■ o
¡ -í :o !o
iP^
If0 1 í®
dej titro
U-	■	m	UUffiTJCm* 1
Desetletnica
Li Ira še v wEfcjB
Zanimivosti Haloze • Optimistično v Cirkulanah, manj v Podlehniku O Stran 2
Aktualno
Ptuj • Bodo po vseh konfliktih še sodelovali?
O Stran 3
Kultura Grajena • Pod
svobodnim soncem -spektakel na Vurberku O Stran 9
Ptuj, petek, 26. junija 2009
letnik LXII • št. 49 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Pričele so se počitnice
V studentskih servisih je ze gneča
Pouka je konec in šolske torbice so že obešene na klin, zato si številni srednješolci in študentje te dni že iščejo priložnostna dela, da bi si klub počitnicam prislužili kaj denarja za svoje potrebe.
Boks • Spielbergov scenarij, Zavčeva izvedba
O Stran 15
Tudi v ptujski poslovni enoti Študentskega servisa Maribor je v teh dneh zelo živahno. Študentka Tanja, ki je bila ob našem obisku v sredo popoldne dežurna (na posnetku levo), je imela dela čez glavo, saj je bil že prvi dan počitnic naval mladih iskalcev priložnostne zaposlitve izredno množičen. Tanja je povedala, da je bilo kot v norišnici, saj so mladi čakali na informacije tudi v več metrov dolgih vrstah.
Trenutno je največ povpraševanja po počitniškem delu iz večjih ptujskih podjetjih, kjer potrebujejo študente za nadomeščanje tistih, ki so ali pa še bodo na dopustih. Sicer pa se urne postavke za študentsko delo gibljejo med 3,5 in 8 evri na uro, odvisno od težavnosti dela. Poleg možnosti zaposlitve pa letos v študentskih servisih nudijo tudi možnost nekoliko cenejšega študentskega letovanja.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Nogomet • Da
Silva kOlimpiji, začetek v Domžalah O Stran 16
Ptuj • Zapleti pri uporabi zdravila za lajšanje porodnih bolečin
Strah pred porodom ali odpor proti novostim?
Temo o ultivi, zdravilu, ki uspešno lajša hude porodne bolečine, smo odprli na predlog ene od porodnic, ki so podpisale soglasje za uporabo tega zdravila, pa ga v ptujski porodnišnici niso dobile, zaradi tega so nam pisale, da so zelo nezadovoljne. Nezadovoljne so tudi zaradi šivanja po porodu brez zadostnih protibolečinskih sredstev.
Anesteziologi kot strokovnjaki za lajšanje bolečin uporabo ultive priporočajo, manj pa je navdušenja pri porodničarjih in babicah, ker ugotavljajo, da se zaradi ultive porodi podaljšajo, zdravilo pa bistveno
ne vpliva na lajšanje porodnih bolečin, čeprav na drugi strani študija kaže, da sta ob uporabi ultive nezadovoljna le dva odstotka pacientk.
V ptujskem primeru je doslej uporaba ultive potekala v
okviru študije, kar pomeni, da bi se lahko nemoteno nadaljevala, če ne bi vmes posegla Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke z obvestilom, da ni odobrila uporabe zdravi-
la ultiva. Zdaj vsi čakajo, kaj bo rekla stroka, na drugi strani pa so v uporabi še vedno zdravila, ki so prav tako neregistrirana - pa nikomur nič. Le pri uporabi ultive se lomijo kopja. Nezadovoljstvo porodnic, ki
ultive niso dobile, čeprav so z njeno uporabo soglašale, je, kot kaže, v največji meri posledica kratkega stika v komunikaciji. Ta pa je v zdravstvu nasploh šibka točka.
O Stran 4 in 5
Mestno gledališče Ptuj vas vabi na poletno romantično komedijo Peter Shaffer
MEDIJSKA POKROVITELJA
Leticija in luštrek
Režiser Peter Srpčič
Igrajo Alja Kapun, Violeta Tomič, Gregor Geč
Premiera: 1. julija 2009 na Ptujskem gradu, ob 21. uri. Ponovitve: 2., 3., 4., 9., 10. in 11. julija, ob 21. uri. Ponovitve bodo na Ptujskem gradu.
Informacije in rezervacije : 02/749 32 50 ali info@mgp.si
Haloze • Z zanimivega predavanja dr. Uroša Horvata
Optimistično v Cirkulanah, manj v Podlehniku
Ko se govori o Halozah in Haložanih, je ob problematičnih cestah največkrat slišati še o problematiki „izumiranja" Haložanov. Da je to res, potrjujejo tudi vsakoletne statistike, ki sicer v kakšnem obdobju pokažejo majhen trend rasti ali vsaj ohranjanja števila prebivalstva, vendar pa je veliko vprašanje, ali bo v Halozah kdaj spet živelo toliko ljudi kot nekoč.
Zanimivo je pogledati tudi malo dalje v zgodovino, o čemer je pred nedavnim na strokovnem simpoziju v Cirkulanah govoril doc. dr. Uroš Horvat z mariborske Filozofske fakultete v predavanju z naslovom Demografske značilnosti občin v Halozah.
Prvi popis haloškega prebivalstva se je zgodil namreč davnega leta 1869, naslednji pa šele leta 1953; iz primerjave je razvidno, da se je število prebivalcev Haloz v tem obdobju povečalo za 7 odstotkov, kasnejši popisi pa so pokazali še eno zanimivost; in sicer da se je po letu 1953 število prebivalcev na tem območju le še zmanjševalo. Največji upad je zabeležen do leta 1981 (predvsem zaradi izseljevanja v tujino, kamor je veliko Haložanov po vojni odšlo iskat zaposlitev); tako se je v povojnem obdobju število prebivalstva zmanjšalo za kar 33 odstotkov!
V desetletju med 1981 in 1991 se je masa prebivalstva začela postopoma umirjati; res je, da je v takratnih 79 ha-loških naseljih še vedno bil zabeležen padec števila prebivalstva, vendar le do približno 3 odstotke, zanimiv pa je
Uvodnik
podatek, da se je v omenjeni dekadi povečalo število ljudi v današnjih Cirkulanah, Ma-kolah in Zg. Leskovcu.
V	naslednjem desetletju, od leta 1991 do 2002, je opazen ponoven trend zmanjševanja prebivalstva, najbolj v (današnji) občini Podlehnik, ki je še vedno, vse do danes, nosilka neslavnega naslova z največjim negativnim prirastkom v Halozah in še daleč naokoli.
Zadnjih šest let (med letoma 2002 in 2008) je naravni prirast prebivalstva zabeležen le v Cirkulanah, v Zavr-ču ta prirast znaša ničlo (kar pomeni enako število umrlih in rojenih), v vseh ostalih občinah pa jih umre več, kot se jih rodi (za leto 2008 so podatki malo bolj optimistični). To sicer ni edini podatek, ki določa trend padanja ali naraščanja števila prebivalstva po občinah, saj na to vpliva tudi priseljevanje, pove pa vseeno veliko. Obe omenjeni občini imata za prejšnje obdobje rodnost nad slovenskim povprečjem.
V	primerjavi z vsemi slovenskimi občinami po številu umrlih (stopnji smrtnosti) pa je med prvimi 20 občinami najti (spet) le Podlehnik, in
Veselo na počitnice
Po včerajšnjem prazniku je danes prvi zaresen počitniški dan. Vremensko sicer bolj podoben jesenskim počitnicam, ampak res so se začele tiste prave - poletne. Z njimi seveda nove skrbi za starše, ampak otroci pa se bodo najbrž hitro navadili na brezskrbno in manj stresno poletno brezdelje.
Pravzaprav bi morali sedaj vsi na veliko razmišljati o dopustih, se pripravljati na lenobne dneve v svojem najljubšem poletnem kotičku - pa nam je žal nič kaj rožnato gospodarsko stanje precej prekrižalo vsakoletne načrte. Skrajšan delavnik v mnogih podjetjih, posledično zmanjšanje plač (oziroma njihovo prilagajanje dejansko opravljenim delovnim uram), skrb, ali bomo še ohranili delovno mesto ali pa bo gospodarska krivulja še zmeraj lezla navzdol, temeljito razmišljanje o tem, ali porabiti tistih nekaj prihrankov za kratkotrajne dopustne radosti ali pa jih raje shraniti v nogavico za morebiti še hujše čase - vse to so vsakdanje dileme, v katerih je težko biti pameten. Pametni bomo vsi čez nekaj let, po sedanji gospodarski bitki; takrat bomo vsi vse vedeli, danes pa lahko samo upamo. In se mogoče zanesemo na katerega od ljudskih rekov. "Previdnost je mati modrosti" je že eden takih, ki bi mu veljalo prisluhniti v času, ko se naša bodočnost skriva za nič kaj prijaznimi oblaki.
A kakorkoli že se bomo odločili glede svojih družinskih počitnic - lepo nam je lahko kjerkoli. Kot nam lahko gre kjerkoli vse narobe. Največ je odvisno od nas samih, od drobnih radosti in ljubeznivosti, ki jih ljudje podarimo drug drugemu. Pa naj bo doma ali na kakšni eksotični obali - če boste v družbi ljudi, s katerimi vam je prijetno, se vam ni treba bati, da bi bile vaše počitnice slabe. Seveda pa morate za prijetne trenutke poskrbeti sami. Kako smo že včasih rekli? Srečo si človek ustvari samo sam.
Jože Šmigoc
sicer kar na devetem mestu, kar pomeni, da v tej občini veliko več umirajo, kot pa se rojevajo. Povprečna smrtnost v slovenskih občinah znaša 9,2 (na 1000 prebivalcev), v Podlehniku pa je ta cifra kar 15,2.
Po drugi strani so haloške občine, vsaj zaenkrat, vendar ne bodo več dolgo, v vrhu slovenskih občin, ko gre za število otrok na eno žensko; v tej kategoriji v vsej državi celo vodijo Žetale, kjer je povpre-
Sedem (ne)pomembnih dni
Kaj hočemo
Kdo (in kako) bo zdravil slovensko zdravstvo?
To vprašanje je ob začetku razprave o novem zakonu o zdravstvenem varstvu še kako potrebno in aktualno, še zlati glede na to, da nekateri govorijo kar o prepotrebni reformi, drugi pa o (skorajšnjem) zlomu slovenskega zdravstvenega sistema, če ne bo prišlo pravi čas do ustreznih sprememb.
Seveda je prvi pogoj za učinkovite spremembe in ustrezno ukrepanje predvsem jasno zavedanje, kje smo in kaj hočemo. Smo glede tega sposobni doseči koliko toliko usklajeno (nacionalno) oceno oziroma soglasje in preseči cehovske, politične in vsakršne druge delitve? Urejeno zdravstveno varstvo naj bi bila ena izmed tistih (nacionalnih) dobrin, ki bi pravzaprav določala stopnjo naše kulture, raven naše solidarnosti in našo sposobnost, da si življenje uredimo predvsem po svoji meri. V zadnjih desetletjih smo (ob dveh različnih političnih sistemih) v zdravstvu doživljali različne novosti in tudi preizkušnje, zagotovo več kot v nekaterih drugih državah. Vzpostavili smo v marsičem edinstven
nad 64 let pa imajo občine Žetale, Cirkulane in Majšperk, pri čemer so ugotovili še, da je največ starega prebivalstva najti v najodročnejših naseljih, medtem ko se v središčih haloških občin ugotavlja pravi preporod.
O izobrazbeni strukturi haloškega prebivalstva pa je malo nerodno pisati (in govoriti); vsaj glede na statistične podatke zadnjega šestletnega obdobja (upamo, da bo čez 10 ali 20 let slika
čisto drugačna). Haloze so na tem področju namreč hudo pod slovenskim povprečjem glede višje- in visokošolske izobrazbe; v Halozah ima namreč omenjeno raven izobrazbe po zadnjih podatkih 3,3 odstotke prebivalcev,. slovensko povprečje pa znaša 12,9 odstotka. Največji je tudi odstotek prebivalcev z nedokončano osnovno šolo, zlasti v občinah Žetale (51,8%) in Podlehnik (60,4%).
SM
V Halozah je nekoč živelo precej več ljudi kot danes; leta 1953 bil zadnjič zabeležen porast števila prebivalcev, od takrat se je število Haložanov konstantno zmanjševalo, čeprav se zadnja leta rojeva vedno več otrok.
čje 2,13 otroka na eno žensko, v ostalih haloških občinah pa se ta številka giblje med 1,8 in 1,9 otroka.. V tem kontekstu je tudi zanimiva ugotovitev statistikov, da je večina otrok rojenih in živi v zunajzakonskih skupnostih, pri čemer v tej kategoriji vodijo spet Haloze s celotno severovzhodno Slovenijo.
Starostna sestava prebivalstva v haloških občinah je približna slika slovenskega povprečja, največ prebivalcev
Eurostat: leta 2050 bo v Sloveniji otrok še malo manj kot zdaj
Nizka rodnost, podaljševanje življenja in majhen selitveni prirast bodo še naprej vplivali na število in starostno strukturo prebivalstva. Tako se bo po napovedih Evropskega statističnega urada (Eurostat) iz leta 2004 v Sloveniji delež otrok, mlajših od 15 let, leta 2050 zmanjšal s sedanjih 14,5 % na 13 % (najmanj otrok, 12 %, napovedujejo za leto 2039), delež predšolskih otrok pa naj bi bil približno tolikšen, kot je zadnja leta, ko znaša 5 %.
Prebivalstvo Slovenije se, podobno kot v drugih evropskih državah, stara. V Sloveniji se je tako razmerje med otroki in starejšimi prebivalci (od 65 let) obrnilo v korist starejših že sredi leta 2003. V prihodnje se bo razlika med številom starih in številom mladih le še povečevala. Rodnost naj bi se sicer rahlo povečevala do leta 2027. Po osnovni varianti teh projekcij bo število prebivalstva Slovenije naraslo z 1,99 milijona v letu 2004 na skoraj 2,02 milijona do leta 2014 (zadnjega decembra lani je bilo v Sloveniji natančno 2.032.362 prebivalcev), nato pa počasi, a vztrajno upadalo in se znižalo na 1,89 milijona do leta 2050. Tak razvoj bo posledica stalnega povečevanja pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, rodnosti in selitev. Za moške se bo to povečalo z 72,6 na 79,8 leta v letu 2050, za ženske pa z 80,2 na 85,2 leta.
Vir: Statistični urad Slovenije
zdravstveni sistem, nekatere naše rešitve so poskušali posnemati tudi v tako razvitih državah, kot so skandinavske. Seveda pa smo se tudi na veliko zaletavali, poznavalci nas poučujejo, da smo tudi pretiravali v zagotavljanju pravic, ne da bi hkrati zanje zagotavljali tudi ustrezno gmotno pokritje. Padali smo iz ene skrajnosti v drugo. Najprej smo (brezmejno) širili pravice, zdaj pa že nekaj časa te pravice poskušamo ožiti, ne da bi se vselej zavedali, kaj s tem dobivamo in koliko (tudi) izgubljamo.
Prav zaradi tega, ker zdravstvo tako rekoč "globalno" vpliva na celotno družbeno življenje in (socialno) podobo vsake dežele, reševanje njegovih problemov in dilem ne more biti zgolj domena sektorskih ali cehovskih razglabljanj. Novi zakon o zdravstvu, še posebej vsakršna zdravstvena reforma, mora biti nekakšna kolektivna nacionalna odločitev, nacionalni konsenz. Najmanj, kar lahko pričakujemo, je to, da se bodo o tem nedvoumno izrekli in opredelili posamezni politični akterji, saj gre za nekaj usodnih odločitev. Predvsem kakšno zdravstvo hočemo, kaj smo zanj pripravljeni dati, kaj dajemo (in kaj lahko prispevamo še dodatno, če se tako odločimo). Razprava o zdravstvenem varstvu je (in mora biti) zago-
tovo nekaj več kot zgolj govorjenje o neracionalni in prekomerni porabi v zdravstvu, o medzdravniških prepirih in zdravniških napakah, o neustreznih in preplačanih operacijskih mizah, o investicijskih spodrsljajih in škandalih pri gradnji posameznih novih klinik ... "Novega zdravstva" tudi ni mogoče graditi zgolj s posnemanjem tujih modelov ali celo samo z nekritičnim izpolnjevanjem tujih ukazov. Mi smo že imeli in imamo rešitve, ki so se pokazale kot učinkovite (in tudi izvirne). Namesto da bi jih ohranjali in dopolnjevali, se jim odrekamo in jih celo rušimo. Tako se po mnenju dobrih poznavalcev dogaja z zdravstvenimi domovi, ki so svoj čas že postali pomemben center in koordinator osnovne zdravstvene dejavnosti, ki so bili s svojimi združenimi različnimi oblikami različnih zdravstvenih uslug na enem mestu tudi zelo prijazni do pacientov. Velik del tega smo v zadnjih letih z različnimi nedomišljenimi "novimi rešitvami", z mešanjem javne in zasebne zdravstvene prakse v marsičem razgradili, zakomplicira-li in v bistvu najbrž tudi podražili. Sicer pa vsestranskih analiz o tem, kaj se je v našem zdravstvu dogajalo v zadnjih dveh desetletjih, pravzaprav sploh ni.
Zdaj je tako spet poglavitno vprašanje, ali imamo (in ali hočemo) zdravstveni sistem, ki bo vsem - na solidarnosti osnovi - zagotavljal enake pravice in enake možnosti v zdravstvenem varstvu. Bo
preprečeval ali pa celo spodbujal neenakost v zdravstvu, še dodatno večal razlike med bogatimi in revnimi, daljšal čakalne vrste za tiste, ki nimajo denarja, in v bistvu preprečeval možnost (učinkovitega) zdravljenja tistim, ki imajo premalo denarja. Vsekakor je značilno, da je Slovenija na področju zdravstvenega varstva in zagotavljanja pravic zanj v zadnjih letih posnemala predvsem Ameriko, ki se "ponaša" z najslabšimi tovrstnimi rešitvami in tudi sama išče boljše. Zakaj se ne zgledujemo po kakšni Kanadi ali skandinavskih državah, ki imajo zdravstveno varstvo vrhunsko (in pravično) urejeno?
V Sloveniji je očitno potrebno ponovno reafirmirati javno zdravstvo in potegniti razvidno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak je te dni zapisala: "Države, ki skrbijo za svoje državljane, razvijajo javno zdravstveno varstvo, ki temelji na solidarnosti - v zdravstveno blagajno plačujemo vsi, zato da bo zdravstvo iz nje lahko dobilo plačane storitve, ko bomo zboleli. V javnem zdravstvenem sistemu ni pomembno, ali ste delavec za strojem ali ste bančni direktor, oba sta deležna enakih storitev." Dobro bi bilo, če bi aktualni (in potencialni) upravljavci države to večkrat prebrali. In seveda tudi jasno povedali, kaj mislijo - in kako bodo ukrepali.
Jak Koprivc
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Direktor Centra interesnih dejavnosti odgovarja na obtožbe
Aleksander Kraner: »Ce ne bi dobil toliko pisem podpore, bi zagotovo odstopil.«
Bodo po vseh konfliktih še lahko normalno sodelovali?
Čeprav konflikta z nekaterimi mladinskimi organizacijami Aleksander Kraner, direktor Centra interesnih dejavnosti Ptuj, ni želel razkriti javnosti, se je po objavi vsebine peticije v našem časopisu tudi sam odločil predstaviti ozadje dogodkov. Odgovoril je na obtožbe, zapisane v peticiji, prepričan pa je, da je celotna zadeva sprožena izključno iz političnih razlogov.
Razlog, da se je Kraner odločil javnosti razkriti ozadja nekaterih dogodkov, je prispevek v našem časopisu o peticiji, ki je krožila po spletu, v kateri je 13 podpisnikov Mladinskega sveta MO Ptuj (MSMOP) zahtevalo njegov odstop.
»Poskus blatenja in diskre-ditacije našega zavoda je motiviran povsem preprosto: do njega je prišlo zaradi blokade financiranja MSMOP za leto 2009 s strani MO Ptuj. Razlogi za ustavitev proračunskega financiranja Mladinskega sveta so, žal, zakonsko utemeljeni (Zakon o javnih financah), vendar posamezniki v ptujskih mladinskih organizacijah tega ne želijo sprejeti in krivdo za pomanjkanje svojih sredstev pripisujejo CID Ptuj, saj je eden od zaposlenih v CID Ptuj tudi član Mestnega sveta MO Ptuj.
Slovenska ljudska modrost pravi, da je napad najboljša obramba, zato strategijo MSMOP razumemo. Kot javni zavod in uporabniki proračunskih sredstev pa smo dolžni javnosti predstaviti resnico. Del informacij o realnem položaju je dostopen na naši spletni strani v obliki poslovnega poročila CID Ptuj za leto 2008, v katerem so zapisani naši izvedeni programi. Letno poročilo zavoda za leto 2008 je bilo obravnavano in sprejeto na 15. redni seji sveta zavoda marca letos, prav tako pa ga je potrdil mestni svet MO Ptuj. Vsak, ki ga pogleda, si lahko hitro ustvari objektivno sliko o opravljenem delu. Kot javni zavod smo na področju plač vezani na zakonodajo, ki velja za vse javne uslužbence v državi, ne glede na osebna mnenja kogar koli o previsokih ali preniz-
kih prejemkih, zato višina teh sredstev ne more biti predmet diskusije, ampak je stvar Ministrstva za javno upravo,« je na enega izmed očitkov, ki je letel na finančno poslovanje CID, odgovoril Kraner.
O (ne)resnicah, navedenih v pismu
Ena izmed kritik, ki naj bi bila tudi glavni razlog za podpisovanje peticije, je letela na domnevno nesodelovanje Centra interesnih dejavnosti z ostalimi mladinskimi organizacijami na Ptuju pri izdelovanju koncepta mladinske hiše.
»Odločitev MO Ptuj o dodelitvi prostorov Mestnega kina Ptuj v upravljanje CID smo kot javni zavod, ki ga je ustanovila MO Ptuj, seveda sprejeli. Z notranjo reorganizacijo dela, do katere je moralo priti zaradi povečanega obsega dela, smo se odgovorno odzvali potrebi lokalne skupnosti, ki je v času recesije hotela ohraniti kinematografsko dejavnost v mestu. To nikakor ni lahka naloga, vendar je delovanje kina v mestu, ki je ponosno na svojo
kulturno podobo, ki naj ne bi bila samo dediščina, ampak tudi naš sodobni odnos do kulture in umetnosti, pravzaprav nuja. Kino vse od predaje v upravljanje CID nemoteno deluje. V CID Ptuj pa smo naredili še korak dlje: ustanovili smo programski svet za kinematografsko dejavnost. Programski svet trenutno sestavlja pet članov, strokovnih zanesenjakov s filmskega področja. S kvalitetnim programom, ki ne zajema le kinematografske, ampak tudi druge dejavnosti, ki se smiselno vežejo na osnovno dejavnost, smo kandidirali na razpisu Ministrstva za kulturo in čakamo na odgovor.
Projekt mladinske hiše v stavbi Mestnega kina Ptuj je bil pobuda MSMOP, čeprav je pobuda o ureditvi prostorov za mlade ustvarjalce na Ptuju že starejša, o čemer imamo shranjeno vso dokumentacijo. V CID smo z vso naklonjenostjo sprejeli angažiranje mladinskih organizacij, da ustvarijo nov prostor za ustvarjalnost mladih na Ptuju, pri čemer lahko pobudam mladih kot mladinski center nudimo vso
Na delo Centra interesnih dejavnosti je letelo veliko kritik v peticiji.
tehnično, administrativno in drugo pomoč, ki bi jo potrebovali. Vpletanje idej zaposlenih v CID v programe mladinskih organizacij in mladinske pobude pa ne bi bilo le neprimerno, ampak tudi v nasprotju z osnovnimi načeli mladinskega dela. Zaposleni strokovni delavci moramo mladim nuditi informacije, pomoč, skratka servis pri uresničevanju njihovih zamisli, ne pa narekovati vsebin, s katerimi naj se ukvarjajo. Doslej smo sodelovali tako pri oblikovanju razvojnega programa MO Ptuj na področju mladine, katerega nosilec smo bili po odločitvi nosilcev tega projekta, kjer smo na delavnici z zainteresiranimi mladinskimi organizacijami kot novo razvojno priložnost navedli tudi mladinsko hišo, kot tudi na delavnicah in posvetih, ki jih je na temo mladinske hiše sklical Mladinski svet,« je pojasnil Kraner, ki je dejal, da CID mladim ni želel narekovati vsebin, ampak da jih je iz spoštovanja njihove avtonomije vabil k izražanju pobud.
Kdo s kom ni želel sodelovati?
Kot je še dejal direktor CID, se je zapletlo, ker naj bi pri omenjenem projektu sodelovali s programskim vodjem mladinske hiše Robertom Kri-žaničem.
Februarja letos naj bi na posvetu o mladinski hiši ptujski župan dr. Štefan Čelan akterjem dal jasne smernice in jih seznanil s tem, katere naloge so v čigavi pristojnosti.
Po trditvah Kranerja je bil Križanič zadolžen, da v sodelovanju z mladinskimi organiza-
cijami in zainteresiranimi mladimi ustvarjalci pripravi načrt programske zasnove mladinske hiše, ki bi bil tudi osnova za ustrezno obnovo prostorov. CID pa naj bi bil zadolžen za to, da kot javni zavod odgovorno obravnava prejeto programsko dokumentacijo in prispeva k uresničevanju tega projekta.
»Dvakrat smo programskemu vodju poslali smernice za pripravo programskega načrta. V zadnji korespondenci smo se dogovorili, da se sestanemo, vendar odziva ni bilo. Program je vodja menda oddal na MO Ptuj, vendar ga na CID nismo nikoli dobili na vpogled, zato o kvaliteti in primernosti dokumenta ne moremo govoriti. Vsekakor pa je brez osnove izjava, da smo sodelovanje zavrnili,« je zatrdil Kraner.
Tudi očitke o odpiralnem času CID je zavrnil. Kot je dejal, so odprti vsak dan od 9. do 18. ure, ob petkih in sobotah pa organizirajo klubske dogodke. »Vaje, tečaji, delavnice potekajo seveda tudi izven tega časa, kot je razvidno iz vseh obvestil, ki jih namenjamo javnosti,« je še dodal.
Prejeli 30 pisem podpore, štirje podpisniki peticije so se opravičili
Sicer pa so zaposleni na Centru interesnih dejavnosti takoj po tem, ko so bili seznanjeni s peticijo, v kateri je 13 podpisnikov zaradi kopice očitkov zahtevalo odstop direktorja, tudi sami začeli zbirati podpise podpore. V petih dneh so dobili nekaj več kot 30 pozitivnih mnenj, ki se nanašajo na njihovo delo in programsko
usmeritev.
»Pomembna informacija, ki daje misliti o verodostojnosti vsebine pisanja MSMOP in o teži obtožb, je, da so se štirje predstavniki mladinskih organizacij, ki so podpisali pismo MSMOP, pisno in osebno opravičili, da so podpisali dokument, z obrazložitvijo, da so bili zavedeni, saj pisma v času dajanja podpisov niso prebrali,« je pojasnil Kraner in izrazil prepričanje, da je 30 pozitivnih mnenj različnih strokovnjakov več vredno kot nekaj posameznikov, ki naj bi po njegovih besedah podpisovanje peticije sprožili iz političnih razlogov. Dodal je še, da bi, če ne bi prejel pisem podpore, odstopil s položaja.
Zakaj bi se predsednik Mladinskega sveta moral opravičiti?
Sicer pa sta se konec maja Kraner in prvopodpisani pod peticijo, predsednik Mladinskega sveta MO Ptuj Tine Jane-žič, sestala tudi na sestanku pri Čelanu.
»Ob predložitvi vse dokumentacije, ki pojasnjuje neresnice v zvezi s pismom MSMOP in na podlagi zbranih mnenj in stališč posameznikov in organizacij se je Tine Janežič, predsednik MSMOP, strinjal, da bi se bilo primerno diplomatsko opravičiti in odpreti možnost nadaljnjega sodelovanja, vendar tega do danes, kljub dani besedi, ni storil,« je še dejal Kraner. Dodal je še, da zahteva opravičilo, ki se bo nanašalo na celotno peticijo in ne zgolj na posamezne dele.
Dženana Becirovic
Ptuj • Zapleti pri uporabi ultive -zdravila za lajšanje porodnih bolečin
Je kriv strah pred porodom ali odpor proti novostim?
Temo o ultivi, o zdravilu, ki uspešno lajša hude porodne bolečine, smo odprli na predlog ene od porodnic, ki so podpisale soglasje za uporabo tega zdravila, na koncu pa ga niso dobile, zaradi tega so nam pisale, da so zelo nezadovoljne. Nezadovoljne so tudi zaradi šivanja po porodu brez zadostnih protibolečinskih sredstev.
Foto: Črtomir Goznik
Predstojnik ginekološko porodnega oddelka ptujske bolnišnice Sašo Djukanovic, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Anesteziologi kot strokovnjaki za lajšanje bolečin uporabo ultive priporočajo, manj pa je navdušenja pri porodničarjih in babicah, ker ugotavljajo, da se zaradi ultive porodi podaljšajo, zdravilo pa bistveno ne vpliva na lajšanje porodnih bolečin, čeprav na drugi strani študija kaže, da sta ob uporabi ultive nezadovoljna le dva odstotka pacientk.
V ptujskem primeru je doslej uporaba ultive potekala v okviru študije, kar pomeni, da bi se lahko nemoteno nadaljevala, če ne bi vmes posegla Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke z obvestilom, da ni odobrila uporabe zdravila ulti-va- praška za raztopino za inji-ciranje ali infundiranje. Zdaj vsi čakajo, kaj bo rekla stroka, na drugi strani pa so v uporabi še vedno zdravila, ki so prav tako neregistrirana - pa nikomur nič. Le pri uporabi ultive se lomijo kopja. Nezadovoljstvo porodnic, ki ultive niso dobile, čeprav so z njeno uporabo soglašale, je, kot kaže, v največji meri posledica kratkega stika v komunikaciji. Ta pa je v zdravstvu nasploh šibka točka.
»Nosečnicam želimo pomagati, da bo čim manj bolečin«
»Nosečnost in porod predstavljata za vsako nosečnico nek strah, ker se upravičeno boji bolečin. Da bi nosečnicam pomagali, smo poskušali uvesti sistem in način lajšanja bolečine. Obstajajo različni načini, kako je nosečnici mogoče pomagati. Lajšanje bolečine se praktično prične že v času nosečnosti s pogovori pri osebnem ginekologu in z načrtovanjem poroda. S svetovanjem se želi pomagati, da porod mine s čim manjšo bolečino. V Sloveniji, pa tudi v tujini so že zdavnaj ugotovili, da če porod poteka hitro, je bolečina manjša, traja krajši čas in tudi zato v današnjem času porode vodimo aktivno,« pravi predstojnik gi-nekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice Sašo Djukanovic, spec. ginekologije in porodništva.
Vsak način lajšanja bolečine z zdravili ima možne posledice, stranske učinke. V ptujski porodnišnici so se na pobudo bolnišničnih anesteziologov odločili, da bodo nosečnicam skušali lajšati bolečine z zdravilom ultiva. V začetku je uporaba tega zdravila potekala kot neke vrste raziskava (raziskave o tem so bile v tujini že izvedene): vsaka nosečnica je bila seznanjena z možnostmi lajša-
nja bolečine - kakšno zdravilo bo dobila - in je tudi podpisala dokument, da se vključuje v to študijo. Študija ni potekala samo na Ptuju, temveč še v nekaterih drugih slovenskih porodnišnicah, žal pa še ne v Kliničnem centru v Ljubljani.
