starejših ljudi, zato je tam, kjer je prebivalstvo starejše, raka ve č samo zaradi starosti. Če podatke starostno standardiziramo, lahko iš čemo razlike zaradi vseh morebitnih drugih vplivov, kot so nevarnostni dejavniki iz okolja in na čina življenja. Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         5  Kjer je število prebivalcev v posameznem obmo čju majhno, je ustrezno majhno tudi število bolnikov z dolo čeno vrsto raka. Vpliv naklju čja na dejanske vrednosti smo omejili s posebno statisti čno metodo, z Bayesovimi modeli prostorskega glajenja. Za predstavitev rezultatov smo uporabili zemljevide incidenc posamezne vrste raka. Ugotovitve Podobno kot drugod v Sloveniji se tudi v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju število bolnikov z rakom od leta 1961 pove čuje. Glavni razlog za takšen porast incidence je staranje prebivalstva, ki mu pripisujemo ve č kot polovico porasta v zadnjih petindvajsetih letih. Ostala rast gre na ra čun ve čje razširjenosti dejavnikov tveganja. Tveganje prebivalca ali prebivalke, da bo zbolel(a) za katerokoli obliko raka, se v preiskovanem obmo čju ne razlikuje glede na ob čino stalnega prebivališ ča. V UE Celje je tveganje primerljivo slovenskemu povpre čju, v UE Šentjur pri Celju pa je celo nekoliko podpovpre čno. Najpogostejši raki, za katerimi zbolevajo prebivalci UE Celje in UE Šentjur pri Celju, so primerljivi tistim v ostali Sloveniji: nemelanomski kožni rak, plju čni rak, rak dojke, rak prostate, rak ust, žrela in grla ter rak materni čnega telesa. Med temi raki imajo prebivalci občine Celje v zadnjih desetih letih v primerjavi z državnim povpre čjem zna čilno ve čje tveganje rakov dojke in prostate, ob čani in ob čanke Vojnika pa ve čje tveganje raka prostate ter rakov ust, žrela in grla. V ostalih ob činah presežkov ne ugotavljamo. Razlike v pojavljanju najpogostejših rakov med posameznimi naselji so minimalne in so posledice naklju čja. V raziskavi smo posebno pozornost namenili rakom, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo težkim kovinam. Tako smo poleg že naštetih najpogostejših rakov analizirali še raka krvotvornih in limfati čnih organov, jetrnega in ledvi čnega raka. Znotraj upravnih enot Celje in Šentjur pri Celju ni mogo če izpostaviti ob čin ali naselij, ki bi imele ve čje tveganje raka krvotvornih in limfati čnih organov kot tudi ne ve čjega tveganja jetrnega raka. Najve čje tveganje ledvi čnega raka med ob činami upravnih enot Celje in Šentjur pri Celju imajo ob čani in ob čanke Vojnika. Primerjava naselij v ob čini Celje in naselji na jugu in vzhodu ob čine pa je pokazala kopi čenje primerov ledvi čnega raka v centralnem predelu opazovanega obmo čja. Sklepi 1. Tveganje, da bo prebivalec ali prebivalka UE Celje zbolel za katerimkoli rakom je primerljivo povpre čnemu slovenskemu tveganju, medtem ko je tveganje kateregakoli raka prebivalcev UE Šentjur pri Celju za 14 % manjše od slovenskega povpre čja. 2. Med najpogostejšimi raki imajo ob čani in ob čanke Celja v primerjavi s celotno Slovenijo 1,2-krat ve čje tveganje rakov dojke in prostate, ob čani in ob čanke Vojnika pa 1,5-krat ve čje tveganje raka prostate ter rakov ust, žrela in grla. Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         6  3. Med raki, ki jih lahko povzro ča izpostavljenost težkim kovinam se je pokazala nekoliko ve čja ogroženost za ledvi čnim rakom v ob čini Vojnik, znotraj naselij v občini Celje in okolice pa je tveganje ledvi čnega raka večja na obmo čju naselij Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance in Teharje. 4. Za to, da bi lahko sklepali o vzrokih za razli čno razširjenost nekaterih rakov znotraj obravnavanega obmo čja, bi morali poznati stopnjo izpostavljenosti razli čnim dejavnikom tveganja. Na osnovi trenutno razpoložljivih podatkov ne moremo potrditi povezave med izpostavljenostjo težkim kovinam v bivalnem okolju in ugotovljenim presežkom nekaterih rakov.   Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         7  UVOD Pove čanje števila zbolelih in umrlih za rakom je v zadnjih letih in desetletjih o čitno tako v celjski regiji kot tudi v Sloveniji ter v ostalih državah razvitega sveta. Zavod za zdravstveno varstvo Celje v sklopu spremljanja zdravstvenega stanja prebivalstva celjske zdravstvene regije prou čuje tudi stopnjo zbolevanja za rakom. V letu 2010 pripravljen pregled pojavljanja raka v celjski zdravstveni regiji (Jarm K. Analiza bremena raka v zdravstveni regiji Celje v primerjavi s slovenskim povpre čjem) je pokazal, da je tveganje raka pri obeh spolih v celjski zdravstveni regiji manjše od slovenskega povpre čja, tveganje raka znotraj regije je najve čje v UE Celje, kjer pri obeh spolih presega slovensko povpre čje. Civilna iniciativa že dlje časa opozarja, da opažajo prekomerno zbolevanje za rakom v okolici Celja, kar povezujejo z dokazano onesnaženostjo zraka, vode in zemlje s težkimi kovinami in prašnimi delci. Najbolj naj bile ogrožene osebe, ki bivajo na obmo čju stare Cinkarne in v vaseh vzhodno od nje – predvsem v naseljih Bukovžlak in Proseniško. Ker nekatere težke kovine spadajo v skupino snovi, ki gotovo ali pa verjetno pove čujejo tveganje raka pri človeku, so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje pri strokovnjakih epidemiološke službe na Onkološkem inštitutu Ljubljana naro čil epidemiološko raziskavo, ki naj bi podala objektivno ocena bremena raka pri prebivalstvu onesnaženih obmo čjih. Na podlagi podatkov Registra raka Republike Slovenije in ostalih državnih podatkovnih virov je bila tako opravljena raziskava, katere namen je bil:  prikazati pogostnost pojavljanja vseh, najpogostejših in z izpostavljenostjo težkim kovinam povezanih rakov v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju, v šestih občinah znotraj obeh upravnih enot in v naseljih Mestne ob čine Celje ter tistih, ki nanjo mejijo na vzhodu in jugu;  ugotoviti, ali se je tveganje zbolevanja za rakom v obravnavanih obmo čjih v zadnjih letih pove čalo;  oceniti morebitne presežke rakov v primerjavi s celotno Slovenijo oziroma v primerjavi s celotnim obravnavanim obmo čjem;  presoditi, ali lahko morebitne presežke raka na onesnaženem obmo čju povežemo z izpostavljenostjo težkim kovinam v bivalnem okolju. Osnovni cilj raziskave je bil oceniti trenutno ogroženost prebivalcev Celja in Šentjurja pri Celju z rakom ter ugotoviti morebitne presežke rakov na onesnaženih obmo čjih. Rezultati analize pa bodo služili tudi kot temeljna vrednost za primerjave v naslednjih obdobjih ter na ta na čin omogo čali spremljanje morebitnih presežkov bolezni v prihodnje.   RAK IN DEJAVNIKI TVEGANJA Rak je skupno ime za nekaj sto razli čnih bolezni, katerih vzroki in poteki se med seboj mo čno razlikujejo. Nastajanje raka, karcinogeneza, je zapleten, dolgotrajen ve čstopenjski proces, za katerega je zna čilna nepovratna sprememba celice, ki se nadaljuje z nenadzorovano rastjo Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         8  tumorja in se nezdravljena kon ča s smrtjo. Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi u činki številni dejavniki iz okolja, na čin življenja, dedna nagnjenost in naklju čje. Pojava katerekoli rakave bolezni tako ni mogo če povezati z enim samim, izoliranim dejavnikom, saj je bolezen vedno kon čni rezultat delovanja vseh škodljivih pa tudi zaš čitnih dejavnikov, za katere smo odgovorni bodisi sami s svojimi zdravimi ali nezdravimi življenjskimi navadami, stik s kemikalijami, fizikalnimi in biološkimi dejavniki, onesnaženo delovno ali bivalno okolje, pa tudi dedna nagnjenost, ki se kaže na razli čne na čine, med drugim tudi kot ve čja ali manjša sposobnost popravljanja napak, ki jih v celi čnem jedru povzro čajo vsi zunanji dejavniki. Prav zato vsi, ki so izpostavljeni kakemu škodljivemu dejavniku, ne zbolijo za rakom. Zato pri raku ne govorimo o povzro čiteljih, pač pa o nevarnostnih dejavnikih, ker izpostavljenost kakemu od njih še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel, ampak le, da je verjetnost oz. nevarnost, da bo zbolel, ve čja kot pri tistem, ki temu dejavniku ni izpostavljen. Za plju čnim rakom npr. ne zbolijo vsi kadilci, iz raziskav pa vemo, da so kadilci z njim okrog 20–krat bolj ogroženi kot nekadilci. Morebitno rakotvornost posamezne snovi ugotavljajo z bazi čnimi in epidemiološkimi raziskavami. Pri bazi čnih laboratorijskih raziskavah gre za kratkotrajne poskuse na celi čnih kulturah in bakterijah ter za dolgotrajne na živalih. Z analiti čnimi epidemiološkimi raziskavami preverjajo povezanost med izpostavljenostjo in rakom pri človeku. O tem, ali je ta zveza pri človeku res vzro čna, ve činoma presojajo skupine strokovnjakov, ki snovi na osnovi strogo dolo čenih meril razvrš čajo v ve č skupin glede na stopnjo dokazane povezanosti z rakom. Eden najobsežnejših in najkakovostnejših seznamov nastaja v Mednarodni agenciji za raziskovanje raka iz Lyona, ki je posebna agencija Svetovne zdravstvene organizacije. V seznamu te agencije so kemikalije, njihove zmesi ali proizvodni postopki, pa tudi virusi in fizikalni dejavniki, razvrš čeni v štiri skupine. V prvi skupini (skupina 1) so tisti, za katere je dovolj dokazov o karcinogenosti za ljudi (med njimi so najbolj znani azbest, toba čni dim, alkoholne pija če, son čno sevanje); v drugi skupini so tisti, za katere vzro čna zveza še ni dokazana, je pa verjetna. V tretji skupini so kemikalije in drugi dejavniki, ki so jih sicer že proučevali, vendar jih zaenkrat še ni mogo če uvrstiti v nobeno od prej omenjenih skupin in tudi ne v četrto, kamor sodijo kemikalije, ki za človeka niso karcinogene. Seznam na osnovi novih spoznanj sproti dopolnjujejo; vsem je dostopen na medmrežju (http://www.iarc.fr/). Poenostavljen seznam odpravljivih dejavnikov tveganja, ki najve č prispevajo k umrljivosti zaradi raka, sta že leta 1981 objavila Doll in Peto (Tabela 1). Ve č kot polovico smrti zaradi raka povzro čijo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjskim slogom. Ogrožajo či so predvsem tisti dejavniki, ki jih povezujemo z zahodnim na činom življenja: debelost, energijsko prebogata hrana z malo vlakninami ter sede č na čin življenja skupaj z razvadami, kot so čezmerno uživanje alkoholnih pija č in kajenje. Raki, ki jih povzro čajo ti dejavniki tveganja se lahko pojavijo prakti čno na kateremkoli organu, najpogosteje pa jih opazimo na debelem črevesu in danki, plju čih ter dojki. Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         9  Tabela 1. Seznam glavnih odpravljivih dejavnikov tveganja, ki prispevajo k umrljivosti zaradi raka (Doll R, Peto R. 1981). DEJAVNIK TVEGANJA DELEŽ VSEH SMRTI ZA RAKOM Prehrana in telesna dejavnost 30 Kajenje 16 Infekcije 9 Reproduktivni dejavniki in na čin spolnega življenja 7 Poklic 4 Okolje 1–4 Alkohol 3 Sevanje 3 Kajenje cigaret ni vzro čno povezano le s plju čnim rakom, čeprav je tveganje tega raka najve čje. Kajenje povezujejo tudi z rakom v požiralniku, grlu in v ustni votlini, še zlasti, če ga spremlja čezmerno pitje alkoholnih pija č. Raki se čnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke so tudi povezani s kajenjem, domnevajo pa, da kajenje prispeva k nastanku želod čnega raka, levkemij, raka na materni čnem vratu in na debelem črevesu in danki. Danes velja, da je škodljiv tudi toba čni dim v okolju. Čezmerno pitje alkoholnih pija č pove čuje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil (ustne votline in žrela, grla in požiralnika) samo po sebi in skupaj s kajenjem. U činek obeh je približno zmnožek u činkov posameznega dejavnika. Pitje alkohola je povezano tudi z rakom debelega črevesa in danke, z jetrnim rakom in rakom dojk. Med okužbami, ki povzro čajo raka sta v Sloveniji pomembna Helicobacter pylori, ki povzro ča želod čnega raka in nekateri humani papilomski virusi, ki povzro čajo raka na materni čnem vratu. Z omenjenima mikroorganizmoma je pri nas okužena približno tretjina odrasle populacije. Vsi, ki se okužijo, ne zbolijo za rakom, je pa med nami konec leta 2005 živelo približno 3500 bolnikov z rakom, katerega nastanek pripisujemo infekcijam. Med reproduktivnimi dejavniki se v zbolevanje za rakom vpletajo prva menstruacija v zgodnji mladosti, pozna menopavza, ni črodnost, pozen prvi porod, majhno število otrok ter kratek skupni čas dojenja. Skupna lastnost teh dejavnikov je, da ve čajo raven spolnih hormonov v telesu in tako pospešujejo nastanek hormonsko odvisnih rakov (dojk, jaj čnikov, maternice). Hormonsko odvisne rake povzro čajo tudi dejavniki, ki posredno zvišujejo raven spolnih hormonov v krvi, kot npr. debelost, čezmerno pitje alkoholnih pija č ter zdravljenje s hormoni, kot je hormonsko nadomestno zdravljenje menopavznih težav, pa tudi hormonska kontracepcija. Raziskave so pokazale, da je najpomembnejši reproduktivni dejavnik tveganja med Slovenkami ni črodnost. Predvsem je ta faktor pomemben v generacijah, rojenih do 1922. V kasnejših generacijah pa se mu pridruži še pozen prvi porod. Elektromagnetna valovanja celotnega spektra, naravnega ali umetnega izvora, v lai čnem jeziku označujemo z izrazom sevanja. Ionizirajo če sevanje lahko vodi v katerokoli vrsto rakave bolezni; velika prejeta doza žarkov γ in X ve ča tveganje za razvoj vseh vrst levkemij (z izjemo kroni čne limfocitne levkemije) za približno petkrat, ve č kot petkrat ve čje je tudi tveganje raka š čitnice pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni velikim odmerkom sevanja v otroštvu. Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         10  Dolgotrajna izpostavljenost son čnim žarkom povzro ča maligni melanom in druge ne– melanomske oblike kožnega raka. S tehnološkim razvojem pa se v našem življenjskem prostoru stalno ve ča gostota elektromagnetnih valovanj nižjih frekvenc iz umetnih virov. Do sedaj objavljene znanstvene raziskave nakazujejo možnost povezave med nizko energijskim elektromagnetnim sevanjem in možganskim rakom. Poklicni izpostavljenosti je pripisati bistveno manjši delež rakavih bolezni od tistega, ki je posledica nezdravih življenjskih navad. Ocenjujejo, da je okrog 5 % vseh rakov posledica rakotvornih snovi na delovnem mestu. Med rake, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenosti kemikalijam ali fizikalnim dejavnikom v delovnem okolju, uvrš čajo rake plju č, kože, se čnega mehurja, poplju čnice in potrebušnice (znani mezoteliom zaradi azbesta), bezgavk, jeter, ledvic, levkemije ter v manjši meri še nekatere druge vrste rakov. Z industrializacijo so se za čele v našem bivalnem okolju – zraku, vodi, prsti – nalagati številne organske in anorganske kemijske spojine. Nekatere od njih (npr. policikli čni aromatski ogljikovodiki, benzen, težke kovine…) so znani povzro čitelji raka pri človeku. Dokazano pove čujejo tveganje plju čnega in kožnega raka, rakov krvotvornih in limfati čnih organov, rakov mehurja, jeter, nosu in obnosnih sinusov ter še nekaterih. Število rakov, katerih nastanek pripisujemo bivalnemu okolju, je v primerjavi s številom rakov, ki jih pripisujemo nezdravemu življenjskemu slogu, majhen – izpostavljenost rakotvornim snovem v bivalnem okolju naj bi bila odgovorna za manj kot 5 % rakov.   TEŽKE KOVINE IN NASTANEK RAKA Arzen Arzen je kovina, ki jo najpogosteje sre čamo kot sestavino herbicidov, pesticidov ali insekticidov in v razli čnih zlitinah. Iz epidemioloških študij so znani številni primeri kožnega raka med ljudmi, ki so bili arzenu izpostavljeni prek pitne vode, pesticidov ali zdravil. Tri kohortne epidemiološke raziskave so pokazale pove čano tveganje plju čnega raka pri delavcih v proizvodnji pesticidov na osnovi arzena. Kar nekaj raziskav je preverjalo vpliv izpostavljenosti splošne populacije manjšim koncentracijam arzena v zraku, vendar je bil pri vseh, po izklju čitvi tistih, ki so z arzenom prihajali v stik tudi na delovnem mestu, vzorec premajhen za verodostojno oceno morebitnega pove čanega tveganja zbolevanja za rakom. V literaturi so opisani tudi posamezni primeri jetrnih sarkomov in karcinomov ter rakov krvotvornih in limfati čnih organov, ki naj bi bili povezani z izpostavljenostjo arzenu. Na podlagi vseh znanih dokazov uvrš ča Mednarodna agencija za raziskovanje raka arzen med snovi, ki pri ljudeh gotovo ve čajo tveganje kožnega in plju čnega raka. Ugotavljajo tudi, da je zaenkrat premalo dokazov, da bi izpostavljenost arzenu ve čala tveganje še za kakšno drugo vrsto raka. Cink Cink je v velikih koli činah prisoten v zemeljski skorji; najdemo ga tako v zemlji, vodi, zraku kot tudi v prakti čno vseh vrstah hrane. Sodi med najpogosteje industrijsko uporabljene kovine, uporablja se pri galvanizaciji jekla, v proizvodnji baterij ter v kot zlitina v proizvodnji barvil, gume, ipd. Čeprav je za delovanje človeškega telesa nujno potreben, je znano, da je v Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         11  prevelikih koli činah zdravju škodljiv. Zelo skopi podatki o rakotvornosti cinka iz redkih študij na živalih ali ljudeh ne govorijo o pove čanem tveganju raka pri izpostavljenih preiskovancih, zato se cink ne pojavlja na nobenem od seznamov rakotvornih snovi. Kadmij Kadmij je kovina, ki jo pridobivajo v procesu predelave cinkove rude. Najve č se ga uporablja pri proizvodnji nikelj-kadmijevih akumulatorjev, ostalo pa ve činoma v pigmentih in premazih ali kot stabilizator pri proizvodnji plastike. Številne študije so poro čale o pove čanem tveganju plju čnega raka in raka prostate pri delavcih, izpostavljenih kadmiju. Novejše študije pri delavcih potrjujejo pove čano tveganje plju čnega raka, medtem ko so si rezultati novejših raziskav o tveganju raka prostate nasprotujo či. Pomembnejših epidemioloških raziskav, ki bi preu čevale vpliv kadmija na pojavljanje raka pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni v bivalnem okolju in ne na delovnem mestu, v strokovni literaturi nismo zasledili. Na podlagi vseh znanih dokazov uvrš ča Mednarodna agencija za raziskovanje raka kadmij med snovi, ki pri ljudeh gotovo ve čajo tveganje raka. Krom Krom je kovina, ki se v naravi nahaja v obliki kromita. V preteklosti so ga uporabljali predvsem v proizvodnji pigmentov ter pri strojenju. Danes je krom sestavina številnih zlitin, pogosto pa se uporablja tudi pri galvanizaciji. Trivalentni krom spada med telesu esencialne kovine, medtem ko je šestvalentni korm za telo toksi čen. Številne epidemiološke študije pri zaposlenih v produkciji in predelavi kroma so dosledno ugotavljale presežek tveganja plju čnega raka ter raka nosu in obnosnih sinusov. Za druge oblike rakov, kot tudi za pojavljanje raka pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni kromu v bivalnem okolju in ne na delovnem mestu, v strokovni literaturi ni zadostnih informacij. Na podlagi vseh znanih dokazov uvrš ča Mednarodna agencija za raziskovanje raka šestvalentni krom med snovi, ki pri ljudeh gotovo ve čajo tveganje raka. Nikelj Nikelj je v zemeljski skorji prisotna kovina, ki se danes ve činoma uporablja v zlitinah, npr. pri proizvodnji nerjave čega jekla, magnetov, kovancev, ipd. Pri pridobivanju in obdelovanju niklja so zaposleni izpostavljeni nikljevi rudi, elementarnemu niklju in njegovim zlitinam ter vodotopnim nikljevim solem in drugim nikljevim spojinam. Številne epidemiološke študije so pokazale pove čano tveganje plju čnega raka in raka nosu pri delavcih izpostavljenih nikljevi rudi, vodotopnim nikljevim solem ter drugim nikljevim spojinam. Ugotovitve študij, ki so proučevale rakotvornost elementarnega niklja in nikljevih zlitin pa so si nasprotujo če. Na podlagi vseh znanih dokazov uvrš ča Mednarodna agencija za raziskovanje raka nikljeve spojine med snovi, ki pri ljudeh gotovo ve čajo tveganje raka, medtem ko je elementarni nikelj razporedila v skupino snovi, ki so za ljudi verjetno rakotvorne. Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         12  Svinec Svinec se v naravi v glavnem nahaja v obliki rud. Sprva so ga uporabljali kot gradbeni material, v vodovodni napeljavi in kot dodatek barvilom ter tudi bencinu. Danes ga zaradi zdravstvenih zadržkov v ve čini teh primerov nadomeš čamo z drugimi materiali, še vedno pa ga uporabljamo v proizvodnji akumulatorjev, elektronskih komponent, streliva, ipd. Nekatere epidemiološke študije so pri delavcih v topilnicah svinca opažale presežke plju čnega raka, študije na poskusnih živalih pa so pokazale presežke ledvi čnega. Na podlagi vseh znanih dokazov uvrš ča Mednarodna agencija za raziskovanje raka anorganski svinec med snovi, ki so verjetno rakotvorne za človeka, medtem ko za organske svin čeve spojine zaenkrat še ni dovolj dokazov za takšno razvrstitev. Titan Element titan se v naravi pojavlja v številnih mineralih. Iz titanonosne rude se po znanih tehni čnih postopkih pridobiva titanov dioksid (TiO 2 ), bel pigment, ki je visoko cenjen zlasti zaradi sposobnosti zaš čite materialov pred svetlobnimi in vremenskimi vplivi, izjemne mo či posvetlitve in pokrivnih sposobnosti. Eden najve čjih proizvajalcev TiO 2 v Evropi je Cinkarna Celje. Dokazano je, da so titanu najbolj izpostavljeni delavci pri predelavi titanove rude, izpostavljenost v delavcev, ki uporabljajo TiO 2 , naj bi bila minimalna, o morebitnih škodljivih u činkih TiO 2 v bivalnem okolju pa ni zanesljivih podatkov. Epidemiološke študije o rakotvornosti TiO 2 so redke, med zanesljivejšimi pa je le ena med njimi pokazala pove čano tveganje plju čnega raka med delavci v predelavi titanonosne rude. Študije na poskusnih živalih so pokazale pove čane tveganje plju čnega raka pri podganah, ki so vdihaval velike koli čine TiO 2. Ker je dokazov o rakotvornosti TiO 2 pri ljudeh premalo, dovolj pa se ve o zve čanem tveganju TiO 2 izpostavljenim živalim, uvrš ča Mednarodna agencija za raziskovanje raka TiO 2 med snovi, ki pri ljudeh verjetno ve čajo tveganje raka (skupina 2B). METODA Raziskava je bila zastavljena kot geografska deskriptivna epidemiološka študija. V prvem delu raziskave smo med šestimi ob činami UE Celje in UE Šentjur pri Celju iskali geografska obmo čja, kjer bi bilo tveganje posameznega raka morebiti pove čano, tveganja rakov po ob činah pa smo primerjali tudi s povpre čnim slovenskim tveganjem. Geografsko razporeditev ob čin Celje, Dobje, Dobrna, Šentjur, Štore in Vojnik, vklju čene v tem delu analize, prikazuje Slika 1. Analiza je bila opravljena za desetletno obdobje 1999–2008. Analiza za zgodnejša leta po ob činah ni bila možna, saj se je UE Šentjur pri Celju na dve občini razdelila šele leta 1999. V prvem delu analize je prikazan tudi časovni trend zbolevanja prebivalcev UE Celje in UE Šentjur pri Celju za rakom. Za vsakega obravnavanega raka smo za 30-letno obdobje opazovali grobo inciden čno stopnjo, ki nam pove število zbolelih v posameznem letu na 100.000 prebivalcev (zaradi majhnega števila zbolelih prikazujemo triletno drse če povpre čje). Dodatno je za vse rake skupaj prikazana tudi časovni trend grobih inciden čnih stopenj za zadnjih 47 let in pa primerjava grobe in starostno standardizirane inciden čne stopnje za Pojavljanje         zadnjih groba in ta na čin prebival standard za stand Slika 1. Drugi d adminis Slovenij Celje te Rifengo Loška v pri Celj posame pri izbo V ve čin majhnih obmo čju pove čal in tako populac pri žens Seznam Dodatno naseljih obmo čji kovinam raka v upravnih 25 let. S s nciden čna s n ocenili k lstva in kak dizirane inc dard pa popu Ob čine v U del raziskav strativno en ji še zbira p er vsa nasel ozd, Doblat vas pri Štora lju ter nase znih naselij oru pa je bila ni naselij je h populacija u s 150 pre li zanesljivo oblikovali cijah lahko l skah. Na op m naselij, ki o smo bili h Proseniško i, ki so bila mi v celjski enotah Celje in Š starostno st topnja, če s kakšen del kšen delež v ciden čne sto ulacijo v UE UE Celje in e je bil nam noto smo u podatke o p lja, ki na ob tina in Pož ah in Štore elje Razgo j je za potre a možnost o število preb ah je število ebivalci jih osti rezultato obmo čja s letno v povp pisan na čin so združena v analizah o, Bukovžla v razli čnih kotlini. Šentjur pri Celju andardiziran se starostna ež presežk ve čji izposta opnje smo u E Celje in U UE Šentjur menjen anal uporabili na rebivalstvu b čino Celje nica iz ob č iz ob čine Š r iz ob čin be študije p onesnaženos bivalcev ma o ljudi, ki v v povpre čj ov naših an skupnim št pre čju pri ča smo 51 nas a v posamez h posebej p ak, Vrhe, S h virih izpos ano inciden č struktura p ka raka v avljenosti d uporabili d UE Šentjur p r pri Celju. lizi tveganja aselja, saj u. V primerj e mejijo na čine Laško Štore, naselj ne Vojnik. priskrbel Za sti bivalneg ajhno – v 45 v dolo čenem čju letno zb naliz, smo m tevilom pre akujemo sko selij razdeli zno obmo čj pozorni na m Slance in T stavljeni kot čno stopnjo opulacije s zadnjih let ejavnikom t direktno me pri Celju pr a raka na m so to najm ave so bila jugu in vzh , naselja Sv i Prosenišk Informacijo avod za zdra ga okolja s te 5 % naselij ž m letu zbol boli za kater manjša sosed bivalstva v oraj dva rak li na 22 obm je, je v Prilo morebitne p Teharje ter v t potencialn o smo prika časom ne b ih moramo tveganja. Z etodo staros rvo leto opaz manjših obm manjše enot vklju čena v hodu (Slika vetina, Šen ko in Cerove o o smisel avstveno var ežkimi kovi živi manj k lijo za rako rokoli oblik dnja naselja e čjim od 45 ka – enega p mo čij, ki jih ogi 1 tega po presežke po v naselju C no najbolj on azali kakšna bi spreminja o pripisati Za izra čun s stne standar azovanega o mo čjih. Kot te, po kater vsa naselja a 2): naselja ntjanž nad ec iz ob čine lnosti vklju arstvo Celje, inami. kot 200 ljudi om, zelo m ko raka 0,5 a združili m 50. Pri tako