»Ko uvajaš nekaj novega, ne moreš biti prepričan, da zdravilo ni škodljivo. Postopoma ugotavljaš, kakšni so rezultati in učinki tega zdravila. Pri ultivi so naše babice in tudi zdravniki opazili neke pomanjkljivosti pri lajšanju bolečine. Ugotovili smo, da to zdravilo ni neki čudež, kot se je od njega pričakovalo v primerjavi s tistim, kar smo uporabljali že prej in še vedno uporabljamo. Ni neke bistvene razlike glede lajšanja bolečine. Opazili smo tudi, da so se porodi nekoliko podaljšali. Motilo nas je tudi, da je nosečnica praktično vezana na posteljo, da se verjetno zaradi tega porodi zavlečejo. Po drugi strani pa smo še opazili, da je nosečnica, ki je prišla v porodno sobo, skoncentri-rana samo na to zdravilo. Verjetno so se porodi tudi zaradi tega podaljšali. Predvidevamo, da če bi imeli neke smernice iz Ljubljane ali od nekoga, ki je to študijo že izvedel, in če bi nam dal navodila, kako je potrebno voditi porod ob uporabi ultive, bi morda vse skupaj potekalo malo drugače.«
Nosečnica se dogovori za uporabo tega zdravila za lajšanje bolečin in ga potem ne dobi. Zakaj?
»Ne glede na dogovor z zdravnikom o uporabi nekega zdravila šele praksa pokaže, kdaj ga lahko nekdo dobi in ali ga sploh lahko dobi. Mogoče se je res zgodilo, da se je nosečnica dogovorila, da bo dobila ultivo, pa so drugi dejavniki pokazali, da je ne potrebuje, če želi hitro in s čim manj bolečine roditi, da se porod ne podaljša. Če je prišla nosečnica toliko odprta, da smo videli, da bo v eni uri rodila, ji ultive v tej fazi poroda nismo svetovali.
Vodenje poroda je na prvem mestu v rokah babic. Babica je tista, ki spremlja nosečnico, potek poroda, ona se odloči, ali morebiti obstaja nevarnost, če bi nosečnici dali neko zdravilo. V večini primerov nosečnice zahtevajo ultivo ne zaradi tega, ker bi imele neko hudo bolečino, temveč zaradi strahu. Strah je najbolj moteč dejavnik pri porodu. Nosečnica, ki ob prihodu v porodnišnico še nima popadkov, tako rekoč že pri vratih zahteva ultivo. Ultiva ni pomirjevalo, to je zdravilo proti bolečinam. Glede na izkušnje med potekom študije, da se ob uporabi ultive porodi
delno podaljšajo, in na dopis direktorice Javne agencije Republike Slovenije za zdravje in medicinske pripomočke dr. Martine Cvelbar, da ultiva ni odobrena, smo njeno uporabo začasno ustavili. Praktično se je izkazalo to, kar smo ugotovili že med samim potekom študije: da bi morala biti najprej uporabljena v Kliničnem centru v Ljubljani kot naši krovni medicinski ustanovi, na podlagi tega bi dobili smernice in navodila, ali jo lahko uporabljamo ali ne. S tem ni rečeno, da je to zdravilo škodljivo, ampak gre za to, da ni jasnih smernic in navodil za njegovo uporabo, zato se v agenciji ne strinjajo, da se uporablja.«
Po nepotrebnem se
zdravila ne daje
Kaj lahko konkretno odgovorite porodnici, ki je opozorila na ta problem?
»Pismo oziroma njen dopis sem prebral. Vsaki nosečnici je s strani anesteziologa, gine-
kologa in babice razloženo, kaj pomeni zdravilo ultiva, kako in kdaj se ga uporabi. Problem je v tem, da si njegovo uporabo nosečnice tolmačijo na svoj način. Zaradi strahu pred bolečino bodo sprejele samo tisto, kar se jim zdi prav. Zaradi strahu in pričakovanja, da bo porod popolnoma neboleč, napačno razumejo to, kar jim je bilo povedano. V tej fazi poroda ultiva morda ni zdravilo proti bolečinam. Ko jih želiš prepričati o tem, se morda uporabi tudi beseda, da ultiva ni dobra za dojenčka - in potem slišijo samo to. Morda je gospa, ki je napisala omenjeno pismo, preslišala, ko so ji povedali, da ji porod lepo poteka in nima takšnih bolečin, da bi ji morali takoj nekaj dati, ker se bo s tem porod zavlekel, zato jo bo dlje časa bolelo.
Glede ultive lahko povem še to, da kar babice povedo nosečnicam, v glavnem vse drži. Za vsako zdravilo, katerokoli, bi se pojavili pomisleki, če bi bili pacienti seznanjeni z vsemi stranskimi učinki. Ve-
dno se mora videti prednost uporabe v nekem trenutku pred pomanjkljivostmi. Po nepotrebnem se zdravila ne daje. Pri uporabi tega zdravila so poleg tudi anestezisti, ker obstaja nevarnost, da pride do problemov z dihanjem. Tako kot vsako tudi to zdravilo ni nedolžno. Zato se nosečnici, ko pride v porodni blok, ne more takoj dati ultiva, čeprav to vsaka pričakuje. V porodnišnici je težko in naporno delati: na prvem mestu je strah, potem pa pride bolečina. Nosečnice, ki pridejo brez strahu, posebej Rominje, rodijo praktično brez bolečine v eni uri, pol ure. Tudi ženske, ki so že enkrat rodile, zlasti kmečke ženske, teh problemov nimajo. Pogosto se to dogaja pri mladih, ki se bojijo. Strah je upravičen, mi ga ne spodbijamo, tu smo, da pomagamo. Sočasno pa ne želimo, da bi naredili kakšno škodo, da bi se porod zavlekel.
Študijo je delala dr. Šarma-nova. Kljub temu da je zdravilo učinkovito, še obstaja določena bolečina, so povedale tiste nosečnice, pri katerih se je to zdravilo uporabilo. Če bi vprašali mene, bi svetoval uporabo epiduralne analgezije. V državah, kjer se ta uporablja, nosečnice praktično nimajo bolečin. V Sloveniji gre pri uporabi tega postopka za čisto organizacijski problem: primanjkuje usposobljenih anesteziologov, ki jo lahko izvajali. V drugih državah, kjer se uporablja epi-duralna analgezija, jo dobi 90 odstotkov nosečnic.«
Na nek način se zdi, da pri uporabi ultive prihaja do strokovnega konflikta med zdravniki, babicami in anesteziologi.
»Verjetno je bil to občutek pacientke, vendar to ne bo držalo. Predvsem gre za konflikt med osebo samo in njenim strahom pred bolečino. Če je nosečnica v fazi, ko praktično nima bolečin, ko se je porod komaj začel, ne moreš takoj poklicati anesteziologa samo zato, ker je porodnica prišla z dokumentom oziroma soglasjem za uporabo ultive. Če se do osem ali devet centimetrov hitro odpre in vidimo, da bo rodila v naslednji uri, ni razloga za ultivo, ker se bo v tem primeru porod podaljšal. Babice so tiste, ki morajo aktivno voditi porod, da se bo čimprej končal in s čim manjšimi bolečinami. Porodnicam smo že prej dajali in še vedno dajemo zdravila proti bolečinam, kot je to povsod v svetu. Ultiva se je pojavila kot želja anesteziolo-gov, da bi morda nosečnicam ponudili še kaj drugega, morda boljšega. V praksi pa se je poka-
zalo, da neke bistvene razlike ni. Razlika je le pri epiduralni analgeziji.«
Ultive porodnica ni dobila zaradi dobrega namena ...
Ampak nosečnica se je »dogovorila« za uporabo ul-tive, a je ni dobila ...
»Večina nosečnic danes želi, da se jim naredi carski rez, kar absolutno odklanjamo. Ni izključeno, da ga ne bomo naredili, vendar ne iz želje po carskem rezu pri nosečnici, temveč zaradi indikacij.
Nosečnica se lahko informira o vsem, kar jo zanima v zvezi s porodom, dobi vsa navodila, lahko se ji svetuje, lahko pa se ji tudi nekaj odsvetuje. Dokler ne bo študije, dokler ne bo jasnih smernic in navodil, ultive za lajšanje hude porodne bolečine ne bomo uporabljali. Problem ni samo v ptujski porodnišnici, približno enakega mnenja so tudi v nekaterih manjših slovenskih porodnišnicah. Upoštevamo dopis agencije: ultivo lahko porodnica dobi le na svojo odgovornost, četudi se s tem ne strinjamo. Če pride do zapleta, lahko nosečnica reče, za kar ima absolutno pravico, da ji možne posledice niso bile dovolj natančno obrazložene. Pričakujemo jasna navodila s Kliničnega centra. Pri ultivi in dolantinu kot pri vseh drugih zdravilih je tako, da imajo svoj čas, kdaj se jih lahko da, da ne škodijo plodu. Ne moreš jih dati na željo nosečnice, da se ji nekaj naredi, ker v tej fazi ni sama. Ko ženska rojeva, ne skrbimo samo zanjo, temveč tudi za otroka. Žal pa smo včasih priče, da v tej fazi nosečnice mislijo samo nase. Svoje stranske učinke ima tudi epiduralna analgezija.
Ocene iz pisma o tem, da je v ptujski porodnišnici 'neznosno', ne sprejemamo, ker 'neznosno' ne more biti izključno zaradi tega, ker porodnica ni dobila ultive. Potem res ne vem, kakšno stanje je v drugih porodnišnicah, ker ptujska porodnišnica sodi med boljše. Verjetno so take opazke posledica nepoznavanja. Zdravniki smo vedno pripravljeni pojasniti zadeve, tudi po porodu, če je potrebno. Delamo v glavnem za dobro nosečnic. Večina jih je zadovoljnih, tudi ankete govorijo o tem in priznanja, ki smo jih dobili. Ptujska porodnišnica je zelo sodobna, naše babice zelo dobro vodijo porode, delajo s srcem, dušo in dobrim namenom. Očitno pa gospa, ki je pisala o 'neznosnih' razmerah v ptujski porodnišni-
Foto: Črtomir Goznik
Prim. Majda Sarman, dr. med., spec. anesteziologije, predstojnica oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin v ptujski bolnišnici
ci, ni imela dobre izkušnje, ni bilo tako, kot si je ona zamislila. Ultive ni dobila ne zato, ker ji je nekdo ne bi hotel dati, temveč zaradi dobrega namena, ker je bil potek poroda tak, da so babice in zdravniki ocenili, da je zanjo in otroka boljše, če rodi brez ultive. Zadeve pa vedno lahko obrnete. Vedeti pa je potrebno tudi, da v zdravstvu ne delajo nadnaravna bitja.«
Klicev iz porodne sobe pa ni ...
»Pred leti smo se odločili, da bomo našim porodnicam omogočili sodobno lajšanje bolečine, saj verjamemo, da ni potrebno, da danes ženske pri porodu trpijo enako kot pred 100 leti,« je povedala prim. Majda Šarman, spec. aneste-ziologije, predstojnica oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin v ptujski bolnišnici. Leta 2002 so najprej poskusili epiduralno analgezijo. Zaradi preobremenjenosti anesteziologinj z vsakodnevnim delom so ugotovili, da je ne bi mogli zagotoviti vsem porodnicam, zato je niso več ponujali.
Nekaj mesecev pred slovenskim kongresom anesteziolo-gov leta 2005 na Bledu so se na strokovnem kolegiju slovenskih anesteziologov dogovorili, da bi začeli vseslovensko študijo o lajšanju porodnih bolečin z remifentanilom (ultivo), kar je predlagala doktorica Sneža-na Žarkovic z UKC Ljubljana, ki se je zelo potrudila, naredila protokol in pridobila odobritev etične komisije. Študijo so izdelali na osnovi številnih člankov, ki so bili objavljeni od leta 1998 v uveljavljenih mednarodnih strokovnih revijah o anesteziji in analgeziji. Na kongres so povabili eminentnega izraelskega strokovnjaka, ki je imel dobre izkušnje z lajšanjem bolečin pri porodu z ultivo pri velikem številu porodnic. Na podlagi te metode in protokola, ki so ga sestavili, ter na podlagi omenjenih člankov so študijo začeli izvajati v praksi.
»V Sloveniji smo prvi pričeli uporabljati ultivo, čeprav smo se dogovorili, da bomo delali vseslovensko študijo. Drugi se takrat niso priključili, ker uvajanje nove metode zahteva veliko dela. Sestaviti je treba protokol, informirati porodnice, pridobiti njihov podpis oziroma soglasje in se v porodnišnici dogovoriti, da bi to lahko sploh izvajali. S tem načinom lajšanja porodne bolečine smo na začetku seznanili tudi porodničarje, babice in pediatre. Lajšanje bolečin z ultivo ptujske anesteziologinje lahko zagotavljamo 24 ur, ker pri tem sodeluje tudi sestra z oddelka za anesteziologijo. Če ne more biti prisoten zdravnik, je prisotna sestra. Zagotavljali smo intenzivni strokovni nadzor, zato je vse potekalo zelo varno. Izdelali smo protokol, ki dejansko ščiti porodnico, da se ji ne more nič zgoditi, lajšanje bolečin pa tudi ni bilo tako močno, da bi bili možni stranski učinki. Vse to smo nosečnicam tudi razložili, povedali smo jim, kakšno zdravilo bodo dobile, kako se daje, kako deluje v telesu, kako se izloča. Ko so bile s tem dobro seznanjene, so podpisale izjavo oziroma soglasje za uporabo tega zdravila. Z izjavo so prišle v porodnišnico, ko je nastopil čas za porod, in naj bi, če bi se le dalo, ultivo tudi dobile.«
Kaj pomeni v tem primeru »če bi se le dalo«?
»To pomeni, če nas bodo iz porodne sobe poklicali, kot smo se dogovorili. Prišli naj bi, ko bi bilo maternično ustje odprto okoli 4 cm in ko porod napreduje ob normalno močnih popadkih. Če daješ zdravilo, ko ni bolečine in so popadki šibki, se porod lahko podaljšuje, porodnica je lahko zaspana, kar je eden od stranskih učinkov. Zato tudi želimo, da nas pokliče porodničar ali babica, ki spremlja potek poroda. Klicev pa ni. Za ultivo, ki je namenjena lajšanju močne porodne bolečine, se je odločila vsaka osma do deseta porodnica, vendar lajšanja hude porodne bolečine vse niso dobile, saj nas babice pogosto niso poklicale, čeprav jih je porodnica seznanila s tem, da želi ultivo.
Rezultate lajšanja porodne bolečine pri porodnicah, ki so ultivo vendarle dobile, smo analizirali in naredili študijo. Pokazalo se je, da gre za zelo dobro metodo, praktično brez stranskih učinkov, razen zaspanosti, porodnice so jo opisovale kot ugodno, drugih stranskih učinkov sploh ni bilo. Pri porodnicah smo merili utrip, krvni tlak, zasičenost krvi s kisikom, stopnjo olajšanja bolečine in zadovoljstvo. Beležili smo tudi plodove utripe med porodom ter stanje novorojenčka po prvi minuti in po petih minutah. Ugotavljali smo, da ni bilo sprememb v utripu, tlaku, ni bilo bruhanja, srbenja pri porodnicah. Novorojenčki so bili živahni, z visokimi ocenami po Apgarjevi lestvici. Vse to je tudi predstavljeno v naši študiji. Porodnice so bile zelo zadovoljne, ker so lahko aktivno sodelovale pri porodu in same glede na intenzivnost bolečine tudi dozirale zdravilo oziroma odločile, kdaj ga bodo uporabile ali pa tudi ne, če bolečina ni bila premočna.
O zadovoljstvu s tovrstnim lajšanjem bolečin smo porodnice povprašali 24 ur po porodu in večina jih je bila zadovoljnih do zelo zadovoljnih; natančneje povedano: 53 odstotkov jih je bilo zelo zadovoljnih, 45 zadovoljnih, le dva odstotka je bilo nezadovoljnih. Te rezultate smo predstavili na slovenskem seminarju o bolečini leta 2006. Našo metodo so pričeli uporabljati tudi drugi slovenski anesteziologi. Rezultate študije sem predstavila tudi marca lani na svetovnem kongresu o bolečini v Cape Townu. Mnogi kolegi so to metodo poznali in jo po svetu tudi uporabljajo. V porodništvu se sicer že zelo dolgo rutinsko uporablja zdravilo petidin (dolantin), ki v Sloveniji ni registrirano. Tudi ultiva ni registrirana - pa ne samo v Sloveniji, za potrebe porodništva ni registrirana nikjer v svetu. Registrirana je za uporabo v anesteziji in v intenzivni terapiji, kjer se uspešno uporablja že okoli 20 let. To je zelo dobro preizkušeno zdravilo, res pa ga niso preizkušali na novorojenčkih. Zato podjetje, ki zdravilo proizvaja, tudi ni podpisalo, da gre za zdravilo, ki je varno v porodništvu. Dolantin, ki gre počasi iz uporabe, v Ameriki ga praktično ne uporabljajo več, je, kot že rečeno, tudi v Sloveniji neregistriran. Za njegov interventni uvoz moramo posebej prositi, kot še za marsikatero zdravilo, ki ga uporabljamo anestezio-logi. V navodilih za uporabo dolantina za porodništvo pa
piše, da se lahko uporablja in-tramuskularno, torej v mišico, v najmanjši možni dozi. To je uradna formulacija o uporabi dolantina v porodništvu. Vsi, ki se ukvarjamo z bolečino, intra-muskularne injekcije opuščamo, ker že vbod igle povzroča bolečino. Za intravensko uporabo pa prav tako kot ultiva ni registriran, dajejo pa ga babice po lastni presoji.
Glede uporabe ultive je v tem trenutku tako, da je uporaba začasno ustavljena, ker zdravilo ni registrirano. Pogovori na republiškem strokovnem kolegiju iz anesteziologije se nadaljujejo. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je poslala dopis o neodobreni uporabi zdravila ultiva.«
Še naprej bi lahko delali ...
Kaj vse to pomeni v praksi?
»Ultive ni mogoče oglaševati razen v odobrenih študijah. Mi smo delali po odobreni študiji, ki jo je odobrila etična komisija, kar pomeni, da uporaba ulti-ve pri nas ni bila sporna, lahko bi jo uporabljali še naprej, če se ne bi zdaj zapletalo z registracijo. Ker je zdravilo neregistrirano in ga anesteziologi lahko uporabljamo le na lastno odgovornost, smo se skupaj odločili, da ga zaenkrat ne bomo ponujali. Anesteziologi smo ga sicer še vedno pripravljeni uporabiti, če bi si porodnica to izrecno želela. V tem primeru bi porodnica morala podpisati izjavo o uporabi neregistriranega zdravila, pri čemer bi ji bilo treba seveda natančno razložiti, za kaj gre in da to, da zdravilo ni registrirano, ne pomeni, da ni varno zanjo in za otroka. Kot že rečeno, slabih izkušenj z zdravilom nismo imeli, vsekakor pa ne drži, da bi zdravilo kakorkoli slabo vplivalo na novorojenčka. Lajšanje bolečine je domena anesteziologov in mislim, da je prav, da se pri tem upošteva naše strokovno mnenje. Seveda pa smo mi le del celotne obpo-rodne oskrbe, zato je za uspešen in vsaj nekoliko manj boleč porod ključno sodelovanje celotnega tima, predvsem babic, ki vodijo porod in so za to dobro usposobljene. Če babice te metode lajšanja bolečine ne
želijo uporabljati, je stanje pač takšno, kot je. Porodnice pa so bile potem razočarane, ker se je prepogosto zgodilo, da niso dobile zdravila za lajšanje bolečine, za katerega so bile dogovorjene, kar do njih vsekakor ni bilo pošteno.«
Kdo lahko preseka to stanje?
»Predstojnik ginekološko-porodnega oddelka in babice, ki bi morali poslušati voljo porodnic. Porod vodijo babice, mi se vključimo samo v delu, ki zadeva lajšanje bolečine. Naša pripravljenost, da bi pomagali porodnicam, ki si to želijo, je povsem altruistične narave, nobenih denarnih ali drugih nagrad ni. Ker smo zaradi narave našega dela v bolnišnici prisotni 24 ur, smo se, kadarkoli so nas poklicali, odzvali, da porodnica ne bi po nepotrebnem trpela. Še enkrat naj poudarim, da vsaka porodnica ultive ne potrebuje. Nekatere si želijo epiduralno analgezijo, a je v ptujski bolnišnici ne zagotavljamo, lahko pa se zanjo dogovorijo v kateri drugi slovenski porodnišnici. Sicer pa imamo protokol za uporabo ultive skrbno izdelan, glede na naše dosedanje izkušnje smo ga tudi revidirali. V rokah vestnega anesteziologa je ultiva varno zdravilo tudi za uporabo v porodništvu. Osebno menim, da dolantin, ki se v slovenskem porodništvu rutinsko uporablja, ni primeren za lajšanje porodnih bolečin, saj je slab analgetik, ima močnejše stranske učinke (slabost, bruhanje) in v telesu porodnice in novorojenčka ostaja predolgo. Novorojenčki so lahko zaspani in slabše sesajo.«
So porodnice dovolj seznanjene o tem, kdaj bodo dobile ultivo in ali jo bodo dobile?
»Porodnicam povemo, da ultive ne bodo dobile takoj, ob prihodu v porodnišnico pa morajo povedati, da so podpisale soglasje. Potem pričakujemo, da nas bosta bodisi porodničar bodisi babica poklicala, ko bo primerno, da se vključimo. Pridemo v desetih minutah, toliko časa traja priprava črpalke, ki jo nato priklopimo. Porodnica naj bi bolj ali manj ležala, lahko tudi sedi, vendar vedno ob neki opori. Ker je delovanje tega zdravila zelo kratko in se
najkasneje po 8 do 10 minutah povsem izloči iz telesa in ker lahko dovajanje zdravila prenehamo kadarkoli, lahko po tem času porodnica tudi vstane in hodi. Ko se vrne v posteljo in če so popadki boleči, lahko z ultivo nadaljujemo. Ovira, da katera od porodnic ultive ne dobi, je lahko sam potek poroda - če se porod vleče, če morda popadki niso dovolj močni. O tem morata seveda presoditi babica in porodničar. Vendar se je pri nas dogajalo, da nas preprosto niso klicali, saj ni mogoče, da toliko porodnic ne bi bilo primernih za ultivo. Poleg tega smo bili razočarani tudi nad odnosom babic do nas, ki smo bili ob svojem rednem delu pripravljeni prevzeti še to zadolžitev.
Kakorkoli, eden od argumentov proti uporabi tega zdravila je trenutno zaplet v zvezi z neregistriranostjo zdravila, o čemer sem prej govorila. Po zagotovilih članov republiškega strokovnega kolegija za anesteziologijo naj bi se v nekaj mesecih izdelala natančna navodila o uporabi ultive v porodništvu.«
Premalo pozornosti
■ ■ ■ V ■ ■ mu ■ v ■
na psihični in fizični pripravi bodočih staršev
Babice, zaposlene v porodni sobi ginekološko-porodnega oddelka SB dr. Jožeta Potrča, pa so podale skupno izjavo o uporabi zdravila ultiva.
»Novo zdravilo z imenom ultiva nam je bilo s strani ane-steziologov predstavljeno kot revolucija na področju lajšanja porodne bolečine. O njem se je govorilo samo v superlati-vih: da si ženska sama preko posebne tipke dozira zdravilo proti bolečini pred začetkom vsakega popadka, da ne čuti bolečine, hitreje in lepše rodi, da nima nobenih stranskih učinkov, ker je njegova razpolovna doba zelo kratka. Pa žal ne poteka vse tako, kot nam je bilo predstavljeno. Bodoče mamice so hodile na posvet k zdravnikom anestezistom, kjer so morale tudi podpisati, da dovolijo aplikacijo zdravila med porodom. Ko pa so prišle zatem rodit, jim je bilo prvo in glavno vodilo ultiva že pri
sprejemu, tako da smo jim velikokrat težko dopovedali, da mora biti maternično ustje odprto 4 cm, preden lahko začno proti porodni bolečini dobivati to zdravilo. Velikokrat je bilo težko 'priti' do teh 4 cm in so bile ženske prepričane, da smo me tiste, ki nočemo poklicati zanje odrešilne pomoči, saj so jim bili popadki predstavljeni kot huda bolečina.
In potem se je začelo. Prišli sta zdravnica anesteziologinja in anestezijska sestra, nastavili intravenozno infuzijo z ultivo ter žensko seznanili s potekom. Popadki so postajali vedno redkejši, njihova jakost je slabela, potek poroda se je upočasnil. Morali smo nastaviti oksiticin v infuziji za okrepitev popadkov, občasno je padala tudi frekvenca plodovih srčnih utripov.
Veliko žensk nam je po porodu povedalo, da jim zdravilo ni kaj bistveno olajšalo popadkov, nekatere so bile celo nezadovoljne. Ena, katere porod lahko označimo kot naravni, nam je celo zaupala, ko je rodila drugič, da ji je postalo žal, da je prvič vzela ultivo za lajšanje porodne bolečine, ker se lepote doživetja poroda brez zdravil sploh ne da z ničimer primerjati.
Nas pa moti to, da se zaradi tega ženska ne more prosto gibati, saj je menjava položajev med porodom zelo pomembna za sam potek. Prav tako je pomembno redno odvajanje urina in blata ter vpliv težnosti, kar pa je ob stalnem ležanju nemogoče. Pri vsem tem pa ne smemo zanemariti padca plodovih srčnih utripov, kar povzroča velik stres za še nerojenega otroka.
Vedno bolj pozabljamo, da je porod fiziološki proces razmnoževanja. Ženske se straši po revijah in spletnih forumih, pa še kje drugje, kako so popadki huda bolečina, in se jim ponuja najrazličnejša sredstva proti bolečinam, le redkokdo pa jim pove, da vsako zdravilo preko posteljice prehaja v otroka, to majceno, nebogljeno bitje. Premalo se daje pozornosti na dobro psihično in fizično pripravo bodočih staršev v času pričakovanja otroka, ki pa odvzame marsikatero bolečino materi ob porodu ter travmo otroku ob prihodu na svet.«
MG
Ptuj • Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti
„Nič pomembnega se ne zgodi brez naroda"
Samostojna Slovenija je stara 18 let. V MO Ptuj so letošnji dan državnosti proslavili z več dogodki.
Osrednja slovesnost je zaradi slabega vremena potekala v dveh delih - na dvorišču nekdanje vojašnice in v dvorani Center. Na območju nekdanje vojašnice na Vičavi so odkrili spomenik, posvečen vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Ob tej priložnosti je peščico zbranih nagovoril Stanko Žitnik, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj. Spomenik naj bo kraj ohranjanja spomina, del naše zgodovine, simbol enotnosti Slovenije za vse rodove, je med drugim omenil.
»Sodobni čas zahteva, da pošteno pogledamo v preteklost in jo pravilno vrednotimo,« je na osrednji slovesnosti v dvorani Center povedal dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj. »Danes je zagotovo napočil čas, da dokončno priznamo vsa dejanja Slovencev v preteklosti. Od
nas samih je odvisno, kam nas bo svet uvrščal. Če želimo imeti verodostojnost, zaupanje in avtoriteto, potem naša država ne sme graditi na lažeh, sprenevedanju, miselnih stereoti-pih in nasprotovanju ustavne ureditve. Velja si priznati, da
se nič pomembnega ne zgodi brez naroda, brez njegove volje in brez njegovega soglasja, to velja tako za preteklost kot tudi za prihodnost. Ker je vsaka pot do uspeha običajno trnova, se velja ob 25. juniju spomniti vseh tistih, ki so v
Na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti je govoril ptujski župan dr. Štefan Celan.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Spomenik, posvečen vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo, je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča.
Na krajši slovesnosti ob odprtju spomenika na dvorišču nekdanje ptujske vojašnice na Vičavi je govoril Stanko Žitnik, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj.
naši zavesti najtesneje povezani z nastankom naše mlade države. To so predvsem tisti, ki so v teh dejanjih izgubili svoje
zdravje ali celo življenje. Mlada slovenska država je rezultat boja vseh rodov Slovencev za narodov obstoj, identiteto in
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu V kresu besed prižigaš tople ognje ... so nastopili združeni pevski zbori in plesne skupine Zveze kulturnih društev Ptuj, dramska igralca Helena Peršuh in Vojko Belšak, študentje glasbenega konservatorija v Celovcu, Natalija Karo, Pihalni orkester Ptuj in Umetniško društvo Stara steklarska.
svobodo,« je posebej izpostavil dr. Štefan Čelan. »Ptujčani smo na ta novejši del narodove zgodovine še zlasti ponosni, saj smo ob majskih dogodkih, ko je bil sprožen prvi strel iz orožja tedanje JLA na našega občana Borisa Frasa, jasno pokazali, da bomo plebiscitno odločitev složno branili, kar so dokazali takratni predstavniki politične oblasti, policijskih enot in enot zdravstvene pomoči.«
V sestavljenki V kresu besed prižigaš tople ognje so se združenim pevskim zborom in plesnim skupinam Zveze kulturnih društev Ptuj pridružili Pihalni orkester Ptuj, dramska igralca Helena Peršuh in Vojko Belšak, študentje glasbenega konservatorija v Celovcu, Natalija Karo in Umetniško društvo Stara steklarska.
MG
Ptuj • Devetindvajseta seja mestnega sveta
Lahko nove barve prispevajo k večji prepoznavnosti mesta?
Ptujski mestni svetniki so se 22. junija sestali na 29. seji. Razpravljali so o 21 točkah dnevnega reda. Sklenili so, da se za častnega občana imenuje Janez Bohorič, predsednik uprave Save, za izjemen prispevek pri napredku in ugledu Ptuja na turističnem, industrijskem in dobrodelnem področju.
Zlate plakete bodo ob letošnjem prazniku MO Ptuj podelili Branku Gorjupu za posebne zasluge na družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem področju, Petru Pribožiču za posebne zasluge in požrtvovalna nesebična dejanja pri prireditvenem in društvenem razvoju MO Ptuj ter Nevenki Dobljekar za posebne zasluge in pogumna dejanja na kulturnem in novinarskem področju.
Žiga Simonič, svetniška skupina SD, je predlagal, da se na naslednjo sejo mestnega sveta uvrsti točka o problematiki mladinskih organizacij in Centra interesnih dejavnosti Ptuj, ker je bilo iz medijev razvidno, da je nastal velik konflikt med dvema ključnima organizacijama na Ptuju, ki delata z mladimi. Odgovornost MO Ptuj in mestnega sveta je, da oceni stanje delovanja obeh
organizacij, ki sta neposredni porabnici mestnega proračuna, in primerno ukrepa.
Jurij Šarman (LDS) pa je podal pobudo za izredni nadzor nad delom mladinskega sveta MO Ptuj. Dejal je, da se za to pobudo ne skriva nič, gre le za razjasnitev, ali so bila sredstva porabljena korektno in pravilno. Gre za javna sredstva, čeprav ne gre za veliko denarja - nekaj več kot štiri tisoč evrov v letu 2008. Šarman je že marca in aprila letos zahteval nekatere pojasnitve, a jih ni dobil v celoti. Pristojni oddelek MO Ptuj je že ustavil dotok sredstev mladinskemu svetu. To tudi pomeni, dodaja pobudnik, da bodo morali nekaj reči o letu 2008, zdajšnje vodstvo bo moralo ukrepati. Odgovornost Nadzornega odbora MO Ptuj pa je, kako se bo odzval in kdaj bo opravil izredni nadzor.
Janez Rožmarin (N.Si) je
županu in občinskim službam predlagal, da pripravijo terminski plan vlaganj na območju če-trtne skupnosti Breg-Turnišče. Morda bo tudi to prispevalo k temu, da se bodo umirile aktivnosti civilne iniciative, ki še vedno zbira podpisa za ustano-
vitev nove občine.
Milan Petek (SDS) se je zavzel za lepšo ureditev krožišč na Ptuju, potem ko je postal mesto krožišč; najmanj tako bi morala biti urejena kot krožišči v Dvorjanah in Juršincih. Tudi zaraščena Panorama ne more
Foto: Črtomir Goznik
Novi častni občan MO Ptuj je Janez Bohorič, predsednik uprave Save.
biti v ponos mestu.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je glede Panorame povedal, da potekajo številne aktivnosti, da bi to območje bilo brezplačno preneseno na MO Ptuj. S spremembami v prostorskih aktih je bilo doseženo, da Panorama ni več kmetijsko zemljišče prve kategorije, temveč parkovna površina.
Maksa Ferka (LDS) pa je zanimalo, kaj se odvija v prostorih bivše trsnice ob igrišču za golf. Podatke ima, da se tam »nekaj reciklira«, ne ve pa kaj. Ali gre morda za dejavnost, ki ne sodi na to območje?
Kar nekaj časa so si mestni sveti vzeli za informacijo o aktivnostih v okviru projekta ADHOC, ki ga ocenjujejo kot dobro osnovo, na kateri naj bi začrtali prihodnji razvoj mesta Ptuja, pri čemer si bodo morali najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je to sploh razvoj
mesta oziroma ali je mogoče v primeru Ptuja uporabiti katero od dobrih praks, da bi tudi v najstarejšem slovenskem mestu lahko pisali zgodbo o uspehu. Eden od albanskih županov se je na primer odločil v svojem mesto prebarvati vse hiše po premišljeni tehnologiji - in mesto je postalo svetovno prepoznavno. Ali bi se to lahko zgodilo tudi na Ptuju, pa je že drugo vprašanje. Kot je tudi vprašanje, kako je mogoče, da se je novo ptujsko mestno pokopališče razvilo na zemljišču, ki je zasebna lastnina. Ta podatek, ki je star nekaj več kot teden dni, je sedaj za MO Ptuj več kot dober odgovor za to, da doslej ni več naredila za ureditev poslednjega počivališča za svoje občane, saj svojci pokojnikov poleg mestnih svetnikov že dolgo opozarjajo na njegovo neurejenost.
MG
Kog • Ob državnem prazniku
Domovini v pozdrav
Predsednik republike dr. Danilo Türk je v torek obiskal kraj spopada med enoto Jugoslovanske armade in Teritorialne obrambe med osamosvojitveno vojno leta 1991 na Kogu. Tam se je ob slovesnosti z naslovom Domovini v pozdrav srečal tudi z udeleženci osamosvojitvene vojne.
Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil, da nam bo z medsebojnim zaupanjem, vero v naše sposobnosti, preudarnostjo in hrabrostjo, torej z vsemi tistimi pozitivnimi lastnostmi, ki smo jih Slovenci pokazali že med osamosvojitveno vojno, uspelo premagati tudi sedanjo gospodarsko in finančno krizo.
Srečanje na Kogu je potekalo kot zbor tovarišev, ki so zmogli nositi breme vojnih dogodkov na svojih plečih, med njimi pa je bil tokrat tudi vrhovni poveljnik obo-
roženih sil dr. Türk. Javna prireditev je bila hkrati oddaja nacionalnega programa RTV Maribor. V zelo lepem slavnostnem govoru se je predsednik vsem zahvalil za prispevek k osamosvojitvi in izrazil veselje, da je ponovno na Kogu, saj tega ne jemlje le kot poklicno obveznost.
„18 let je v življenju države malo. Sicer simbolizira polnoletnost, vendar ne zagotavlja zrelosti. Slovenija je država, ki se še gradi in od nje pričakujemo še veliko več. Začela se je s hrabrostjo, odločnostjo in preudarnostjo, s tistimi človeškimi lastnostmi,
ki nam zagotavljajo, da bo živela še dolgo in uspešno. Leta 1991 je bilo malo ljudi na svetu, ki so verjeli, da bomo uspeli ohraniti samostojnost, vendar jih je bilo v Sloveniji dovolj, ki so vedeli, da pripada človeku toliko svobode, kot si je je sposoben vzeti in obdržati. To preizkušnjo so ljudje na Kogu pri Ormožu dobro prestali, vojaški uspeh pa je dal hrabrost vsem v Sloveniji. Med ljudmi se je širilo spoznanje, da smo kljub vojnim dogodkom relativno varni," je povedal predsednik dr. Türk.
Poudaril je še, da je za ču-
Ob praznovanju polnoletnosti naše države se zavemo, da je čas pubertete minil in da naj bi polnoletnost prinesla kar nekaj vrlin kot sta odgovornost in zanesljivost. Je uresničila upanja, ki smo jih povezovali z njo, je postala država vseh državljanov in državljank, je med tržnim tekmovanjem ohranila socialni čut, je pravična? Odgovori si moramo poiskati vsak zase.
Slavnostni govornik prireditve je bil župan občine Ormož Alojz Sok. Zbrane je nagovoril in pozdravil ter uvodoma povedal, da občina Ormož nima svojega občinskega praznika, zato pa za občino pomembne dogodke vežejo na dva praznika: dan samostojnosti, ko obeležujemo svojo plebiscitarno odločitev, in dan državnosti kot dan na katerega je Slovenija po več kot 1000 letih postala samostojna demokra-
Foto: Patricija Babosek
Slavnostni govornik je bil župan občine Ormož Alojz Sok
tična država. Ta praznik, ki ga praznujemo ob koncu koledarske pomladi, obeležuje začetek nove slovenske pomladi, ki se je začela pred 18 leti. Občina Ormož je na ta dan povezala tudi začetek festivala Ormoško poletje, da bi še bolj
Predsednik RS dr. Danilo Türk je po slavnostnem delu prireditve pomudil tudi ob lokalnih kulinaričnih specialitetah in si ogledal razstavo o osamosvojitveni vojni.
Ormož • Proslava ob dnevu državnosti
Pred 18 leti smo naredili zgodovinski korak
Na predvečer dneva državnosti so po vsej državi potekale slovesnosti. Tako je bilo tudi v Ormožu, kjer so polnoletnost naše države obeležili z občinsko proslavo, hkrati pa so s tem uradno začeli festival Ormoško poletje.
stvo domoljubja pomembno tudi dejstvo, da smo v tej vojni uspeli zmagati. Zato je tudi njegov osebni odnos do domovine povezan z občutkom izjemne izpolnitve. Prav je, je dejal predsednik, da se v tem času spomnimo žrtev vojne in da se vsem, ki so dali življenje za svojo domovino, in njihovim bližnjim zahvalimo za njihov največji prispevek za osamosvojitev
Republike Slovenije. Vsem ljudem, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni in pri tem ogromno tvegali, je treba dati vse priznanje, spomin na osamosvojitveno vojno pa mora biti močnejši, zato si bo predsednik prizadeval, da bi ga okrepili.
Svoj nagovor je končal zelo pozitivno in optimistično. Za izhod iz ekonomske krize moramo vložiti maksimalni
napor in s predvidenimi ekonomskimi ukrepi, jamstveno shemo za kredite podjetij, kmalu tudi posameznikov, z zaščito delovnih mest najti pot iz krize: „To je čas, v katerem je treba mobilizirati domoljubje, da smo Slovenci obstali na tem lepem koščku planeta z veliko voljo in vnemo, ki jo premoremo tudi danes." Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: Patricija Babosek
V kulturno-umetniškem programu so nastopili tudi člani harmoni-karskega orkestra Glasbene šole Ormož pod vodstvom Darinke Vidovič.
pristno in doživeto praznovali dan slovenske državnosti. Pri tem gre za globlji pomen. V Ormožu je namreč bil prvi začetek upora proti agresiji pripadnikov JLA. Upor v Ormožu in potem po vsej Sloveniji je bil veliko presenečenje za vse, ki so načrtovali gladko in hitro zasedbo mejnih prehodov. Na mostu čez Dravo v Ormožu je JLA naletela na odpor slovenskih teritorialcev. Od tega dogodka naprej se je okrepila zavest slabo oborožene slovenske vojske. Po Sokovih besedah je Slovenija danes bolj ali manj uspešna država, kljub temu da so nam pred leti dejali, da nam bo za storjen korak morebiti žal, vendar temu ni tako. Slovenija je članica Evropske unije in Nata, je evropsko konkurenčna država in je že kot nova članica imela priložnost prevzeti vrh Evropske unije. Po njegovem mnenju imamo marsikaj, česar druge države nimajo, marsikaj pa nam še manjka, a to lahko dosežemo le skupaj. Župan se ni mogel izogniti, da ne bi istočasno pokomentiral in ošvrknil aktualnega političnega stanja, krize, tajkunov in izbrisanih. A kar je po njegovih besedah še pomembnejše, je to, da ohranimo dobre medsebojne odnose, solidarnost in vrednote.
V kulturno-umetniškem programu so nastopili rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Or-mož, Miklavški oktet, harmonikarski orkester Glasbene šole Ormož pod vodstvom Darinke Vidovič in KUD Simona Gregorčiča Velika Nedelja.
Patricija Babosek
Ormož • 140 let Ormoškega tabora
Rojstvo Slovenije se je zgodilo že pred stoletji
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je ob 140. obletnici Ormoškega tabora in tik pred simpozijem o njem pripravil razstavo z naslovom Taborsko gibanje na Slovenskem in 140 let tabora v Ormožu. Slovesne otvoritve razstave sta se med drugim udeležila tudi župana občin Ormož Alojz Sok in Središče ob Dravi Jurij Borko.
Kot prva je na slovesnosti spregovorila avtorica razstave, kustosinja Nevenka Kor-pič, ki je na kratko preletela zgodovino prvih taborov. Prvi začetki segajo že v daljno leto 1868, ko so nekateri posamezniki prišli na misel organizirati množična zborovanja, iz angleškega življenja znane mitinge, ki so jim na Slovenskem nadeli ime tabor. Prvi tabor je bil 9. avgusta 1868 v Ljutomeru. Leto kasneje so se zvrstili tabori po vsej Sloveniji, med drugim tudi v Ormožu 8. avgusta 1869 - in od tega dogajanja mineva že 140 let. Ormož je takrat privabil nepričakovano veliko ljudi, zgodovinski podatki govorijo
celo o več tisoč udeležencih. Na taboru so predstavili številne zahteve, kot so uporaba slovenskega jezika v šolah, na uradih, v cerkvah in nasploh v javnem življenju. Zahtevali so, naj bo uradni jezik izključno naš materni jezik. Na ta način se je prebujala in krepila narodna zavest prebivalstva, ki se je vedno bolj zavedalo boja za enakopravnost in pomembnosti krepitve slovenskega jezika v javnem življenju. Na ormoški tabor so prišli številni udeleženci poslušat narodne buditelje in številne štajerske rodoljube. Udeleženci so se seznanili z vsemi narodno zavednimi idejami, čeprav vseh ni bilo mogoče
Foto: Patricija Babosek
Razstavo so si v spremstvu avtorice Nevenke Korpič ogledali župan Ormoža Alojz Sok, župan Središča ob Dravi Jurij Borko in Stanka Gačnik, kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
čez noč uresničiti, so pomenile pomemben korak v razvoju slovenstva. Narodnega gibanja od takrat ni bilo več moč ustaviti. Na ormoškem taboru je bila sprejeta resolucija, ki je postavila resne zahteve in je bila ključnega pomena za nadaljnji razvoj tega območja. Ljudje so se v teh krajih začeli načrtno združevati in ustanavljati različne oblike kulturnih društev in uresničevali zahteve, predstavljene na taboru. Avtorica se je ob koncu zahvalila vsem prijateljem in sodelavcem, ki so ji pomagali pri pripravi tokratne razstave. Povedala je še, da je ob razstavi na ogled še priložnostna razstava, ki so jo pripravili člani društva Janeza Krstnika Ljutomer, sekcija filatelija. Ob obletnici tabora bodo namreč izšli tudi spominska znamka, kuverta in žig.
Navzoče je pozdravila tudi Stanka Gačnik in poudarila, da se je potrebno pred 18. rojstnim dnevom naše države zamisliti, da se je rojstvo naše Slovenije začelo že veliko prej.
Razstavo je slovesno odprl župan Alojz Sok in ob tem tudi dejal, da je pomembno, da ohranjamo tovrstne spomine in na primeren način počastimo tovrstne dogodke, na podlagi katerih danes živimo v samostojni Republiki Sloveniji.
Patricija Babosek
Foto: vki
Kidričevo • Praznujejo že 12. občinski praznik
Občina je obdobju največjih investicij
Podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki župana Jožeta Murka nadomešča v času njegove bolezenske odsotnosti, je z doseženim v obdobju od lanskega praznovanja zadovoljen, saj zatrjuje, da je to obdobje v znamenju največjih investicij v zgodovini občine.
Sicer pa je ob 12. občinskem praznovanju podžupan Jože Medved najpomembnejše dosežke v občini Kidričevo takole ocenil:
„Največja in najobsežnejša investicija je gotovo gradnja kanalizacijskega sistema v celotni občini, ki nas bo v prvi fazi, ko gre za primarni vod v dolžini okoli 20.000 m, brez sekundarja in priključkov, veljala okoli 10 milijonov evrov. Po podatkih izvajalcev del, podjetja Nizke gradnje iz Ptuja, je do sedaj položenih že okoli 60 odstotkov primarne kanalizacije, trenutno pa dela potekajo v Apačah, Lovrencu in Spodnjih Jablanah.
V sklopu projekta kanalizacije je v zaključni fazi tudi gradnja sodobne centralne čistilne naprave v Apačah, ki je predvidena za čiščenje 8500 populacijskih enot. Veseli me, da nam je pri tako obsežnem financiranju uspelo pridobiti skoraj 90 odstotkov sredstev iz evropskega kohezijskega sklada in nekaj tudi iz državnih virov, tako da bomo iz občinskega proračuna primaknili le okoli 10 odstotkov. Sicer pa bo občina v celoti financirala izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
Druga največja letošnja investicija je gradnja nove večnamenske dvorane v Kidričevem, za katero je že pripravljena vsa potrebna dokumentacija. Zgradili jo bomo ob osnovni šoli Kidričevo, velika bo samo 58 x 40 m, veljala pa bo okoli 4 milijone
ČEVLJARSTVO, R0KAVIČARSTV0 IN ZAŠČITA
Dolenc Janez s.p. Dragonja vas 1a Clrkovce Tel.: 02 789 0106
e-mall: lnfo@cevlJarstvo-dolenc.sl www.cevljarstvo-dolenc.si
Podžupan občine Kidričevo Jože Medved: „To je obdobje največjih investicij v zgodovini naše občine."
evrov. Čez poletje bomo pričeli tudi rekonstrukcijo okoli 3 km dolge ceste Spodnji Gaj-Sestrže, ki bo s sofinanciranjem iz EU veljala okoli 300.000 evrov. V drugi polovici leta bomo pričeli celostno ureditev naselja Župečja vas s pločniki in avtobusnim postajališčem.
Že prejšnji mesec smo podpisali pogodbo za izvedbo komasacijskega sistema Dravsko polje III, ki bo zajel okoli 580 hektarov kmetijskih zemljišč od Pleterij do Lovrenca; celotna investicija bo veljala prek 500.000 evrov, od tega bomo dobršen del sredstev pridobili iz EU. V pripravi je tudi projekt za ureditev okoli 1000 m dolgega odseka ceste od apaškega križa do Apač z ureditvijo pločnikov, na Direkciji za ceste pa nam je končno uspelo, da so umestili v svoje
(j^nez J2W
programe tudi projekt gradnje zahodne obvozne ceste v Kidričevem, ki bo vodila skozi naselje Strnišče.
Intenzivno se dogovarjamo tudi za ureditev problematike gradnje novega Zdravstvenega doma Kidričevo, saj imamo veliko težav zaradi umestitve novogradnje v naselje Kidričevo, ki je kultur-no-zgodovinsko zaščiteno.
Od kmetijske zadruge Sloga smo v Cirkovcah odkupili potrebno zemljišče, tako da bomo lahko realizirali tudi
Nova centralna čistilna naprava pričela poskusno obratovati.
Foto. M. Ozmec
v Apačah z zmogljivostjo 8.500 populacijski enot naj bi v kratkem
projekt celostne ureditve Cirkovc z izgradnjo pločnika skozi celo vas.
Ob vsem tem smo bili žal nekoliko manj uspešni pri reševanju problematike sanacije lovrenške gramoznice. Tu nas čaka še velika in odgovorna naloga, za katero pa sem prepričan, da bo končana v korist čistega okolja in občanov.
Dovolite, da ob občinskem prazniku iskreno čestitam vsem občankam in občanom in jih povabim, da tudi v bodoče dobro sodelujemo, saj je le to porok za naš skupen uspeh in napredek celotne občine. Obenem pa vse sku-
paj vabim, da se udeležijo osrednje in sklepne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo v nedeljo, 28. junija, ob 15. uri v veliki dvorani restavracije v Kidričevem."
M. Ozmec
MARKETING'ORGANIZACIJA'GOSTINSTVO'GRADBENISTVO
Podjetje za proizvodnjo vseh vrst zaščitnih čevljev, rokavic in specialne gasilske opreme iskreno čestita svojim cenjenim strankam,
^^^	občankam in občanom
¡^Tg ^	za praznik občine Kidričevo.
■Jj^jt-J^B¡9 Zahvaljujejo se za 'lj [ rm JillH izkazano zaupanje!
Občina Kidričevo
Vabimo Vas na osrednjo prireditev
ob 12. občinskem prazniku občine kidričevo v nedeljo, 28. junija 2009, ob 15. uri v dvorani pan v kidričevem.
Cesta v Njiverce 25,2325 Kidričevo
E-mail:info@mogg.si
Tel. 02 771 12 42, www.mogg.si
Iskrene čestitke ob prazniku Občine Kidričevo! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje!
&0$TI LN/i
- dnevno sveže malice, kosila in jedi po naročilu, - krsti, obhajila, birme, poroke,... -zaključne družbe,...
Vsem občankam in občanom občine Kidričevo želimo prijetno praznovanje 12. občinskega praznika!
Mateja Kureš s.P.
Šikole 26,2331 Pragersko, Tel.: 02 / 792 02 81, GSM: 041 556198
Občankam in občanom občine Kidričevo čestitamo ob občinskem prazniku.
Delavke in delavci tovarne aluminija Talum Kidričevo vam želi prijetno praznovanje.

Občina Kidričevo Župan: Jože Murko
Lahkota prihodnosti
www.talum.si
Grajena • Povest davnih dedov ob 60-letnici kulturnega društva
Spektakel, vreden jubileja
Kulturno društvo Grajena praznuje letos 60-letnico uspešnega delovanja. Jubilej bodo proslavili z novo predstavo na prostem, tokrat so na oder postavili povest davnih dedov, Pod svobodnim soncem Frana S. Finžgar-ja. Z njo bodo hkrati počastili tudi polnoletnost samostojne Slovenije.
KD Grajena je bilo ustanovljeno leta 1949, ko je pričela delovati tudi dramska sekcija. V okviru društva delujejo štiri sekcije: dramska sekcija, moški pevski zbor, ljudski pevci in godci ter od letošnjega leta tudi skupina kurentov. Skupaj v kulturnem društvu aktivno deluje okrog 90 članov. 60-le-tnico delovanja KD Grajena bo dramska sekcija pod režisersko taktirko Tatjane Vaupotič proslavila s spektakularno predstavo, povestjo davnih dedov Pod svobodnim soncem Frana S. Finžgarja. Kot že nekaj let zapored so tudi letošnjo predstavo delali za odprti oder. To je že njihova peta predstava na prostem, hkrati pa doslej največji projekt, ki bo zagotovo ostal še dolgo v spominu ljudi. S to predstavo bodo hkrati počastili polnoletnost samostojnosti slovenske države. Samostojna država in svobodno sonce sta velikokrat omenjena tudi v letošnji predstavi. Projekt je zelo zahteven kar zadeva zasedbo,
Foto: Črtomir Goznik
V letošnji predstavi sodeluje 40 ljudi. V ospredju Iztok (Robert Polanec) in Irena (Tatjana Caf).
vseh, ki sodelujejo v predstavi, je 40, in kostumsko, skoraj vse kostume sta zašili članici dru-
Foto: Črtomir Goznik
Mala generalka je zaradi slabega vremena 22. junija potekala v dvorani Doma krajanov. Zaradi predstave si je več Grajenčanov pustilo rasti brado, med njimi tudi Svarun, starosta rodu Slovencev, ki ga igra Mirko Vaupotič.
štva Klementina Šprah in Nataša Erjavec, ker pa so amaterji, ki vse delajo z veliko ljubeznijo in zagnanostjo, jim noben trud ni bil pretežak. »V prvi vrsti je tudi pri tem projektu šlo za izziv, da se lotimo nečesa, česar se doslej še nismo,« je povedala režiserka Tatjana Vaupotič, ki je skupaj s člani dramske sekcije na oder postavila tudi zadnjih pet predstav na prostem. Doslej je reži-rala osem njihovih predstav.
Vaje so začeli letos januarja, za njimi je skoraj šest mesecev dela, upajo, da bodo svoje delo lahko pokazali, ker jim vreme vsaj po napovedih ni najbolj naklonjeno. Bolj ali manj se vedno odločajo za dela, ki zahtevajo veliko število igralcev, da lahko nastopijo vsi člani dramske sekcije, ki imajo željo igrati oziroma
Ptuj • Še ena dobro obiskana prireditev
Poletna noč v muzeju
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je prejšnjo soboto pripravil še eno Poletno muzejsko noč. Izpeljali so kopico dogodkov, od različnih razstav, vodstev po zbirkah do predavanj in nastopov kulturnih društev.
Ob otvoritvi razstave je zapela Nataša Trobentar, na klavirju jo je spremljal mag. Karlheinz Donauer; v ozadju na steni razstavljena dela Erwina Huberja.
so bili povabljeni k sodelovanju. Igra na prostem pa predstavlja poseben čar tako za igralce kot nastopajoče.
Letošnjo predstavo so podprli MO Ptuj in številni sponzorji, medijski sponzor pa je družba Radio-Tednik, Ptuj. Za nocojšnjo premiero, ki bo ob 20. uri na dvorišču vurberškega gradu, je dramska skupina naročila lepo vreme, kot tudi vse druge dni do 30. junija, ko naj bi se zvrstilo pet predstav zapored, vsakič ob 20. uri. Toliko jih načrtujejo tudi v septembru, od 4. do 8. septembra. Če bo nocoj deževalo, bo premiera jutri zvečer ob 20. uri. V jeseni načrtujejo tudi večjo proslavo 60-letnice delovanja KD Grajena, na kateri bodo nastopile vse štiri sekcije.
MG
V Ormožu in Veliki Nedelji so cel popoldan nudili brezplačni vodstvi po zbirkah in razstavah na obeh gradovih.
Dogajanje na ptujskem gradu pa se je začelo ob 16. uri, popoldanski čas pa je bil namenjen mladim obiskovalcem. Za otroke so namreč pripravili delavnice - tako imenovane Muzejske urice - udeležilo pa se jih je 18 otrok in 13 staršev.
Sledilo je predavanje o novih najdbah pri izkopavanju ob Osnovni šolo Ljudski vrt, ki se ga je udeležilo 42 obiskovalcev. Osrednji dogodek letošnje Poletne noči pa je bilo odprtje razstave kiparja Erwina Huberja v romanskem palaciju. Ta je nastala kot plod sodelovanja med ptujsko občino in muzejem ter društvom Avstrijsko-slovensko prijateljstvo Gradec in Štajerskim društvom umetnikov Werkbund. Za glasbeno spremljavo na odprtju sta poskrbela operna pevka Nataša Trobentar in mag. Karlheinz Donauer.
Tako odprtja razstave kot nastopa Prosvetnega društva Cirkovce, kije sledilo ob 19. uri, se je udeležilo okrog 70 ljudi. Zgovoren pa je podatek, da si je od 16. do 24. ure zbirke na gradu brezplačno ogledalo 164 obiskovalcev, skupno število obiskovalcev na Poletni muzejski noči v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pa je bilo 465.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Od tod in tam
Ptuj • Konec leta na OŠ 0. Meglic
Foto: DB
Skorajda vse osnovne šole v Sloveniji so ta teden pripravile zaključne prireditve. Šolarji so ponovno peli, plesali, ustvarjali, predvsem pa dodobra ogreli srca svojih staršev. Izjemno simpatično prireditev so pripravili na Osnovni šoli Olge Meglič. Letos so jo posvetili potepanju po naši državi. Spomnili so se, kakšna je bila nekoč, kdo vse je na naših tleh živel, kakšne lepote imamo in v katerih narečjih vse govorimo. V eni uri so učenci od prvega do devetega razreda pričarali prav simpatično vzdušje, rdeča nit vsega pa je bilo domoljubje. Bržkone so katerega izmed obiskovalcev prepričali, da bo letošnji dopust preživel doma.
Dženana Becirovic
Ljutomer • Prva nagrada za Nives
Foto: NS
Od marca do maja letos je potekal natečaj »Mislimo zeleno, ustavimo korozijo«, v katerem je sodelovalo osem slovenskih srednjih šol. Namen projekta je bil opozoriti na ključne okoljske probleme, predstavitev dobre okoljske prakse in spodbujanje k zavestnemu ter okolju prijaznemu delovanju. Ustvarjalci so v fotografske aparate »lovili« konstrukcije, ki propadajo zaradi rje in s tem kazijo okolico. Strokovna komisija je ocenila prispele fotografije (160) ter kot najkakovostnejše izbrala posnetke dijakov gimnazij iz Ljutomera in z Jesenic. Za najboljšega je bil izbran posnetek vremenske hišice, postavljene pred gimnazijo Franca Miklošiča v Ljutomeru, ki ga je v svoj fotografski objektiv ujela zmagovalka natečaja Nives Grah (na fotografiji).
NŠ
Repišče • Tradicionalna košnja
Foto: MK
Zgodnje sobotno jutro v prvi polovici junija (ko vreme še ni zagodlo z neprestanim deževjem) se je na enem od hribov v haloških Repiščah spet zbralo pol ducata koscev, ki sta jih na ročno košnjo povabila brata Marjan in Benjamin Vidovič. Stari običaj ročnega košenja trave, ki se mora začeti še pred ali vsaj tik ob sončnem vzhodu, brata ohranjata že nekaj let zapored. Letos so se kosci lotili le enega hriba, a je bilo dela dovolj za dobri dve uri, ko jih je s krepko malico, v kateri nista manjkali haloška „go-banca" in „oprešak", pričakala gospodinja, za povrh pa je, kot so povedali, še kako prijal požirek domačega vina. „Namen ročne košnje s kosami je opraviti delo tako, kot so ga opravljali naši dedki, da se ta običaj ne pozabi popolnoma," je po košnji povedal Benjamin Vi-dovič. So pa kosci, kot se spodobi, pokošeno travo naslednji dan, ko je bila presušena, spravili na senik.
Slovenija • Oddih za osnovnošolce in dijake
Začele so se poletne počitnice
V sredo so osnovnošolci od prvega do osmega razreda ter vsi dijaki, razen tistih v zaključnih letnikih, prejeli zaključna spričevala, s čimer so se tudi uradno začele poletne počitnice. Trajale bodo nekaj več kot dva meseca, šolarji pa bodo v šolske klopi ponovno sedli v torek, 1. septembra.
Od leve: Sven Lah, Sebastian Grgic, Domen Herega, Vanessa Petek, Samantha Kralj in Lana Žakovič Preac
Po skoraj desetih mesecih pouka so osnovnošolci in dijaki dočakali zaključek šolskega leta 2008/2009. Učenci 9. razreda so kot ponavadi spričevala prejeli nekoliko pred ostalimi, in sicer 15. junija. Tudi za dijake zaključnih letnikov je veljalo enako, ti so spričevala dobili prejšnji petek.
Ostalim pa so bila razdeljena v sredo, s čimer so se tudi uradno začele najdaljše počitnice v šolskem letu. Novih moči si bodo letos nabirali natanko 66 dni, tako dijaki kot osnovnošolci pa se bodo v šolske klopi vrnili v torek, 1. septembra.
Kako bomo preživeli počitnice
Nekaj ptujskih šolarjev smo povprašali, kako in kje jih nameravajo preživeti, kaj vse bodo počeli ter ali v času počitnic po-
grešajo prijatelje iz šolskih klopi. Kot zmeraj so postregli s simpatičnimi in iskrenimi odgovori.
Sven Lah: »Počitnic se že zelo veselim, saj vem, da si bom spet lahko malo oddahnil od šolskih obveznosti. En teden bom zagotovo preživel pri babici, šli pa bomo tudi na morje, a še ne vem kam. Zelo me veseli, da se bom lahko spet igral in da se ne bom rabil učiti za teste. Vsekakor se bom udeležil tudi kakšnih treningov, tem pa bo sledilo kopanje v ptujskih toplicah.«
Domen Herega: »Najbolj všeč mi je to, da ne bom imel pouka in se ne bom rabil učiti. Upam, da bomo šli na morje, a še nisem prepričan. Vsekakor pa bom šel nekajkrat s prijatelji tudi v toplice. Poletne počitnice so res najlepše, ker trajajo najdlje in ker je vreme primerno za igranje zunaj. Res pa je, da proti koncu že malo pogrešam prijatelje iz šolskih
klopi.«
Sebastian Grgič: »Jaz grem na morje na Hrvaško, ne vem pa še zagotovo, v katero mesto. Lani smo bili na Rabu in mi je bilo zelo všeč, tako da upam, da gremo letos ponovno tja. Sicer pa se bom med počitnicami igral zunaj, treniral, počival, šel na počitnice k sestrični. Nabiral si bom novih moči za novo šolsko leto, najlepše pa mi bo to, da se vsaj ta dva meseca ne bom učil in da ne bomo pisali testov.«
Vanessa Petek: »Počitnic se zelo veselim. Za nekaj časa bom šla k babici, botri in teti, gremo pa tudi na morje, in sicer v Pakoštane. Zelo se veselim tudi poletnih potepanj, rolanja, vožnje s kolesom, zabave, druženja s prijatelji in zabav s sestro. Upam, da bodo lepe počitnice, res pa je, da se proti koncu že začnem dolgočasiti in pogrešati šolo.«
Samantha Kralj: »Najlepše mi je to, da bom med po-
čitnicami lahko dolgo spala in počivala. Vozila se bom s skirojem, rolerji, pa tudi z bratom bova kolesarila. Šole ne bom pogrešala, še več: ko se z bratom voziva s kolesom, mu zmeraj rečem, da ne greva mimo šole. Med počitnicami je ne želim niti videti. Sicer pa bom šla s prijatelji tudi na košarko, šli bomo tudi na kake izlete, za morje pa še nič ne vem.«
Lana Žarkovič Preac:
»Med letošnjimi počitnicami bom šla na Triglav, upam pa tudi, da še na kakšen drug izlet. Sicer pa se bom vozila z rolerji, s skirojem, pri sosedi bomo postavili bazen, tako da bom večino časa pri njih. Počitnice bom izkoristila za to, da se sprostim, možgane bom enostavno preklopila na off. Obožujem počitnice, če bi bilo po moje, bi zamenjali: počitnice bi trajale 10 mesecev, pouk pa dva meseca.«
Dženana Bečirovič
Dornava • Najboljši učenci pri županu
„Ne pustite se manipulirati!"
Tudi dornavski župan Rajko Janžekovič je v začetku tega tedna v občinski dvorani pripravil sprejem za najboljše učence domače Osnovne šole dr. Franja Žgeča.
Ob čestitkah, ki jih je izrekel mladim učenjakom, ki so se skozi vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja dokazovali z odličnim uspehom ali izjemnimi rezultati na drugih področjih, je Janžekovič
posebej poudaril: „Za uspehe, ki ste jih dosegli, ste se gotovo morali zelo potruditi in se marsikdaj čemu odreči. Tako je tudi v življenju: če hočeš žeti, moraš najprej sejati. Če želiš priti do zastavljenih
ciljev, se moraš za to tudi potruditi. Mislim, da vam to v nadaljnjem življenju ne sme biti težko, saj ste vso osnovno šolo dokazovali, da zmorete dosegati najvišje cilje in rezultate. To vam želim tudi
Letošnji najboljši učenci 9. a in 9. b dornavske OŠ z županom Rajkom Janžekovičem, v. d. ravnatelja Danilom Muršcem in obema razrednikoma, Dušanom Korenom in Mitjem Pintaričem: Timotej Lah, Urša Repič, Ines Janžekovič, Katja Majcen, Amadeja Čuš, Sandra Šoštarič, Lea Arnuš, Saška Kolar, Vesna Petek, Nejc Pihler, Blaž Slodnjak, Sintia Tomanič, Špela Vuk in Nina Hojnik
vnaprej. Vendar pa se tudi zavedajte, da je uspeh vsakega posameznika, če živi srečno, zato se ne pustite ujeti v miselnost tega sveta, ne pustite se ujeti drugim v kalupe po njihovi meri. Živite svobodno, srečno in zadovoljno življenje, nikakor se ne pustite manipulirati!"