pri moških h prikazuje oro čila. osameznih Celje, saj sta nesnaženi s 13  a bi bila ala ter na staranju starostno rdizacije, obdobja. osnovno rih se v v občini a Debro, Štorami, e Šentjur u čevanja , klju čno i. V tako ajhno (v 5). Da bi med seboj o velikih in enega Slika 2. rakov v a to dve s težkimi Pojavljanje         Slika 2. katera s Podatke Registra pa iz Republi Glede n Mednar (MKB1 edino s prikazuj še brem so v sp izpostav ki jih v raka v upravnih . Naselja, k o bila za po e o zbolelih a raka RS ( Statisti čneg ike Slovenij na organ, ki rodne klasif 0). Ker se d miselno pr jemo breme me raka krvo lošni popul vljen težkim v nekaterih enotah Celje in Š ki smo jih o otrebe analiz h za rakom (stanje na d ga urada R je. i ga rak priz fikacije bole dejavniki tv ipravljati lo e petih najp otvornih in l laciji relativ m kovinam. raziskavah Šentjur pri Celju obravnavali ze združena na vseh up an 1.8.2011 Republike zadene, so p ezni in soro veganja, ki p o čene anali ogostejših r limfati čnih o vno redke, Analiza bo h tudi pove i v analizi. a manjša na porabljenih 1), podatke Slovenije i posamezni r odnih zdrav povzro čajo ize za posa rakov pri m organov, le presežki pa olnikov, zbo ezujejo z iz Poudarjeno selja. geografskih o številu p in iz Cent raki v Regi vstvenih pro posamezne amezne loka moških in žen dvi čnega ra a se lahko olelih za rak zpostavljen o so ozna če h ravneh sm rebivalcev tralnega re stru oprede oblemov za rake, med s acije rakov nskah. Doda aka ter jetrn pojavijo, k kom nosu in ostjo težkim ene meje ob mo pridobili po starosti egistra preb eljeni po 10 a statisti čne seboj razlik v. V rezulta datno smo an nega raka, lo ko je del po n obnosnih m kovinam 14  bmo čji v i iz baze in spolu bivalstva . reviziji namene kujejo, je atih tako nalizirali okacij, ki opulacije sinusov, m, zaradi Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         15  majhnega števila zbolelih ni bila možna. V obeh obravnavanih upravnih enotah sta v desetih letih za rakom obnosnih sinusov zboleli le dve osebi, za rakom nosu pa nobena. Kon čen izbor rakov po lokacijah tako obsega: - vse rake skupaj (C00–C96 po MKB10); - rak debelega črevesa in danke (C18–C21 po MKB10); - plju čni rak (C33, C34 po MKB10); - rak dojke (C50 po MKB10) – ženske; - rak prostate (C61 po MKB10); - nemelanomski kožni rak (C44 po MKB10) - rake ust, žrela in grla (C00–C14,C32 po MKB10); - jetrni rak (C22 po MKB10); - ledvi čni rak (C64, C65 po MKB10); - rak krvotvornih in limfati čnih organov (C81–C96 po MKB10). S pomo čjo podatkov o številu in starostni strukture prebivalcev ter števila zbolelih smo za vsako izbrano lokacijo raka in geografsko enoto izra čunali starostno standardizirano inciden čno stopnjo. Uporabili smo metodo indirektne standardizacije. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) oziroma indirektno starostno standardizirano inciden čno stopnjo smo izra čunali po obrazcu: O SIR E  in jj j nR E n     , kjer je O število opazovanih primerov v preiskovani populaciji in E število pri čakovanih primerov v preiskovani populaciji; j je 5–letna starostna skupina, n j je število prebivalcev j–te skupine v preiskovani populaciji, R j je groba inciden čna stopnja za posamezno starostno skupino v standardni populaciji. Standardna populacija na vseh zemljevidih predstavlja povpre čje celotnega opazovanega obmo čja, pri primerjavi obmo čij s celotno Slovenija pa je standardna populacija povpre čna groba inciden čna stopnja izbranega raka za celo obdobje v Sloveniji. SIR posamezne enote interpretiramo kot približek relativnemu tveganju bolezni v tej enoti v primerjavi s povpre čjem celotnega opazovanega obmo čja. Tako npr. v prvem delu analize, kjer primerjamo tveganja med 6 ob činami v UE Celje in UE Šentjur pri Celju, rezultat SIR = 1 za ob čino Celje pri raku debelega črevesa in danke pomeni, da je tveganje Celjanov, da bodo zboleli za tem rakom enako, kot je povpre čno tveganje v celotnem obmo čju UE Celje in Šentjur pri Celju. Če bi bil SIR < 1, bi bilo tveganje Celjanov manjše od povpre čnega tveganja v obeh upravnih enotah, če pa bi bil SIR > 1 bi bilo tveganje Celjanov ve čje od povpre čnega regijskega tveganja. Pri primerjavi SIR po 22 obmo čjih v ob čini Celje in sosednjih naseljih v drugem delu raziskave pa zgoraj opisan pristop odpove. Število zbolelih za posameznim rakom je v nekaterih obmo čjih zelo majhno. V izbranem obdobju tako ponekod sploh ni bilo nobenega primera posamezne vrste raka, ponekod pa sta zbolela samo eden ali dva prebivalca. Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         16  Primerjava tako majhnih številk med seboj je s statisti čnega vidika izredno nezanesljiva, saj lahko že en povsem naklju čen dodaten primer pove ča SIR v opazovanem obmo čju za 100 %. Vpliv naklju čja na izra čunane vrednosti SIR smo zmanjšali z uporabo geografskih Bayesovih hierarhi čnih modelov. Za vsakega raka in obmo čje smo ocenili novo vrednost SIR, imenovano SIR*, za katero predvidevamo, da z manj napake ocenjuje relativno tveganje raka v tem obmo čju v primerjavi z opazovano celoto. V modelu smo predpostavili, da SIR ni odvisen samo od opazovanega in pri čakovanega števila rakov posameznega obmo čja, temve č smo v izra čun vklju čili tudi vpliv SIR celotnega obmo čja in SIR vseh sosednjih obmo čij. Grafi čno so SIR in SIR* predstavljeni v obliki zemljevidov. Vse izra čunane vrednosti SIR pri posameznem raku so razdeljene v pet enako velikih razredov. Enotam z nizkim tveganjem (majhnim SIR) smo dodelili zeleno barvo, tistim s povpre čnim tveganjem rumeno, enotam z velikim tveganjem pa rde čo barvo. Pri risanju zemljevidov SIR* so razlike med enotami zglajene in zato ustrezno manjše. Namesto petih razredov smo tako uporabili tri razredno barvno lestvico – enotam z manjšim tveganjem smo dodelili svetlo oranžne odtenke, enotam z velikim tveganjem pa temno oranžne odtenke. Za iskanje skupkov obmo čij, kjer bi bilo tveganje za posameznega raka zna čilno pove čano, smo poleg vizualne ocene zemljevidov, pri zemljevidih SIR uporabili Moranovo I–statistiko. Moran I–statistika ima lahko vrednosti med –1 in 1. Vrednosti okoli 0 kažejo na slu čajen vzorec razporejanja opazovane spremenljivke, če gredo vrednosti proti –1, se nakazuje razpršen (konstanten) vzorec, če pa gredo vrednosti proti 1, se v vzorcu nakazujejo skupine. Statisti čno zna čilnost Moran I–statistike smo vrednotili z Z–testom. Za statisti čno zna čilne smo vzeli verjetnosti, ki so bile manjše od stopnje tveganja 5 %. Pri zemljevidih SIR* za 22 obmo čij v ob čini Celje smo ocenjevali razmerje med variabilnostjo prostorsko odvisne komponente in celotno variabilnostjo Bayesovega hierahičnega modela – razmerje, ki je blizu ena, kaže na pojav skupkov obmo čij s pove čanim tveganjem. Izra čun SIR in pripadajo čih intervalov zaupanja je bil opravljen s programom CIA (Ver. 1.0). SIR* smo ocenjevali s programskim paketom WinBUGS (WinBUGS with DoodleBUGS full version 1.4.1). Pri vsakem modelu smo uporabili dve Markovski verigi s povsem razli čnimi za četnimi vrednostmi. Napravili smo 20.000 iteracij, prvih 10.000 smo zaradi zagotavljanja konvergence zavrgli. Konvergenco smo ocenjevali z Brooks–Gelman–Rubin diagnosti čnim orodjem. Vrednosti posteriornih verjetnostnih porazdelitev smo ocenili z Gibbsovim algoritmom. Moranove I–statistike smo ra čunali s pomo čjo programskega paketa GeoDA (Geoda 0.9.5–i5). Zemljevide smo risali s programskim paketom ArcGIS (ESRI ® ArcMap Verzija 10.0). Datoteke z digitalnimi vektorskimi sloji na nivoju upravnih enot, ob čin in naselij smo pridobili na Geodetski upravi Republike Slovenije. Pojavljanje         POJA CELJ Breme Število v obeh o za leto 1 Celju pa rakom ( leto 200 zbolelih Podoben tudi v ce Slika 3. UE Šen Primerja 4, kaže, prebival let. V le prebival raka v upravnih AVLJANJ E IN ŠEN raka pri p na novo zb opazovanih 1961 ko je v a 31 prebiv (277/100.00 08 govorijo h v UE Celj n časovni tr elotni Slove Primerjava ntjur pri Celj ava med gro , da lahko d lstva. Rak j etu 2008 je z lstva, ostali enotah Celje in Š JE RAKA NTJUR P prebivalci bolelih, štev h upravnih e v UE Celje alcev (183/ 00), v UE Š o ve č kot d e (577/100. rend incide eniji (Slika a časovnega ju ter ostalo obo in staro dobro polov je namre č b zbolelo 237 pa na ra čun Šentjur pri Celju A V ŠEST PRI CEL ih upravni vilo vseh bo enotah strmo za rakom z 100.000). L Šentjur pri dva-kratnem .000) in 97 ence raka la 3). a trenda pov o Slovenijo ostno standa vico porasta bolezen star 7 prebivalce n ve čje izpo TIH OB Č JU ih enot Ce olnih, kot tu o naraš ča. P zbolelo 88 p Leta 1984 je Celju pa 48 m porastu br (493/100.0 ahko opazuj vpre čnih gro in Savinjsk ardizirano in a bremena r rejših, saj j ev ve č kot le ostavljenost ČINAH U elje in Šen udi število u Prvi zaneslji prebivalcev e bilo v UE 8 (260/100. remena raka 00) novo zb jemo tudi v obih inciden ko statisti čno nciden čno s raka v zadnj e kar dve t eta 1984; 1 ti dejavniko PRAVNIH ntjur pri C umrlih za rak ivi podatki R (152/100.0 Celje že 17 .000). Zadn a v zadnjih bolelih v UE v Savinjski s n čnih stope o regijo, 196 topnjo, ki je njih 25-letih retjini zbole 36 med njim m tveganja H ENOT Celju skozi akom v zadn Registra rak 00) v UE Še 77 novih bo nji znani po 25-letih - 3 UE Šentjur p statisti čni r enj med UE 61–2008. e prikazana h pripišemo elih starejši mi na ra čun . 17  T i čas njih letih ka RS so entjur pri olnikov z odatki za 365 novo pri Celju. regiji kot Celje in a na Sliki staranju ih od 65 n staranja Pojavljanje         Slika 4. UE Celj Najpog Celju Razli čn najpogo zbolelih tako v S črevesa prostate 2008 pr Celju pa tudi v v Tabela Celju in R D K P P D O raka v upravnih Groba in st je in Šentju gostejša m ne oblike ra ostejših rako h v UE Celj Sloveniji ko in danke, e. Skupno št rikazuje Tab a Tabela 3. vseh nadaljnj 2. Najpogo n v celotni S Rak Debelo črev Koža (C44) Plju ča (C33 Prostata (C6 Dojka (C50 Ostali raki enotah Celje in Š tarostno sta r pri Celju, mesta raka akov se v p ov zajame je in UE Še ot v obeh ob nemelanom tevilo zbole bela 2, najp Najpogoste njih analizah ostejše lokac Sloveniji, 19 vo in danka , C34) 61) ) Šentjur pri Celju andardiziran 1984–2008 a pri preb populaciji p skupaj ve č entjur pri C bravnavanih mskim kožn elih za tem pogostejše l ejše lokacij h. cije raka z d 999–2008. (C18–C21) na (SSS) inc 8. bivalcih up pojavljajo r kot polovi Celju so enak h UE prebiv nim rakom, raki in njih lokacije rak e, ki so pre deleži med U Še Šte ) 5 4 4 3 3 1 ciden čna sto pravnih en razli čno po co vseh rak ka kot pri p valci najve č plju čnim r hovi deleži ka po spolu edstavljene v vsemi raki UE Celje in ntjur pri C evilo D 532 1 497 1 476 1 382 373 960 4 opnja na 100 not Celje i gosto. Poda kov. Najpog prebivalcih č zbolevajo rakom, rako v opazovan v UE Celje v Tabeli 2, v UE Celj UE Celju S Delež Šte 12,5 17. 11,7 14. 11,2 14. 9,0 8.6 8,7 13. 46,9 57. 0.000 prebi in Šentjur datki kažejo gostejša me v celotni S za rakom d om dojke in nem obdobj e in UE Še so bile upo e in UE Še Slovenija evilo Dele .054 11,8 .752 14,7 .342 10,9 679 10,3 .221 7,7 .813 44,6 18  ivalcev v pri o, da pet esta raka Sloveniji; debelega n rakom u 1999– entjur pri orabljene entjur pri ež 8 7 9 3 6 Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         19  Tabela 3. Najpogostejše lokacije raka z deleži med vsemi raki po spolu v UE Celje in UE Šentjur pri Celju, 1999–2008. SPOL Rak Število Delež MOŠKI Prostata (C61) 382 17,7 Plju ča (C33, C34) 348 16,1 Debelo črevo in danka (C18–C21) 279 12,9 Koža, razen melanoma (C44) 190 8,8 Usta, žrelo, grlo (C00–C14, C32) 169 7,8 Ostalo 787 36,7 ŽENSKE Dojka (C50) 476 22,6 Debelo črevo in danka (C18–C21) 253 12,0 Koža, razen melanoma (C44) 183 8,7 Plju ča (C33, C34) 149 7,1 Materni čno telo (C54) 134 6,4 Ostalo 915 43,2 Pojavljanje         Vsi rak Zgornji sestavlja občinam zemljev vrednos Povpre č za kater medtem povpre č Slika 5 (standar Celju v primerja v obdob raka v upravnih ki skupaj del Slike ajo UE Cel mi ni opazit vidu prikaza sti Moran-I čno tveganje rimkoli rako m ko je v obe čja (v Šentju 5. VSI RA rdiziran kol v obdobju 1 avi s sloven bju 1999–20 enotah Celje in Š 5 prikazuje lje in UE Š ti; tveganje anih razlik statistike so e prebivalce om, je v ob č eh občinah urju za 16 % AKI SKUP li čnik incide 1999–2008. nskim povpr 008. Šentjur pri Celju e zemljevid Šentjur pri je nekoliko ni statisti č o v Prilogi 2 ev in prebiv činah UE Ce UE Šentjur % in v Dobju PAJ (C00–C ence - SIR) Spodaj: R re čjem v še de tveganja Celju. Izra o ve čje v ob čno zna čiln 2 in 3 tega p valk celotne elje primerl r pri Celju s u za 36 %) C96). Zgor ) v šestih o Relativna tve estih ob čina a vseh rako azitih razlik b činah UE C na. To čne v poro čila. ega opazova ljivo povpre tatisti čno zn – Slika 5 sp raj: Primer b činah upra eganja raka ah upravnih v skupaj v v tveganju Celje, vend vrednosti re anega obmo e čnemu slov na čilno man podaj. rjava relati avnih enot C a s 95 % in enot Celje v šestih ob č u med posa dar pa noben elativnih tv o čja, da bodo venskemu t njše od slov ivnih tvega Celje in Še ntervali zau in Šentjur p 20  činah, ki ameznim na od na eganj in o zboleli veganju, venskega anj raka entjur pri upanja v pri Celju Pojavljanje         Rak deb Rak deb opažam dejavnik vlaknina pija č in Leta 20 28 žens opazova opazova Slika 6. povpre č Slovenij Zgornji občinah posame nobena tveganj Povpre č za rako tveganju delu Sl prebival ko so tv lahko vs raka v upravnih belega črev belega črev mo enega na ki, ki so po ami ter sede kajenje. 