Županovim mislim in čestitki se je pridružil tudi v. d. ravnatelja Danilo Muršec, ki je še dodal, da naj si zdaj vsi zelo dobro odpočijejo, naj do konca izkoristijo počitnice, ki so si jih s pridnim delom res zaslužili, nato pa naj s polnim elanom in novim, mladostnim zagonom startajo v novo šolsko leto.
Župan Janžekovič je mlade obdaril s knjigo o arhitektu Jožetu Plečniku z naslovom Slovenski arhitekt, pri čemer je povedal, da knjiga ni izbrana naključno, ampak zato, ker je veliko pomembnih Slovencev premalo znanih, v ospredju današnjega življenja pa so ljudje, ki si tega ne zaslužijo. Sprejem se je zaključil s kramljanjem o prigodah v času šolanja, učenci pa so se lahko posladkali še s sladoledom in čokoladicami.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Mini maturante sprejel ptujski župan
Foto: Črtomir Goznik
Že po tradiciji je župan dr. Štefan Čelan sprejel ptujske mini maturante ob njihovem odhodu iz vrtca. Ob vstopu v osnovno šolo jim je zaželel veliko uspeha in brezskrbnih dni. Vrtec Ptuj je letos zapustilo 238 otrok. V letu, v katerem so se poslovili od vrteških dni, so se dodatno okrepili z znanji medkulturnega dialoga in negovanja ljudske dediščine, kar tudi najbolj prispeva k prepoznavanju svojih korenin in domovinski vzgoji, je povedala ravnateljica Božena Bratuž. Zaželela jim je vse dobro, da bodo tudi v prihodnjih resnih izobraževalnih dnevih znali premagovati vse ovire, vse to, kar so se naučili že v vrtcu.
MG
Ptuj • Marjana Žalarja sprejel ptujski župan
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je ptujski župan dr. Štefan Čelan 23. junija sprejel uspešnega športnika invalida, kegljača Marjana Žalarja, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu za slepe in slabovidne v kegljanju osvojil odlično tretje mesto. Uvrstitev med prve tri je bila tudi njegova želja, je povedal na sprejemu, čeprav bi z malo sreče lahko segel tudi po zlatu. Župan mu je čestital za vse dosedanje uspehe na področju športa invalidov kot tudi njegovemu bratu Mitju, ki je bil deseti, z željo, da sežeta še više. Mestna občina bo pri tem pomagala v okviru svojih možnosti. V spomin na ta dogodek mu je izročil sliko ptujskega magistrata, delo akademskega slikarja Jerneja Forbicija.
MG
Ptuj • Nagrade učencem OŠ Ljudski vrt
Foto: Črtomir Goznik
Učenci OŠ Ljudski vrt so se uspešno udeležili fotografskega, likovnega in literarnega natečaja ob 140-letnici gasilstva na Slovenskem, ki sta ga razpisala Gasilska zveza Slovenije in Občina Metlika.
Natečaj je bil razdeljen v tri kategorije, prvo, drugo in tretjo triado OŠ. V drugi triadi fotografskega natečaja je drugo mesto osvojil Matic Branda, 6. razred OŠ Ljudski vrt, tretje mesto pa Miha Damiš, prav tako 6. razred, Matic Širec, 8. razred, pa je bil drugi v tretji tri-adi. Anja Rakuš, 6. razred, je osvojila tretje mesto na likovnem natečaju v drugi triadi. V drugi triadi pa je bila v literarnem delu natečaja uspešna Ana Ekart iz OŠ Breg, ki je pisala o gasilstvu skozi čas, a se sprejema ni udeležila. Nagrajene učence je 22. junija sprejel ptujski župan. Šola je še enkrat dokazala, da ob izobraževalnem delu velik poudarek daje tudi vzgojnemu delu, je ob tej priložnosti poudarila ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič.
MG
Ptuj • Projekt za več zobnega zdravja
Strah pred umivanjem zob je izginil
Petnajstega junija je bila v prostorih ptujskega zobozdravstva zaključna prireditev ob koncu preventivnega projekta za več zobnega in ustnega zdravja, v katerega so po novem vključeni tudi uporabniki Zavoda dr. Marjana Borštnarja. Preventivne zobozdravstvene sestre doslej v zavod niso prihajale organizirano. V bistvu gre za skupni projekt zavoda in JZ ZD Ptuj, je povedala Ivanka Limovšek, vodja zdravstvenega službe v zavodu, ki je zadovoljna tudi zato, ker so v kratkem času dobili vidne povratne informacije, ki jih pri svojem delu ponavadi nimajo.
»Naše uporabnike, ki bivajo v zavodu v Dornavi, smo želeli vključiti v sistem zobozdravstvenega varstva, ker doslej nismo bili vključeni. Do tega je prišlo na pobudo vodje OE Zobozdravstvo ZD Ptuj Tanja Tantegel, dr. stom., spec. Naša skupna želja je bila, da bi bili naši uporabniki enakovredni vsem ostalim, njihovim zdravim vrstnikom, ki so vključeni v redne izobraževalne programe. Tudi v zavodu poteka vzgojno-izobraževal-ni program, manjkala pa je zdravstvena vzgoja. V imenu vseh, ki smo bili v projekt vključeni, lahko rečem, da je izjemen,v kratkem času so se pokazali rezultati. Naši uporabniki so ga zelo dobro sprejeli, kljub temu da imajo že zaradi osnovne bolezni večje težave, včasih že anomalije, odsotno je žvečenje, ni poži-ralnega refleksa, zaradi velike količine zdravil so tudi bolj izpostavljeni. Tudi hrana je pogosto motivacija za doseganje nekih ciljev, zato je včasih težko slediti zapovedim zdravega prehranjevanja in izločiti bolj sladko hrano. Želimo
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, direktorica JZ ZD Ptuj, in Tanja Tantegel, vodja OE Zobozdravstvo, sta izredno zadovoljni, da so se organizirane zobozdravstvene preventive lotili tudi v Zavodu Dornava.
si, da bi naše sodelovanje potekalo še naprej in se širilo na vse, ki pri nas živijo. K temu nas spodbujajo tudi doseženi rezultati, ki so se pokazali že v zelo kratkem času, manj je krvavečih dlesni, izginil je strah pred umivanjem zob, umivanje poteka na pravilni način.«
Jožica Brenčič, dipl. med. sestra, je povedala, da so s projektom želeli doseči čim več čistih, zdravih zob, manj
krvavečih dlesni, da bi povečali motivacijo pri uporabnikih v okviru individualnih psiho-fizičnih sposobnosti in zmanjšali strah pred obiskom zobozdravnika. K sodelovanju so pritegnili tudi starše uporabnikov in skušali nanje vplivati zdravstveno-vzgoj-no, da bodo zmogli in znali pomagati svojim otrokom. »V začetku projekta nam je veliko pomagala sestra Helena, z njim so bili seznanjeni člani
Veržej • 20. srečanje krvodajalcev
Bronasti znak Dragu Frasu
Okoli 2000 slovenskih krvodajalcev se je skupaj z Avstrijci, Hrvati in Madžari sestalo v Veržeju na jubilejnem, 20. srečanju, ki sta ga tudi tokrat pripravila območno združenje Rdečega križa Ljutomer in krajevna organizacija Veržej.
»Posebej nas veseli dejstvo, da se naši veliki družini vsako leto pridruži vse več mladih. Krvodajalstvo s svojo dolgotrajno in dolgoletno tradicijo pri nas dokazuje, da je humanitarnost vrednota, ki nam jo na 1150 krvodajalskih akcijah vsako leto pomaga utrjevati več kot 100 tisoč Slovencev. Preteklo je kar 64 let, odkar so konzervirali prve steklenice krvi. Milijoni ljudi po svetu dolgujejo svoja življenja posameznikom, ki so darovali svojo kri. Kljub temu pa velika večina svetovnega prebivalstva nima dostopa do varne krvi. Podatki kažejo, da
je letno na svetu darovanih več kot 80 milijonov enot krvi in le 38 odstotkov je zbrane v državah v razvoju, kjer sicer živi 82 odstotkov svetovnega prebivalstva. V mnogih državah temelji preskrba s krvjo na dajanju krvi svojcev oziroma prijateljev bolnikov. V nekaterih državah je krvodajalstvo še vedno plačano, izkušnje iz vsega sveta pa nazorno kažejo, da je prostovoljno, neplačano krvodajalstvo temelj varne preskrbe z najpomembnejšo življenjsko tekočino,« je poudaril predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir ter zagotovil, da je trenutno krvi na
Foto: Črtomir Goznik
Jožica Brenčič, dipl. medicinska sestra (prve z leve), in Ivanka Limovšek, vodja zdravstvene službe v zavodu dr. Marjana Borštnarja Dornava (desno), v družbi Helene Seidl Stefanovič, sestre za zobozdravstveno preventivo, med ogledom razstave
Predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir (na levi) se rokuje z državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravje dr. Ivanom Erženom; ob njem veržejski župan Slavko Petovar.
zalogi v Sloveniji dovolj.
Organizatorji so za jubilejno srečanje krvodajalcev želeli imeti prisotne državne politike. Dogovorili so se, da bo slavnostni govornik predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar, vendar je slednji svojo prisotnost opravičil. Na srečanje ni bilo ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, nadomestil ga je državni sekretar dr. Ivan Eržen, krvodajalcem pa se je pridružil strokovni direktor Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Primož Rožman. Precej kritičen do neudeležbe visokih državnih politikov je bil predvsem veržejski župan Slavko Petovar. »Razočaran sem nad tem, da kljub velikim prizadevanjem ni uspelo pripeljati med nas nekoga iz najvišjih ljudi slovenskega političnega življenja. Menim, da bi si dvajseto srečanje krvodajalcev to zaslužilo,« je dejal Petovar ter požel aplavz navzočih krvodajalcev, nekateri pa so z žvižgi in negodovanjem pospremili branje poslanice, ki jo je poslal skupaj z opravičilom dr. Gantar.
Franc Košir je bronasti znak Rdečega križa Slovenije podelil Dragu Frasu iz Veržeja, ki je bil začetnik organiziranja vseslovenskega srečanja krvodajalcev v eni najmanjših slovenskih občin.
Niko Šoštarič
negovalnega in strokovnega tima, ki so tudi že prej izvajali aktivnosti skrbi za zobno in ustno higieno. S tem projektom pa smo se želeli približati sodobnim pristopom, kako pravilno izvajati ščetkanje zob oziroma skrbeti za ustno higieno in kako tudi pravilno uporabljati pripomočke. Kot že rečeno, so bili rezultati kmalu vidni, kljub temu da so naši uporabniki osebe s posebnimi potrebami, ki so potrebovali fizično in verbalno spodbudo, ker jih je včasih bilo težko pridobiti v samo kopalnico oziroma umivalnico. Že po kratkem času so se na moje redne jutranje prihode navadili, me vedno z navdušenjem čakali, tudi čas umivanja se je podaljšal.«
»V ZD Ptuj oziroma OE Zobozdravstvo smo začutili potrebo, da na področju zobozdravstvene preventive naredimo nekaj več in še več tudi za varovance zavoda, kamor doslej naše preventivne zobozdravstvene sestre niso pri-
hajale, zaradi tega je bilo tudi ustno zdravje bistveno slabše, kot bi lahko bilo,« je povedala vodja OE Zobozdravstvo zobozdravnica Tanja Tantegel, pobudnica tega projekta. Projekt smo prilagodili motoričnim in ostalim sposobnostim otrok, ga zasnovali tako v strokovnem in drugih pogledih, da so nas sprejeli, da vedo, kaj je zobna ščetka in da jo znajo tudi uporabljati. Neverjetna sta njihova zagnanost in želja po tem, da bi naredili vse, kar je potrebno za zobno in ustno zdravje. Tudi ko prihajajo k nam v prostore zobozdravstva, čutimo to zaupanje, ko nas objamejo, čutimo, da smo naredili nekaj dobrega. Sodelovanje želimo še okrepiti, ob podpori vodstev obeh zavodov nam bo to zagotovo uspelo, je prepričana zobozdravnica Tatjana Tantegel.
Vsa pohvala naši preventivni dejavnosti, najbolj pomembna je preventiva, tega se vsi skupaj premalo zavedamo, kajti zdraviti je mnogo težje
in tudi veliko dražje, čeprav je tudi v preventivo potrebno vložiti veliko lastnega dela, ki nikoli ne bo plačano, pa je o projektu, ki je povezal dva zavoda, povedala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Zadovoljni smo, da so uspehi odlični, čeprav gre pri preventivi v bistvu za delovanje na dolgi rok, so se tu rezultati pokazali že v zelo kratkem času. Brez dobrih sodelavcev to seveda ne bi bilo mogoče, delajo več, kot je njihova obveza, ker delajo s srcem. Zaključna prireditev je bila samo pika na i v teh naših prizadevanjih za več zobne preventive in s tem več zdravja.
Tudi v delovnih enotah VDC Ptuj, Ormož in Dornava so v okviru tega projekta organizirali predavanje o ustni higieni in zdravi prehrani ter ga podprli s slikovnim materialom in demonstracijo same tehnike čiščenja zob. Tudi odrasli uporabniki so ga dobro sprejeli.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z zaključne prireditve v prostorih ptujskega zobozdravstva
Foto: NS
Ptuj • Podelitev priznanj za učne uspehe in športne dosežke
Najuspešnejši je bil Vid Baklan
Gostiteljica tradicionalne prireditve, na kateri MO Ptuj v sodelovanju z Zavodom za šport in ptujskimi osnovnimi šolami podeli priznanja najuspešnejšim učencem in športnikom, je bila letos OŠ Mladika. Prireditev so poimenovali Dan mlade ustvarjalnosti, posebno pozornost pa so namenili najboljšim osnovnošolcem športnikom v naši občini.
Tudi letos so priznanja prejeli najuspešnejši devetošolci, ki so od 4. do 8. razreda dosegali odličen uspeh, v devetem razredu pa povprečno oceno 4,5. Med prejemniki priznanja pa so tudi tisti, ki so izstopajoče rezultate dosegali na različnih tekmovanjih v znanju in raziskovalnih nalogah ter najboljši športniki med osnovnošolci v naši občini.
Najuspešnejši učenci posameznih šol letos so: Klemen Petek - OŠ Breg, Nace Zavrta-nik - OŠ Ljudski vrt, Eva Zorko - podružnična šola Grajena, Benjamin Milošič - OŠ Lju-devita Pivka, Vid Baklan - OŠ Olge Meglič in Aljaž Ramot -OŠ Mladika.
Med njimi pa je bil izbran tudi najuspešnejši učenec v MO Ptuj, in sicer Vid Baklan iz OŠ Olge Meglič.
Sicer pa je bilo letos na vseh šolah skupaj kar 75 zlatih odličnjakov:
OŠ Breg, ravnatelj: Milan Fakin: Blaž Bigec, Barbara Ga-šparič, Mihael Leskovar, Ana Sušec, Domen Vidovič, Tomas Vigali, Anja Bezjak, Patricija Fajt, Maša Hren, Eva Korunič, Tina Lesjak, Klemen Petek;
OŠ Ljudski vrt, ravnateljica: Tatjana Vaupotič: Staša Florjančič, Aleš Kotnik, Neva Kumer, Tina Tumpej, Jan Zmazek, Eva Voda, Nejc Vidrih, Renato Kenda, Nace Zavrtanik, Lada Beric, Kaja Kostanjevec, Maj Ambrožič, Klementina Dovečar, Monika Ficjan, Ana Tepeš, Laura Fuhrmann, Nika Zelenko, Tjaša Šalamun, Ana Fürst, Alja Jančič, Dunja Ko-lenko, Barbara Lovrenčič, Anja Rašl, Sara Šešerko;
Podružnica Grajena, rav-
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši športniki in športne ekipe
nateljica: Tatjana Vaupotič:
Alen Erjavec, Nina Erjavec, Kristijan Fuks, Nuša Kramber-ger, Filip Petek, Blaž Tikvič, Žan Toplak, Eva Zorko;
OŠ Olge Meglič, ravnateljica Diana Bohak Sabath: Barbara Vauda, Lucija Vuk, Lara Zavrnik, Avalon Ivanuša, Eva Kaučič, Iva Lana Korošec, Nuša Erjavec, Vita Hojnik, Vid Baklan, Iris Bombek, Marko Dajnko, Nuša Grager Lutarič, Miha Hodnik, Ana Lenart, Nuša Mahorič, Tina Terbuc, Pia Valent, Anja Veit, Tamara Zebec, Sandra Zorec, Ines Zu-panič Tomažič, Nika Žibrat;
OŠ Mladika, ravnateljica: Sonja Purgaj: Valentina Ambrožič, Kristijan Krajnc, Ingrid Marovič, Jana Simonič, Alen Hliš, Nejc Krajnčič, Aljaž Ramot, Tilen Urbančič, Miha Žuran.
t
Maja Bedrač in Boštjan Nahberger naj športnika
Posebno priznanje Mestne občine Ptuj in poseben pokal sta kot najboljša športnica in športnik vseh osnovnih šol v MO Ptuj letos prejela Maja Bedrač in Boštjan Nahberger, oba učenca OŠ Breg.
Maja Bedrač ima za seboj kopico priznanj in pokalov. Med njenimi dosežki so: 1. mesto na državnem atletskem tekmovanju v daljini in v teku na 60 metrov, 1. mesto na državnem prvenstvu v posamičnem in ekipnem mnogoboju v Slovenski Bistrici, 1. mesto na zimskem atletskem pokalu, 1. mesto na medobčinskem krosu v Zavrču, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju atletiki v teku na 300 metrov na Ptuju, 2. mesto na področnem atletskem tekmovanju v teku na 300 metrov v Slovenski Bistrici, 16. mesto na državnem prvenstvu v atletiki v teku na 300 metrov v Novi Gorici, 1. mesto v daljini in 1. mesto na 60 metrov na III. Aleševem memorialu v Žalcu, 1. mesto na 60 metrov, 2. mesto v daljini in 2. mesto na 200 metrov na Mednarodnem atletskem mitingu mladih v Kranju, 1.
mesto v daljini, 1. mesto na 300 metrov in 1. mesto na 60 metrov v Mnogobojčku za štajerski atletski pokal, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v nogometu.
Tudi Boštjan Nahberger ima kopico zavidljivih dosežkov, med drugim 1. mesto na državnem Dnevnikovem krosu v Železnikih, 1. mesto na medobčinskem krosu v Vidmu, 1. mesto na medobčinskem krosu v Zavrču, 2. mesto na zimskem atletskem pokalu, 2. mesto na državnem prvenstvu v posamičnem in ekipnem mnogoboju v Mariboru, 3. mesto na področnem atletskem tekmovanju v atletiki v Slovenski Bistrici, 1. mesto na 600 metrov, 2. mesto v daljini in 7. mesto na 200 metrov na Mednarodnem atletskem mitingu mladih v Kranju, 2. mesto v daljini, 1. mesto na 300 metrov in 1. mesto v štafeti 4 x 200 metrov v Mnogobojčku za štajerski atletski pokal, 11. mesto na 60 metrov, 4. mesto v metu žogice, 5. mesto v daljini in 4. mesto na 300 metrov na državnem prvenstvu v posamičnem in ekipnem mnogoboju v Slovenski Bistrici, 4. mesto na medobčinskem tekmovanju v nogometu.
Dženana Bečirovič
Najboljši učenec letošnje generacije je Vid Baklan.
r
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Uroš Esih
Ptujski župan je čestital tudi najboljšim učencem.
Maja Bedrač in Boštjan Nahberger sta naj športnika.
Tednikova knjigarnica
Bilo je nekoč
Ravnokar je pri založbi Didakta izšla novost izpod peresa slučajno na Ptuju rojene Janje Vidmar (1962), ki z neverjetnim avtorskim tempom živi in ustvarja v Mariboru. Vidmarjeva, ki je med drugim pobudnica in predsednica sekcije za mladinsko književnost v okviru Društva slovenskih pisateljev, sodi med najbolj priljubljene avtorje, ki že leta zasedajo vrh tabele za knjižnično nadomestilo (po Cobiss.si), je dobitnica številnih nagrad in priznanj za literarni opus, ki gre v slast mladim in odraslim bralcem. Morda spomnim še na nekatere biografske podatke, ki jih je zapisal tudi založnik na zavihku romana Pink. Po gimnaziji je nadaljevala študij na ALU in Filozofski fakulteti v Ljubljani, danes pa je absolventka Filozofske fakultete Maribor, smer slovenski jezik in pedagogika. Na pisateljski sceni je dejavna skoraj dve desetletji in od leta 1996 ima status svobodne umetnice. Janja Vidmar je avtorica scenarijev, radijskih iger, zbirk kratke proze in skoraj petdesetih mladinskih del. Spomnim na Ameriški prijatelj (1995), Junaki petega razreda (1995), Moj prijatelj Arnold (1997), Princeska z napako (1998), Akno-žer (1998), Debeluška (1999), Peklenske počitnice
(1999),	Vrtiljak čudežev (1999), Druščina iz šestega b (2000), Potovanje groze (2000), Sence poletja
(2000),	Baraba (2001), Zgaga in mačje oko (2001), Stvor (2002), Leteči krožnik na našem vrtu (2002), Zgaga in mesto lutk (2002), Matic je kaznovan (2003), Prijatelja (2003), Punce za znoret (2003), Fantje iz gline (2005), Zoo (2005), Angie (2007) ...
Pink je duhovit spomin na odraščanje in zorenje v totem Mariboru, ki ga Vidmarjeva kanček po par-tljičevsko jezikovno in humorno opisuje skozi čase pionirjev in mladincev v bivši Jugoslaviji. S slengom, z mariborskim narečjem prežeto pripovedovanje iz delavskih blokov, kjer je čutiti dih partije in želje po boljšem, finem življenju. Grenko-sladki so sadeži sedemdesetih, ki jih trga Vidmarjeva in niza v zgodbo deklice Jance, z očetom pijančkom in mamo, ki težko zagotavlja red in mir med hčerama, ki sta si tako različni. Obiski trgovine Debela Berta, priklop prvega telefona, hrepenenja mladostnikov po tistem, kar pač takrat ni bilo dosegljivo tostran meje: prve kavbojke, leviske ...
Nadin ata je odvil šipo in pljunil na tla.
»Djutifri.«
»Ati, daaaaj no, gremo v Lipnico,« je moledovala sošolka Nada, »oblubo si! Pa še za pevskega sem doblapr glasbipetko.«
»Muzika!« je zarohnel Nadin ata in poslinil novo cigaretno konico,preden jo je vtaknil med zobe. »Kdo te rabi muziko, si misliš z muziko gnar služit? Ka misliš, da so ludi taki hepani, da bojo poslušali tvoje jodlanje? Kolko si pisala slovenščino? Če ti bom kdaj zrihtal službo na pošti, boš mogla znat čitat pa pisat.«
»Saj ne bom jazpismovpisala, ampak jih bojo ludi, jaz jih bom samo sortirala,« je oporekala sošolka Nada.
»Pismov???« je zarjovel Nadin ata.
Janica in sošolka Nada sta se zaskrbljeno potuhnili. Nepričakovano zaslišanje je resno ogrozilo njun načrt. Leviske 501 so počasi zahajale nekje za Kozjakom. Wartburg je okupirala marksistična tišina. Nadin ata se je šel gu-mitvist z njunimi živci. Usa, usa, usasa, Lipnica ti hlače da...
»Ma, u božju mater vse!« je Nadin oče odvrgel čik skozi okno in pohodil plin.
Roman Pink s podnapisom Za mojo generacijo je branje za najstnike in odrasle, ilustracije je prispeval Urh Sobočan, spremno besedo pa dr. Dragica Haramija. Za literarne sladokusce opozarjam še na novost iste avtorice v zbirki Najst z urednikom Zdravkom Dušo, to je roman Šuterji.
Liljana Klemenčič
Ormož • 14. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu
Tekmovanje za pokal Vinka Štrucla
Tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla se je minulo soboto v Ormožu odvijalo že štirinajstič. Tekmovanje je namenjeno popularizaciji zabavne glasbe med godbami, paradi in seveda druženju godbenikov. Prireditev se je začela že dopoldne s skupnim nastopom na Kerenčičevem trgu.
Prav lepo je bilo videti različne uniforme godbenikov, ki so se lepo razporedili po Kerenčičevem trgu in združno zaigrali Pozdravljena Slovenija Vinka Štrucla in Gremo na Štajersko Emila Glavnika. Nastopile so tudi mlade ormoške mažoretke. Vreme je bilo organizatorjem zelo naklonjeno, saj je vzdržalo še do konca obeh skupnih pesmi, pri paradi proti športni dvorani na Hardeku pa jih je že poškropil dež. V dvorani so godbe, ki so bile razvrščene v dve kategoriji, glede na število nastopajočih članov, pričele program. Pravila tekmovanja so zelo ohlapna. Vsak nastopajoči orkester ima po pravilih za svoj nastop predvidenih od 8 do 12 minut čiste glasbe, izvajajo pa se skladbe zabavnega karakterja, med katerimi je lahko le ena koračnica, zaželena pa je vsaj ena skladba slovenskega avtorja. Večina nastopajočih odigra prav kakšno skladbo Vinka Štrucla. Sprva je bilo prijavljenih sedem, zaradi bolezni pa je odpovedala
Zbrane godbe so na Kerenčičevem trgu skupaj zaigrale dve pesmi, nato pa so v zadnjem trenutku odparadirale proti športni dvorani na Hardeku - ulil se je namreč dež.
godba iz Novega mesta, tako je zaigralo šest godb. Največ jih je bilo doslej 15, vendar je bil organizator Slavko Petek zadovoljen, saj bi v muhastem vremenu težko poskrbeli za več godb: »To je največja kulturna prireditev v Ormožu, saj nas vedno obišče šest do deset avtobusov udeležencev iz vse Slo-
venije in zamejstva. To pa je kar nekaj. To ne uspe nobeni drugi prireditvi.« Slavko Petek upa, da bo prireditev, ki sta jo letos skupaj organizirala Turistično društvo Ormož in Glasbena šola Ormož, uspelo obdržati v Ormožu.
V strokovni žiriji sta bila sodnika domačina Emil Glavnik, skladatelj in dirigent iz Ljuto-
Ob ormoškem pihalnem orkestru žoretke.
Foto: vki
so se predstavile tudi mlade ma-
Slavko Petek je bil z letošnjim tekmovanjem zadovoljen.
mera, ter rojak Nikolaj Žličar, profesor klavirja in dirigiranja na srednji glasbeni šoli v Velenju, ki predava po vsej Evropi. Njuna odločitev je bila takšna. V konkurenci do 40 godbenikov so Vaška godba Vuzenica (Aleksander Vinšek), Pihalni orkester Središče ob Dravi (Rado Munda) in Kmečka godba Pernice (Sandi Pungartnik) prejeli zlato plaketo, Pihalni orkester Marezige (Boris Babič) pa je dobil zlato plaketo za najvišje število doseženih točk in pokal Vinka Štrucla za godbo do 40 godbenikov. Pihalni orkester Ormož (Slavko petek) je prejel zlato plaketo s posebno pohvalo, Pihalni orkester Zarja Šoštanj (Miran Šumečnik) pa zlato plaketo s posebno pohvalo za najvišje število doseženih točk in pokal Vinka Štrucla za godbo nad 40 godbenikov. Zlate plakete so bile podeljene za od 90 do 94,9 točke.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Koncert Nuše Derenda in pihalnega orkestra
Zakrivili« nepozaben koncert
»
Krivci za nepozaben koncert, s katerim smo Ptujčani še posebej prijetno zakorakali v letošnje poletje, so Pihalni orkester Ptuj in ena najboljših slovenskih vokalistk Nuša Derenda. V dve uri trajajočem programu so izvedli 13 skladb, od občinstva pa poželi gromozanski aplavz.
Letošnji koncert ptujskega Pihalnega orkestra je tako kot vsako leto pustil nepozabno sled v spominu tistih, ki so mu prisluhnili. Razdelili so ga v dva dela, medtem ko so v prvem ptujski pihalci nastopili samostojno, se jim je v drugem
delu na odru pridružila izjemna vokalistka Nuša Derenda.
Izjemne poletne dogodivščine, ki naj bi potekala v Amfite-atru ptujskih Term, ni pokvarilo niti vreme, zaradi katerega so dogodek preselili v dvorano Šolskega centra Ptuj, niti
Nuša Derenda
tehnične težave, zaradi katerih so godbeniki nekaj časa ostali v temi. Del izjemnega koncerta, ki se je začel s skladbami iz filmov Walt Disney Pictures, nadaljeval z nastopom sakso-fonistke Nine Rogina, ksilofo-nista Gregorja Nesterova in plesno točko plesalcev Maje in Boštjana, je bil namenjen najlepšim skladbam zasedbe Abba. V nekaj minutah so ptujski pihalci pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča pričarali pravo abamanijo in dodobra razigrali polno dvorano.
Tudi drugi del koncerta je bil vsaj toliko energičen in prijeten kot prvi. Skupaj s Pihalnim orkestrom Ptuj, ki letos obeležuje 154-letnico delovanja, je na oder stopila simpatična pevka Nuša Derenda. Zapela je sedem skladb, in sicer Poletna noč, Ni mi žal, Med iskrenimi ljudmi, Čez 20
let, Nora misel, Zlati prah imaš v očeh in skladbo Energy, ki jo je po ovacijah publike morala zapeti kar dvakrat.
Dženana Bečirovič
Svet je majhen
Je razočaranje doseglo vrhunec?
Pred dvema tednoma smo v naši ko-lumni analizirali rezultate evropskih volitev. Če nadaljujemo isto tematiko, moramo poudariti še nekaj ugotovitev.
SDS pridobiva podporo med volivci zaradi velikega nezadovoljstva slovenskega naroda z načinom delovanja Pahorjeve vlade, v kateri, če izključimo ministrico za obrambo in ministra za zunanje zadeve, skoraj noben predstavnik ne uživa velike priljubljenosti. Zaresovi podporniki so se množično podali na volišča, da bi neposredno podprli lastnega voditelja v trenutku krize in tako rešili njega in sebe pred propadom. SD ima težave z notranjimi razkoli in zunanjo podobo, ki jo prikazuje vedno bolj kot stranko, ujeto med preteklostjo in mladim, nedozorelim kadrom.
Vendar ne smemo pozabiti na še eno presenečenje, ki so nam ga volišča podarila: na vrnitev Nove Slovenije med »pomembne«.
Na zadnjih državnozborskih volitvah je dvopolarno tekmovanje med SD in SDS škodilo manjšim koalicijskim partnericam. Nova Slovenija je takrat doživela težek udarec, ki pa je bil le delno posledica Janševe politike. Napačni pristopi bivšega ministra Bajuka, zgrešene reforme, ki so neposredno vplivale na denarnice državljanov, in neučinkovito pozicioniranje stranke v političnem prostoru so N.Si potisnili v kot. Zelo samozavestno lahko trdimo, da če bi voditelji N.Si prebirali naše članke pred lanskoletnimi volitvami, bi bili mogoče danes še vedno parlamentarna stranka. Slovenija potrebuje zmerne politične predstavnike, ki dejansko predstavljajo vrednote večine državljanov, kot so delavnost, družina, medsebojno spoštovanje, strpnost, zgodovinska tradicija itd. Za to smo v trenutku, ko se je politični prostor jasno -ekstremistično - opredeljeval, kadri N.Si pa spreminjali, predlagali, naj se stranka poda na politični oder z novo strategijo in podobo. Volivci iščejo nekaj svežega, nekaj povezujočega, nekaj zmernega, nekaj, kar bo daleč od skrajnosti naše vsakodnevne skregane politike. N.Si je bila glede na lastni profil edina stranka, ki bi lahko speljala takšno kozmetično akcijo in pridobila nove simpatizerje.
Lojze Peterle je tipičen predstavnik zgoraj opisanega pristopa. Ker se sam že nekaj časa ni počutil vezan na Novo Slovenijo, je potreboval veliko tednov, preden se je odločil, da ne bo kandidiral z lastno listo. Izjemen vzpon N.Si na zadnjih volitvah gre torej v veliki meri pripisati teži glavnega kandidata in njegovi priljubljeni podobi. Sedaj predlagali voditelji stranke iz rezultata mirno izvlečejo nauk. Slovenija je na robu državljanskega razkola. Triinsedemde-set odstotkov volivcev se je raje vzdržalo glasovanja zaradi razočaranosti do lastnih predstavnikov v Ljubljani. Večina od nas čuti, da razdeljenost oziroma stanje »stalne civilne vojne« v Sloveniji postaja neznosno in nesprejemljivo. Zaradi tega trpita naša zunanja podoba in naše gospodarstvo. Ukvarjamo se z mišmi, medtem ko mimo nas letijo sloni.
Pred dnevi sem imel popolnoma naključno pogovore z nekaterimi poslanci, vodji pomembnejših mest v državni upravi in gospodarstveniki. Vsi so poudarili, da nekaj mora biti zelo narobe, če že sami več ne vidijo možnosti izboljšanja stanja v državi in raje razmišljajo o prihodnosti v tujini, kot pa o neskončnih don Kihotovih bitkah znotraj gnilega sistema.
Stari rimski pregovor pravi: »Primum vivere deinde filo-sofare« (prvo živeti, potem filozofirati). Večina državljanov se mora boriti za vsakdanji kruh. Samo delček srečnežev se lahko stalno ukvarja z »višjimi« temami. A če bi se v tem trenutku zgodovine lahko večina Slovencev ukvarjala s političnimi in filozofskimi vprašanji, bi bila naša država zelo verjetno na robu revolucije. Razočaranje in občutek o nesposobnosti naše vodilne elite sta dosegla vrhunec.
Laris Gaiser
Pihalni orkester Ptuj je nastopil pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: DB
Foto: DB
Podlehnik • Delne sanacije prostorov v osnovni šoli
Iz telovadnice jedilnica in (občinska) dvorana
Podlehniška zgradba osnovne šole, ki šteje že častitljivih 40 let in jo je dodobra ogulilo že prav toliko generacij osnovnošolcev, bi si sicer še najbolj zaslužila iti v pokoj, njeno funkcijo pa bi morala prevzeti nova zgradba. Toda podlehniški proračun takšnih sanjavih želja ne more uresničiti, zato se pač v šoli poskušajo znajti najbolje, kar lahko.
Lani so tako s pomočjo občinskega denarja prenovili vse sanitarije in kuhinjo, letos pa je bila temeljite prenove deležna stara telovadnica, ki bo v prihodnje lahko služila kar dvema namenoma hkrati; uradno je ta prostor že postal šolska jedilnica, glede na ravno primerno velikost in dodatna dela, ki so zdaj v teku, pa bo ta prostor občasno namenjen tudi občinskim prireditvam.
»Lokacija stare telovadnice je zelo primerna za jedilnico, saj je v neposredni bližini šolske kuhinje. S stoli in mizami smo jo opremili že prej, letos pa se je v celoti prebelila, prenovil se je parket, uredil oder, zamenjana je celotna razsvetljava, gre za 32 reflektorjev, pripravljeno je ozvočenje, zdaj pa čakamo še na zate-mnilne elemente za okna. Prenovo je financirala občina,« je o novi pridobitvi, ki je sicer ne bo koristila le šola, ampak tudi občina, povedal ravnatelj Dejan Kopold.
Stara telovadnica bolj uporabna od nove dvorane
Obnova stare telovadnice je občino po besedah župana stala okoli 7000 evrov, se pa tako župan kot ravnatelj strinjata, da je prostor zelo primeren za razne prireditve, veliko bolj kot stara in dotrajana dvorana v vaškem domu, zato naj bi bile prireditve v prihodnje v šoli. »To je tudi precej ceneje, saj je ogrevanje stare dvorane v domu za občino precej velik strošek, medtem ko se telovadnica oz. jedilnica ogreva v vsakem primeru za potrebe osnovnošolskega
Ravnatelj OS Podlehnik Dejan Kopold: »Seveda je po toči zvoniti prepozno, ampak veliko bolj bi potrebovali novo šolsko zgradbo, še bolj krvavo pa potrebujemo vrtec!«
Nekdanja šolska telovadnica se je po temeljiti prenovi spremenila v šolsko jedilnico, služila pa bo tudi kot občinska dvorana za društvene ter druge občinske in šolske prireditve.
Letos bodo v OS Podlehnik z malo denarja, ki jim je na voljo, prenovili šolsko knjižnico (na posnetku) ter računalniško učilnico in učilnico za slovenski jezik.
izobraževanja,« je še povedal župan Maučič.
Nova večnamenska dvorana, zgrajena v sklopu šolske zgradbe, je za potrebe tako občine oz. občinskih in društvenih prireditev kot za potrebe šole absolutno prevelika, saj se doslej še nikoli ni napolnila do zadnjega kotička; tudi ob proslavi ob desetletnici občine je bila tretjina dvora-
ne zaprta, pa je bilo prostora za zbrane še vedno preveč. »V tej, stari telovadnici smo ob zadnji priložnosti gostili nekaj čez 120 ljudi in sploh ni bilo gneče, zato je ravno pravšnja za prireditve, ki jih pripravljamo v naši občini in tudi v šoli. Nova dvorana pa je za potrebe šole absolutno predimenzionirana," je dodal Kopold in ob tem navrgel, da
so stroški ogrevanja in vzdrževanja velike večnamenske dvorane ogromni in presegajo vse ostale stroške, povezane s šolsko zgradbo.
Krvavo potreben vrtec
»Seveda je po toči zvoniti prepozno, ampak veliko bolj bi potrebovali novo šolsko zgradbo z vrtcem kot pa tako veliko dvorano. Sicer na to odločitev v šoli nismo imeli vpliva, šola je zdaj pač stara in se trudimo z obnovo, ki jo peljemo po delih, vsako leto nekaj, krvavo nujno pa bi bil potreben vrtec, vsaj dva oddelka. Že zdaj bi imeli dovolj otrok, res je, da dve naslednji leti beležimo nekaj padca pri rojstvih, potem se pa število otrok v naši občini spet dviguje in potrebe po vrtcu bodo vedno večje.«
Sicer pa funkcionalna in gradbena prenova stare telovadnice ni edina novost v stari podlehniški zgradbi učenosti, ki je zadnjo temeljito prenovo doživela pred davnimi 22 leti.
Že v juniju so se namreč lotili prenove učilnice za slovenski jezik, prav tako se je začela prenova šolske knjižnice, ki jo bodo ob novem pohištvu opremili še z dvema računalnikoma za učence, po besedah Kopolda pa bo do jeseni nared tudi nova računalniška učilnica: »Trudimo se pač, kolikor z omejeni sredstvi gre. Za te manjše prenove učilnic smo nekaj denarja zbrali kar iz lastnih virov, nekaj malega je primaknila tudi občina, celotna cifra bo znana po nakupu pohištva,« je še pojasnil Dejan Kopold, ki pač nima posebnega razloga, da se s posebnim ponosom ozira na starajoč se šolski objekt, zato pa pravi, da ga toliko bolj veselijo uspehi kolektiva in učencev: »Naša šola uspešno sodeluje v več projektih, med njimi tudi v evropskem projektu Connect, kjer smo bili med zmagovalci, zaposleni so vključeni v Mrežo učečih se šol, v teku je tudi projekt Nasilje v slovenskih šolah, kjer naša šola sodeluje kot vzorčna podeželska šola med sicer skupno izbranimi petimi slovenskimi šolami.
Rezultati tega projekta, ki bo končan čez dve leti, bodo zbrani in izdani v posebnem kurikulumu z napotki za vse slovenske pedagoge, kako ravnati v različnih primerih nasilja. Ob tem smo se letos vključili tudi v Mrežo zdravih šol in še veliko je drugih aktivnosti, kjer smo tako ali drugače prisotni oziroma jih izvajamo.«
Kdaj in kako bi lahko v Pod-lehniku zgradili vrtec, ki ga je sicer bivša sestava občinskega sveta s preminulim županom precej nerealno načrtovala in potrjevala v srednjeročnem občinskem načrtu (uredili naj bi ga v stari telovadnici, ki pa je za kaj takšnega neprimerna, poleg tega je strošek nove dvorane tako enormno velik, da ga bodo odplačevali še lep čas, kar so vedeli že v prejšnjem mandatu, a so bojda računali na prilive iz naslova mejne ekološke takse), župan Marko Maučič ne more in ne upa napovedati, pravi pa, da so na vidiku nove (finančne) variante, ki jih bodo poskušali izkoristiti.
SM
Podlehnik • Najboljši učenci pri županu
Ne pozabite, da ste ponos vseh nas
V začetku tega tedna je najboljše učence domače osnovne šole, ki so svojo odličnost dokazovali skozi vseh devet let izobraževanja, sprejel tudi podlehniški župan Marko Maučič in jih v imenu občine nagradil s knjigo Priročni slovar tujk, posebnim priznanjem ter kosilom za vse.
Letošnja sedmerica najboljših učencev iz OŠ Martina Koresa Podlehnik: Sara Kure, Sara Glažar, Vito Vidovič Binchende, Tadej Drevenšek, Blaž Jerenec, Samo Krajnc in Amadeja Jus; v sredi z županom Markom Maučičem, podžupanom Ivom Banom, pedagoginjo Anito Malovič in razrednikom Jakobom Fegušem.
»Vas, ki ste letos zaključili osnovnošolsko izobraževanje, poznam še precej bolje kot druge, saj ste generacija mojega sina,« je v precej očetovskem tonu, ki se mu ni izognil niti v nadaljnjem nagovoru, pozdravil najboljših sedem učencev in učenk župan Maučič in nadaljeval: »Prav gotovo bomo v občini in tudi osebno spremljali vaše uspehe tudi na nadaljnji poti. Smo majhna haloška občina, vendar je iz našega okolja prišlo že veliko uspešnih ljudi in vedno več jih je. Želim, da ste tudi vi med njimi, za začetek pa se zavedajte, da nikakor ni sramota biti doma iz Haloz. Zdaj, ko prvič v življenju
stopate iz varnega domačega okolja na pot samostojnosti, se boste morali truditi veliko bolj, ne le pri učenju, ampak nasploh. Ni pravilno reklo, da naj se človek uči zato, da ne bo delal, ampak učite se za to, da boste delali lažje in z veseljem tisto, kar si boste izbrali. Delo je ponos vsakega človeka; tisti, ki ne dela, najsi bo bogat ali reven, naj bo izobražen ali ne, je malopridnež! Upam, da ste sprejeti v šole, ki ste si jih izbrali, že zdaj pa vam polagam na dušo, da ne bodite razočarani in ne obupajte, če ne boste takoj dobili dela v poklicu, ki se si ga izbrali. Vedno se pač ne da začeti z najboljšim. Zavedajte pa se,
da imate odlično popotnico, ki so vam jo dali straši, učitelji in vso okolje, v katerem živite. Čestitam vam za vaš uspeh. Vsi mi smo zelo ponosni na vas, ne izdajte in ne zapravite tega zaupanja na poti osamosvajanja, kjer preži na vas veliko pasti - od kriminala do alkohola. Želim vam, da se jim izognete in zapomnite si nekaj: danes je tisti, ki se zna izogniti dro-gam in alkoholu, največji fra-jer! Pazite nase, ne zapravite našega zaupanja in vedite, da ste ponos vseh nas!«
Sedmerico najboljših učenk in učencev, med katerimi so letos: Sara Kure, Sara Glažar, Vito Vidovič Binchende, Tadej Drevenšek, Blaž Jerenec, Samo Krajnc in Amadeja Jus, je nagovoril tudi podlehniški podžupan Ivo Ban, ki se je pridružil županovemu razmišljanju in čestitki, dodal pa še, da naj si zastavijo v življenju jasen in realen cilj, kajti potem bodo veliko lažje zmogli zahtevnost srednješolskega izobraževanja, na violino pa jim je zaigrala mala Clarisa Aldina Ban.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Nogomet
Da Silva k Olimpiji, začetek v Domžalah
Stran 16
Rokomet
Vse znanje in vso energijo v lasten kader Stran 16
Tenis
Blaž v Pescaro, Nina brez konkurence Stran 17
Odbojka
Ptujčanke se selijo v 3. ligo!
Stran 17
Košarka
Priznanje KZS v Haloze
Atletika
Nina na Norveškem pod pričakovanji
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Spielbergov scenarij, Zavčeva izvedba
Med ljubitelji športa na našem področju je tema številka ena še vedno boksarski dvoboj med Dejanom Zavcem in Argentincem Jorgejem Danielom Mirando.
Postregel je z vsem tistim, kar lahko boks sploh prinese; tako smo videli številne močne in dobro odmerjene udarce, odlično branjenje enega in drugega, veliko mero dinamike ter odlično vzdušje med številnimi gledalci okrog ringa. Piko na i je dodalo končno zmagoslavje našega šampiona in to na način, ki smo si ga lahko samo želeli: s K. O. tik pred koncem dvoboja. »Takšen scenarij bi si lahko zamislil le Spielberg, izvedel pa Sylvester Stallone v kakšni od nadaljevanj Rockyja,« je dogajanje slikovito opisal Dejan, ki je imel med samim dvobojem precej težav s poškodbo leve roke. To je staknil ob udarcu v čelo Mi-rande že v četrti rundi.
Počena kost nad levim zapestjem
»V soboto zjutraj sem se odpravil na rentgensko slikanje zapestja, ki pa ni pokazalo praktično ničesar. Ker me je še naprej bolela roka, sem odšel še na ultrazvok, ki pa je pokazal na dveh mestih počeno kost nad zapestjem. Z rednim mazanjem s kremami je oteklina sedaj že splahnela, tako da je sedaj stanje že bistveno
boljše, čeprav bolečine ob nekaterih gibih ostajajo.«
Sporočilo Dirka Dzemskega: Danes trening ...
Takoj po dvoboju in tiskovni konferenci je Dejan odšel na zabavo, ki je bila organizirana v Samsari v Koloseju. »Ko sem se odpravil iz dvorane Tabor, me je tam presenetila množica navijačev, ki so me vztrajno čakali, čeprav sem imel vmes številne obveznosti. Res so neverjetni, lahko so pravi vzor za vse druge navijaške skupine. Tudi v Samsari je bilo veselo do poznih (zgodnjih) ur; še posebej se je izkazal Miranda, ki se je zelo razživel in povedal tudi veliko zanimivosti iz domovine, kjer si med drugim denar služi s plesnimi točkami. Nato sem šel v hotel pozdravit še nemške spremljevalce in hitro je bila ura 6.30 zjutraj. Ironija je bila, da še potem zaradi številnih vtisov nisem mogel zaspati,« je v smehu povedal Dejan, ki ga je v nedeljo zjutraj presenetilo kratko sporočilo njegovega trenerja Dirka Dzemskega: »Ko sem prejel sporočilo Danes trening', sem mislil, da se je zmotil v naslovniku, zato sem ga vprašal, ali ve, komu je sporočilo poslal.
Vem,' je bil odgovor - in s tem je bilo konec počitka. Sedaj je važno, da ostanem v dobri kondiciji, zato bom na začetku seveda veliko tekal in delal primerne vaje v fitnesu.«
Avgusta spet na
Poljsko?
To je seveda nujno, če bodo uresničene napovedi, da se bo v začetku avgusta pomeril s Poljakom Rafalom Jackiewic-zem. To naj bi bila borba za »eliminatorja« oz. prvega izzivalca svetovnega prvaka v verziji IBF. »Pogovori res potekajo v tej smeri, a nimam še nobenega zagotovila, da se bo to res zgodilo. Ko mi bo to potrdil moj manager Ulf Steinforth in bo pogodba podpisana, takrat bom šele verjel. Seveda pa sem absolutno pripravljen nastopiti na takšnem dvoboju, saj bi mi to lahko prineslo preskok na tisto stopničko, h kateri sem vedno težil: borbi za naslov svetovnega prvaka. Še enkrat bi šel tudi na Poljsko, čeprav imam od tam slabe izkušnje. Zagotovo pa bi se tekmeca lotil s povsem drugačno taktiko, iz tistega poraza sem se nekaj vendarle naučil,« je o načrtih in bližnji prihodnosti povedal Dejan.
Jože Mohorič
»Presenetila me je dolžina njegovih rok«
Kako po nekaj prespanih nočeh ocenjuješ borbo z Mirando?
D. Zavec: »Veseli me, da sem ohranil visoko koncentracijo skozi celoten dvoboj; to je bilo odločilno. V nasprotnem primeru bi imel z žilavim Argentincem bistveno več težav, saj je neverjetno dobro prenašal moje udarce. Velikokrat se je tudi v pravem trenutku sklonil, tako da sem zadeval čelo, ne pa direktno obraza. Prav pri enem od takšnih udarcev sem v četrti rundi začutil bolečine v levi roki, zato sem težišče udarcev prenesel na desnico, s katero pa nisem imel tako dobrega občutka. S trenerjem sva namreč v zadnjem obdobju intenzivno vadila nekoliko spremenjeno postavitev nog, ki pa je bila bolj primerna za napade z leve strani.
Me je pa presenetila dolžina njegovih rok: zdi se mi, da ima še daljše kot pred dvema
letoma. Nekajkrat sem mislil, da sem na varni razdalji, pa me je vseeno zadel. Sicer pa sem se sam želel že prej spustiti v še bolj odprto borbo, vendar me je trener vedno brzdal in mi to prepovedoval. To so trenutki, ko te ponesejo srce in čustva, čeprav glava in razum govorita drugače. Na koncu se je izkazalo, da je bila trenerjeva odločitev vendarle pravilna, saj bi bilo sicer tveganje preveliko.«
Kako si sam doživel zaključek dvoboja?
D. Zavec: »Moram reči, da se je zaključek zgodil kar sam od sebe, bil sem namreč v položaju, ki ni dopuščal veliko možnosti udarca za K. O. Po dobrem udarcu z desnico sem začutil, da sem ga zamajal, vendar nisem imel pravih možnosti za naslednji korak. Ta se je na mojo srečo nekako vendarle zgodil in tako sem z bolečo levico dokončal delo. Ko sem ga pogledal v oči, sem videl, da ni več sposoben za nadaljevanje, in sodnik se je pravilno odločil za prekinitev. Pri sebi sem čutil zadovoljstvo, da se je izteklo na ta način.«
BENCINSK1 SERVIS
EKSTRA
AC MARlBOR-LENDAVA - Vučja vas
tenzor
Foto: Črtomir Goznik
Navijači Dejana Zavca so lahko vzor vsem organiziranim navijaškim skupinam.
Foto: Črtomir Goznik
Ob prihodu v ring: Dejanovo majico krasita sliki hčerkic Ivone in Tije.
Foto: Črtomir Goznik
Zmage svojega varovanca se je veselil tudi Ulf Steinforth, Dejanov manager (levo).
Nogomet • 1. in 2. SNL
Da Silva k Olimpiji, začetek v Domžalah
Vsi nogometni prvoligaši so že zaključili kratek poletni premor in se posvetili pripravam za naslednjo sezono. Uvod v to je predstavljala torkova prireditev na Brdu pri Kranju, kjer so izžrebali pare za sezono 2009/10.
Žreb je bil delno delegiran, saj so klubi zaradi nekaterih okoliščin na Združenje nogometnih prvoligašev naslovili osem upravičenih prošenj za spremembe terminov (zaradi zasedenosti stadionov ob določenih terminih, zaradi bližine klubov iz iste regije zamenjava gostovanj in domačih tekem ...). Ptujskemu prvoligašu je žreb v 1. krogu (18. julija) prinesel tekmeca, pri katerem so spektakularno zaključili redni del pretekle sezone - Domžale. V prvi domači tekmi bodo v 2. krogu Ptujčani igrali s Koprčani. Najzanimivejši par uvodnega kroga bo odigran v Ljubljani, kjer se bosta srečala mestna tekmeca Olimpija in Interblock, pred praznimi tribunami Ljudskega vrta (kazen dveh tekem brez gledalcev zaradi vdora navijačev na igrišče po tekmi s Celjem) pa se bosta na uvodu srečala najuspešnejša kluba pretekle sezone Maribor in Hit Gorica. Prvi pravi večni derbi med Mariborom in Olim-pijo bo po petih letih odigran v 4. krogu na Štajerskem, dravaši
pa se bodo z Mariborom prvič pomerili v gosteh v 8. krogu (12. 9.).
V 2. SNL se bodo Kidričani v uvodni tekmi merili z ajdovskim Primorjem, ki je letos izpadel iz 1. SNL.
Da Silva podpisal za Olimpijo
Pri Labodu Dravi se je že zgodila prva sprememba v igralskem kadru, saj je Brazilec Da Silva (na Ptuj je prišel iz Primorja pred spomladanskim delom prvenstva) podpisal dveletno pogodbo za ljubljansko Olimpijo. To bo vodil Brane Oblak, medtem ko so se v lendavski Nafti odločili za Nebojšo Vučičeviča (nekdanjega igralca Partizana). Največ sprememb se obeta v Celju, kjer še iščejo naslednika Slavi-še Stojanoviča, odhod pa je že izpeljalo ali napovedalo veliko število igralcev (Pokorn, Zavrl, Pečnik, Puš, Režonja ...). Zelo so aktivni tudi v taboru Inter-blocka, kjer so novinci zaenkrat Kokot, Brezič, Milenkovič in Kamerunec Tabot.
Ptujski trener Adnan Zild-žovič bo v novi sezoni zagotovo imel na voljo manj nogometašev, zato pa naj bi več priložnosti dobivali mladi, ki se bodo iz mladinske šole pri-
1.	SNL
1.	krog, 18. julij: Domžale - Labod Drava, Rudar - Nafta, Maribor - HiT Gorica, Olimpija - Interblock, Luka Koper - CM Celje.
2.	krog, 25. julij: Nafta - CM Celje, Labod Drava - Luka Koper, Interblock - Domžale, Hit Gorica - Olimpija, Rudar - Maribor.
Razpored Laboda Drave v prvi četrtini prvenstva:
3.	krog: CM Celje - Labod Drava; 4. krog: Nafta - Labod Drava; 5. krog: Labod Drava - Interblock; 6. krog: Gorica - Labod Drava; 7. krog: Labod Drava - Rudar; 8. krog: Maribor - Labod Drava; 9. krog: Labod Drava - Olimpija.
2.	SNL
1. krog, 9. avgust: Aluminij - Primorje, Mura 05 - Krško, Triglav Gorenjska - Bela krajina, Dravinja - MU Šentjur, Livar - Garmin Šenčur.
V petek z Mariborom
Danes, v petek, 26. junija,
bodo ljubitelji nogometa znova prišli na svoj račun, saj bodo Ptujčani v drugi pripravljalni tekmi gostili državne prvake iz Maribora. Tekma se bo pričela ob 18. uri. Varovanci Darka Milaniča so priprave pričeli zelo zgodaj, saj jih že v začetku julija čakata prvi tekmi 2. pred-kroga kvalifikacij za evropsko Ligo prvakov.

te
m


_ - . '-.O. S . '•,
V,v: "v^r
_ I
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Prejac (modri dres) se je po poškodbi spet vrnil v ekipo Laboda Drave.
ključili članom. Na Ptuj naj bi se vrnila Damir Zagoršek in Rok Marinič, ki sta nazadnje igrala v Stojncih. Prve treninge v tem tednu sta upravičeno izpustila Marko Drevenšek in Borut Semler, ki sta bila na preizkušnjah na Slovaškem in v Nemčiji. Še vedno je zaenkrat najbližje odhodu Sead Zilič, ki ima na mizi dve konkretni ponudbi, končna odločitev pa še ni padla. Podobno je tudi v primerih Roka Kronavetra, Luca-sa Horvata in Dorisa Kelenca, za katere se zanima nekaj domačih in tujih klubov.
JM
Nogomet • Prijateljska tekma
Labod Drava - Simer šampion 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Jovanovič (42), 1:1 Tiganj (44), 1:2 Verbič (51), 2:2 Ogu (54), 3:2 Andelkovič (89).
LABOD DRAVA: Murko, Vrabl, Zagoršek, Glavar, Turkuš, Perger, Marinič, Dirnbek, Sahiti, Horvat, Tiganj. Igrali so še: Prejac, Grižonič, Andelkovič, Žilič, Čeh, Ogu, Kronaveter, Kelenc, Roškar, Kurež. Trener: Adnan Zildžovič.
SIMER ŠAMPION: Pavlovič, Bodiroža, Jankovič, Djuranovič, Skale, Baferovič, Petrušič, Ferme, Korošec, Jovanovič, Naprudnik. Igrali so še: Čretnik, Bizjak, Marič, Verbič, Žagar, Plahuta, Lazičič, Goropavšek. Trener: Jani Žilnik.
Po enajstih opravljenih treningih so nogometaši ptujskega prvoligaša Laboda Drave odigrali prvo pripravljalno srečanje proti celjskemu tretjeligašu, ekipi Simer šampion. Pri domačih so manjkali Sead Zilič, Borut Semler in Marko Drevenšek, ki si v tujini iščejo nove delodajalce, kakor tudi Gabriel Da Silva, vsi drugi pa so bili na razpolago trenerju Adnanu Zildžoviču.
V	prvem polčasu je domači strateg dal priložnost mlajšim, ki sta jim pomagala izkušena Tomaž Murko in Senad Tiganj. Gostje iz Celja so presenetili in se uspešno upirali domačinom ter tudi prvi povedli, a je njihovo vodstvo kaj hitro izničil Tiganj.
V	drugem polčasu je domači strateg v igro poslal nosilce igre iz pretekle sezone, ki so v zadnjih tridesetih minutah strli odpor borbenih gostov. Zmagoviti zadetek je minuto pred koncem po lepi akciji dosegel Andelkovič.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Joao Gabriel Da Silva je v spomladanskem delu v dresu Laboda Drave zbral 14 nastopov, v katerih je dosegel 4 zadetke.
Rokomet • Redna letna skupščina RK Drava Ptuj
Vse znanje in vso energijo v lasten kader
V soboto, 20. junija, so v Ribiškem domu v Rogozni-ci člani RK Drava izpeljali redno letno skupščino kluba. Kljub slabemu vremenu se je zaključnega druženja v tej tekmovalni sezoni udeležilo veliko članov in simpa-tizerjev kluba. Pregledali so delo kluba v minuli sezoni, potrdili zaključna finančna poročila za leto 2008, potrdili minimalne spremembe statuta in potrdili spremembe v UO kluba.
Dosedanji predsednik Zdravko Peklar je podal pregled dela v minuli sezoni. »Kljub izredno težkim razmeram za kvalitetno delovanje športnih kolektivov v času gospodarske krize, kljub vse prej
kot idealnim pogojem za vadbo na Ptuju in kljub rezultatskemu neuspehu članske ekipe nam je uspelo zadržati homogenost članov kluba. Za to se moramo v največji meri zahvaliti generalnemu sponzorju, podjetju Pinus iz Rač, ki nam je zagotavljal največji del potrebnih sredstev za delovanje,« je povedal Peklar, nato pa uprl pogled v prihodnost: »Žal smo morali svoje ambiciozne tekmovalne cilje zaradi nastale situacije pomakniti za krajše obdobje v prihodnost, ko bomo poskusili cilje doseči s povečini lastnim kadrom, v katerega bomo sedaj vložili vse svoje znanje in vso energijo.«
Vodenje UO kluba je skupščina v bodoče zaupala Marku
Žihru, ki se je prisotnim zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo kljub bistveno zmanjšanemu proračunu RK Drava tudi v prihodnje zdrav športni kolektiv, katerega največji kapital bo kontinuirano kvalitetno delo z lastnim podmladkom in trden, zaupanja vreden UO, ki se bo maksimalno trudil za zagotovitev sredstev za delovanje.
V prihodnje bo UO štel 12 članov, predstavnikov gospodarskih družb, ki zagotavljajo sponzorska sredstva za delovanje kluba, in operativnih članov, ki povezujejo delo UO in vseh drugih struktur v klubu.
Zaupanje v delo kluba in njenih članov je s svojo prisotnostjo na skupščini izkazal tudi župan MO Ptuj dr. Štefan
Čelan. Vse prisotne je najbolj razveselil z zagotovilom, da lahko v kratkem pričakujejo v Ptuju vsaj dve športni dvorani, primerni za vadbo in tekmovanja. Eden največjih problemov kluba je namreč pomanjkanje primernih vadbenih površin in veliki stroški najema le-teh izven Ptuja.
Tako kot se je druženje članov kluba že dopoldan sproščeno začelo s tekmo med trenerji, starši in mladimi igralci, se je sproščeno tudi nadaljevalo in zaključilo naslednji dan s „skupinskim" pospravljanjem prostorov in okolice Ribiškega doma, ki jim ga že tradicionalno odstopijo člani RD Ptuj.
UR
Kot se za revialno tekmo spodobi, se je boj med trenerji, starši in kadetsko ekipo na vsestransko zadovoljstvo končal z neodločenim rezultatom in brez poškodb.
Teniške novičke
Nina med vrstnicami brez konkurence, Blaž v Pescaro
Državno prvenstvo U-12
Sredi junija je v Rogaški Slatini potekalo državno prvenstvo za igralce in igralke do 12. leta starosti. V tej konkurenci prvo mesto lestvice TZS z veliko prednostjo drži Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) in to suvereno potrdila tudi na igriščih. Nina je namreč zmagala v konkurenci posameznic in v igri dvojic s soigralko Tamaro Zidanšek (Slovan). Kakšna je razlika med Nino in ostalimi igralkami te starosti v Sloveniji, najbolj zgovorno pove podatek, da je Nina tri dvoboje zmagala s 6:0, 6:0, enega 6:0, 6:2, v finalu pa je Zidanškovi prepustila le 5 iger (6:2, 6.3).
Sven Lah (TK Terme Ptuj) je med dečki v 1. krogu nudil dostojen odpor 8. nosilcu, Dom-žalčanu Aljažu Jakobu Kaplji (7:6 (0), 1:6, 3:6), s čimer je pokazal viden napredek v igri. Še boljši je bil v igri dvojic, kjer je skupaj z Nejcem Šterom (AS Litija) zmagal v 1. krogu, v 2. pa sta ju izločila kasnejša zmagovalca Kokalj/Schweiger-Mužar.
Sredozemske igre 2009, člansko DP
Med 26. junijem in 5. julijem bodo v italijanski Pescari potekale letošnje sredozemske igre.
Ljubitelji ženske odbojke na Ptuju bodo v naslednji tekmovalni sezoni prikrajšani za gledanje prvoligaške ženske odbojke, saj bo domača ekipa nastopala v tretje ligaški konkurenci. Osnovni razlog je recesija in pomanjkanje finančnih sredstev. V prvi 1. A ženski ligi bi jih naj zamenjala ekipa Ecom Tabor iz Maribora,
Udeležilo so jih bo tudi 139 športnikov in športnic iz Slovenije, ki bodo naše barve zastopali v 21 športih. Najmočnejše bodo atletska, plavalna, judo in gimnastična ekipa, izmed mo-štvenih športov pa bomo imeli predstavnike v ženskem rokometu in moški odbojki.
Med potniki je tudi Ptujčan Blaž Rola, ki je v zadnjem času nastopal na turnirjih futures in na državnem članskem prvenstvu. »Z nastopi na futu-resih (profesionalni turnirji z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev), ki so potekali ravno v času mature, sem zelo zadovoljen, saj sem morda pričakoval kakšno točko, osvojil pa sem kar tri. To je bilo za vse nas lepo presenečenje. Slabše je bilo na državnem prvenstvu, kjer sem do četrtfinala igral odlično, nato pa popolnoma nepričakovano izgubil proti Gajšku, čeprav sem ga doslej redno premagoval. Na srečo sva se med dvojicami s Tadejem Turkom (Branik Maribor) odlično ujela in na koncu slavila zmago. Ta je še posebej dragocena zaradi tega, ker sva v finalu rešila zaključno žogo tekmecev (končni rezultat 3:6, 7:6 (7), 10:6),« je povedal Blaž, ki bo tudi med člani naše odprave na sredozemske igre: »Komaj čakam! Na predstavitvi sem videl polno znanih športnikov (Mankoča, Pegana ...),
kamor bi naj odšla večina od-bojkaric, ki je minulo sezono branila barve ptujske prvoli-gaške ekipe. V naslednji sezoni bodo za ptujsko ekipo najverjetneje nastopile mlade domače igralke.
Več podrobnosti glede te odločitve bo znanih v začetku naslednjega tedna.