008 je za rak sk), v UE anih UE s anih upravn RAK DEB čnih grobih jo, 1978–20 del Slike h, ki sestav znim ob čin od na zem in vrednost čno tveganje om debeleg u. Ob čine, k like 7 prik lcev v vseh veganja pre se prikazan enotah Celje in Š vesa in dan vesa in dan ajve čjih por ovezani z za e č na čin živ kom debele Šentjur pri časom ra nih enotah je BELEGA ČR h inciden čni 008. 7 prikazuje ljajo UE C nami ni opaz ljevidu prik ti Moran-I s e prebivalce ga črevesa katerih preb kazane nad h občinah U bivalcev v e razlike vr Šentjur pri Celju nke nke je tisti rastov incid ahodnim na vljenja skup ega črevesa i Celju pa aste. Rast š e povsem pr REVESA IN ih stopenj e zemljevid Celje in UE ziti; najve čj kazanih razl statistike so ev in prebiv in danke, bivalci imaj črto, ki o UE Celje so vseh ob čin ednotimo k rak, za kat dence. Bistv a činom živl paj z razvad in danke v 9 (2 mošk števila zbo rimerljiva p N DANKE med UE C de tveganja E Šentjur pr e tveganje lik ni statis v Prilogi 2 valk celotne je povsem jo nadpovpr ozna čuje p o nekoliko v nah UE Šent kot naklju čn terega v ce venega pom ljenja: energ dami, kot so v UE Celje z ka in 7 žen olelih v zad povpre čni sl (C18–C21) Celje in UE raka debel ri Celju. Iz smo zabele sti čni zna čil in 3 tega po ega opazova m primerljiv re čno tvega ovpre čno s ve čja od slo tjur pri Celj ne. lotni Slove mena pri nas gijsko boga čezmerno u zbolelo 54 nsk). Števil dnjih trides lovenski ras ). Primerjav E Šentjur p ega črevesa zrazitih razl žili v ob čin lna. To čne v oro čila. anega obmo vo povpre čn anje, so v pr slovensko t ovenskega p ju nekoliko eniji v zadn stanku tega ata prehrana uživanje alk ljudi (26 m lo zbolelih setih letih sti (Slika 6) va časovneg pri Celju te a in danke lik v tvegan ni Vojnik, v vrednosti re o čja, da bodo nemu slove rikazu na sp tveganje. T povpre čja, m o manjša, ve 21  njih letih a raka so a z malo koholnih moških in v obeh v obeh . ga trenda er ostalo v šestih nju med endar pa elativnih o zboleli enskemu podnjem Tveganja med tem endar pa Pojavljanje         Slika 7. tveganj Šentjur zaupanj Šentjur raka v upravnih RAK DEB raka (stand pri Celju v a v primer pri Celju v enotah Celje in Š BELEGA ČR dardiziran k v obdobju rjavi s slov obdobju 19 Šentjur pri Celju REVESA IN oli čnik inci 1999–2008 venskim po 999–2008. N DANKE idence - SIR 8. Spodaj: R ovpre čjem v (C18–C21) R) v šestih o Relativna tv v šestih ob ). Zgoraj: Pr ob činah upr veganja rak b činah upra rimerjava re ravnih enot ka s 95 % avnih enot 22  elativnih Celje in intervali Celje in Pojavljanje         Plju čni Plju čni novo zb ve ča. N pripisuj ženskah kajenje tveganje Leta 20 Šentjur raste, v trideseti rasti (Sl Slika 8 inciden č Zgornji sestavlja občinam na zeml vrednos Povpre č za plju č prebival črto, k slovensk vendar s raka v upravnih rak rak je bil d bolelih mošk Najpomembn emo kar 80 h. Tveganje opustili. P e zaradi one 008 je za plj pri Celju pa zadnjih let ih letih v ob lika 8). 8. PLJU ČN čnih stopenj del Slike ajo UE Cel mi ni opazit ljevidu prik sti Moran-I čno tveganje čnim rakom lci imajo na ki ozna čuje kega povpr so vse razlik enotah Celje in Š o pred kratk kih ustalilo nejši dejavn 0–90 % vs e je ve čje p Poklicni kan esnaženosti ju čnim rako a 12 (8 moš tih predvse beh opazova NI RAK (C j med UE C 9 prikazu lje in UE Š ti; najve čje kazanih razl statistike so e prebivalce m, je prim adpovpre čno e povpre čn re čja imajo ke v okviru Šentjur pri Celju kim najpogo . Nasprotno nik tveganj seh primero ri dolgotraj ncerogeni p okolja pa je om v UE C ška in 4 žen em na ra čun anih upravn C33, C34). Celje in UE uje zemljev Šentjur pri tveganje sm lik ni statis o v Prilogi 2 ev in prebiv merljivo pov o tveganje, no slovensk poleg preb normalneg ostejši rak p o pa se pri ž ja zbolevan ov te bolezn jnih hudih k prispevajo m e po doseda Celje zbolelo nske). Števil n ženske po nih enotah j Primerjav Šentjur pri vide tveganj Celju. Izra mo zabeleži sti čni zna čil 2 in 3 tega p valk celotne vpre čnemu so v prikaz ko tveganj bivalcev ob č ga statisti čne pri moških, ženskah njeg nja za plju č ni pri mošk kadilcih, zm manj kot 1 anjih dognan o 39 ljudi ( lo zbolelih v opulacije. R e povsem p va časovneg Celju ter os nja plju čneg azitih razlik ili v ob čini lna. To čne poro čila. ega opazova slovenskem zu na spodnj e. Ve čje čine Dobrna ega odstopa se je pa v z gova incide čnim rakom kih in 60–8 manjšuje pa 0 % vseh njih majhno 25 moških v obeh opaz Rast števila primerljiva p ga trenda stalo Sloven ga raka v v tveganju Dobrna, ve vrednosti re anega obmo mu tveganj jem delu Sl tveganje p a tudi prebi anja. zadnjih letih enca še vedn m je kajenje 80 % prim a se pri tist primerov, o. in 14 žensk zovanih UE a zbolelih v povpre čni s povpre čnih nijo, 1978–2 šestih ob č u med posa endar pa no elativnih tv o čja, da bodo ju. Ob čine, like 9 prikaz plju čnega r ivalci ob čin 23  h število no strmo e, ki mu merov pri ih, ki so dodatno k), v UE s časom v zadnjih lovenski h grobih 2008. činah, ki ameznim obena od veganj in o zboleli , katerih zane nad raka od ne Celje, Pojavljanje         Slika 9. koli čnik 1999–20 slovensk 1999–20 raka v upravnih PLJU ČNI k incidence 008. Spoda kim povpre 008. enotah Celje in Š RAK (C33, - SIR) v še aj: Relativn e čjem v šes Šentjur pri Celju ,C34). Zgor estih ob čina na tveganja tih ob činah raj: Primerja ah upravnih a raka s 9 h upravnih e ava relativn enot Celje 95 % interv enot Celje i nih tveganj r in Šentjur p vali zaupan in Šentjur p raka (standa pri Celju v nja v prim pri Celju v 24  ardiziran obdobju merjavi s obdobju Pojavljanje         Rak doj Rak doj bolezen ženskah imajo re meri zb starejše Leta 20 Število letih je pa neko Slika 10 stopenj Zgornji UE Celj v Dobrn zna čilne tega por Povpre č dojke, j nadpovp ozna čuj kot ga tveganje Prebiva ni statis raka v upravnih jke jke je najp n izredno re h. Dejavniki eproduktivn bolevajo žen in tiste, ki n 008 je za ra zbolelih v o bila v UE C oliko po časn 0. RAK DO med UE Ce del Slike 1 je in UE Še ni. Na zeml e. To čne vre ro čila. čno tveganj e primerljiv pre čno tveg e povpre čn ima povpre e raka dojk alke Štor zb sti čno zna čil enotah Celje in Š pogostejši r edka. V to i tveganja z ni dejavniki nske, ki so niso nikoli r akom dojke obeh opazov Celje povse nejša (Slika OJKE (C50 elje in UE Š 11 prikazuje entjur pri Ce ljevidu prik ednosti rela je prebivalk vo povpre č ganje, so v no slovensko e čna Sloven ke v primerj bolevajo v p lna. Šentjur pri Celju rak pri žens kratni razis za nastanek i, ki smo jih o dobile prv rodile ali pa e v UE Celj vanih UE s em primerlji 10). 0). Primerja Šentjur pri C e zemljevide elju. Najve č kazanih razl ativnih tveg k celotnega nemu slove v prikazu n o tveganje. nka. Razlik avi s povpr primerjavi z skah. Zboli skavi smo raka dojke h našteli v z vo menstrua a so bile ob lje zbolelo časom raste iva povpre č ava časovne Celju ter ost e tveganja r čje tveganje lik med ob č anj in vredn a opazovane enskemu tv na spodnjem Prebivalke ka je statist re čnim slov z ostalimi S ijo lahko tu analizirali so številni, za četnem de acijo zelo m prvem poro 44 žensk, v e. Rast števi čni slovensk ega trenda p talo Sloveni raka dojke v e je v ob čina činami ni m nosti Moran ega obmo čj veganju. Ob m delu Slik e občine Ce ti čno zna či venskim im Slovenkami udi moški, le pojavlja najve čjo vl elu tega por mlade, tiste odu stare ve v UE Šentju ila zbolelih ki rasti, v U povpre čnih ijo, 1978–20 v šestih ob č ah Celje in mogoče opre n-I statistike ja, da bodo čine, kateri ke 11 prik lje imajo 2 lna. Statisti ajo prebiva nadpovpre vendar je anje raka d logo v popu ro čila. Tako e, ki so jo e č kot 35 let ur pri Celju v zadnjih tr UE Šentjur p grobih inc 008. činah, ki se Štore, najm edeliti za st e so v Prilo o zbolele z ih prebivalk kazane nad 20 % ve čje i čno zna čil alke ob čine e čno, venda 25  pri njih dojke pri ulaciji pa o v ve čji izgubile t. u pa 10. ridesetih pri Celju iden čnih stavljajo manjše pa tatisti čno gi 2 in 3 a rakom ke imajo črto, ki tveganje no nižje Dobrna. r razlika Pojavljanje         Slika 1 koli čnik 1999–20 slovensk 1999–20 raka v upravnih 1. RAK D k incidence 008. Spoda kim povpre 008. enotah Celje in Š DOJKE (C5 - SIR) v še aj: Relativn e čjem v šes Šentjur pri Celju 0). Zgoraj: estih ob čina na tveganja tih ob činah Primerjav ah upravnih a raka s 9 h upravnih e a relativnih enot Celje 95 % interv enot Celje i h tveganj r in Šentjur p vali zaupan in Šentjur p raka (standa pri Celju v nja v prim pri Celju v 26  ardiziran obdobju merjavi s obdobju Pojavljanje         Rak pr Rak pro Dejavni hrane te ra čun si čedalje Leta 20 Število desetih enotah p Slika 1 inciden č Zgornji sestavlja Vojnik, zemljev vrednos Povpre č prostate nadpovp ozna čuj primerja prebival raka v upravnih ostate ostate je n iki tveganja er premajhn istemati čneg ve čjem dele 008 je za rak zbolelih v letih. Rast povsem prim 12. RAK čnih stopenj del Slike ajo UE Ce nekoliko m vidu prikaza sti Moran-I čno tveganj e, je primerl pre čno tveg e povpre čn avi s sloven lci ob čine C enotah Celje in Š najpogostejš a so slabo ra ne telesne ak ga iskanja z ežu starejše kom prosta obeh opazo števila zbo merljiva pov PROSTAT j med UE C 13 prikaz elje in UE manjše kot anih razlik statistike so e prebivalc ljivo povpre ganje, so v no slovensk nskim povpr Celje (17 % Šentjur pri Celju ši rak pri m aziskani. Om ktivnosti. V zve čanega n e populacije ate v UE Ce ovanih UE olelih v zad vpre čni slov TE (C61). Celje in UE zuje zemlje Šentjur pri v Vojniku j ni statisti č o v Prilogi 2 cev celotneg e čnemu slov v prikazu n ko tveganje. re čjem imaj ve čje tvega moških, inc menja se ne Ve čja incide nivoja prost . elje zbolelo s časom ra dnjih tridese venski rasti Primerjava Šentjur pri evide tvega i Celju. Na je tveganje čni zna čilna 2 in 3 tega p ga opazovan venskemu t na spodnjem . Statisti čno ajo prebivalc anje). cidenca v egativen vp enca v zadn tati čnega sp 29 moških ste, predvse etih letih je (Slika 12). a časovneg Celju ter os anja raka p ajve čje tveg e v ob čini C a. To čne v poro čila. nega obmo tveganju. O m delu Slik o zna čilno v ci ob čine V zadnjem ča liv uživanja njih letih pa pecifi čnega h, v UE Šen em je rast s e v obeh op ga trenda p stalo Sloven prostate v ganje smo Celje, venda vrednosti re čja, da bod b čine, kater ke 13 prik ve čje tvega Vojnik (52 % asu strmo a energetsko a gre gotovo antigena (P ntjur pri Ce skokovita v pazovanih u povpre čnih nijo, 1978–2 šestih ob č zabeležili v ar pa noben elativnih tv do zboleli z rih prebival kazane nad anje raka pr % ve čje tveg 27  naraš ča. o bogate o tudi na PSA) pri lju pa 6. v zadnjih upravnih h grobih 2008. činah, ki v občini na od na eganj in za rakom lci imajo črto, ki rostate v ganje) in Pojavljanje         Slika 13 koli čnik 1999–20 slovensk 1999–20 raka v upravnih 3. RAK PR k incidence 008. Spoda kim povpre 008. enotah Celje in Š OSTATE (C - SIR) v še aj: Relativn e čjem v šes Šentjur pri Celju C61). Zgora estih ob čina na tveganja tih ob činah aj: Primerja ah upravnih a raka s 9 h upravnih e ava relativn enot Celje 95 % interv enot Celje i ih tveganj r in Šentjur p vali zaupan in Šentjur p raka (standa pri Celju v nja v prim pri Celju v 28  ardiziran obdobju merjavi s obdobju Pojavljanje         Nemela Koža je na vrsto Melano nevarno ljudeh b Leta 20 žensk), UE s č upravni Slika 14 grobih i 2008. Zgornji občinah posame Prostors Moran-I Povpre č za neme Prebiva občinah raka v upravnih anomski ko e najpogoste o celic, iz m vznikne ostni dejavn bele rase, zl 08 je za nem v UE Šentju časom raste h enotah v p 4. NEMELA inciden čnih del Slike h, ki sestav znim ob čin ski vzorec I statistike s čno tveganje elanomskim alci nobene o h Celje, Dob enotah Celje in Š ožni rak ejše mesto r katerih vzn e iz priroje nik kožnih asti pri tisti melanomsk ur pri Celju e. Rast štev primerjavi s ANOMSKI h stopenj me 15 prikazuj ljajo UE C nami ni, im ni statisti č so v Prilogi e prebivalce