Danilo Klajnšek
zato se veselim druženja z njimi. To bo popolnoma nova izkušnja, saj sem drugače skoraj vedno le na teniških igriščih, v Pescari pa bom imel priložnost v prostem času spremljati tudi druge športe.«
Poleg Blaža Role bo mini teniško odpravo dopolnjeval še Tomislav Ternar, s katerim bosta tekmovala med posamezniki in tudi v dvojicah. »S Tomijem se odlično ujemava, zato pričakujem dobre igre. Rezultate je sicer zelo nehvaležno napovedovati, saj še ni dokončne prijavne liste - nekatere reprezentance še čakajo na razplet tekem na wimble-
Teniški klub Skorba je prejšnji teden praznoval 10-letnico uspešnega delovanja. Prireditve so potekale od 18. do 20. junija v Goya centru v Hajdošah. Šestnajst parov se je udeležilo turnirja v parih, ki so ga začeli 18. junija in zaključil s finalno tekmo med paroma Glodež - Tkalec in Žnidarič - A. Horvat, ki sta jo dobila slednja. Tretje mesto sta zasedla Merc - Kocjan, četrto pa Plajnšek - Špurej. V sklopu jubilejne prireditve so načrtovali tudi ekshibicij-ski turnir Mime Jaušovec, ki pa je zaradi bolezenskih težav nekdanje teniške šam-pionke odpadel in ga bodo po vsej verjetnosti organizirali septembra.
Za klub in vse člane je že veliko pomenila njena navzočnost na jubilejni prireditvi, na kateri so predstavili dosedanje delovanje in dosežke v rekreativni ligi Poetovio, v kateri nastopajo od leta 2000. Druga klubska ekipa ves ta čas nastopa v drugi ligi in se je v tem času uvrščala med drugim in četrtim mestom. Najboljše rezultat pa so dosegli v zimski ligi, v kateri so leta 2007 osvojili prvo mesto, prvi so bili tudi leta 2008, 2006 drugi in 2005 tretji. V letih 2002 in 2003 so
donskem turnirju. Tega sicer spremljam preko TV, vendar še vedno znova podoživljam vsako podrobnost iz lanskolet-
uspešno nastopali tudi v šta-jersko-pomurski ligi, kjer so bili leta 2002 šesti, leta 2003 pa peti. V desetih letih delovanja so uspešno organizirali tudi priložnostne turnirje ob občinskih praznikih in turnirje z udeležbo igralcev z območja občine Hajdina in širše.
Teniški klub Skorba v tem trenutku šteje 48 starejših čla-
nega nastopa. Verjetno bo tako do konca življenja,« je poln prijetnih spominov na London 2008 zaključil Blaž Rola, ki naj-
nov in 52 mlajših, ki so osnove teniške igre spoznali v šoli tenisa ob pomoči Športne zveze občine Hajdina. Pričela se bo tudi nova šola tenisa kot program aktivnih počitnic ŠZ Hajdina, v katero vabijo vse mlade, ki se želijo podrobneje spoznati s to igro. Kot je povedal predsednik TK Skorba Franc Mohorko, trenutno še nimajo svojega teniškega igrišča, zato so najemniki v Goya centru. Boljši časi pa so vendarle na vidiku, saj naj bi teniško igrišče na umetni travi, ki bo omogočalo igranje poleti in pozimi, zgradili ob novem hajdinskem vrtcu.
Teniški klub Skorba je bil ustanovljen 14. julija 1999 na pobudo posameznikov, ki so želeli, da bi se v občini Hajdi-na igral še kakšen šport več, ne samo nogomet. Med tistimi, ki je igro z nogometno žogo zamenjal s tenisom, je bil tudi Mohorko. Tisti, ki so šele spoznavali osnove teniške igre, so se pridružili tistim, ki so igro z belo žogico že dobro poznali. Uspeti pa je mogoče le s skupno podporo, poudarja
bolj znana imena na teniškem turnirju v Pescari pričakuje v taborih Francije in Italije.
JM
predsednik Franc Mohorko, zlasti ko gre za organizacijo in izvedbo tekmovanj v ligi ali organizacijo in izvedbo šole tenisa za mlade, kjer še naprej računajo na podporo Športne zveze občine Hajdina. Za tekmovanje v rekreativni ligi želijo pridobiti še več tekmovalcev in tistih, ki bodo pripravljeni sodelovati pri organizaciji in izvedbi tekmovalnih in drugih dogodkov. Na jubilejni slovesnosti so se nekaterim zahvalili tudi s priznanji. Priznanja ob 10-letnici uspešnega delovanja TK Skorba so prejeli Občina Hajdina, Športna zveza Občine Hajdina, Vaški odbor Skorba, Branko Purg, prvi predsednik TK Skorba, in Mima Jaušovec. Zahvalili so se tudi Občini Hajdini, županu Radoslavu Simoniču, ŠZ Hajdina in predsedniku Sandiju Mertlju, Goya centru Hajdoše, Gorazdu Goj-čiču, Vaškemu odboru Skorba, Gasilskemu društvu Hajdoše in vsem tistim, ki so jim pomagali pri izvedbi njihovega malega praznika. Še posebej pa so se zahvalili Mimi Jaušovec.
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice ZOK Ptuj so kljub uspešno zaključeni sezoni 2008/ 09 izstopile iz 1. državne odbojkarske lige.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik TK Skorba Franc Mohorko v družbi Mime Jaušovec, ki je obljubila, da bo ekshibicijski turnir odigrala v jeseni.
Odbojka • ŽOK Ptuj
Ptujčanke v 3. ligo!
Tenis • Deset let Teniškega kluba Skorba
Praznovali v družbi s slovensko teniško legendo
Foto: Črtomir Goznik
Finalisti tekmovanja dvojic z Mimo Jaušovec, ki je doslej kot edina Slovenka osvojila enega od štirih turnirjev za grand slam med posamezniki (Roland Garros, 1977).
Atletika • Evropsko ekipno prvenstvo
Športni napovednik
Nina na Norveškem pod pričakovanji
V Bergnu na Norveškem je prejšnji konec tedna potekalo evropsko ekipno atletsko prvenstvo (prva liga). V skoku v daljavo je slovenske barve branila Nina Kolarič iz Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj.
Tokrat je tekmovanje v skoku v daljavo potekalo po spremenjenih pravilih, zato je bila napetost pred njim večja kot sicer. Tekmovalne novosti so naletele na precejšen odpor med tekmovalci in trenerji, vendar pritožb ni bilo, saj veljajo za vse enako. »Pravila le niso tako zakomplicirana, kot je sprva kazalo. Sprememba je le ta, da po prvih dveh skokih izpade šest tekmovalcev, po tretjem skoku še nadaljnja dva z najslabšim skokom iz vseh treh serij, nato imajo štiri najboljše še dodaten poizkus. Za končni vrstni red se upoštevajo vsi rezultati, doseženi v vseh štirih serijah. Tekma je psihološko zelo naporna, saj moraš paziti, da v prvih dveh serijah ne narediš prestopa oziroma vsaj v enem ne in da dobro skočiš,« je povedala Kolaričeva za Štajerski tednik.
Tokrat Kolaričevi skakanje ni šlo tako dobro od nog kot nazadnje v Sofiji, kjer je s skokom 655 centimetrov osvojila naslov svetovne vojaške prvakinje. V hladnem Bergnu na severu Evrope se je morala zadovoljiti s šestim mestom - tekmovalo je dvanajst reprezentanc, njen najdaljši skok pa
Rezultati:
1.	Nastasija Mirončik (Belo-rusija) 6,74 metra
2.	Melis Karin Mey (Turčija) 6,57 metra
3.	Viorica Tigau (Romunija) 6,42 metra
6. Nina Kolarič (Slovenija) 6,26 metra
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi poškodbe gležnja Kolaričeva v Bergnu ni pokazala vsega, kar zna. Nova priložnost jo čaka v sredo na sredozemskih igrah.
je meril 626 centimetrov. »Na tej tekmi sem podlegla pritisku, za še dodatno breme pa je poskrbel moj poškodovani gleženj, ki se je na ogrevanju ponovno oglasil, in sem popolnoma odpovedala. Do konca tekme se nisem mogla ujeti, zato sem končala s precej slabšim rezultatom, kot sem ga pričakovala sama in drugi. Ampak tako pač je v športu: enkrat ti uspe, drugič žal ne gre, čeprav
si dobro pripravljen.« Slovenska reprezentanca je ekipno končala na devetem mestu, kar je bilo slabše od pričakovanj.
Priložnost, da popravi slabši vtis iz Bergna, bo imela Kolari-čeva že v sredo, ko bo skakala na sredozemskih igrah v italijanski Pescari. »Upam, da bom lahko dokazala, da sem dobro pripravljena, in da sem sposobna skočiti dalje. Seveda pa vse to ne bo mogoče, če bom
ponovno imela težave z odriv-nim gležnjem. Poizkusili bomo z novo terapijo in upam, da bo delovalo. Želim si, da bi lahko nemoteno skakala in predvsem sebi dokazala, da sem sposobna dolgih skokov.«
DP za mlajše mladince
Deževno vreme in nizke temperature so krojile rezultate na državnem prvenstvu za mlajše mladince v Domžalah konec prejšnjega tedna. Zasedba Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj se tokrat vrača praznih rok, še najbližje zmagovalnemu odru, na četrtem mestu, je končala Nuša Turk v teku na 100 metrov z ovirami (16,18 sekunde). Jure Jerenec je osvojil šesto mesto v teku na 400 metrov z ovirami (63,77 sekunde). V isti disciplini je bila Karin Pernat osma (70,96 sekunde).
Uroš Esih
Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj
Naslov Šumarjem
Od 18. maja do sredine junija se je na dvosteznem kegljišču pod tribuno Mestnega stadiona odvijalo tradicionalno kegljaško tekmovanje, prvenstvo MO Ptuj v borbenih igrah. Nastopilo je 16 štiričlanskih ekip (z rezervami okoli 80 tekmovalcev), ki so jih sestavljali člani kegljaških krožkov, ki vse leto trenirajo na tem kegljišču in člani tekmovalnih ekip KK Drava (v eni ekipi sta lahko nastopila dva člana te ekipe). Na ta način so bile ekipe bolj izenačene, saj bi ekipa štirih članov prvega moštva imela (pre)veliko prednost. Pred tekmovanjem so bili na progo nameščeni novi keglji, t. i. bučke, ki imajo nižje težišče in zato tudi hitreje padajo kot klasični keglji, ki se tudi na drugih kegljiščih praktično ne uporabljajo več. In gotovo so tudi novi keglji prispevali k zanimivosti tekmovanja, saj so bili rezultati vseh ekip kar precej boljši kot v prejšnjih letih.
Samo tekmovanje je potekalo po že leta uveljavljenem sistemu. Vse ekipe so nastopile v štirih pred tekmovalnih krogih, tako da je bilo vsak teden odigrano en krog. Za skupni rezultat so se šteli trije najboljši rezultati, četrti pa se je brisal. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in izenačeno, saj se je za nastop v polfinalu, kamor so se uvrstile 4 najboljše ekipe, do zadnjega borilo kar 8 ekip. Na koncu je to uspelo Dravci I. s 1130 podrtimi keglji, Šumari so jih podrli 1107, Talum II. 1078 in Podlehnik II. 1076. V polfinalu so Šumari premagali Talum II. (374:300), Podlehnik
Skupinska fotografija treh prvouvrščenih ekip.
Foto: Miran Ritonja
II. pa Dravco I (355:316). V tekmi za 3. mesto je bil Talum II. boljši od Dravce I. (307:292), v finalnem obračunu pa sta se pomerili ekipi Šumarov in Podlehnika II. Tekma je bila, tako kot tekmovanje nasploh, izredno zanimiva, napeta in
polna preobratov. Bolje so začeli Šumari, a so na polovici tekme, po šestih odigranih setih, Podlehničani vodili za 3 keglje. Ko so do devetega seta povečali prednost na 20 kegljev, je izgledalo, da bodo tekmo mirno pripeljali do svoje
Zmagovalci »borbenih iger 2009« so Šumari v postavi Drago Arnuš, Janez Čuš, Jože Bračič in Jože Mohorko, drugo mesto gre Podlehniku II., v postavi Janez Trafela, Bojan Krušič, Janez Pogoršek in Milan Podgoršek, tretji so Talum II., za katerega so igrali Milan Petrič, Mirko Šta-gar, Silvo Predikaka, Dušan Vorih, Dušan Murko in Dani Kozoderc. Na nehvaležnem četrtem mestu so obstale igralke Dravce I., Nada Fridl, Marina Kramberger, Marija Kozoderc in Selena Bombek, ki pa se lahko tolažijo s tem, da so v predtekmovanju, v katerem so bile najuspešnejše, postavile tudi rekord tekmovanja, ko so podrle kar 425 kegljev.
zmage. Vendar se Šumari niso predali. Na »sceno je stopil« Jože Bračič, ki je najprej podrl čisto devetko, dodal še devetko v dveh lučajih, tako da je sam podrl kar 18 kegljev. Soigralci so jih dodali še 27, tako, da so Šumari v 9. setu podrli 45 kegljev, Podlehničani pa na drugi strani samo 17. Do konca tekme se Podlehničani nisi več pobrali, Šumari pa so na koncu slavili 350:317.
Najboljšim trem ekipam je predsednik KK Drava, Boris Premzl, na koncu podaril lepe pokale.
Danilo Klajnšek
Nogomet
Danes (v petek), 26. 6., bodo nogometaši Labod Drave ob 18. uri na Ptuju v prijateljskem srečanju gostili ekipo državnih prvakov iz Maribora.
Poletni šoli nogometa in tenisa
Športna zveza Občine Hajdina organizira v času letošnjih poletnih počitnic v sodelovanju s klubi iz občine Hajdina dve poletni šoli, da bi mladi aktivno izrabili prosti čas med počitnicami. POLETNA ŠOLA NOGOMETA - za otroke od 5 do 14 let: termin:	29. 6. - 3. 7., popoldan od 17.30 do 19.30
lokacija:	nogometno igrišče NK Hajdina
informacije:	Sandi Mertelj (041 353 247)
POLETNA ŠOLA TENISA - za mlajše dečke in deklice: termin:	29. 6. - 4. 7., dopoldan od 9.00 do 12.00
lokacija:	teniško igrišče Kluba za šport Skorba
informacije:	Franc Mohorko (041 403 717)
Kasaške dirke v Ljutomeru
Na ljutomerskem hipodromu bodo to soboto četrte letošnje kasaške dirke. Tokrat jih pripravlja podjetje Meso-Coop Hanžekovič Veržej v sodelovanju s Kasaškim klubom Ljutomer in Zvezo društev kasaške centrale Slovenije. V sedmih točkah sporeda se bo pomerilo 67 kasačev iz vseh slovenskih klubov, v ospredju pa bosta spominski dirki Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča. Na sporedu bo tudi prvi predtek za Trojno krono Agrokombinata Maribor. Pričetek dirk bo ob 14. uri.
1. košarkarski kamp Maska Caffe
Košarkarski klub Maska Caffe Ptuj na začetku šolskih počitnic organizira petdnevni kamp za mlade košarkarje. Urjenje bo potekalo naslednji teden, od ponedeljka do petka, od 9. do 16. ure. Večino dneva bodo posvetili delu z žogo v telovadnici Osnovne šole Olge Meglič, po kosilu pa se bodo sproščali s kopanjem v ptujskih Termah.
Poletna športna popestritev na Olgici sicer pod vodstvom Dušana Lubaja poteka že petnajst let, tokrat pa so se prvič odločili, da jo organizirajo v sklopu kluba. »Doslej se je izkazalo, da je možno v enem tednu osvojiti veliko znanja, hkrati pa so takšne zadeve za otroke zelo privlačne. Vsako leto smo kamp organizirali za naše učence, tako da je sistem že dobro utečen. Pričakujemo okrog 40 otrok, to je zgornja meja, da lahko pristopimo k vsakemu posamezniku in delo povsem prilagodimo njihovemu znanju in sposobnostnim. Namenjen je tako začetnikom, ki bodo spoznavali osnove, kot tistim, ki žogo že obvladajo in jim bomo poskušali izboljšati met na koš, vodenje oziroma tisto, kar jim ne gre najboljše,« je povedal Lubaj.
Predsednik ptujskega kluba obljublja zanimiv teden s številnimi tekmami mož na moža in v ekipah dve, treh, štirih in petih igralcev. Vsak udeleženec bo za spomin in seveda nadaljnjo uporabo prejel košarkaško žogo, najboljše na zaključni »all stars« tekmi pa čakajo še praktične nagrade. Dodatne informacije in prijave so možne na telefonski številki 031 506 171 in po spletni pošti kamp@kk-maska.com.
DK, JM, NŠ, UG
Planinski kotiček
Veliki vrh in Kladivo
11. in 12. julija
TURA:
Atlas Slovenije pozna kar 83 Velikih V/vrhov, od teh 11 zaselkov (Vrhov) in 72 vzpetin (vrhov). Najnižja vzpetina je visoka 311 metrov (verjetno ste takoj uganili, da je tako nizek Veliki vrh lahko le v Prekmur-ju), trije pa si zares zaslužijo to ime, saj segajo nad dva tisoč metrov - enega od teh dvatisočakov boste našli vzhodno od Ojstrice, drugega na Begunjščici (najvišji vrh grebena Begunjščice), tretjega, na katerega se bomo povzpeli, pa v grebenu Košute, v katerem je najzahodnejši dvatisočak.
Košutin Veliki vrh se proti zahodu in severu brani pred obiskovalci s strmimi pečinami, čez katere je speljana zanimiva plezalna pot, z vzhoda pa se nanj zlahka povzpnemo po travnatih pobočjih Kofce gore in nato po grebenu Košute mimo najnižjega slovenskega dvatisočaka (Toplar je visok natančno 2000 metrov).
Zdaj, ko ste na Kofcah (1488 m) že čisto domači, je čas, da se ozrete še nekoliko više. Tam gori desno od planine bo pritegnil vaš pogled precej "strumen" vrh: Kladivo. Gospod Klinar meni, da je »Kwadu« poleg Velikega vrha (2088 m) in najvišjega Košutnikovega turna (2133 m) najmikavnejši cilj v dolgem pogorju Košute.
ODHOD: v soboto ob 5. uri izpred železniške postaje na Ptuju.
PRIHOD: v nedeljo v večernih urah.
IZHODIŠČE: Dom na Kofcah.
SESTOP: Dom na Kofcah.
PRENOČITEV: Dom na Kofcah.
CENA IZLETA: 35 EUR (v ceno je vštet prevoz, čaj in prenočišče -kalkulacija na prevoz s kombijem ali z lastnim prevoznim sredstvom, avtobus zaradi neprimernih cest ne pride v poštev).
ROK PRIJAVE: torek, 7. julija, v pisarni PD PTUJ.
Ob prijavi se plača izlet. V primeru manjšega števila prijav se bo v skladu z dogovorom med udeleženci organiziral osebni prevoz.
OPREMA: planinska za gorsko turo, pohodne palice, obvezna zaščita proti soncu in dežju.
IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko.
INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva Ptuj in pri vodji izleta, tel. 040 754 499.
Košarka • KK Košarkarska šola Haloze
Priznanje KZS v Haloze
V začetku tega meseca je na tretji finalni tekmi za prvaka Slovenije med Unionom Olim-pijo in Heliosom potekalo podelitev priznanj v tekmovanju za Pokal mladih. Gre za tekmovanje, ki ga je Košarkarska zveza Slovenije (KZS) letos organizirala tretjič, v njej pa klube v mlajših starostnih kategorijah ocenjuje v posebnem točkovanju. Z upoštevanjem vseh kriterijev so prišli do zbira točk, najboljše tri klube (KK Union Olimpija, KK Parklji LJ in KK
Krka NM) pa so nagradili. Prav tako je priznanje prejel klub, ki je glede na prejšnjo sezono pokazal največji napredek; v tej kategoriji si je pokal zaslužila ekipa KK KS Haloze iz Maj-šperka!
Klub deluje od leta 2005, uradno pa je bil ustanovljen leto kasneje (5. 1. 2006). Začelo se je v košarkarski sekciji ŠD Podlože, prvič pa so se širši javnosti predstavili v okviru praznovanja praznika občine Majšperk leta 2005. Od takrat
Trenerska ekipa KK KŠ Haloze
Zanimivosti
Slovenci z Nemci, Švedi in Poljaki
Slovenska moška rokometna reprezentanca je v sredo na Dunaju dobila tekmece za evropsko prvenstvo, ki ga bo med 19. in 31. januarjem prihodnje leto gostila Avstrija. Žreb Slovencem ni bil preveč naklonjen, saj se bodo v Inns-brucku v skupini C merili z Nemci, Švedi in Poljaki.
V prvem delu tekmovanja bo vsaka reprezentanca v skupini odigrala po tri tekme, v drugi del pa se uvrstijo po tri najboljše iz vsake skupine. V tem delu se bosta križali skupini A in B ter C in D, ki bosta sestavili novi skupini s po šestimi reprezentancami. Te bodo igrale na Dunaju in v Innsbrucku. V polfinale bosta napredovali po dve najboljši ekipi iz teh dveh skupin. Polfinale in finale ter tekma za tretje mesto bodo na Dunaju.
Slovenija je doslej sedemkrat nastopila na zaključnem turnirju stare celine, manjkala je le na evropskem prvenstvu v Italiji leta 1998. Največji uspeh je dosegla leta 2004, ko je na domačih tleh osvojila kolajno srebrnega leska. Na Hrvaškem leta 2004 je bila peta, v Švici leta 2006 osma, na Portugalskem leta 1994, v Španiji leta 1996 in na Norveškem leta 2008 deseta, na Švedskem leta 2002 pa dvanajsta.
Skupine za EP 2010:
-	skupina A (Gradec): Hrvaška, Rusija, Norveška, Ukrajina
-	skupina B (Linz): Danska, Islandija, Avstrija, Srbija
-	skupina C (Innsbruck): Nemčija, Švedska, Poljska, Slovenija
- skupina D (Wr. Neustadt): Francija, Španija, Madžarska, Češka.
Najbolj obiskane so bile tekme Manchester Uniteda
Čeprav je v nogometni ligi prvakov zmago slavila Barcelona, v pokalu UEFA pa Šahtar Donjeck, pa je bil na stari celini v minuli sezoni po številu gledalcev številka 1 angleški nogometni velikan Manchester United. Angleži, ki so v finalu LP z 0:2 izgubili proti Barci, so imeli v povprečju na prvenstvenih tekmah po 75.304 gledalce na Old Traffordu.
Stadion Old Trafford sprejme 76.000 gledalcev, kar pomeni, da je bil na vseh tekmah skorajda povsem zapolnjen. Za varovanci Alexa Fergusona so največ gledalcev v Evropi privabili še nogometaši Real Madrida (74.895) in Barcelone (73.913). Omenjeni trojici sledijo trije nemški klubi - Borussia Dortmund, Bayern München in Schalke, najboljši italijanski klub serie A po številu gledalcev pa je Milan na devetem mestu.
Obiskanost tekem v evropskih nacionalnih ligah:
1.	Manchester United 75.304
2.	Real Madrid	74.895
3.	Barcelona	73.913
4.	Borussia Dortmund 73.802
5.	Bayern München 69.622
6.	Schalke	61.361
7.	Arsenal	60.040
8.	Celtic Glasgow	57.670
9.	Milan	57.066
10.	Inter Milano	55.185
sta
Vpis novih članov
KK-KŠ Haloze vabi k vpisu dečke, rojene leta 1999, 2000, 2001 in 2002 (pridružijo se lahko tudi fantje do 14. leta starosti). Vpis je možen vsak dan od ponedeljka do petka na GSM 031 683-357 (Branko) ali na e-mail ks.halo-ze@gmail.com.
naprej se je število igralcev strmo vzpenjalo, tako da so se odločili za ustanovitev KK KŠ Haloze. Prvi trener je bil Simon Frangež, pomagal mu je oče Branko. Slednji je sedaj predsednik KK KŠ Haloze, o delovanju kluba pa je povedal:
»Trenutno imamo v klubu registriranih 48 igralcev, ki so razdeljeni v štiri starostne skupine: U-10, U-12, U-14 in U-16. Zanje skrbijo štirje trenerji Bo-din Vučinič, Matjaž Damiš, Filip Majal in Leon Jazbec in dva pomočnika. Trenutno z ekipo U-14 tekmujemo v 1. ligi, v katero smo se prebili letos. Fantje, ki trenirajo v naši košarkarski šoli, prihajajo iz OŠ Majšperk, OŠ Kidričevo, OŠ Stoperce, OŠ Žetale, OŠ Ptujska Gora, OŠ Makole, OŠ Cirkovce in OŠ Lovrenc na Dravskem polju. S strokovnim delom se trudimo, da bi še povečali število članstva oz. pridobili otroke tudi iz drugih šol. Otrokom želimo v prvi vrsti omogočiti celosten razvoj motoričnih sposobnosti, kolektivnosti, zdravega načina življenja ... Nekateri se v tem športu niso našli, a tisti, ki ostajajo, so vedno boljši in dosegajo vedno vidnejše rezultate.«
Vsako leto se člani kluba udeležijo turnirjev mini košarke v Slivnici pri Mariboru in v Rogaški Slatini. V letošnjem letu so sodelovali z ekipo U-12
Predstavnik KK KŠ Haloze je v ljubljanskem Tivoliju prejel priznanje KZS.
Ekipa U-14 je letos uspešno opravila kvalifikacije za vstop v 1. ligo.
na interni ligi Slovenske Konjice, Poljčane in Haloze. Po koncu prvega dela sezone je klub organiziral družabno srečanje, na katerem so sodelovali igralci, trenerji in starši otrok - vsega skupaj se jih je zbralo
Lokostrelstvo
Ljutomerčanu Dejanu Perčiču pokal Slovaške
Na mednarodnem 16. lokostrelskem turnirju »Slovakia grand cup« na Slovaškem (18. - 21. junij) je sodelovalo 150 tekmovalcev iz desetih držav. Slovenijo je zastopalo sedem tekmovalcev iz lokostrelskih klubov Ljutomer in Kamnik, ki so se zelo dobro odrezali. Dejan Perčič (na posnetku) iz Ljutomera je na prvi tekmi turnirja dosegel prvo mesto v
kategoriji dečkov (do 14 let), v finalnem delu pa je v izločilnih strelih premagal tekmovalca iz ciprskega kluba Centauros in s tem osvojil veliki pokal Slovaške. Slovenski lokostrelci so pokale prejeli še za ekipno drugo uvrstitev ter za prvi mesti pri mlajših dečkih (do 12 let) v kategorijah sestavljeni in ukrivljeni lok.
NŠ
Dejan Perčič
približno 80. »Smisel takšnih srečanj je jasen: še bolj želimo povezati vse sodelujoče, saj lahko v takšnem ozračju delo poteka še bolje in bodo naši cilji še lažje uresničljivi. Ti pa so v prvi povezani z ambicijami, da bi nekaj naših selekcij pripeljali v mladinska tekmovanja in nato sestaviti člansko moštvo. Če bomo s svojim delom naredili igralce, ki bodo zanimivi za večje in močnejše klube, jim nadaljevanja športne poti v takih okoljih ne bomo ovirali,« je o načrtih povedal predsednik
KK KŠ Haloze Branko Frangež ter pogovor končal z zahvalo donatorjem in izpostavljanjem največje težave: »Brez donator-jev in vseh drugih, ki pomagajo našemu mlademu klubu, bi bilo precej težje, saj so začetki najtežji. Naš trenutno največji problem je prostorska stiska, saj je dvorana v Majšperku, kjer potekajo naši treningi, zelo zasedena. Verjetno bomo prisiljeni poiskati dodatne proste termine v drugih športnih dvoranah.«
Jože Mohorič
Mali nogomet
7. PLMN Miklavž pri Ormožu •
Svetinje in Euroshop maksimalna
Skupina A
Rezultati 2. kroga: Mladost Sliko-pleskarstvo Špendija - Lordi Ivanjkovci 0:2, Pušenci - KOŠ 2:7, Kog - Svetinje 2:4.
1.	SVETINJE 2 2 0 0 11:2 6
2.	KOŠ	2 110 10:5 4
3.	LORDI 2 110 5 : 3 4
4.	KOG	2 10 1 9:7 3
5.	ML. ŠPENDIJA 2 0 0 2 3:9 0
6.	PUŠENCI 2 0 0 2 2:14 0
Skupina B
Rezultati 2. kroga: Pristan Fran-kovci - Knjigovodski servis Šoštarič 5:3, Euroshop - SK računalništvo 4:2, Mladost Pesrl - Litmerk 5:3.
1.	EUROSHOP
2.	ŠOŠTARIČ
3.	PRISTAN
4.	SK RAČUN.
5.	ML. PESRL
6.	LIMERK
0 0
10:4 9:5 6:6 5:5 7:9 3:11
Razpored tekem 3. kroga, petek
26. 6.: SK računalništvo - Mladost Pesrl (ob 19.00), Svetinje - Mladost Slikopleskarstvo Špendija (ob 19.50), Litmerk - Pristan Frankovci (ob 20.40), Knjigovodski servis Šoštarič - Euroshop (ob 21.30), Lordi Ivanjkovci - Pušenci (ob 22.20), KOŠ - Kog (ob 23.10).
UK
DMN Lenart
A liga
Rezultati 21. kroga (organizator ŠD Žerjavci): ŠD Žerjavci - ŠD Pernica ml. 3:0, ŠD Vitomarci - DMNR Sand. Faž-Vartom 4:9, ŠD Cerkve-njak Lotos ml. - M-trgovina Lormanje 0:3, ŠD Destrnik virtuozi - ŠND Old boys ml. 8:9.
1.	DESTRNIK-VIR. 21 14 0 7 144:96 42
2.	LORMANJE 21 12 2 7 101:70 38
3.	OLD BOYS ml. 21 11 2 8 108:102 35
4.	CERKV. LOTOS 21 11 0 10 110:138 32
5.	VITOMARCI (-1) 21 10 2 9 112:103 31
6.	PERNICA ml. (-3) 21 11 1 9138:132 31
7.	SAND. FAŽ. (-1) 21 6 2 13 88:125 19
8.	ŠD ŽERJAVCI 21 4 1 16 57:92 13
UR
Mezgovci • Tretji praznik Od paše do sira
Jezdila sta župan in podžupan
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mezgovci, ki se je pred tremi leti spomnilo, da bi lahko trem že znanim in tradicionalnim prireditvam v polenški, dornavski in žamenski sredini v občini Dornava dodalo še svojo, je letos uspelo izvesti tretje praznovanje pod imenom Od paše do sira.
Rdeča nit vsakoletne prireditve je, kot pove že ime, predstavitev izdelave sira in izdelkov iz sira po starih receptih in s starimi pripomočki, ki so jih tudi letos pripravile in v gasilski dvorani tudi razstavile številne pridne ženske roke; od članic društva kmečkih žena do domačih mojstric izdelave sirovih posladkov iz Dornave, Mezgovcev, Brezov-cev in Polencev.
Sicer pa v uradni okvir tovrstnih praznikov spada tudi kulturni program, ki se je pričel v nedeljo zgodaj popoldne; na »premičnem odru« je precej številni publiki tako zapel dornavski moški oktet, zaplesali so nadvse simpatični mladi folklorni plesalci lukar-skega podmladka TED Lukarji,
zapele se ljudske pevke Predice s Polenšaka in pevke lükar-ce, kar nekaj smeha pa je s svojim humornim recitalskim nastopom požel še pastirski dvojec oziroma trojec Micika in Franček s kozo.
Zaključek uradnega dela prireditve je s svojim pozdravom in željo po lepi zabavi naznanil župan Rajko Janže-kovič, veselično vzdušje pa se je nato, skupaj z igranjem zabavnega ansambla Pogum, do poznih večernih ur le še stopnjevalo.
Obiskovalci, ki jih je bilo iz ure v uro več, so imeli namreč na voljo (ob plesu, pijači in hrani) tudi loterijo, kjer je zadela prav vsaka srečka, lahko so si privoščili malo poseben ribolov s pravo ribiško palico,
s katero so poskušali uloviti prav tako pravo pečeno ribo, lepo zavito v folijo, s strehe lesenega začasnega bifeja (ribiči z manj sreče so potegnili na plano tudi kakšno staro šlapo) ...