m kožnim r od občin ni brna, Vojnik Šentjur pri Celju raka pri sve niknejo, v enih ali pr rakov in m h z bolj ob č kim kožnim u pa 11 (2 m vila zboleli s slovenskim I KOŽNI R ed UE Celje e zemljevid Celje in UE majo pa n čno zna čilen 2 in 3 tega ev in prebiv akom, je pr majo ve čjeg k in Štore je etlopoltem p dve veliki ridobljenih melanoma j čutljivim tip rakom v U moška in 9 ž ih v zadnji m povpre čje RAK (C44). e in UE Šen de tveganja E Šentjur pr najve čje tve n. To čne v poro čila. valk celotne recej manjš ga tveganja e tveganje st prebivalstvu skupini, ne pigmentni je čezmern pom kože, k UE Celje zbo žensk). Štev ih tridesetih em precej m Primerjava ntjur pri Ce a nemelanom ri Celju. Iz eganje preb vrednosti re ega opazova še od povpr a kot je slov tatisti čno zn u. Kožne tum emelanomsk ih znamenj no son čenje ki na soncu t olelo 37 ljud ilo zbolelih h letih je v manjša (Slik a časovnega elju ter ostal mskega kož zrazitih razl bivalci Celj elativnih tv anega obmo re čnega slo vensko povp na čilno man umorje delim ke in mela j. Najpome e; je pogos težko porjav di (20 mošk h v obeh opa v obeh opa ka 14). a trenda pov lo Slovenijo žnega raka lik v tvegan lja, Štor in veganj in v o čja, da bodo ovenskega t pre čje (Slik njše. 29  mo glede anomske. embnejši stejši pri vi. kih in 17 azovanih azovanih vpre čnih o, 1978– v šestih nju med n Dobij. vrednosti o zboleli tveganja. ka 15). V Pojavljanje         Slika 15 (standar Celju v primerja v obdob raka v upravnih 5. NEMELA rdiziran kol v obdobju 1 avi s sloven bju 1999–20 enotah Celje in Š ANOMSKI li čnik incide 1999–2008. nskim povpr 008. Šentjur pri Celju KOŽNI RA ence - SIR) Spodaj: R re čjem v še AK (C44). Z ) v šestih o Relativna tve estih ob čina Zgoraj: Prim b činah upra eganja raka ah upravnih merjava rela avnih enot C a s 95 % in enot Celje ativnih tveg Celje in Še ntervali zau in Šentjur p 30  ganj raka entjur pri upanja v pri Celju Pojavljanje         Rak ust Raki us pivsko-k koli čine okužbi s Leta 20 UE Šen konstan Slika 1 povpre č Slovenij Zgornji sestavlja so prec imeli v relativn Povpre č za rako katerih prikazan tako pre ust, žrel raka v upravnih t, žrela in g st, žrela in kadilske rak e alkohola. s humanimi 08 je za rak ntjur pri Ce ntno in je po 6. RAK U čnih grobih jo, 1978–20 del Slike 1 ajo UE Celj ejšnje; najv občinah D nih tveganj i čno tveganje om ust, žre prebivalci ne nad črto, ebivalci Vo la in grla, ki enotah Celje in Š grla grla se ve ke – tveganj V zadnjih i papilomsk kom ust, žre elju pa 5 m ovsem prime UST, ŽREL h inciden čni 008. 17 prikazuje lje in UE Še ve čje tvegan obje in Što in vrednosti e prebivalce ela in grla, imajo nadp , ki ozna čuj ojnika in Što i so ga imel Šentjur pri Celju eliko pogos je teh rakov letih se vs imi virusi. ela in grla v moških. Štev erljivo slove LA IN GRL ih stopenj e zemljevid entjur pri C nje smo za ore. Zna čiln Moran-I st ev in prebiv je primerl povpre čno je povpre čn or. Za 55 % li prebivalci steje pojavl v je precej v se ve čji pom UE Celje z vilo zbolelih enskemu po LA (C00–C med UE C de tveganja r Celju. Razlik abeležili v o nega prostor tatistike so v valk celotne ljivo povpr tveganje, s no slovensk % ve čje od i ob čine Voj ljajo pri m ve čje pri kad men pri na zbolelo 12 lj h v obeh o ovpre čju (Sl C14, C32). Celje in UE raka ust, žr ke v tvegan ob čini Vojn rskega vzor v Prilogi 2 i ega opazova re čnemu slo so v prikazu o tveganje. povpre čneg jnik, je stati moških. Opr dilcih, ki so stanku teh judi (11 mo pazovanih lika 16). Primerjava E Šentjur p ela in grla v nju med pos nik, najman rca ni opazi in 3 tega po anega obmo ovenskemu u na spodn Nadpovpre ga slovensk isti čno zna č redeljujemo o časno uživa raku pripis oških in 1 že UE s časom a časovneg pri Celju te v šestih ob č sameznim o njše tveganj iti. To čne v oro čila. o čja, da bodo u tveganju. njem delu S e čno tvegan kega tveganj čilno. 31  o jih kot ajo ve čje suje tudi enska), v m ostaja a trenda er ostalo činah, ki ob činami je pa so vrednosti o zboleli Ob čine, Slike 17 nje imajo nja rakov Pojavljanje         Slika 1 tveganj Šentjur zaupanj Šentjur raka v upravnih 7. RAK U raka (stand pri Celju v a v primer pri Celju v enotah Celje in Š UST, GRLA dardiziran k v obdobju rjavi s slov obdobju 19 Šentjur pri Celju A IN ŽREL oli čnik inci 1999–2008 venskim po 999–2008. LA (C00-C idence - SIR 8. Spodaj: R ovpre čjem v C14, C32). R) v šestih o Relativna tv v šestih ob Zgoraj: Pr ob činah upr veganja rak b činah upra rimerjava re ravnih enot ka s 95 % avnih enot 32  elativnih Celje in intervali Celje in Pojavljanje         Rak ma Rak m nevarno so dobil tudi tist Debelos še hran hormon Leta 20 Celju p zadnjih slovensk Slika 18 grobih i 2008. Zgornji ki sesta Vojnika zbolela zna čilne tega por Povpre č materni obravna ki ozna č gotovo n raka v upravnih aterni čnega aterni čnega ostnih dejav le prvo men te, ki ne mo st je nevarn na, v kater nska nadome 008 je za ra pa 2. Število tridesetih l ki rasti (Slik 8. RAK MA inciden čnih del Slike 1 avljajo UE a in Dobrne nobena pre e. To čne vre ro čila. čno tveganj čnega teles avanih ob čin čuje povpre nad slovens enotah Celje in Š a telesa a telesa je vnikov pove nstruacijo m orejo zanosi nostni dejavn ri je preve č estna terapij akom mater o zbolelih letih je v ob ka 18). ATERNI ČN h stopenj me 9 prikazuje Celje in U e. V ob čini ebivalka. N ednosti rela je prebivalk a, je nekolik n (razen Do e čno sloven skim povpre Šentjur pri Celju predvsem ezanih z žen mlade in jo i ti, tiste, ki n nik zaradi v č maš čob ja). rni čnega tel v obeh opa beh opazov NEGA TEL ed UE Celje e zemljevide UE Šentjur Dobje ni za Na zemljevi ativnih tveg k celotnega ko ve čje od obja) so v pr nsko tveganj e čjem. bolezen s nskimi spoln izgubile poz niso nikoli v maš čevju ter medicin lesa v UE C azovanih U vanih upravn LESA (54). e in UE Šen e tveganja r r pri Celju. a rakom ma idu prikazan anj in vredn a opazovane d povpre čne rikazu na sp je, vendar p starejših že nimi hormo zno, po 50. rodile, in že nastajajo čih nski prepar Celje zbole UE s časom nih enotah Primerjava ntjur pri Ce raka matern Najve čje aterni čnega ne razlike m nosti Moran ega obmo čj ega slovensk podnjem de pa tveganje ensk razvit ni. Bolj so o letu starost enske s čezm h estrogeno rati na rav lo 12 žensk raste. Rast povsem pri a časovnega elju ter ostal ni čnega teles tveganje so telesa v op med ob čina n-I statistike ja, da bodo kega tvegan lu Slike 19 nobene od tega sveta. ogrožene že ti. Bolj so o merno teles ov. Ogrožen vni estrogen k, v UE Še t števila zb imerljiva po a trenda pov lo Slovenijo sa v šestih o imele pr pazovanem ami niso st e so v Prilo o zbolele z nja. Prebiva prikazane n občin ni st 33  Ve čina enske, ki ogrožene sno težo. nost ve ča na (npr. ntjur pri bolelih v ovpre čni vpre čnih o, 1978– občinah, rebivalke obdobju tatisti čno gi 2 in 3 a rakom alke vseh nad črto, tatisti čno Pojavljanje         Slika 19 raka (sta pri Celj primerja v obdob raka v upravnih 9. RAK M andardiziran u v obdobju avi s sloven bju 1999–20 enotah Celje in Š MATERNI ČN n koli čnik i u 1999–200 nskim povpr 008. Šentjur pri Celju NEGA TEL incidence - 08. Spodaj: re čjem v še LESA (C54 SIR) v šest Relativna t estih ob čina 4). Zgoraj: tih ob činah tveganja rak ah upravnih Primerjava upravnih en ka s 95 % i enot Celje a relativnih not Celje in intervali zau in Šentjur p 34  h tveganj n Šentjur upanja v pri Celju Pojavljanje         Raki, k Rak krv Najve čj stališ ča od teh tu limfomi izpostav vendar alkirajo so zazna Leta 20 moških obeh op opazova Slika 20 časovne Celju te Zgornji šestih o posame opaziti. tega por Povpre č za rako nekoliko spodnje Tveganj vendar p raka v upravnih ki jih pove votvornih i i delež rako možnih ne umorjev tre ih se med vljenosti ra jasnih odg čim agenso ali povezav 008 je za ra in 11 žens pazovanih U anih upravn 0. RAK KR ega trenda er ostalo Slo del Slike 2 ob činah, ki znim ob čin To čne vred ro čila. čno tveganje om krvotvo o manjše. O em delu Sl je prebivalc pa lahko vs enotah Celje in Š ezujemo s in limfati čn ov krvotvor varnostnih enutno še ne d nevarnos aznim okolj govorov še om in benze vo med izpo akom krvotv k), v UE Š UE s časom nih enotah p RVOTVOR povpre čnih ovenijo, 197 21 prikazuje sestavljajo nami so pr dnosti relati e prebivalce ornih in lim Ob čini, kate ike 21 prik cev ob čin e prikazane Šentjur pri Celju težkimi k nih organov rnih in limf dejavnikov e znamo pov tne dejavn jskim fakto e nimamo. enu so potrje stavljenostj vornih in li entjur pri C m raste. Ras povsem prim RNIH IN L grobih inc 78–2008. e zemljevide o UE Celje risotne, ven ivnih tvegan ev in prebiv mfati čnih o erih prebiva kazani nad Štore in D e razlike vre kovinami v fatičnih org v gre za izre vezati s kak nike najve č orjem, kot Ionizirajo č eni dejavnik o arzenu in imfati čnih o Celju pa 6 ( t števila zb merljiva pov LIMFATI ČN ciden čnih s e tveganja r in UE Šen ndar kakšn anj in vredn valk celotne organov, je alci imajo d črto, ki o Dobje je ne ednotimo ko ganov zavze edno hetero kršnimkoli s čkrat poleg npr pestic če sevanje ki tveganja n raki krvotv organov v U (2 moška in bolelih v zad vpre čni slov NIH ORGA topenj med raka krvotv ntjur pri C nega zna čil nosti Moran ega opazova v primerja nadpovpre č ozna čuje po ekoliko ve čj ot naklju čne emajo limfo geno skupin specifi čnim g virusnih idom ali o ter poklic levkemij. V vornih in lim UE Celje z n 4 ženske) dnjih trides venski rasti ( ANOV (C81 d UE Celje vornih in lim elju. Razlik lnega prost -I statistike anega obmo avi s slove čno tveganj ovpre čno s je od slove e. omi in levk no bolezni; povzro čitel okužb uv organskim cna izposta V nekaterih mfati čnih or zbolelo 24 l ). Število zb setih letih je (Slika 20). 1–C65). Pri e in UE Še n mfati čnih or ke v tvegan torskega vz e so v Prilog o čja, da bodo enskim pov e, sta v pri slovensko t enskega po 35  kemije. S mnogih ljem. Pri vrš ča še topilom, avljenost študijah rganov. ljudi (13 bolelih v e v obeh imerjava ntjur pri rganov v nju med zorca ni gi 2 in 3 o zboleli vpre čjem ikazu na tveganje. ovpre čja, Pojavljanje         Slika 2 Primerja upravni raka s upravni raka v upravnih 21. RAK K ava relativn h enot Celj 95 % inter h enot Celje enotah Celje in Š KRVOTVO nih tveganj je in Šentju rvali zaupa e in Šentjur Šentjur pri Celju ORNIH IN raka (stand ur pri Celju anja v prim r pri Celju v LIMFATI dardiziran k u v obdobju merjavi s sl v obdobju 19 ČNIH OR koli čnik inci u 1999–200 lovenskim 999–2008. GANOV ( idence - SIR 08. Spodaj: povpre čjem (C81-C96). R) v šestih Relativna m v šestih 36  Zgoraj: občinah tveganja občinah Pojavljanje         Ledvi čn Med po hiperten moških ledvi čni nevarno nekatere bile izpo epidemi Leta 20 Šentjur števila primerlj Slika 2 inciden č Zgornji sestavlja Vojnik prostors Moran-I Povpre č za ledv katerih prikazan Vojnik j Ve čje o vendar r raka v upravnih ni rak otrjene neva nzija in gen in 10 % pr ih rakov pri ostne dejavn e poklicne ostavljene s iološke štud 008 je za le pri Celju p zbolelih v jiva povpre č 2. LEDVI Č čnih stopenj del Slike ajo UE Ce in Dobrna ski vzorec I statistike s čno tveganje vi čnim rako prebivalci ni nad črto, je za 73 % od povpre č razlika ni st enotah Celje in Š arnostne dej netska obrem ri ženskah, i obeh spol nike sodijo izpostavljen svincu ali nj dije takšne p dvi čnim rak pa 3 ženske zadnjih tri čni slovensk ČNI RAK j med UE C 23 prikazu lje in UE Š a, najmanjš ni statisti č so v Prilogi e prebivalce om, je povs imajo nadp , ki ozna čuj ve čje od po nega slove tatisti čno zn Šentjur pri Celju javnike ledv menjenost. prekomerna ih, pove čan o še: sladko nosti. Med jegovim spo povezave pr kom v UE e. Število z idesetih leti ki rasti (Slik (C64, C65 Celje in UE uje zemljev Šentjur pri e pa v juž čno zna čilen 2 in 3 tega ev in prebiv sem primer povpre čno t je povpre čn ovpre čnega nskega tve na čilna. dvi čnega rak Kajenju la a telesna te n krvni tlak orna boleze težkimi ko ojinam, pok ri ljudeh nis Celje zbole zbolelih v o ih je v ob ka 22). 5). Primerja Šentjur pri vide tvegan Celju. Naj žnejših ob č n. To čne v poro čila. valk celotne rljivo povp tveganje, st no slovensk slovenskeg ganje je tu ka sodijo: k ahko pripiše eža naj bi b k pa za neka en tipa 2, p ovinami se j kazalo pove so potrdile. elo 7 ljudi obeh opazov eh opazova ava časovne Celju ter os nja ledvi čne ve čje tvega činah Štore vrednosti re ega opazova re čnemu sl ta v prikaz ko tveganje ga tveganja. udi tveganje kajenje, čezm emo 20 % l ila odgovor aj ve č kot 2 policisti čne je pri posku čano tvegan (6 moških vanih UE s anih upravn ega trenda stalo Sloven ega raka v anje so ime e, Šentjur i elativnih tv anega obmo lovenskemu zu na spodn . Tveganja Razlika je s e prebivalc zmerna teles ledvi čnih r rna za četrt 20 %. Med ledvice, d usnih žival nje ledvi čni in 1 ženska s časom ras nih enotah povpre čnih nijo, 1978–2 šestih ob č eli prebival in Dobje. P veganj in v o čja, da bodo u tveganju. njem delu S prebivalcev statisti čno z cev ob čine 37  sna teža, akov pri ino vseh verjetne ializa in ih, ki so ih rakov; a), v UE ste. Rast povsem h grobih 2008. činah, ki lci ob čin Prikazan vrednosti o zboleli Ob čini, Slike 23 v ob čine zna čilna. Dobrna, Pojavljanje         Slika 2 (standar Celju v primerja v obdob raka v upravnih 23. LEDVI rdiziran kol v obdobju 1 avi s sloven bju 1999–20 enotah Celje in Š I ČNI RAK li čnik incide 1999–2008. nskim povpr 008. Šentjur pri Celju K (C64, C ence - SIR) Spodaj: R re čjem v še C65). Zgor ) v šestih o Relativna tve estih ob čina raj: Primerj b činah upra eganja raka ah upravnih java relativ avnih enot C a s 95 % in enot Celje vnih tvega Celje in Še ntervali zau in Šentjur p 38  anj raka entjur pri upanja v pri Celju Pojavljanje         Jetrni r Jetrni ra svetu, k prekom izpostav Leta 20 Število trideseti rasti (Sl Slika 24 stopenj Zgornji sestavlja zbolelih tveganje To čne v poro čila Povpre č za jetrn Ob čini, 25 prika Štore in razlike v raka v upravnih rak ak je eden n kjer okužbe merno uživan vljenostjo n 08 so za jet zbolelih v ih letih je v lika 24). 4. JETRNI med UE Ce del Slike ajo UE Cel h je med o e so imeli p vrednosti re a. čno tveganje nim rakom, katerih pre azani nad čr n Dobrna je vrednotimo enotah Celje in Š najpogostej e s hepatitso nje alkohola ekaterim te trnim rakom obeh opazo obeh opazo RAK (C22 elje in UE Š 25 prikaz lje in UE Š ob činami o prebivalci ob elativnih tv e prebivalce je v prim ebivalci imaj rto, ki ozna e nekoliko v o kot naklju č Šentjur pri Celju jših rakov v om B niso a. Nastanek žkim kovin m v UE Celj ovanih UE s ovanih upra 2). Primerja Šentjur pri C zuje zemlje Šentjur pri opaziti prec b čin Dobrna veganj in vr ev in prebiv merjavi s po ajo nadpovp čuje povpre ve čje od slo čne. v nerazvitem pogoste, j k jetrnih kar nam, npr arz je zboleli tri s časom po avnih enotah ava časovne Celju ter ost evide tvega Celju. Pred cejšnje razl a in Štore. Z rednosti Mo valk celotne ovpre čnim pre čno tvega e čno sloven ovenskega p m svetu, pr je glavni et rcinomov in zenu. ije moški, v o časi raste. R h povsem p ega trenda p talo Sloveni anja jetrneg dvsem zara like v tveg Zna čilnega oran-I stati ega opazova slovenskim anje, sta v p nsko tveganj povpre čja, v i nas je red tiološki deja n sarkomov v UE Šentju Rast števila primerljiva p povpre čnih ijo, 1978–20 ga raka v adi majhneg ganju jetrne prostorskeg stike so v anega obmo m tveganjem prikazu na s je. Tveganje vendar pa l dkejši. V za avnik jetrne v povezujem ur pri Celju p a zbolelih v povpre čni s grobih inc 008. šestih ob č ga skupnega ega raka. N ga vzorca ni Prilogi 2 in o čja, da bodo m nekoliko spodnjem de e prebivalc lahko vse p 39  ahodnem ega raka mo tudi z pa štirje. v zadnjih lovenski iden čnih činah, ki a števila Najve čje i opaziti. n 3 tega o zboleli manjše. elu Slike ev občin rikazane Pojavljanje         Slika 2 koli čnik 1999–20 slovensk 1999–20 raka v upravnih 5. JETRNI k incidence 008. Spoda kim povpre 008. enotah Celje in Š I RAK (C2 - SIR) v še aj: Relativn e čjem v šes Šentjur pri Celju 22). Zgoraj: estih ob čina na tveganja tih ob činah : Primerjav ah upravnih a raka s 9 h upravnih e va relativnih enot Celje 95 % interv enot Celje i h tveganj r in Šentjur p vali zaupan in Šentjur p raka (standa pri Celju v nja v prim pri Celju v 40  ardiziran obdobju merjavi s obdobju Pojavljanje         RAZL NASE Vsi rak V opazo 1999 in Slika 26 katere s obmo čja razlike s posame skupke Prebiva so imel primerlj naseljih struktur neznači V nasel glede n (relativn Slika 26 v 22 ob imena o raka v upravnih LIKE V B ELJI, KI ki skupaj ovanem obm 2008 555,4 6 prikazuje smo zaradi a. Težko bi so v okviru zno obmo čj bolezni za v alci s stalnim li zadnjih d jivo tveganj h zabeležili ro pa bi v t lno, 95 % in lju Celje je a število pr no tveganje 6. VSI RAK bmo čjih ob č ozna čujejo n enotah Celje in Š REMENU NA OB Č mo čju je bil 4/100.000 p zemljevide i majhnega izpostavili pri čakovan je so prikaz vsak posam m prebivališ desetih letih je, da bodo 79 bolniko tem obdobj nterval zaup e v zadnjih rebivalcev i 1,03; statis KI SKUPAJ čine Celje z naselja, rde č Šentjur pri Celju U RAKA ČINO MEJ la povpre čn rebivalcev, e tveganja v števila pr obmo čja, k nega statisti č zane v Prilog mezni zemlje š čem v nase h v primerj zboleli za k ov z rakom u pri čakova panja 0,83-1 desetih let in njihovo s sti čno nezna J (C00–C96 enajstimi s ča črta pa m MED NA JIJO NA a letna incid kar je neko vseh rakov rebivalcev r kjer je tvega čnega tvega gi 4 tega po evid, so v Pr eljih Prosen javi s povp katerimkoli m. Glede na ali 75,2 bol 1,31). tih za kater starostno st a čilno, 95 % 6). Ocenjen sosednjimi n mejo ob čine ASELJI V A VZHOD den čna stop oliko manj o med leti 19 razvrstili n anje katereg anja. To čne oro čila. Stat rilogi 5 tega niško, Buko pre čjem cel rakom; m število pre lnika (relati rimkoli rako trukturo pa % interval za n standardiz naselji v ob Celje. V OB ČIN DU IN JU pnja vseh rak od slovensk 999 in 2008 aselja celot gakoli raka v vrednosti r tisti čni para a poročila. vžlak, Vrhe lotnega opa ed leti 1999 ebivalcev in ivno tvegan om zbolelo bi pri čakov aupanja 0,99 iran koli čni bdobju 1999 NE CELJ UGU akov skupaj kega povpre 8 v 22 obm tnega opaz ve čje, vse n relativnih tv ametri, ki oc e, Slance in azovanega 9 in 2008 sm n njihovo s nje 1,05; st o 2186 preb vali 2117,1 9-1,08). ik incidence 9-2008. Črn 41  E IN med leti čja mo čjih, v zovanega nakazane veganj za cenjujejo n Teharje obmo čja mo v teh starostno tatisti čno bivalcev, bolnika e (SIR*) ne črte in Pojavljanje         Rak de V opazo danke m povpre č Slika 27 v 22 ob opazova opazova vrednos Statisti č 5 tega p Prebiva so imel primerlj zabeleži njihovo 1,01; sta V nasel prebival 253,7 b 1,14). Slika 2 incidenc 2008. Č raka v upravnih ebelega čr ovanem obm med leti 19 čjem (62,6/1 7 prikazuje bmo čjih, v k anega obmo anega obm sti relativnih čni paramet poro čila. alci s stalnim li zadnjih d jivo tveganj ili 9 bolnik starostno s atisti čno ne lju Celje je lcev, glede bolnika (rela 27. RAK D ce (SIR*) v Črne črte in i enotah Celje in Š revesa in d mo čju je bi 999 in 200 100.000). zemljevide katere smo o čja. Zazna mo čja, v vz h tveganj z ri, ki ocenju m prebivališ desetih letih je raka debe kov z rakom strukturo pa zna čilno, 95 v zadnjih na število ativno tveg DEBELEG v 22 obmo čj imena ozna Šentjur pri Celju danke ila povpre čn 08 66,3/100 tveganja ra zaradi majh ati je nekol zorcu se n za posamezn ujejo skupk š čem v nase h v primerj elega čreves m debelega a bi v tem 5 % interva desetih leti o prebivalce anje 1,01; s A ČREVE jih občine C a čujejo nase na letna inc 0.000 prebi aka debeleg hnega števi liko ve čja nakazuje z no obmo čje ke bolezni z eljih Prosen javi s povp sa in danke a črevesa in obdobju pr al zaupanja 0 ih za rakom ev in njiho statisti čno n ESA (C18– Celje z enaj elja, rde ča čr ciden čna sto ivalcev, kar ga črevesa in la prebivalc tveganja n zna čilna pr e so prikaz za vsak posa niško, Buko pre čjem cel ; med leti 1 n danke. Gl ri čakovali 8 0,46-1,91). m debelega ovo starostn nezna čilno, –C21). Oce jstimi sosed rta pa mejo opnja raka d r je primer n danke me cev razvrsti a skrajnem ostorska k zane v Prilo amezni zem vžlak, Vrhe lotnega opa 999 in 2008 lede na štev 8,9 bolnika črevesa in no strukturo 95 % inter enjen stand dnjimi nasel občine Celj debelega čr rljivo s slo ed leti 1999 ili naselja c m severu in komponenta ogi 4 tega p mljevid, so v e, Slance in azovanega 8 smo v teh evilo prebiv (relativno danke zbo o pa bi pri rval zaupan dardiziran lji v obdobj lje. 42  revesa in venskim in 2008 elotnega vzhodu . To čne poro čila. v Prilogi n Teharje obmo čja h naseljih valcev in tveganje lelo 256 čakovali nja 0,89- koli čnik ju 1999- Pojavljanje         Plju čni V opazo 1999 in Slika 28 katere s obmo čja razlike s posame skupke Prebiva so imel primerlj bolniko tem obd interval V naselj število p tveganje Slika 28 obmo čji imena o raka v upravnih i rak ovanem obm 2008 66,7/ 8 prikazuje smo zaradi a. Težko bi so v okviru zno obmo čj bolezni za v alci s stalnim li zadnjih d jivo tveganj v s plju čnim dobju pri ča zaupanja 0 ju Celje je v prebivalcev e 1,06; stati 8. PLJU ČN ih ob čine C ozna čujejo n enotah Celje in Š mo čju je bi /100.000 pre zemljevide i majhnega i izpostavili pri čakovan je so prikaz vsak posam m prebivališ desetih letih nje plju čneg m rakom. G akovali 9 b 0,31-1,18). v zadnjih de v in njihovo isti čno nezn NI RAK (C3 Celje z ena naselja, rde č Šentjur pri Celju ila povpre č ebivalcev, k tveganja pl števila pr i obmo čja, nega statisti č zane v Prilog mezni zemlje š čem v nase h v primerj ga raka; me lede na štev bolnikov (re esetih letih o starostno na čilno, 95 % 33,C34). Oc ajstimi sose ča črta pa m čna letna in kar je ve č od lju čnega rak rebivalcev r kjer je tveg čnega tvega gi 4 tega po evid, so v Pr eljih Prosen javi s povp ed leti 1999 vilo prebiva elativno tve za plju čnim strukturo p % interval z cenjen stand ednjimi nas mejo ob čine ciden čna st d slovenske ka med leti razvrstili n ganje plju čn anja. To čne oro čila. Stat rilogi 5 tega niško, Buko pre čjem cel 9 in 2008 sm alcev in njih eganje 0,8; m rakom zbo pa bi pri čak zaupanja 0,9 dardiziran k selji v obdo Celje. topnja plju č ega povpre čj 1999 in 200 aselja celot nega raka v vrednosti r tisti čni para a poročila. vžlak, Vrhe lotnega opa mo v teh n hovo starostn statisti čno olelo 270 pr kovali 254,2 94-1,20). koli čnik inc obju 1999-2 čnega raka čja (57,4/100 08 v 22 obm tnega opaz ve čje, vse n relativnih tv ametri, ki oc e, Slance in azovanega naseljih zab tno strukturo o nezna čilno rebivalcev, 2 bolnika (r cidence (SIR 2008. Črne 43  med leti 0.000). mo čjih, v zovanega nakazane veganj za cenjujejo n Teharje obmo čja beležili 7 o pa bi v o, 95 % glede na relativno R*) v 22 e črte in Pojavljanje         Rak do V opaz 2008 13 Slika 29 obmo čji opazova opazova vrednos Statisti č 5 tega p Prebiva so imel skoraj 3 2008 sm prebival relativn V nasel število tveganje Slika 2 obmo čji imena o raka v upravnih ojke ovanem ob 32,9/100.00 9 prikazuje ih, v kater anega obmo anega obmo sti relativnih čni paramet poro čila. alke s stalnim e v zadnjih 3-krat manj mo v teh n lk in njihov no tveganje j lju Celje je prebivalcev e 1,04; stati 29. RAK D ih ob čine C ozna čujejo n enotah Celje in Š bmo čju je b 0 prebivalk zemljevide re smo zar o čja. Ve čje o čja, venda h tveganj z ri, ki ocenju m prebivali h desetih let še relativno naseljih zab vo starostno je bilo mejn e v zadnjih v in njihov isti čno nezn DOJKE (C5 Celje z ena naselja, rde č Šentjur pri Celju bila povpre č k, kar je ve č e tveganja r adi majhne tveganje im ar razlik ne za posamezn ujejo skupk š čem v nase tih v prime o tveganje, beležili man o strukturo no statisti čn desetih let vo starostno na čilno, 95 % 50). Ocenje ajstimi sose ča črta pa m čna letna in od slovensk raka dojke ega števila majo ženske e moremo no obmo čje ke bolezni z eljih Prosen erjavi s pov da bodo zb nj kot pet pa bi v tem no zna čilno. tih za rakom o strukturo % interval z en standard ednjimi nas mejo ob čine nciden čna s kega povpr pri ženskah prebivalce e na zahodu opredeliti z e so prikaz za vsak posa niško, Buko vpre čjem ce bolele za ra bolnic z ra m obdobju p m dojke zb pa bi pri č zaupanja 0,9 diziran kol selji v obdo Celje. stopnja raka e čja (105,3/ h med leti ev razvrstili u, predvsem za statisti čn zane v Prilo amezni zem ovžlak, Vrhe lotnega opa akom dojke akom dojke pri čakovali bolelo 270 p čakovali 26 92-1,17). i čnik incid obju 1999-2 a med leti /100.000). 