Med najatraktivnejše zadeve vsakoletnega praznika Od paše do sira pa se je letos prebilo jahanje umetnega bika, ki bo očitno prevzelo vodilno vlogo v pastirskem mezgov-škem prazniku. Na bikovem hrbtu je bilo sicer čez vso popoldne videti le otroke, ko se je začelo večeriti, pa je očitno zrasel pogum tudi nekaj odraslim »pastircem«. Uradnega tekmovanja za najboljšega »bikojezdca« na žalost ni bilo, sta pa svoj nastop na bikovem hrbtu napovedala župan in
Slov. Konjice • Posestvo Škalce se predstavlja
Več kot pet milijonov evrov za novo klet
Podjetje Zlati grič iz Slovenskih Konjic je prejšnji teden javnosti predstavilo zaključno fazo izgradnje ene najmodernejših vinskih kleti daleč naokoli. Arhitektonska umestitev kleti med griče, večinoma pod zemljo, je res nekaj posebnega, pa tudi izjemno všečnega za oko.
Celovit gradbeni kompleks vinske kleti meri slabih 3500 kvadratnih metrov, umeščena pa je med 100 hektarjev vinogradov na posestvu Škalce, ki se ob nasadih trte ponaša še z golf igriščem, vinogradniškim dvorcem s prenočišči in gostilno. Sama klet ima še prešo in polnilnico, degustacijsko dvorano, vinoteko, prodajalno vina ter upravno stavbo z garažami in skladišči.
»Kapaciteta kleti znaša 1,3 milijona litrov in omogoča najmodernejše vinu prijazne postopke v varovani atmosferi. Tehnologija ima vgrajene sisteme za nadzor temperature v posameznih vinskih posodah, kar omogoča dirigirano fermentacijo. Manjši del kapacitet je v leseni po-
sodi. Najsodobnejša oprema napoveduje nove stile vina, kajti le s takšno tehnologijo in ustreznimi znanji je mogoče izkoristiti aromatski potencial in priložnosti, ki jih ponuja vinorodni okoliš Štajerska Slovenija,« je na predstavitvi med drugim povedal direktor Janez Lešnik.
Nova lokacija kleti z vsemu logističnimi in upravnimi prostori bo z druženjem vseh služba na enem mestu po beseda direktorja doprinesla tudi k znižanju organizacijskih stroškov poslovanja, zaradi izrabe najmodernejših tehnologij pa bo precej znižana tudi poraba električne energije. »Ob tem je gotovo pomembno tudi dejstvo, da je na posestvu zaokrožena
celovita vinska in turistična ponudba, kar odpira nove si-nergijske razvojne priložnosti vseh turističnih ponudnikov na širšem območju,« je še povedal direktor Lešnik.
Sicer pa je izgradnja sodobne in lepe kleti z vsemi ostalimi prostori največja naložba v vsej zgodovini obstoja podjetja Zlati grič. Več kot 5 milijonov evrov vreden projekt bo delno financiran z lastnimi sredstvi podjetja, delno s krediti, delno pa s sofinanciranjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v okviru ukrepa dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom), iz katerega je podjetje uspelo pridobiti 1,13 milijona evrov.
SM (vir: Slovino)
podžupan dornavske občine ter še za riževo zrno bolj pogumnih dornavskih dečkov. Potrebno je iskreno povedati, da je bilo treba na atraktivno jezdenje počakati kar lep čas, saj so dornavski matadorji morali svojo formo ali kakorkoli se že temu reče nekoliko podkrepiti z nekaj zdravicami pri šanku, potem pa so obljubo res izpolnili; no, vsaj župan in podžupan dane besede nista popila, pardon, pojedla.
Prvi se je ne bikov hrbet spravil podžupan Šilak, žal le za nekaj sekund, saj se je po nekaj obratih že znašel na tleh. V drugo mu je šlo nekoliko bolje, toda njegov baletni stil jahanja, na oko sicer prav prijeten, a očitno s premalo izkušnjami, mu ni omogočil daljšega poskakovanja na biku; sledil je še drugi, zelo atraktiven padec, ki ga je pospremilo ploskanje in komentar iz vrst gledalcev: »Joj, podžupan, ti boš pa moral še malo vaditi, da boš lahko župan!«
Da je to res, je bilo videti že po načinu, kako je župan zagrabil bika - ne sicer za roge, ampak z obema rokama krepko za majhen, kratek povodec na vratu ter že s krepkim prijemom rok in nog dal vedeti, da ga kar tako takšen umetni bik že ne bo stepel s sedla. Pri tem je bilo županu kaj malo mar za ljubke baletne gibe, ki jih je pred njim z enoročnim prijemom uzde (medtem ko je z drugo roko lovil ravnotežje in lepo mahal okolici), izvajal podžupan, ampak se je z vso silo držal vedno bolj po-skakujočega in obračajočega se bika, dokler ga ta vendarle ni vrgel s sedla. A še ne čisto; župan se je namreč tako trmasto držal za povodec, da se je še enkrat uspel povzpeti nazaj v sedlo, takoj zatem pa se je vseeno znašel na tleh, čeprav so njegove roke še vedno tr-
Tudi letos, ob tretjem prazniku Od paše do sira, so pridne ženske roke načarale cel kup dobrot iz sira, ki so jih skupaj s starim tradicionalnim orodjem razstavile v dvorani gasilskega doma.
Ena največjih atrakcijpraznika je bilo jahanje bika; nanj si je upal tudi podžupan Milan Silak (na fotografiji), ki je imel sicer všečen, a morda vseeno nekoliko preveč baletni stil jahanja, zato ga je kaj hitro odneslo s sedla...
Bika je zajahal tudi župan Rajko Janžekovič; njegov čas jahanja je bil precej boljši kot podžupanov, a na koncu je vseeno pristal na blazinah, čeprav se je še na tleh vedno trmasto držal kratkega povodca.
dno držale tisti košček usnjenega povodca.
Kaj več pogumnežev, razen ene izjeme, ki bi upali zajezditi rogato zverino, pa ob dnevni svetlobi vpričo medijev v
Mezgovcih ni bilo. Če je kdo jezdil še potem, v temi in naskrivaj, nam pa ni uspelo izvedeti, sicer pa to potem tudi ni več stvar poguma ...
SM
Ormož • Pred koncem pouka
Zvezdica Zaspanka
Zadnje dni pouka so učenci OŠ Ormož uprizorili še muzikal Zvezdica Zaspanka.
Foto: arhiv Zlati grič
Arhitekta Andrej Kemr in Boris Igor Skulj sta poskrbela za odlično arhitekturno obliko in umestitev nove kleti, ki v največji meri ohranja karakter obstoječega ambienta.
Naslovno vlogo neposlušne in vedno prepozne zvezdice, ki mora za kazen na hudo preizkušnjo na Zemljo, je odlično odigrala Marija Munda. Marko Čuš je v vlogi pripovedovalca zelo zanesljivo vodil skozi dogajanje in utegnil neopazno poskrbeti še za mikrofone soigralkam, ko so nekateri med predstavo odpovedali. Zanimivo je, da so se za mu-zikal poleg deklet navdušili tudi fantje; tako je Tadej Žin-ko zaigral Botra Mesca, David Lukner pa Kometa Repatca. Ob solističnih točkah sta nastopajočim s svojim vokalom pomagali še Anja Zabavnik in Polona Kociper.
Sicer pa so poleg posameznikov nastopili še otroški pevski zbor Papagaj in Mladinski pevski zbor OŠ Ormož, ki ju vodi Alenka Šala-mon, plesna skupina Punce,
ki vadi pod vodstvom Duške Feguš, ter Starejša in Srednja plesna skupina OŠ Ormož, ki delujeta pod vodstvom Sanje Miškovič. Muzikal sta režirali Alenka Šalamon in Sanja Mi-škovič, slednja je napisala tudi scenarij.
To je bil prvi muzikal, ki so
se ga lotili na OŠ Ormož, sodelujoče pa so izbrali na avdiciji. Po uspehu letošnjega že razmišljajo, da bi prihodnje šolsko leto naštudirali še kakšnega ali pa vsaj ponovili Zvezdico Zaspanko, ki je zajela veliko število nastopajočih. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Nagradno turistično vprašanje .
Evropska prestolnica kurentov
Prejšnjo nedeljo se je na Ptuju pričel Špricar festival kot kulturni, izobraževalni in turistični projekt ptujskega podjetja Tovarna tradicij z nekaterimi partnerji. Za druge prireditve, ki se jih želite udeležiti, pa je potrebno pogledati v koledar letošnjih poletnih prireditev - do konca poletja jih bo več kot 200.
Na Špricar festivalu bodo sodelovali tudi štajerski vinarji in mesarji ter različni umetniki. Sezona špricarjev
bo trajala vse do martinovega. Kot je
povedal dr. Aleš Gačnik, s tem festivalom vpeljujejo nove oblike čaščenja te
Foto: Črtomir Goznik
Tistim, ki boste letos dopustovali doma, priporočamo spust po Dravi, saj bo to za marsikoga doživetje, ki ga bo še dolgo pomnil.
štajerske vinske posebnosti v celotni slovenski prostor, obenem pa želijo povzdigniti status in kulturo špricarja v množičnem smislu in v slovenski gastronomski ponudbi. Špricar festival želijo razviti v štajerski strateški integralni turistični proizvod, so še povedali njegovi organizatorji.
Mestna občina Ptuj bo v sodelovanju s tekaškim klubom Maraton Ptuj, Zavodom za šport Ptuj in klubom ptujskih študentov v soboto, 27. junija, organizirala že tretji tradicionalni tek partnerskih mest Ptuja, ki se bo pričel ob 10. uri in končal ob 18. uri. Spremljali ga bodo številni kulturno-zabav-ni nastopi. Svečana podelitev priznanj bo ob 20. uri na Mestnem trgu, ki ji bo sledilo družabno srečanje.
Na 29. redni letni konvenciji Evropske federacije karnevalskih mest, ki je bila zadnje dni maja v črnogorskih mestih Kotor, Budva, Tuzi in Tivat, katere člana sta Ptuj in Slovenija že od leta 1991, je vodstvo FECC, član
predsedstva je tudi Ptujčan Branko Brumen, sprejelo pobudo, da se Ptuj uradno proglasi za Ptuj kot evropsko prestolnico kurentov, kar bo 50. ku-rentovanju dalo še dodatno dimenzijo in veljavo v slovenskem in evropskem karnevalskem prostoru, pravi Branko Brumen. V letu 2010 bo v sklopu jubilejnih prireditev ptujskega kurento-vanja potekalo tudi Evropsko srečanje kurentu podobnih likov, kožuharjev. Na letošnji konvenciji je sodelovalo 250 delegatov iz 23 držav. Ob Branku Brumnu sta se je iz Ptuja udeležila 10. princ karnevala Stanko Vegan in bivši princ karnevala Slavko Kolar.
Devetnajstega junija se je na prvi redni seji sestal novoizvoljeni upravni odbor Slovenske turistične organizacije, ki jih je za štiriletni mandat imenovala vlada Republike Slovenije. Za predsednico so izvolili Evo Štra-vs Podlogar, k njeni izvolitvi mora
soglasje podati še minister za gospodarstvo. Sestava upravnega odbora je pomembna tudi za Ptujsko. Prvič v njegovi zgodovini ima to območje dva predstavnika: mag. Vekoslavo Gojčič, ki jo je predlagalo Ministrstvo za gospodarstvo, in Marka Rajšterja, ki ga je predlagalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Na prvi seji so se dogovorili, da je glede na gospodarsko stanje potrebno čim prej začeti izvajati aktivnosti za ublažitev gospodarske krize.
Pravilen odgovor na zadnje vprašanje se glasi: naravoslovna pot Berl je dolga 2,38 km. Nagrado bo prejela Renata Petek, Zechnerjeva 3, Ptuj. Danes sprašujemo, kdaj se je na Ptuju pričel Špricar festival. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 3. julija.
Piše: Uroš Žajdela • V Mavretaniji (13.)
Pot v Nouadhibou
Nadaljevanje
Čas naju je že precej preganjal, tako da sva se odpravila v smeri obmejnega mesta Nouadhibou. V Mavretaniji javni prevoz na žalost ne deluje tudi v prestolnici, posledično mobilnost zagotavljajo zasebni lastniki avtomobilov. Ti »prevozniki« niso ravno uradni taksiji, ampak preprosti ljudje, ki so se morali zaradi določenih obveznosti
pripeljati do prestolnice in se v popoldanskem času vračajo v rodno mesto. Najdemo jih v mestni garaži, kjer plačajo uradnemu »iskalcu« potnikov in vzorno čakajo na popolnitev vseh sedežev. Za razliko od dobršnega dela zahodne Afrike je sedež v avtomobilu dejansko namenjen ta zadnji le enega človeka. Na najino nesrečo je bil petek, dan islamskega počitka, tako
Foto: Uroš Zajdela
Na poti do prestolnice in iz nje te pozdravljajo ogromne zelene zastave Ma-vretanije, ki opozarjajo voznike na prisotnost nadzornih policistov. V ozadju se lesketa saharska pokrajina s saharskim gozdom. Neprecenljivo ...
da smo kar precej časa potrebovali, preden smo pridobili še dva potnika. Vendarle smo odrinili. Pot nas je popeljala po fantastični saharski pokrajini in le redki avtomobili ter prismuknjeni Evropejci na kolesih so zmotili našo epsko potovanje. Naravne lepote neprekosljive brezmejnosti in hkrati izredna krutost Sahare, kar so dokazovali številni okameneli ostanki živali, so v nas vzbujali strahospoštovanje. Osrednja Sahara je neizmeren kristal lepote, ki ga na srečo svetovni komercialni turisti še niso okrušili. Mercedes je kot blisk drvel med številnimi nomadskimi naselji, nekajmetrskimi sipinami in modrino bližnjega oceana. Vsak pogled skozi zaprašeno okno je skrival izjemno raznolikost in neprecenljivo lepoto. Še sreča, da so v Mavretaniji izredno verni, saj smo se posledično skorajda ob vsaki polni uri ustavili za molitev, nama pa je čas krajšal pogled na Saharo.
Nouadhibou
Celodnevna vožnja nas je vendarle pripeljala do mesta Nouadhibou, od koder je do mejnega prehoda le kakih 75 kilometrov. Čeprav mesto ne ponuja veliko lepot, pa sva se ravno na skrajnem severu srečala z nepopisno revščino večinskega prebivalstva Ma-vretanije. V mestu namreč večina ljudi živi v pločevinasto-kartonastih hišah in le redki se lahko pohvalijo z opekami. Preprosto ni ničesar, s čimer bi si ljudje lahko pomagali, saj je pe-
Foto: Uroš Zajdela
Osrednja ulica v prestolnici, ki hkrati služi za navigacijsko točko, saj se lahko zelo malo ulic pohvali z asfaltirano podlago.
Mavretanija
cena namestitve = 10-15 USD (popotniška namestitev) cena hrane = povprečna večerja 10 USD
cena piva = alkohola ni moč dobiti
transport = omejen na »taksije«, za 400 km cca. 20 USD skodelica čaja = pogosto del dobrodošlice vstopni vizum = 50 EUR + napitnine: vstopni vizum se ureja izključno na ustreznih veleposlaništvih, saj nikakor ne želite preživeti pekla obmejnih igric
skrajna islamska država, prevladujoče šeriatsko pravo
ščena podlaga za kmetijstvo povsem neprimerna, prav tako pa Mavretanija nima razvitega industrijskega sektorja. Ljudje tako živijo iz dneva v dan ob državni pomoči, saj so nomadski način življenja že zdavnaj nadomestili z »modernim« stalnim. Zaradi izredne odmaknjenosti je moč spremljati TV ali se prepuščati glasbi in molitvi le ob pomoči megalomanskih satelitskih krožnikov, ki krasijo skorajda vsako uto. Kljub skromnemu življenju
so ljudje nasmejani. Tudi namestitev, ki je bila sicer zelo ugodna, je odražala stisko ljudi, saj sva se zgnetla v sobico s površino 4 m2. Vendar naju je utrujenost prepričala v izredno udobje majhne vzmetnice na peščenih tleh. Seveda nisva opazila mošeje v neposredni bližini, tako da so naju molitveni spevi in glasovi prebudili v zgodnjih jutranjih urah.
Nadaljevanje prijodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Cesta, ki nas je popeljala preko Sahare do mesteca Nouadhibou... le nekaj belopoltih kolesarjev in še manj mercedesov smo srečali na naši 10-urni vožnji.
Kuharski nasveti
Špinača
Špinača je najbolj uporabna listna zelenjava, ima temno zelene gladke ali rahlo nakodrane liste. Špinačo, ki jo lahko kupimo na večjih tržnicah, gojijo posebej glede na transport in skladiščenje in je po okusu izrazitejša in bolj čvrsta kot špinača iz domačega vrta. Najobilnejša je zimska špinača. Uživamo jo surovo, kot solato ali jo toplotno obdelamo, najpogosteje kuhamo in dušimo.
Kot solata je najbolj priljubljena v ZDA, kjer pripravljalo špinačno solato skupaj s sirom, ki zori s plemenito plesnijo ali s slanino. V Evropi špinačo najpogosteje kuhamo, kuhamo jo v čim manjši količini vode, da ohranimo čim večjo hranilno vrednost. Špinača se ujema z močnimi kot tudi delikatnimi jedmi, enako dobro tekne k ribam, govedini kot tudi ocvrtim in pečenim jajcem. Le s težavo najdemo jedi in živila, s katerimi se popolnoma ne ujema.
Špinačo lahko uporabimo za nadeve slanim palačinkam, omletam, raviolom in torteli-nom, narastkom, kot nadev jo lahko kombiniramo z mehkimi siri ali smetano, kislo ali sladko. Primerna je za pripravo samostojnih jedi, kot so kremna špinača in špinačna omaka, je priljubljen nadev za lazanje, z blanširanimi listi špinače lahko obložimo manjše modelčke, timbale napolnimo z različnimi nadevi, kuhamo in ponudimo kot samostojno jed ali kot boljšo toplo uvodno jed.
V Italiji špinačo pečejo v ponvi na olivnem olju s pinjo-lami, pogosto pripravljajo tudi špinačno kremno juho, v Franciji blanširano prelijejo s sto-
pljenim sirom in nato v pečici zapečejo ali jo pečejo v ponvi skupaj s fileji sardel, v Južni Ameriki pripravljajo pogosto narastek iz špinače in gob, in na Nizozemskem različne jedi, vendar so zmeraj zraven tudi jajca in pri nas je najbolj znana in cenjena kremna špinača, ki jo najpogosteje ponudimo skupaj s pire krompirjem in kuhano govedino.
Preden uporabimo špinačo, najprej odstranimo listno žilo, dobro operemo in v slani vodi blanširamo ali v mali količini vode kuhamo. Pri kuhanju špi-nače posode ne pokrivamo, ker špinača spremni barvo. Če špinačo blanširamo, oziroma kuhamo v veliko količini vode 1 do 2 minute in nato odcedi-mo in ohladimo, jo lahko tako pripravljeno uporabimo za pripravo nadaljnjih jedi ali jo konzerviramo v zamrzovalno skrinjo. Če v nadaljevanju pripravljamo jedi, vodo, v kateri smo blanširali, prihranimo in z njo zalivamo jedi. Kuhanih ali blanširanih špinačnih listov ne splahnemo s hladno vodo, pustimo jih, da se ohladijo in jih nato ožamemo, če jed to dopušča.
Iz špinače si lahko pripravimo tudi špinačni narastek, pripravimo ga tako, da najprej spečemo tanke palačinke, posebej pa pripravimo špinačni nadev. Pripravimo ga tako , da špinačo najprej blanširamo oziroma kuhamo v slani vodi 1 do 2 minuti, nato odcedimo in
Tačke in repki
Potni list za živali je edini zakonsko predpisan dokument, ki ga moramo imeti po prvem januarju 2009 zraven, ko potujemo s svojim kosmatinčkom. To velja tako za pse kot za muce. Pri izdaji potnega lista se žival označi z mikročipom, tako da je identiteto živali mogoče kadarkoli in kjerkoli potrditi. Pristojne službe na mejnih prehodili so opremljene s posebnimi či-talci mikročipov, prav tako inšpekcijske službe, tako da lahko kadarkoli preverijo lastništvo živali, identiteto živali in ali ima opravljena vsa potrebna cepljenja.
Psi in muce morajo biti enkrat letno cepljeni zoper steklino. Od zadnjega cepljenja mora miniti vsaj 30 dni, razen če je žival redno cepljena vsako leto na približno isti datum. Živali morajo biti ob cepljenju zdravljene tudi z zdravili proti parazitom, predvsem proti trakuljavosti. Vse zgoraj omenjeno velja za države EU in Hrvaško. Če pa potu-
	
	JQÄ: rt - c
	
	Sr-jflMOKv. .-"jti Y
	i kkffiSK/ V . * f ? jn-G|
	
	Ms X
À Sk f	
	
Foto: Martin Ozmec
Špinača
ohladimo. Ohlajene špinačne liste grobo sesekljamo, jim dodamo skuto še boljše pa je, če skuti dodamo malo sira, ki zori s plemenito plesnijo, začinimo s soljo in peteršiljem ter dodamo še malo kisle smetane in jajce. Narastek pripravimo tako, da model pomažemo z maslom ali margarino, potresemo z ostro moko, prekrijemo s pečenimi palačinkami, premažemo na tanko s pripravljenim nadevom in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bodo palačinke, ki jih prelijemo z mešanico jajc in kisle smetane. Debelina narastka je odvisna od tega, kako narastek ponudimo. Če ga ponudimo kot prilogo h glavnim jedem, naj bo nižji, oziroma pripravljen z manj plastmi, če ga ponudimo kot glavno jed, naj bo narastek višji, takrat zraven ponudimo poljubno solato.
V blanširane špinačne liste pa lahko zavijemo tudi nemastno slanino ali druge vrste mesnih izdelkov. Slanino najprej narežemo na ne predebele štirioglate palčke, ki jih nato ovijemo z blanširanimi listi špi-nače, tako da je na zgornjem in spodnjem delu slanina vidna, nato tako pripravljene ovite palčke s špinačo namočimo v gosto žvrkljano testo in na hi-
tro ocvremo v vroči maščobi. Tako pripravljene ponudimo s česnovo ali smetanovo omako. Slanino lahko zamenjamo tudi s poljubnim poltrdim sirom, drugo zelenjavo ali slanim pečenim biskvitom. Velikost palčk je odvisna od tega, kako jih ponudimo. Če jih ponudimo na krožniku, so manjše, za serviranje na ploščah lahko pripravimo večje špinačne palčke.
Priljubljena je tudi špinač-na juha. Na majhni količini maščobe prepražimo čebulo, da rahlo porumeni, dodamo malo moke, sesekljan peteršilj in nato še sekljano blanširano špinačo. Zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali špinačo, lahko pa tudi s poljubno juho. Na liter vode ali juhe prilijemo tudi deciliter mleka. Rahlo solimo in kuhamo 10 minut. Nato juho po želji pretlačimo in vanjo zakuhamo manjšo količino drob-nozrnatega riža ali proseno kašo. Kuhamo še toliko časa, da se riž zmehča. Pred servi-ranjem juho izboljšamo, če ji dodamo malo kisle smetane. Riž ali kašo lahko zamenjamo tudi z opečenimi kruhovimi kockami, ocvrtim grahom ali kroglicami.
Vlado Pignar
Počitniško potepanje z malimi kosmatinčki
Ker smo v času tik pred začetkom letnih počitnic in času dopustov, bom v današnjem prispevku navedel, katere dokumente moramo imeti zraven, da lahko s hišnimi ljubljenčki nemoteno prečkamo državne meje in na kaj še moramo biti pazljivi.
jemo npr. v Srbijo, Makedonijo ali še kam dlje, moramo imeti v potnem listu vpisan titer protiteles zoper steklino, ki ga določijo v laboratoriju iz vzorca krvi, ki smo ga poslali. Vsa navodila, kako pridejo do rezultata titracije protiteles in vpisa v
Foto: Emil Senear
potni list, dobijo lastniki živali pri svojem veterinarju. Določene države na severu Evrope, kot Danska, Norveška in še nekatere, pa zahtevajo še dodatno dokazila o uporabi predpisanih antiparazitikov, in to tik pred začetkom potovanja.
Na pot se je z živaljo najbolje odpraviti v nočnih oziroma zgodnjih jutranjih urah zaradi nevarnosti pregretja živali. Res je, da je večina avtomobilov opremljenih s klimatsko napravo, vendar moramo računati na to, da lahko pride do zastojev na cestah in v veliki vročini lahko odpove klimatska naprava v avtomobilu. To ima lahko katastrofalne posledice za našega kužka, saj kot vemo, pride zelo hitro do pregretja živali in vseh drastičnih posledic vključno s smrtjo. Dolgotrajno stanje v koloni na razbeljenem asfaltu na avtocesti je zelo naporno tako za naš avtomobil in hkrati zelo nevarno za kosmatega sopotnika. Na pot se odpravimo s popolnoma teščim psičkom ali muckom saj tako preprečimo bruhanje živali med potjo. Vsake dve do tri ure vožnje se ustavimo in sprehodimo našega kužka, da opravi fiziološke potrebe in mu ponudimo malenkost vode. Če
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
naš kužek pogosto bruha v avtomobilu, si priskrbimo tabletke zoper bruhanje, ki jih dobimo pri svojem veterinarju. Obstajajo zelo učinkovite tabletke, in če jih uporabimo po navodilu, zanesljivo preprečijo bruhanje v avtomobilu. Če je naš kužek zelo nervozen v avtomobilu in se nerad vozi, si zanj pri veterinarju pravočasno priskrbimo pomirjevalne tabletke in vožnja bo prijetnejša in manj stresna za vse prisotne v avtomobilu, saj nemiren in cvileč kužek negativno vpliva na vse prisotne.
Pernati mali ljubljenčki potrebujejo za prehod meje poseben certifikat, ki ga lastniki dobijo pri svojem veterinarju. Posebna cepljenja zanje niso predvidena.
Najlepše, kar lahko storimo za naše male kosmatinčke, je, da jih vzamemo s sabo na dopust, če je to le mogoče. Vendar pred odhodom skrbno preverimo, ali imamo vso potrebno in zahtevano dokumentacijo, saj lahko v nasprotnem primeru doživimo precej neprijetnosti in težav, ki nam lahko popolnoma zagrenijo dopust. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v drugo polletje
Leto se preveša v drugi polčas, to je čas, ko se pomladi prebujajoče, brstoče, cvetoče in rastoče vrtno rastje z dorastlimi in dozorelimi pridelki spremeni v bogato ter prijetno jesen. Začetek poletja, zadnje dni meseca junija, je bilo bolj sveže in nič poletno vreme. Mesec julij prvi v drugem polletju velja za najtoplejšega v koledarskem letu, ko lahko pričakujemo v poletni vročini tudi kakšno sušno obdobje. Poskrbimo z obdelavo vrtne zemlje ter drugimi ukrepi za čim večjo ohranitev talne vlage, ki je v tem času v tleh, da vrtno rast v tem obdobju vegetacije ne bo žejno.
V SADNEM VRTU na prehodu v drugo polletje pojenjuje obdobje bujne rasti pri večini vrst sadnega drevja. Najprej zaključijo rast hruške, ki so na vršnem brstu mladik letošnjo rast že sklenile, sledili jim bodo peškarji, poslednje med ko-ščičarji pa bodo sklenile rast breskve. V tem zaključevanju rasti se pri sadnem drevju vegetacija preusmerja v tvorbo asimilatov za dozorevanje in olesenitev mladik, v razvoj in dozorevanje plodov pri pozno zorečih sadnih sortah, tvorbo rodnih brstov za rod v naslednjem letu ter nabiranje rastlinskih hranil za prezimitev in začetek vegetacije v prihodnji pomladi. Vsemu temu, kar se bo v sadnih rastlinah dogajajo v naslednjem obdobju, se ravnamo z letnimi opravili in nego v drugem polletju.
Dognojevanje je potrebno opraviti le še z lahkotopnimi rudninskimi gnojili pri drevesih, ki so v vegetaciji zaostala, ter s foliarnimi gnojili, ko drevje poškoduje toča, sicer pa do-hranjevanje sadnega drevja v času vegetacije v drugem polletju prenehamo, da preprečimo kasnitev vegetacije pozno v jesen, ko se drevesa ne uspejo pripraviti na prezimitev in ob ostrejši zimi pozebejo.
Sadni škrlup je še zmeraj nevaren. Okužujejo se vršički mladik z mladim listjem in plodovi. Pred okužbami jih zavarujemo z rednimi škropljenji z dotikalnimi fungicidi sicer v nekoliko večjih časovnih presledkih vsakih 10 do 14 dni, ker vegetacija in prirastek pojenjujeta. Varstvo in škropljenja je potrebno opravljati, da obdržimo zdravo listje vse do dozorevanja plodov ter tvorbo rodnih brstov v mesecu avgustu. V plodiče leske, dokler njihova ovojnica ni otrdela, še samice hroščka lešnikarja v tem obdobju polagajo jajčeca. Gosenice se v času dozorevanju lešnikovih plodov hranijo z njihovim jedrcem, da postanejo plodovi v mescu septembru, ko je čas pobiranja, piškavi in neuporabni. Lešnikove grme te dni še drugič poškropimo z enim od insekticidov, kot jih uporabljajo pridelovalci krompirja proti koloradskemu hrošču. Plesnive vršičke, ki so se pojavili na malinah, porežemo in uničimo, s čimer najučinkoviteje preprečimo širitev bolezni na zdrave dele rastline.
V	OKRASNEM VRTU sadimo še razne vrste gomoljnic in čebulnic, ki bodo zacvetele šele sredi jeseni, ko bodo spomladi posajene že odcvetele. Dalijam z višjim steblom postavimo oporo in jih privežemo, da jih ne polomi veter.
Vrtnicam odstranjujemo odcvetele cvetove, ker se na njih še posebej v vlažnem vremenu takoj po cvetenju prične razvijati pepelasta plesen. Pepelasta plesen se iz višje rastočih mladik in odcvetelih cvetov praši po spodnjih delih rastline in okužuje cvetne popke, da se ti sploh ne odpro in prej zgnijejo. Odcvetele cvetove odstranjujemo tudi vsem grmov-nicam, katerih plodovi niso okrasni, in velikocvetnim cvetlicam, od katerih ne zbiramo plodov ali semen.
Posevki dvoletnic mačeh, marjetic, spominčic ter podobnih, posejanih v začetku junija, so že vznikli. Pravočasno jih preredčimo, oplevemo ter pričnemo opravljati nadaljnjo vzgojo, da se sadike zaradi gostote in zapleveljenosti stebel-no ne pretegnejo.
V	ZELENJAVNEM VRTU še na izpraznjene gredice ali njihove dele sejemo ali presajamo vse vrste zelenjadnic, razen plodovk paradižnika, paprike in jajčevcev, za kar je že pre-kasno.
Miran Glušič, ing. agr.