1999 in 20 i naselja c m pa na jug no zna čilne ogi 4 tega p mljevid, so v e, Slance in azovanega e; med leti e. Glede na 8,8 bolnic. prebivalk, g 0 bolnic (r dence (SIR 2008. Črne 44  1999 in 008 v 22 elotnega ozahodu e. To čne poro čila. v Prilogi n Teharje obmo čja 1999 in a število . Manjše glede na relativno *) v 22 e črte in Pojavljanje         Rak pr V opazo 2008 10 Slika 30 katere s obmo čja razlike posame skupke Prebiva so imel primerlj bolniko tem obd interval V naselj število p tveganje Slika 30 obmo čji imena o   raka v upravnih rostate ovanem obm 02,6/100.00 0 prikazuje smo zaradi a. Zaznati j v okviru pr zno obmo čj bolezni za v alci s stalnim li zadnjih d jivo tvegan v z rakom p dobju pri čak zaupanja 0 ju Celje je prebivalcev e 0,96; stati 0. RAK PR ih ob čine C ozna čujejo n enotah Celje in Š mo čju je bi 0 moških pr zemljevide i majhnega je nekoliko ri čakovaneg je so prikaz vsak posam m prebivališ desetih letih nje raka pro prostate. Gl kovali 6,9 b 0,50-2,28). v zadnjih d v in njihovo isti čno nezn ROSTATE Celje z ena naselja, rde č Šentjur pri Celju la povpre čn rebivalcev, e tveganja ra števila pr o ve čja tveg ga statisti čn zane v Prilog mezni zemlje š čem v nase h v primerj ostate; med lede na štev bolnikov (r desetih letih o starostno s na čilno, 95 % (C61). Oce ajstimi sose ča črta pa m na letna inc kar je ve č o aka prostate rebivalcev r ganja v obm nega tvegan gi 4 tega po evid, so v Pr eljih Prosen javi s povp d leti 1999 vilo prebival relativno tve za rakom p strukturo pa % interval z enjen standa ednjimi nas mejo ob čine ciden čna sto od slovensk e med leti 1 razvrstili n mo čjih okol nja. To čne v oro čila. Stat rilogi 5 tega niško, Buko pre čjem cel in 2008 sm lcev in njih eganje 1,16 prostate zbo a bi pri čako zaupanja 0,8 ardiziran ko selji v obdo Celje. opnja raka p kega povpre 1999 in 200 aselja celot li naselja C vrednosti re tisti čni para a poročila. vžlak, Vrhe lotnega opa mo v teh n ovo starostn 6; statisti čno olelo 179 pr ovali 186,9 82-1,11). oli čnik inci obju 1999-2 prostate leti e čja (83,1/10 08 v 22 obm tnega opaz Celje, venda elativnih tv ametri, ki oc e, Slance in azovanega naseljih zab no strukturo o neznačiln rebivalcev, bolnikov (r idence (SIR 2008. Črne 45  1999 in 00.000). mo čjih, v zovanega ar so vse eganj za cenjujejo n Teharje obmo čja eležili 8 o pa bi v no, 95 % glede na relativno R*) v 22 e črte in Pojavljanje         Nemela V opazo raka me 77/100. Slika 31 v 22 ob opazova obmo čja vrednos Statisti č 5 tega p Prebiva so imel primerlj zabeleži njihovo 0,84; sta V nasel prebival bolniko Slika 31 (SIR*) v črte in i raka v upravnih anomski k ovanem obm ed leti 1999 000). 1 prikazuje bmo čjih, v k anega obmo a, vendar sti relativnih čni paramet poro čila. alci s stalnim li zadnjih d jivo tveganj ili 6 bolnik starostno s atisti čno ne lju Celje je lcev, glede v (relativno 1. NEMELA v 22 obmo č mena ozna č enotah Celje in Š kožni rak mo čju je bil 9 in 2008 52 zemljevide katere smo o čja. Zazna so vse raz h tveganj z ri, ki ocenju m prebivališ desetih letih je nemelano kov z nem strukturo pa zna čilno, 95 e v zadnjih na število p o tveganje 1 ANOMSKI čjih ob čine čujejo nasel Šentjur pri Celju la povpre čn 2,0/100.000 tveganja n zaradi majh ati je nekoli zlike v ok za posamezn ujejo skupk š čem v nase h v primerj omskega ko melanomskim a bi v tem 5 % interva h desetih le prebivalcev ,04; statisti č KOŽNI RA Celje z enaj lja, rde ča čr na letna inci 0 prebivalce nemelanoms hnega števi iko ve čja tv kviru pri ča no obmo čje ke bolezni z eljih Prosen javi s povp ožnega raka m kožnim obdobju pr al zaupanja 0 etih za nem v in njihovo čno nezna č AK (C44). O ajstimi sosed rta pa mejo iden čna stop ev, kar je m skega kožne la prebivalc veganja na akovanega e so prikaz za vsak posa niško, Buko pre čjem cel ; med leti 1 rakom. Gle ri čakovali 7 0,31-1,83). melanomskim o starostno s ilno, 95 % i Ocenjen sta dnjimi nase občine Celj pnja nemela manj od slov ega raka me cev razvrsti skrajnem s statisti čneg zane v Prilo amezni zem vžlak, Vrhe lotnega opa 999 in 2008 ede na štev 7,1 bolnika m kožnim r strukturo pa interval zau andardiziran elji v obdobj e. anomskega venskega p ed leti 1999 ili naselja c severu opaz ga tveganja ogi 4 tega p mljevid, so v e, Slance in azovanega 8 smo v teh vilo prebiv (relativno rakom zbol a bi pri čako upanja 0,9-1 n koli čnik in ju 1999-200 46  kožnega ovpre čja in 2008 elotnega zovanega a. To čne poro čila. v Prilogi n Teharje obmo čja h naseljih alcev in tveganje lelo 207 ovali 199 ,14). ncidence 08. Črne Pojavljanje         Rak us V opazo med leti (21,2/10 Slika 32 obmo čji opazova obmo čja vrednos Statisti č 5 tega p Prebiva v zadnj statisti č teh nas prebival V naselj glede n (relativn Slika 32 incidenc 2008. Č raka v upravnih st, žrela in ovanem ob i 1999 in 2 00.000). 2 prikazuje ih, v kater anega obmo a, vendar sti relativnih čni paramet poro čila. alci s stalnim ih desetih l no zna čilne seljih zabel lcev in njih lju Celje je na število pr no tveganje 2. RAK US ce (SIR*) v Črne črte in i enotah Celje in Š n grla mo čju je b 008 21,7/10 e zemljevide re smo zar o čja. Zaznat so vse raz h tveganj z ri, ki ocenju m prebivališ letih v prim ega ve čjega ežili manj ovo starostn v zadnjih d rebivalcev 1,01; statis ST, ŽRELA v 22 obmo čj imena ozna Šentjur pri Celju ila povpre č 00.000 preb e tveganja adi majhne ti je nekolik zlike v ok za posamezn ujejo skupk š čem v nase merjavi s pr tveganja ra kot pet bo no strukturo desetih letih in njihovo sti čno nezna A IN GRLA jih občine C a čujejo nase čna letna in bivalcev, ka raka ust, ž ega števila ko manjša t kviru pri ča no obmo čje ke bolezni z eljih Prosen rebivalci ce akov ust, žr olnikov, ka o. h za rakom starostno s a čilno, 95 % A (C00-C14 Celje z enaj elja, rde ča čr nciden čna st ar je primerl žrela in grla prebivalce tveganja na akovanega e so prikaz za vsak posa niško, Buko lotnega opa rela in grla; ar je bilo ust, žrela i strukturo pa % interval za 4, C32). O jstimi sosed rta pa mejo topnja rako ljivo s slove a med leti ev razvrstili skrajnem s statisti čneg zane v Prilo amezni zem vžlak, Vrhe azovanega o ; med leti 1 pričakovano in grla zbol a bi pri čako aupanja 0,8- cenjen stan dnjimi nasel občine Celj ov ust, žrela enskim pov 1999 in 20 i naselja c severu opaz ga tveganja ogi 4 tega p mljevid, so v e, Slance in obmo čja ni 1999 in 200 o glede na lelo 83 preb ovali 82,5 b -1,25). ndardiziran lji v obdobj lje. 47  a in grla vpre čjem 008 v 22 elotnega zovanega a. To čne poro čila. v Prilogi n Teharje iso imeli 08 smo v a število bivalcev, bolnikov koli čnik ju 1999- Pojavljanje         Rak ma V opazo med le (28/100 Slika 33 obmo čji opazova telesa v vrednos Statisti č 5 tega p Prebiva v zadnji statisti č teh nase in njiho V nase prebival bolniko Slika 3 incidenc 2008. Č raka v upravnih aterni čneg ovanem obm ti 1999 in 0.000). 3 prikazuje ih, v kater anega obmo ve čje, vse n sti relativnih čni paramet poro čila. alke s stalnim ih desetih le no zna čilne eljih zabelež ovo starostno elju Celje j lcev, glede v (relativno 33. RAK ce (SIR*) v Črne črte in i enotah Celje in Š ga telesa mo čju je bi n 2008 31, zemljevide re smo zar o čja. Težko nakazane ra h tveganj z ri, ki ocenju m prebivali etih v prime ega ve čjega žili manj ko o strukturo. je v zadnj na število p o tveganje 0 MATERNI v 22 obmo čj imena ozna Šentjur pri Celju ila povpre čn ,2/100.000 e tveganja r adi majhne o bi izpost azlike so v za posamezn ujejo skupk š čem v nase erjavi s preb tveganja ra ot pet bolni jih desetih prebivalcev 0,91; statisti č I ČNEGA T jih občine C a čujejo nase na letna inc prebivalk, raka matern ega števila tavili obmo okviru pri č no obmo čje ke bolezni z eljih Prosen bivalkami ce aka materni č ic, kar je bi h letih za v in njihovo čno nezna č TELESA ( Celje z enaj elja, rde ča čr ciden čna sto kar je ve ni čnega teles prebivalce o čja, kjer je čakovanega e so prikaz za vsak posa niško, Buko elotnega op čnega telesa lo pri čakov rakom ma starostno s ilno, 95 % i (C54). Oce jstimi sosed rta pa mejo opnja raka m e č od slov sa med leti ev razvrstili e tveganje a statisti čneg zane v Prilo amezni zem ovžlak, Vrhe azovanega a; med leti 1 vano glede n aterni čnega trukturo pa interval zau enjen stand dnjimi nasel občine Celj materni čneg venskega p 1999 in 20 i naselja c raka mater ga tveganja ogi 4 tega p mljevid, so v e, Slance in obmo čja ni 1999 in 200 na število p telesa zbo a bi pri čakov upanja 0,69- dardiziran lji v obdobj lje. 48  ga telesa ovpre čja 008 v 22 elotnega rni čnega a. To čne poro čila. v Prilogi n Teharje iso imele 08 smo v prebivalk olelo 56 vali 61,4 -11,8). koli čnik ju 1999- Pojavljanje         Rak kr V opaz limfati č slovensk Slika 34 in 2008 celotneg skrajno vrednos Statisti č 5 tega p Prebiva v zadnj statisti č 1999 in glede na V naselj 128 pre 124,4 b 1,22). Slika 3 standard naselji v Celje. raka v upravnih rvotvornih zovanem ob čnih organo kim povpre 4 prikazuje 8 v 22 obm ga opazova vzhodnih o sti relativnih čni paramet poro čila. alci s stalnim ih desetih l no zna čilne n 2008 smo a število pre ju Celje je v ebivalcev, g bolnika (rela 4. RAK K diziran koli v obdobju 1 enotah Celje in Š h in limfat bmo čju je ov med leti e čjem (34,7/ zemljevide mo čjih, v ka anega obmo obmo čjih, v h tveganj z ri, ki ocenju m prebivališ letih v prim ega ve čjega o v teh nase ebivalcev in v zadnjih de lede na štev ativno tveg KRVOTVOR i čnik incide 999-2008. Šentjur pri Celju i čnih orga bila povpre 1999 in 2 /100.000). tveganja ra atere smo za o čja. Zazna vendar razlik za posamezn ujejo skupk š čem v nase merjavi s pr a tveganja r eljih zabele n njihovo sta esetih letih vilo prebiva anje 1,03; s RNIH IN ence (SIR*) Črne črte in anov e čna letna 2008 32,6/1 aka krvotvo aradi majhn ati je neko k ne morem no obmo čje ke bolezni z eljih Prosen rebivalci ce rakov krvo ežili manj k arostno stru za rakom k alcev in njih statisti čno n LIMFATI Č ) v 22 obmo n imena ozn inciden čna 00.000 pre ornih in limf nega števila oliko ve čja mo opredelit e so prikaz za vsak posa niško, Buko lotnega opa otvornih in kot pet boln ukturo. krvotvornih hovo staros nezna čilno, ČNIH ORG o čjih ob čin na čujejo nas a stopnja ra ebivalcev, k fatičnih org a prebivalce tveganja v t za statisti č zane v Prilo amezni zem vžlak, Vrhe azovanega o limfati čnih nikov, kar j in limfati čn tno struktur 95 % inter GANOV (C e Celje z en selja, rde ča aka krvotv kar je prim ganov med l ev razvrstil v jugovzho čno zna čilne ogi 4 tega p mljevid, so v e, Slance in obmo čja ni h organov; m je bilo pri č nih organov ro pa bi pri rval zaupan C81–C96). najstimi so črta pa mej 49  ornih in erljivo s leti 1999 i naselja odnih in e. To čne poro čila. v Prilogi n Teharje iso imeli med leti akovano v zbolelo čakovali nja 0,83- Ocenjen sednjimi o občine Pojavljanje         Ledvi čn V opazo 1999 in (13,1/10 Slika 35 v katere obmo čja vzorcu posame skupke Med pr Teharje Primero starostn V naselj število p tveganje Slika 35 obmo čji imena o raka v upravnih čni rak ovanem obm n 2008 12 00.000). 5 prikazuje e smo zara a. Najve čje se nakazuje zno obmo čj bolezni za v rebivalci s s smo v za ov je bilo 2 no strukturo, ju Celje je v prebivalcev e 0,95; stati 5. LEDVI ČN ih ob čine C ozna čujejo n enotah Celje in Š mo čju je bi 2,4/100.000 zemljevide adi majhneg e tveganje e zna čilna je so prikaz vsak posam stalnim pre adnjih dese 2,7-krat ve , vendar je r v zadnjih de v in njihovo isti čno nezn NI RAK (C Celje z ena naselja, rde č Šentjur pri Celju ila povpre čn prebivalce tveganja le ga števila p imajo preb prostorska zane v Prilog mezni zemlje ebivališ čem etih letih z č, kot bi p rezultat še v esetih letih o starostno na čilno, 95 % C64,C65). O ajstimi sose ča črta pa m na letna inc ev, kar je edvi čnega ra prebivalcev bivalci v ce komponent gi 4 tega po evid, so v Pr v naseljih zabeležili m pri čakovali vedno v okv za ledvi čnim strukturo p % interval z Ocenjen stan ednjimi nas mejo ob čine ciden čna sto primerljiv aka med let razvrstili n entralnem d ta. To čne v oro čila. Stat rilogi 5 tega Proseniško manj kot p glede na š viru dopustn m rakom zb pa bi pri čak zaupanja 0,6 ndardiziran selji v obdo Celje. opnja ledvi č vo s slove ti 1999 in 2 naselja celo delu opazov vrednosti re tisti čni para a poročila. o, Bukovžla et primerov število preb nega statisti bolelo 45 pr kovali 47,3 69-1,27). koli čnik inc obju 1999-2 čnega raka enskim pov 008 v 22 ob otnega opaz vanega obm elativnih tve ametri, ki oc ak, Vrhe, S v ledvi čneg bivalcev in i čnega odsto rebivalcev, bolnikov (r cidence (SIR 2008. Črne 50  med leti vpre čjem bmo čjih, zovanega mo čja, v eganj za cenjujejo Slance in ga raka. njihovo opanja. glede na relativno R*) v 22 e črte in Pojavljanje         Jetrni V opaz 1999 in (7,0/100 Slika 36 katere s obmo čja razlike relativn paramet poro čila Prebiva v zadnj statisti č zabeleži prebival V naselj število p tveganje Slika 3 obmo čji imena o raka v upravnih rak ovanem ob n 2008 5, 0.000) 6 prikazuje smo zaradi a. Opaziti je med obmo nih tveganj tri, ki ocenj a. alci s stalnim ih desetih l no zna čilne ili manj ko lcev in njih lju Celje je prebivalcev e 0,92; stati 6. JETRNI ih ob čine C ozna čujejo n enotah Celje in Š bmo čju je b ,7/100.000 zemljevide i majhnega e jasen tren o čji so v o za posamez njujejo skup m prebivališ letih v prim ega ve čjega ot pet bolnik ovo starostn v zadnjih d v in njihovo isti čno nezn I RAK (C2 Celje z ena naselja, rde č Šentjur pri Celju bila povpre č prebivalce e tveganja je števila pr d sever – ju okviru pri č zno obmo čj pke bolezni š čem v nase merjavi s pr tveganja jet kov z jetrn no strukturo desetih letih o starostno na čilno, 95 % 22). Ocenj ajstimi sose ča črta pa m čna letna in ev, kar je etrnega raka rebivalcev r ug z najve čj čakovanega je so prikaz i za vsak p eljih Prosen rebivalci ce trnega raka nim rakom, o. h za jetrnim strukturo p % interval z en standard ednjimi nas mejo ob čine nciden čna s primerljiv a med leti 1 razvrstili n im tveganje statisti čneg zane v Prilo osamezni z niško, Buko lotnega opa a; med leti 1 kar je bilo m rakom zb pa bi pri čak zaupanja 0,5 diziran kol selji v obdo Celje. stopnja jetrn o s sloven 1999 in 200 aselja celot em v južnih ga tveganja ogi 4 tega p zemljevid, s vžlak, Vrhe azovanega o 999 in 2008 pri čakovan olelo 20 pr kovali 21,8 56-1,14). li čnik incid obju 1999-2 rnega raka nskim pov 08 v 22 obm tnega opaz h obmo čjih. a. To čne v poro čila. St so v Prilog e, Slance in obmo čja ni 8 smo v teh no glede na rebivalcev, g bolnikov (r dence (SIR 2008. Črne 51  med leti vpre čjem mo čjih, v zovanega Opisane vrednosti tatisti čni gi 5 tega n Teharje iso imeli h naseljih a število glede na relativno *) v 22 e črte in Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         52  ZAKLJU ČEK Izsledki Z geografsko opisno epidemiološko raziskavo smo ocenili ogroženost z vsemi raki in izbranimi vrstami raka v šestih ob činah upravnih enot Celje in Šentjur pri Celju ter v naseljih v občini Celje oziroma tistih, ki na ob čino Celje mejijo na jugu in vzhodu. Analiza predstavlja podatke bolnikov zbolelih v obdobju 1999–2008. Ogroženost prebivalcev v izbranih obmo čjih smo primerjali s sosednjimi obmo čji in s slovenskim povpre čjem. Na osnovi izsledkov te analize lahko zaklju čimo: 1. Število bolnikov z rakom v UE Celje in UE Šentjur pri Celju se s časom pove čuje. Povpre čno letno število zbolelih se je v zadnjih 25. letih pove čalo za dvakrat. Incidenca v opazovanih obmo čjih se ne pove čuje bolj kot v sosednjih geografskih obmo čjih oz. v vsej Sloveniji. Glavni razlog za takšen porast incidence je staranje prebivalstva, saj ve č kot polovica rakov nastane pri starejših od 65 let. Poleg staranja na incidenco vpliva tudi ve čja razširjenost dejavnikov tveganja. Ve čji razširjenosti dejavnikov tveganja lahko pripišemo slabo polovico ugotovljene rasti. 2. Najpogostejši raki, za katerimi zbolevajo prebivalci in prebivalke UE Celje in UE Šentjur pri Celju so rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, plju čni rak, rak dojke, rak prostate, rak ust, žrela in grla ter rak materni čnega telesa. Seznam najpogostejših rakov je primerljiv tistemu v celotni Sloveniji, v obravnavanem obmo čju se v primerjavi s celotno Slovenijo kaže le nekoliko manjše breme nemelanomskega kožnega raka. 3. Tveganje, da bo prebivalec ali prebivalka UE Celje zbolel za katerimkoli rakom, je primerljivo povpre čnemu slovenskemu tveganju, medtem ko je tveganje kateregakoli raka prebivalcev UE Šentjur pri Celju manjše od slovenskega povprečja. Tveganje, ki ga ima prebivalec ali prebivalka v UE Celje in UE Šentjur pri Celju, da bo zbolel(a) za katerokoli obliko raka, se ne razlikuje glede na ob čino stalnega prebivališ ča. 4. Pri analizi tveganj posameznih najpogostejših rakov na ravni ob čin nismo ugotovili zna čilnih presežkov tveganja na posameznem geografskem obmo čju. Menimo, da so razlike v pojavljanju najpogostejših rakov med ob činami, ki spadajo v UE Celje ali UE Šentjur pri Celju, minimalne in so posledice naklju čja. V primerjavi s celotno Slovenijo imajo med najpogostejšimi raki ob čani in ob čanke Celja statisti čno zna čilno ve čje tveganje rakov dojke in prostate, ob čani in ob čanke Vojnika pa statisti čno zna čilno ve čje tveganje raka prostate ter rakov ust, žrela in grla. Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         53  5. Razlike v tveganjih najpogostejših rakov med naselji občine Celje in njej sosednjimi so bile majhne in so po našem mnenju prav tako posledica naklju čja. 6. V raziskavi smo posebno pozornost namenili rakom, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo težkim kovinam v bivalnem okolju. Tako smo poleg že naštetih najpogostejših rakov analizirali še raka krvotvornih in limfati čnih organov, jetrnega in ledvi čnega jetrnega raka. Število zbolelih pri vseh naštetih rakih s časom raste tako v opazovanih obmo čjih kot tudi v celotni Sloveniji. 7. Znotraj upravnih enot Celje in Šentjur pri Celju ni mogo če izpostaviti ob čin ali naselij, ki bi imele ve čje tveganje raka krvotvornih in limfati čnih organov kot tudi ne ve čjega tveganja jetrnega raka. Zbolevanje za obema vrstama raka je bilo povsod primerljivo s slovenskim povpre čjem, razlike med posameznimi obmo čji pa minimalne. 8. Tveganje ledvi čnega raka je med vsemi ob činami v UE Celje in UE Šentjur pri Celju najve čje v ob čini Vojnik. Vojnik je tudi edina ob čina v obravnavanem obmo čju, kjer je tveganje ledvi čnega raka zna čilno ve čje od povpre čnega slovenskega tveganja. Primerjava naselij v ob čini Celje in naselji na jugu in vzhodu ob čine je pokazala kopi čenje primerov ledvi čnega raka v centralnem predelu opazovanega obmo čja. V obmo čju naselij Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance in Teharje je za ledvi čnim rakom v zadnjih desetih letih zbolelo manj kot pet prebivalcev, je pa zbolelih 2,7-krat ve č kot bi pri čakovali gleda na strukturo prebivalstva. Pri interpretaciji predstavljenih rezultatov se moramo ves čas zavedati, da mora med izpostavljenostjo dejavniku tveganja in nastankom raka prete či kar nekaj časa. Tako imenovana latentna doba za nastanek solidnih tumorjev je med 15 in 20 let. Dejavniki tveganja, ki so povzro čili rake, obravnavane v naši raziskavi, so tako delovali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Z izboljšavo življenjskih navad in bivalnega okolja danes torej lahko vplivamo na pojavljanje raka v naslednjih desetletjih. O vzrokih za razli čno razširjenost nekaterih rakov znotraj obravnavanega obmo čja je brez poznavanja stopnje izpostavljenosti razli čnim dejavnikom tveganja težko sklepati. Pove čano število zbolelih za rakom je lahko posledica škodljivih dejavnikov nezdravega življenjskega sloga, lahko pa je tudi posledica poklicne izpostavljenosti ali pa prisotnih škodljivih dejavnikov v bivalnem okolju. Vsekakor so rezultati te raziskave dobra osnova za nadaljnje ciljano iskanje dejanskih vzrokov ugotovljenih presežkov nekaterih rakov. Največ pozornosti bi bilo treba nameniti spremljanju pojava novih bolnikov z ledvi čnim rakom na obmo čju naselij vzhodno od celjske stare Cinkarne - pri morebitnem nadaljnjem povečanem pojavu tega raka pa ugotavljati tudi dejansko stopnjo izpostavljenosti težkim kovinam pri novo zbolelih. Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         54  Sklepi  Tveganje, da bo prebivalec ali prebivalka UE Celje zbolel za katerimkoli rakom je primerljivo povpre čnemu slovenskemu tveganju, medtem ko je tveganje kateregakoli raka prebivalcev UE Šentjur pri Celju za 14 % manjše od slovenskega povpre čja.  Med najpogostejšimi raki imajo ob čani in ob čanke Celja v primerjavi s celotno Slovenijo 1,2-krat ve čje tveganje rakov dojke in prostate, ob čani in ob čanke Vojnika pa 1,5-krat ve čje tveganje raka prostate ter rakov ust, žrela in grla.  Med raki, ki jih lahko povzro ča izpostavljenost težkim kovinam se je pokazala nekoliko ve čja ogroženost za ledvi čnim rakom v ob čini Vojnik, znotraj naselij v občini Celje in okolice pa je tveganje ledvi čnega raka večja na obmo čju naselij Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance in Teharje.  Za to, da bi lahko sklepali o vzrokih za razli čno razširjenost nekaterih rakov znotraj obravnavanega obmo čja, bi morali poznati stopnjo izpostavljenosti razli čnim dejavnikom tveganja. Na osnovi trenutno razpoložljivih podatkov ne moremo potrditi povezave med izpostavljenostjo težkim kovinam v bivalnem okolju in ugotovljenim presežkom nekaterih rakov.    Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         55  PRILOGA Priloga 1. Seznam naselij in klju č do združitve naselij v obmo čja.   Naselje Oznaka obmo čja Naselje Oznaka obmo čja BREZOVA 3 PREKORJE 7 BUKOVŽLAK 12 PROSENIŠKO 16 CELJE 14 RAZGOR 11 CEROVEC 11 RIFENGOZD 21 DEBRO 21 ROŽNI VRH 2 DOBLATINA 20 RUNTOLE 3 DOBROVA 6 RUPE 1 GLINSKO 11 SLANCE 15 GORICA PRI ŠMARTNEM 4 SLATINA V ROŽNI DOLINI 3 JEZERCE PRI ŠMARTNEM 1 SVETINA 20 KOŠNICA PRI CELJU 22 ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI 19 LAHOVNA 7 ŠENTJUNGERT 1 LAŠKA VAS PRI ŠTORAH 18 ŠKOFJA VAS 8 LESKOVEC 12 ŠMARJETA PRI CELJU 8 LIPOVEC PRI ŠKOFJI VASI 11 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 2 LJUBEČNA 10 ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI 10 LO ČE 3 ŠTORE 17 LOKROVEC 6 TEHARJE 15 LOPATA 5 TREMERJE 21 MEDLOG 5 TRNOVLJE PRI CELJU 13 OSENCA 19 VRHE 15 OTEMNA 1 ZA ČRET 12 PE ČOVJE 18 ZADOBROVA 9 PE ČOVNIK 20 ZVODNO 19 PEPELNO 1 ŽEPINA 11 POŽNICA 20 Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         56  Priloga 2. Standardiziran koli čnik incidence (SIR) izbranih rakov v ob činah UE Celje in UE Šentjur pri Celju: 1999–2008. Oba spola skupaj. Priloga 3: Vrednost Moran-I statistike zemljevidov izbranih rakov na obmo čju UE Celje in UE Šentjur pri Celju: 1999–2008. Oba spola skupaj.   RAK \ OB ČINA Celje Dobje DobrnaŠentjur Štore Vojnik Vsi raki (C00–C96) 1,05 0,75 0,91 0,89 0,96 1,02 Debelo črevo in danka (C18–C21) 0,99 0,77 1,06 0,97 1,07 1,09 Plju ča (C33, C34) 1,07 0,86 1,23 0,91 0,89 0,73 Dojka (C50) 1,14 0,74 0,35 0,75 1,15 0,77 Prostata (C61) 1,05 0,69 0,77 0,84 0,59 1,34 Koža brez melanoma (C44) 1,13 1,10 0,75 0,65 1,36 0,80 Usta, žrelo grlo (C00–14, C32) 0,92 0,47 1,32 1,10 0,63 1,45 Materni čno telo (C54) 0,96  0,00  1,22  1,02  1,06  1,28  Krvotvorni in limfati čni organi (C81–C96) 1,01 1,60 1,10 0,90 1,20 0,95 Ledvica (C64, C65) 0,98 0,00 1,54 0,90 0,19 1,80 Jetra (C22) 0,94 0,00 1,81 1,20 1,80 0,47 RAK Moran I p Vsi raki (C00–C96) 0,175 0,071 Debelo črevo in danka (C18–C21) 0,136 0,056 Plju ča (C33, C34) -0,247 0,419 Dojka (C50) -0,091 0,644 Prostata (C61) -0,495 0,083 Koža brez melanoma (C44) -0,278 0,453 Usta, žrelo grlo (C00–14, C32) 0,054 0,195 Materni čno telo (C54) 0,025 0,093 Krvotvorni in limfati čni organi (C81–C96) -0,292 0,312 Ledvica (C64, C65) 0,201 0,083 Jetra (C22) 0,239 0,493 Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         57  Priloga 4. Ocenjen standardizirani koli čnik incidence (SIR*) izbranih rakov v 22. obmo čjih ob čine Celje in naseljih, ki na ob čino Celje mejijo na jugu in vzhodu : 1999– 2008. Oba spola skupaj. Obmo čje Vsi raki (C00–C96) Debelo črevo in danka (C18–C21) Plju ča (C33, C34) Dojka (C50) Prostata (C61) Koža brez melanoma (C44) 1 0,95 1,30 0,61 1,03 0,82 2,09 2 0,82 1,87 1,13 0,83 0,44 0,97 3 1,44 1,22 2,13 1,03 1,92 3,05 4 0,81 0,63 1,18 0,88 0,91 0,40 5 0,90 0,68 0,82 0,84 1,14 0,65 6 0,83 1,13 1,17 0,92 0,35 1,08 7 0,79 0,52 0,26 0,84 1,26 0,67 8 0,94 1,66 1,18 0,72 0,99 0,30 9 0,90 1,22 0,35 1,25 1,54 0,67 10 0,85 0,75 0,69 1,23 0,81 0,95 11 1,04 1,22 2,00 0,43 0,61 0,52 12 0,94 1,08 1,11 0,56 1,20 1,38 13 0,80 0,84 0,24 0,88 1,43 0,61 14 1,03 1,00 1,06 1,03 0,94 1,03 15 1,13 0,51 0,77 0,28 1,66 0,32 16 0,83 1,64 0,76 0,37 0,54 0,00 17 0,87 1,17 1,07 1,06 0,71 1,18 18 0,55 0,31 0,00 0,65 0,75 1,19 19 1,37 1,41 1,37 0,57 3,10 0,72 20 1,33 0,65 0,65 1,43 1,40 0,84 21 0,84 0,39 1,16 1,31 0,51 1,00 22 0,86 0,79 0,25 1,54 1,97 0,34 Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         58  Obmo čje Usta, žrelo grlo (C00–14, C32) Materni čno telo (C54) Krvotvorni in limfati čni organi (C81– C96) Ledvica (C64, C65) Jetra (C22) 1 0,91 1,54 1,30 0,00 0,00 2 0,00 0,00 0,00 0,00 8,09 3 0,92 1,53 1,82 0,00 0,00 4 0,86 2,63 0,00 0,00 0,00 5 1,98 1,48 1,38 3,57 0,00 6 0,00 1,30 0,00 0,00 0,00 7 0,00 1,21 0,54 1,38 0,00 8 0,72 2,04 0,49 0,00 0,00 9 1,08 0,77 0,35 1,89 0,00 10 1,15 1,90 0,59 1,51 0,00 11 2,35 1,88 2,37 0,00 0,00 12 1,19 0,77 0,37 2,97 2,14 13 0,38 1,03 1,24 3,24 1,37 14 1,00 0,91 1,02 0,95 0,91 15 1,56 4,55 1,55 2,76 3,02 16 0,00 0,00 0,80 0,00 0,00 17 0,50 0,00 1,01 0,45 0,98 18 0,00 0,00 0,63 0,00 0,00 19 3,31 1,26 2,28 0,00 3,28 20 0,99 6,04 2,64 0,00 7,40 21 2,41 0,00 0,00 0,00 4,41 22 1,48 0,00 0,53 0,00 0,00 Pojavljanje raka v upravnih enotah Celje in Šentjur pri Celju         59  Priloga 5. Vrednosti razmerja med variabilnostjo prostorsko odvisne komponente in celotno variabilnostjo (FRAC_VAR) na zemljevidih izbranih rakov v posameznih obmo čjih UE Celje in UE Šentjur pri Celju, 1999-2008.   RAK FRAC_VAR Vsi raki (C00–C96) 0,089 Debelo črevo in danka (C18–C21) 0,829 Plju ča (C33, C34) 0,384 Dojka (C50) 0,688 Prostata (C61) 0,486 Koža brez melanoma (C44) 0,538 Usta, žrelo grlo (C00–14, C32) 0,313 Materni čno telo (C54) 0,304 Krvotvorni in limfati čni organi (C81–C96) 0,653 Ledvica (C64, C65) 0,704 Jetra (C22) 0,633