Bmkdedm 26. junija- 2. julija
26-petek *	27-sobota	28-nedelja S*	29-ponedeljek
30-torek	1 - sreda	2-četrtek —	
Krvodajalci
26. marec - Sebastjan Lašič, De-snjak 23; Natalija Bezjak, Bratonečice 15/a; Matjaž Šrol, Bodislavci 26; Mario Plohl, Dolga Lesa 2, Ormož; Branko Kon-tarček, Hum 21/a; Nejc Havlas, Cvetlična ul. 5, Ormož; Peter Kolbl, Runeč 11; Dejan Brodnjak, Obrtniška ul. 3, Središče ob Dravi; Uroš Kirbiš, Trgovišče 37; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Branko Lah, Pobrežje 100, Videm; Simon Tovornik, Kvedrova 4, Ptuj; Jože Turk, Lovrenc na Dravskem polju 2; Damjan Krošl, Savinsko 38, Majšperk; Bojan Merc, Soviče 12; Zoran Štalcer, Formin 31; Jana Jerenec, Cirkovce 46; Dragica Strelec, Zamušani 22/b; Marko Caf, Smetanova 68, Maribor; Matjaž Himerlajh, Stojnci 105; Sašo Kaučič, Valesova 24, Maribor; Zdravko Krošl, Savinjsko 38, Majšperk; Miran Pešl, CMD 7, Ptuj; Dragica Dobič, Dornava 88/d; Marko Lašič, Krčevina pri Vurbergu; Milan Delmo, Panonska 1, Ptuj; Branko Mohorko, Apače 284; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Simona Kotnik, Betnavska c. 13, Maribor; Tina Mlakar, Lovrenc na Dravskem polju; Damjan Fras, Gabrnik 17/a; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Dejan Ri-žnar, Ptujska c. 10, Ormož; Aleksander Furek, Skorba 31/c; Dušan Pšajd, Maistrova 26/a; Andreja Glažar, Podlehnik 22/a; Alojz Lah, Draženska 14/b; Aleš Biškup, Brstje 27/e; Mirko Sambolec, Župečja vas 2/a; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Majda Klemenčič, Zagojiči 12/b, Gorišnica; Kaja Skerlovnik, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj; Gregor Jelen, Ul A. Černejeve 18, Slovenska Bistrica; Albin Strgar, Vintarovci 38; Aleš Predikaka, Doklece 18; Jožef Rajh, Apače 294; Janez Vidovič Stanovnik, Gregorčičev drevored, Ptuj; Jože Muzek, Muretinci 57; Jožef Vogrinc, Žetale 24/b; Boris Blažek, Radehova 42/a, Lenart v Slovenskih goricah; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Irena Mertuk, Kopališka 14, Kidričevo; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Franc Rožmarin, Belski Vrh 106, Zavrč; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Dragan Demirovič, Zlatoličje 25; Darko Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Darko Vukovič, Zla-toličje 50; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Franc Korez, Janški Vrh 56; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Ivan Furman, Grlinci 40; Feliks Kodrič, Koritno 19/a; Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Danilo Lukavečki, Ob gozdu 19, Lenart; Ana Roškar, Zagorci 13; Bogdan Gajser, Mezgovci 40.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zmaj
Vprašanje: Zanima me, kako bo s službo mojega moža, ali jo bo obdržal, ali bo mogoče napredoval, ali jo bo zamenjal? Zanima me tudi, ali je njegova mama do mene sovražna ali samo ljubosumna?
Odgovor: Draga bralka, šifra je sama po sebi zgovorna in nakazuje, da ste v sebi močna in intenzivna oseba. Hrepenite po ljubezni, radosti in prijetnih trenutkih. Vsaka ženska na tem svetu želi biti ljubljena in v tem ni nič narobe. Vsekakor pometate svoje probleme pod tančico in si dajete masko. Tega vas je naučilo življenje. Zakaj? Zelo dobro ste kot otrok znali opazovati okolico in ste tako prevzeli vzorce svojih staršev. To naredi večina otrok na tem svetu, in ko odraste, prenaša to dalje. Saj veste, kako pravi slovenski pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.« V tem je mnogo resnice. Poglejte, skrbi vas moževa služba, kajti kljub vsem prepirom in nesoglasjem ga imate radi in vam veliko pomeni. Pomembno je, da mu to znate pokazati in povedati. Kajti tako postane življenje resnično nekaj lepega in prijetnega. Z njegovo službo bo vse tako, kot mora biti in ne vidim razloga za skrb. Napredoval bo čez nekaj časa in se kasneje odločil, ali mu je to všeč ali ne. Ne potrebuje nobenega pritiska z vaše strani, ampak iskren pogovor. Seveda želite samo to, da je on srečen, toda modri ljudje do prepričani, da se sreča skriva na strani pogumnih in intenzivnih ljudi. Glede odnosa s taščo menim, da je v prvi vrsti ne spoštujete. Moram vam priznati, da vas tudi ona ne, toda vsak človek je sam odgovoren za svoja dejanja. S težavo bi si
upal trditi, da je vaša tašča sovražna oseba, prav tako nima v sebi ljubosumnosti, pač pa določeno posesivnost. Posledica izvira iz premajhne potrebe po varnosti in zanesljivosti. Kljub vsem izogibanjem boste zelo kmalu prišli do tega, da omenjeno ne vodi nikamor, ampak boste morali začeti iz druge strani. Pomembno je, da se včasih z njo pogovorite in ji prisluhnete. V tem je velika umetnost. Vsak človek mora v prvi vrsti spremeniti sebe in nekoliko kasneje boste ugotovili, da se je na vaše veliko začudenje pričela spreminjati ona. Menim, da ni potrebno, da se z njo toliko bremenite, kajti imate svoje življenje. Pretirano očitanje možu, kakšna je, pa tudi ni na mestu, kajti njemu je mati - in je samo ena. Zavedajte se, da je naše življenje prekratko, zato uživajte.
Šifra:
Vprašanje: Zanima me, ali bom spoznala moškega, ki me bo imel rad - mene in moja otroka. Želim si, da bi sin in hči doživela, kaj' je to družina. Upam, da ne bom ponovila napak iz prvega zakona in da se mi bo uspelo osvoboditi preteklosti iz otroštva.
Odgovor: Če zelo dobro opazujete svoje otroke, opazite, da iz leta v leto napredujejo v modrosti in s svojim znanjem presenečajo druge ljudi. Ravno
Svetovanje za vas, za vse nas...
Kaj smo premišljevali danes zjutraj, takoj, ko smo se zbudili? Smo najprej pomislili na probleme v službi, z otroci, partnerjem? Ali smo morda pomislili na to, kako srečni smo, da smo se zbudili v svoji postelji, kako srečni smo, da lahko premikamo noge, roke, da sije sonce in da smo zdravi, da smo takšni, kot smo. Hvala, da smo. Hvala, da sem se danes zbudila in se lahko podala po svojih zmožnostih in željah v novi dan. Kakšen dan je danes? Takšen, kot sem si ga začrtala v preteklosti. , v tem dnevu se odraža vse, kar sem si nekoč želela in sedaj je tako, kot sem pred meseci predvidevala, da bo. Sem danes zadovoljna s takšnim dnem? Ali me morda kaj moti, morda kaj ni tako, kot sem želela? Tisto, kar ni takšno, kot želim, da je takšno zaradi mene in mojih odločitev, mojih dejanj v preteklosti ... Če nisem zadovoljna s službo, imam da-
nes možnost poiskati novo,. če nisem zadovoljna z avtom, ga lahko danes zamenjam ali se informiram o tem, kakšnega bi lahko kupila. Od mene, mojih razmišljanj, mojih odločitev in dejanj je odvisno moje življenje in zato se nič več ne pritožujem, ko mi gre kaj narobe. Poiščem vzrok -zakaj je to sedaj tako, zakaj ni vse tako, kot bi želela, da je? Verjetno sem razmišljala o tem, kaj želim - vendar nisem izpolnila vsega, kar je bilo potrebno, da bi se mi dogodilo tisto, kar je boljše od tega, kar poznam sedaj. Vzrok je odgovor, ki tiči v meni, v nas. Moram še izboljšati določene zadeve, da bom prišla do boljših rezultatov, da bom dosegla tiste cilje, ki sem si jih zadala. Večkrat sem pisala o ciljih in o tem, kako jih določati. Nisem pa napisala, kako jih doseči. S pisanjem in vizualizacijo ustvarimo v našem miselnem, nevidnem, svetu vse, kar želimo. Kakšno
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Ustvarjalna dejavnost
Vsako jutro je lepo - svetloba, ki se prebuja, nas drami iz spanca in kliče v novi dan. Vsak nov dan je možnost za nov začetek, je možnost za nove ideje, polete in za dosego naših ciljev.
energijo vlagamo v to, kar smo si zadali kot cilj? Vlagamo zaupanje, brezpogojno, pa naj se zgodi kar koli - smo 100 % prepričani, da lahko dosežemo svoj cilj, ali samo 50 %? Koliko smo prepričani, takšne rezultate dobivamo. Če zaupamo v naše cilje, jih bomo tudi uresničili - če smo v dvomih, če je naše zaupanje 50 %, potem dobivamo tudi takšne rezultate. V letih svoje rasti sem si marsikaj zamišljala, moji cilji so bili visoki, nekaj sem jih dosegla in z njimi sem zelo zadovoljna - nekaj ciljev pa se mi ni uresničilo in nemalokdaj sem bila razočarana. Večkrat sem obupavala in razmišljala, da teorija, ki sem jo prebrala v knjigah in poslušala na seminarjih, zame ne velja, oz. se ne da uresničiti - ne deluje. Kako to, da je toliko ljudem uspelo? Kje je razlika med tistim, kar govorimo in tem, kar dejansko živimo v vsakdanjem življenju? Ugotovila
www.poravnava.si
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
tako tudi odrasli ljudi zorimo.
Seveda je to popolnoma druga faza in je vezana na svet duhovnosti in ezoteričnega zorenja. Tu so rezultati bolj skriti, in ker niso vidni tujim očem, jih mnogi zanikajo in postavljajo na drugo mesto. Kaj je družina? V bistvu jima to lahko poveste, po svojih besedah in po tistem notranjem smerokazu, ki ga čutite globoko v svojem srcu. Ne potrebujete tega pokazati na fizičen način, kajti otroci mnoge stvari dojemajo drugače kot odrasli. Pravilno pa je, da si dopustite možnost, da boste nekoč srečno zaljubljeni in spoznali moškega, ki vam bo v oporo in vam bo pomagal v tistih kriznih situacijah, ko ste na tleh. Zelo nelogično pa je, da bi ga izbrali samo zaradi tega, da bo oče vašim otrokom. Draga bralka, na lastnih napakah se najbolje učite in s tem postajate modrejši. Življenje je tudi tisto, ki vam nudi pomoč, in vzorce iz svojega otroštva boste premagali s tem, da jih korak za korakom ozavestite. Ne bremenite s tem, česar niste imeli, ampak gradite na pozitivnih odnosih, kajti iz majhnega raste veliko. Ne pozabite si pisati občutkov in uživati iz dneva v dan. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
sem, da sem mnogokrat bila v dvomih, nisem imela dovolj zaupanja vase - zato tudi nisem uspela vsega, kar sem si zadala . in da je to samo moja napaka.
Opazovala sem mnoge ljudi, ki sem jih spoznavala in se učila. Vsak dan, v vsakem pogledu se lahko kaj naučimo, če le želimo poslušati in gledati, kaj se dogaja okrog nas in koliko to vpliva na nas. Naučila sem se poslušati tudi tisto, kar je v meni in kako reagiram na to, kar se dogaja okrog mene in kako to vpliva name, na mojo notranjost.
Vsaka prebrana knjiga, vsak popisan list papirja je brez vrednosti, dokler ne spoznamo vrednosti tega, kar počnemo. Dokler ne spoznamo vrednosti pisanih besed, ki izhajajo iz življenja, iz izkušenj tistega, ki piše. Koliko vsega je ta pisec preživel, koliko življenjskih izkušenj si je nabral in kaj vse ga je to naučilo? V kakšnih razmerah živi danes - po vseh izkušnjah? Živi v takšnem okolju, ki ga podpira - ali pa je to le teorija, ki jo je prenesel na papir?
Nadaljevanje prihodnjič Milena de Viktory, društvo Feniks, 051413 354
Poravnava odgovarja
Vprašanje
Pred tednom dni sem na svojem delovnem mestu doživel nezgodo. Pri prenašanju delovnega materiala iz kamiona v delavnico sem na dvorišču našega podjetja stopil v izkopan jašek, ki pa ni bil zaščiten niti kako drugače označen, in se poškodoval. Ali sem upravičen do odškodnine? Marko, Destrnik
Odgovor
Glede na navedeno ste vsekakor upravičeni do odškodnine iz naslova splošne civilne odgovornosti, saj za nastanek nezgode niste odgovorni vi, ampak delodajalec, ki ni poskrbel za vso potrebno varnost pri delu. Ponavadi ima delodajalec za takšne primere sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, kar pomeni, da nematerialne škode ne bo kril delodajalec sam, ampak zavarovalnica, kjer ima delodajalec sklenjeno zavarovanje. Odškodnina, ki jo boste prejeli, je odvisna predvsem od trajanja zdravljenja, trajanje bolniškega staleža, števila obiskov pri zdravniku, opravljenih fizioterapij idr.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, Vodnikova ulica 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 080 13 14.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 TEBLR|ZTPE^ 080 1 3 1 4
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Duševno zdravje
Puberteta
Albino iz okolice Ptuja zanima, kaj je to mladostništvo in kaj je pravzaprav puberteta.
Mladostništvo je razvojni prehod med otroštvom in odraslostjo, v katerem prihaja do pomembnih telesnih, spoznavnih in psihosociainih sprememb, puberteta pa je proces, v katerem posameznik spolno dozori in se lahko začne razmnoževati.
Mladostništvo traja približno desetletje, od starosti približno enajst ali dvanajst let do poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih let. Niti njegov začetek in niti njegov konec nista ostro omejena. To obdobje naj bi se začelo s puberteto, s procesom, ki vodi k spolni zrelosti ali plodnosti - sposobnosti razmnoževanja.
Do dvajsetega stoletja so otroci v zahodnih kulturah vstopili v svet odraslih, ko so telesno dozoreli ali ko so nastopili vajeniško dobo. Danes je ta prehod postopnejši in manj izrazit. Puberteta nastopi prej kot pri prejšnjih generacijah, za poklic pa se najstniki odločajo pozneje, saj zapletena družba zahteva daljše obdobje izobraževanja ali poklicnega usposabljanja, preden mladi lahko prevzamejo odgovornost odraslega človeka.
Za vstop v svet odraslih imamo zakonske določbe (npr. pridobitev volilne pravice pri nas pri 18 letih), sociološke definicije (posamezniki so odrasli, ko se lahko sami vzdržujejo, se poročijo, skrbijo za družino ipd.) ter psihološke definicije (spoznavna zrelost - zmožnost abstraktnega mišljenja, čustvena zrelost - spoznavanje lastne identitete, osamosvajanje od staršev, oblikovanje sistema vrednot in vstopanja v partnerska razmerja.)
Pri nekaterih se tako mladostništvo nikoli ne konča, ne glede na njihovo dejansko starost.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Znane slovenske glasbenice, veteranke slovenske glasbene scene, Andreja Čamernik, Viktorija Petek in Irena Svoljšak so pred kratkim združile svoje izpiljene glasove in ustanovile skupino Korida. Da pa je stvar še bolj zanimiva, so se povezale tudi s skupino Pop Design in pre-mierno nastopile v eni izmed oddaj Na zdravje. S staro uspešnico skupine Pop Design Zaspi pri meni nocoj so poželi velik val navdušenja. Prav spodbude, ki so prihajale iz vseh koncev, so krive, da sta skupini sklenili skupaj narediti še eno skladbo. S teboj lahko je biti srečen je tako že drugi singel, ki ga Pop Design izvaja skupaj s pevkami skupine Korida
;k-k-k
Šank Rock so v več kot 25-letni glasbeni karieri nanizali številne uspehe; osvojili slovensko rock publiko, posneli lepo število hitov in odigrali toliko koncertov kot le malo-katera rock zasedba pri nas. Ves čas pa se v njihovem koncertnem dogajanju pravzaprav ponavlja eno koncertno prizorišče, ki ima za Šank Rock res poseben pomen: Pivo in cvetje v Laškem. Tam so namreč njihovi prepričljivi nastopi postali tradicija in obenem skozi leta tudi zaščitni znak prireditve, ki v Laško vsakič privabi staro in mlado z vseh koncev Slovenije. Vse skupaj pa se je za Šank Rock začelo že pred več kot 15 leti, saj so že leta 1993 prav na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem posneli prvi 'live album' ter tudi videokaseto.
■k-k-k
Flamie je v javnost poslal svoj tretji single z naslovom Vse to in pripadajoči videospot. Skladbo najdete na njegovem prvencu Vse kar vidm (Street13), ki je izšel lansko leto.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. mambo kings: naj bo september ali maj ||||p|jnajin raj 8. anja rupel: nisi moj 7. mit: stik 6. jan plestenjak: pride, pride dan 5. mi2: porno romantica 4. stereotipi: elektrika 3. gal: čas bo na moji strani 2. flirrt: zbiram vse, kar nosila je 1. samuel lucas: kje si ti
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Sijoča Pika Bozic
Pika Božič Kontrec je pred dvema mesecema v velikem slogu napovedala svoj povratek na glasbeno sceno. Ravno v teh dneh pa na prodajne police po Sloveniji prihaja njen novi album 'Shine'. Na njem je 10 novih, svežih, drugačnih, sijaja polnih pop skladb, vse pa so avtorsko delo Pike, Davorja Božiča in pro-ducenta DC-ja, ki deluje v okviru ameriškega kolektiva Defrost Music.
Album 'Shine' je plod sodelovanja Pike s priznanimi slovenskimi in tujimi glasbenimi ustvarjalci. Posnet je bil v studiu aBox v Sloveniji in delno v Los Angelesu, ZDA. Aranžmajev, mixa in masteringa se je lotil znani producent DC, ki je leta 2002 prejel prestižno nagrado Grammy za album 'Just Chillin' kitarskega virtuoza Normana Browna. Rezultat sodelovanja eminentnih imen iz domačega in tujega glasbenega sveta je 10 skladb baladnega značaja,
začinjenih z aranžmaji, grajenimi na »živih« instrumentih. Skladbe zaznamujejo zrelejša besedila, moderni aranžmaji in prijetne melodije, ki nam predstavljajo Piko v novi, zrelejši različici. »Izkušnja sodelovati z vsemi temi velikimi imeni je nepozabna. V čast in ponos mi je, da so taki glasbeniki podpisani pod projekt, na katerem je zapisano moje ime. Album je kvaliteten in je najbolje, kar lahko ta trenutek ponudim. Zadovoljstvo ob nastajanju je bilo
Filmski kotiček
Državniške igre
Vsebina: Cal McAffrey je prekaljen novinar starega kova. Bolj kot objavljanje nepreverjenih čenč na blogih ceni novinarsko raziskovanje ter pisanje poglobljenih člankov za papirnate izdaje časopisov. Zato sprva ne mara spletne »novinarke« in novinke Delle Frye, a po sumljivi smrti pomočnice kongresni-ka Stephena Collinsa se oba družno podata v odkrivanje zgodbe v ozadju. Delo je lažje, saj je kongresnik nekdanji Ca-lov sostanovalec in prijatelj, a kljub temu po odkrivanju vedno globjih plasti naletita na vedno večje ovire, vse dokler ne prično padati tudi trupla. Zdi se, da gre veliko zaroto korporacije PointCorp, zasebne vojske plačancev, ki se
State of Play
Igrajo: Russell Crowe, Rachel McAdams, Ben Affleck, Helen Mirren, Jeff Daniels
Režija: Kevin Macdonald Scenarij: Matthew Michael Carnahan, Tony Gilroy in Billy Ray po BBC-jevi miniseriji Paula Abbotta Žanr: triler Dolžina: 147 minut Leto: 2009 Država: ZDA
trudi privatizirati vso obveščevalno in vojaško dejavnost ZDA...
Film Državniške igre je inteligenten triler, a besedo 'inteligenten' je potrebno v luči sodobnega ameriškega kino filma jemati bolj v pomenu 'ni neumen'. Reklama je obljubljala nekakšen (dolgočasen?) urbani triler v slogu video spota z že danes ustaljeno metodo preveč tresoče se kamere, a kar smo dobili, je vse kaj drugega kot to. Kamera je na srečo umirjena, prav tako prizori tečejo namazano, kot bi bili naoljeni, tudi zgodba kljub vsem preobratom kvalitativno ne niha, verjetno pa je največji užitek videti igralske profesionalce na delu. Prav vsi, celo Ben Affleck in sicer ponavadi komični Jeff Daniels, odigrajo svoje vloge tako popolno, da vzamejo dih, Hellen Mirren in Russell Crowe pa dajeta vtis, da je igranje nekaj najlažjega na svetu - kot vemo, da je to znak izpiljenega mojstrstva.
Film temelji na kratki miniseriji angleške TV postaje BBC, zato so imeli scenaristi težko delo skrajšati šestur-no zgodbo v dobri dve uri. Kljub krčenju jim je uspelo ustvariti dokaj koherentno in tekočo zgodbo, ki ne dol-
veliko, hkrati pa je bilo snemanje naporno. Občutek, da ne smem razočarati publike, ekipe in tudi sebe, se je v pravem trenutku prelevil v izziv, ki sem ga sprejela kot nov elan in novo pot, po kateri stopam. Upam, da lahko stavim na Shine,« je ob izidu albuma povedala pevka, ki se je po nekajletni odsotnosti vrnila na glasbene odre.
Pika pa je spremenila tudi podobo svojih koncertov. Z iz-
idom novega albuma jo bo na koncertnih odrih spremljala ekipa odličnih glasbenikov, ki bodo tako novim kot starejšim Pikinim skladbam vdahnili novo, drugačno obliko in izvedbo.
Z novim albumom, novim zvokom, novim glasbenim izražanjem in novo ekipo, ki jo spremlja na koncertih, Pika sije močneje kot kadarkoli.
MZ
Pika Božič
Foto: Aljoša Rebolj
gočasi niti za sekundo, in tako kljub vsem preobratom samozavestno zvozi do - resnici na ljubo - malce predvidljivega konca. Dialogi in ritem podajanja zgodbe so tako domišljeni, da majhnih lukenj v zgodbi sprva sploh ne opazimo, zato precej nerealističen konec filma mirne duše privzamemo kot precej verjetnega.
Toda bolj kot ves zaplet o korupciji v vojaški industriji in notranji politiki ZDA, je zanimivejše sporočilo filma o časopisu kot izumirajočem mediju. Splet, blogi in kom-presiranje informacij v čim krajše izseke so raziskovalno
novinarstvo do danes onemogočili do te mere, da je postal brezzobi tiger. Metoda instant novinarjev, da vsako informacijo objavijo takoj, onemogoči poglobljeno raziskovanje, kar pa občinstva niti ne moti, saj je videti, da razširjenih člankov o zgodbah v ozadju niso več sposobni prebrati do konca. Zato je odjavna špica videti kot apel bralcem, da za nastankom vsakega papirnatega časopisa stoji ena velika nevidna kultura oz. oblika družbe: novinarji, tiskarji, distributerji itd. Skratka, ljudje, berite časopise.
Matej Frece
* Published by Glu	•* Published by Gametoft
Pogoji uporabe B^onga porabniki predptečniške letefonije - pre-.-erfte stanje na vašem računu. Orregcote prejemanje wap povezav in GPRSAJMTS prenos podatke« Rjslan SMS je zaračunan po ceniki operaterja [ Motael, Simobil. Detaef J. cena powatnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo Korfive se Strm,ate s sptešnim pogqi na iv^vsmscitynet'lxniunga. felunga je naročniška sttriev ¿n uporabnikom prinaša rtajvei 5 sporočil na mesec z wap povezavo db gatorijie, iz k&ere si lahko ratožio 3 vsebine brez ctopiatila Cena spoicdla je 1,88 EUR. V vse ceneje vštet D0V. Od pogodbe,ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odsropiii kadarkoli. Odjava id stop na 3030. Reklamacije. 02-4£44-595, icklamacije^arnscfiyxicv Ponudnik;IhreeAres Koban&Ca djio., Zg. Bistrica 22,2310 Slov. ftstuca. Oeiokics laz> je zabavna aplikacijaki ne zagotavlja txrosii pri preveijanjij resničnosti izjav posameznika»1, fingerprint Matchmaker js zabavna aplikacija, kisimuha jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti reziAasa
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
PODELJENA PRAVICA
TUJEC (ZASTARELO)
GIBANJE ZA ENOTNOST
VSEH KRISTJANOV
ZMOGLJIVOST
RUSKA KNJIŽNA ZALOŽBA V MOSKVI
NAJVEČJI DEL ČLOVEŠKEGA TELESA
TABELA
ŠPORTNIK NA KOTALKAH
SPIKERICA BAŠ
PREBIVALEC MOČNE
MODEL DACIE
HRVAŠKA POP SKUPINA
IZDELOVALEC OKRASNIH KOVINSKIH PREDMETOV
IRSKA PESEM
BENIGNI TVOR
RIMSKI ZGODOVINAR
MAJDA LOVŠE
SKRBNOST, VNEMA
PLEZALKA ČUFAR
KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE
POD KAVKAZOM
MINO-METALEC
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (GEORGE)
AVSTRIJSKI POLITIK
INDIJANSKO OROŽJE
AONEC
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
AGITACIJSKO PROPAGANDNA IGRA
IZVLEČEK IZ ALG
VULK. ŽRELO Z VODO
DOLOČITEV VREDNOSTI
SPOLNA BOLEZEN
ŠTRLINA KOSTI
DEŽELA OSETOV
TENISAČICA GARRISON
KOPNO V MORJU
ŠPORTNI STADION V BUDIMPEŠTI
REŽISER POTOČNIK
PEVKA DEŽMAN
NAPLAČILO, NADAV
ZLOŽLJIVA JAPONSKA PAHLJAČA
NIKA JUVAN
PREBIVALEC CAJNARIJ
Ugankarski slovarček: agitacijsko propagandna igra; ALA = štrlina kosti ali hrustanca, krilo, AST = ruska knjižna založba v Moskvi; EKUMENIZEM = gibanje za enotnost vseh kristjanov; ENI = hrvaška ženska pop skupina iz Reke; KAMA = največji levi pritok reke Volge; MATAS = hrvaški nogometni vratar (Ivica, 1977-); OSETIJA = gorska pokrajina na srednjem Kavkazu, dežela Osetov.
■eojAede^ 'eisipede^ 'ASUUSOO 'ujazjusujn^s
'eie 'eunjeiAi 'osuejis 'seis 'uov 'ojv 'e>jinj Tn 'eug 'skusijo 'jp 'eOisso 'luoilu 'eoj^o 'jege jege ,_||/\| 'eowsssd '>po|/\| spiv 'epi 'qejs 'je>j|eio>j 'iedo '>ngew 'egsuo 'Jesed :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 27. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bez-jak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
NEDELJA, 28. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice). PONEDELJEK, 29. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 30. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30,
8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 01. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obve-
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
stila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Puše-njak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). ČETRTEK, 02. julij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). PETEK, 03. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Raj-žamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje.
Horoskop
OVEN
Konec junija bo minil v znamenju povečane diplomacije, prijetnih odnosov in skladnosti. V ljubezni boste potrebovali več varnosti in zanesljivosti, partnerjevi namigi se bodo ojačali. Nevidna nit prijateljstva se bo nadaljevala in spoznali boste zanimive ljudi. Srečen dan: sreda.
Sn BIK
Romantični Izzivi se bodo nadaljevali In junijske noči, ki prihajajo, bodo primerne za zabavo in zabavno življenje. V komunikaciji bo nekaj več odločnosti in temperamentnosti. Spoznali boste, da bo potrebno na delovnem mestu kovati še vroče železo, rezultati bodo briljantni.
DVOJČKA
Simbolika tedna bo metulj, ki zvedavo leta in iz cveta na cvet. Tudi vas bo privlačila narava, sprehodi in športne aktivnosti. Nekaj več prilaganja bo potrebno v ljubezni, postali boste tudi nekoliko neučakani. Izzivi se bodo nadaljevali v službi in odpirajo se vam priložnosti.
RAK
Za trenutek boste pokazali svoje pravo bistvo in dokazali ranljivost. Veliko časa boste namenili pogovoru in komunikaciji. Pravzaprav boste ugotovili, kako malo je pomembno za srečo in prijateljstvo. Z roko v roki bodo šle priložnosti in zelo boste napredovali.
LEV
■Tj DrugI ljudje bodo razmišljali o dopustu In vi boste naredili obračun, kaj je za vas pomembno in kaj ni. Zelo pionirski čas bo na delovnem mestu in ob uspešnih rezultatih vam bo rasla samozavest. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli, a plula bosta po nemirnem morju.
DEVICA
V oazi hrepenenja boste spoznali, kaj vas veseli in vam je blizu. Tudi sami boste spoznali, da je zelo pomembno razvajanje. Kljub vsem modrostim srca boste opazili tudi podrobnosti. Vsekakor bodo v samopomoč zeliščni recepti vaše babice. V ljubezni bo zabavno.
TEHTNICA
Pričakovati je teden, v katerem boste imeli veliko pričakovanj in skladnosti. Pogumno boste stopali po svoji poti. Znali si boste vzeti čas zase in za vse tiste reči, ki vam bodo pomembne. Izstopala bo trma, ki bo imela pozitiven učinek v službi in nekoliko slabšega v ljubezni.
ŠKORPIJON
Teden, ki je pred vami, bo kot skrinja, ki nosi v sebi zaklad. Iz globine svoje duše boste črpali modrosti in rasli tako na duhovni kot osebni ravni. Skupinska dela in opravila bodo balzam za dušo in spoznanje o prilaganju. Odločili se boste in naredili korak naprej.
STRELEC
Odločili se boste in uvedli oazo sprememb in novosti. Vsekakor bodo zadeve odšle po bolj počasni poti in dogodkov ne boste smeli prehitevati. V mislih boste imeli potovanje in s tem pridobili moč in energijo za vnaprej. Narava bo tista oaza sreče za sprostitev.
KOZOROG
Uvideli boste, kaj morate še spremeniti in pokazati svoj pravi obraz. Na delovnem mestu boste uporabili jekleno voljo in tako doživeli uspehe. Dokazali boste, da ste že dalj časa na pravi poti in da je moč ljubezni tista, ki vas greje. Partnerjevi namigi bodo odločni.
VODNAR
Poletje vas bo razveselilo. Toplo sonce bo tisto, ki vam bo pokazalo pravo pot. Svež vetrič bo popihal na področju ljubezni. Določene stvari se bodo zaključile in odprlo se bo tisto, kar bo novo in drugačno. V komunikaciji uvidite, kaj morate še spremeniti. Varujte se trme.
RIBI
Vnašali boste svetle barve in sledili svojim sanjam. Notranji pogum bo zelo Izrazit na področju komunikacije in pri intelektualnih izzivih. Omenjeno vam bo koristilo na delovnem mestu in tako boste našli izzive. V ljubezni bo več časa za premislek in romantična doživetja.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Poletni program Radia Ptuj - od 1. julija do 31. avgusta!
PESMICA
ATEK, OČKA
Sp. Podravje • Stojni krožek »Posestnik« v Romuniji
Država, ki je v EU vstopila leta 2007
V drugem tednu junija je odprava strojnega krožka Posestnik pod vodstvom Antona Zemljaka svoj kompas obrnila na vzhod ter obiskala najmlajšo članico EU, Romunijo.
Država, ki meri 237.500 km2, šteje 23 milijonov prebivalcev, od tega je 89 % Romunov, 7,5 % Madžarov, 1,9 % pa je Romov. V državi je 263 mest, od katerih jih 25 premore več kot 100.000 prebivalcev. Okoli 45 % Romunov živi na podeželju, v okoli 13.300 vaseh. Naravno bogastvo predstavljajo nafta in plin, premog, baker, železo in boksit, na tej osnovi se je razvila tudi glavna industrijska panoga kovinsko predelovalna industrija, strojna in petrokemična industrija. Deželo geografsko pokrivajo gore v skupnem obsegu 31 % od celotne površine, 36 % je gričevnatega sveta, ravnine okoli 33 %. Veliko je jezer, njihovo skupno število znaša 3,7 % od celotne površine države, število jezer je okoli 3.500.
Prvi vtis udeležencev ekskurzije je bil neke vrste časovni zamik, potovanje v preteklost po časovni premici. Temu primerno se lahko opredelimo tudi do romunskega kmetijstva, saj je na njivah pogosto mogoče videti skupine ljudi, ki okopavajo posevke, ogrebajo krompir še s konjsko vprego ter nemalokrat transporte opravljajo z vozovi. Cela pobočja znajo kositi ročno, seno pa zvečer ročno spraviti v »plaste«, kot se je to dogajalo pri nas pred davnimi leti ... Le na najbolj kmetijskih predelih (Banat) se slika izboljša in pojavijo se tudi kmetijska mehanizacija in kombajni. Prostrana kmetijska zemljiška struktura deluje si-
cer dokaj urejeno, toda kljub praviloma pravilnim oblikam gre za precej ozke parcele, a na srečo vsaj spodobno dolge.
Živinoreja se kaže predvsem v reji ovac (paša v čredah s pastirjem, pogosto prečkanje cestnih povezav) in prašičev, veliko je videti tudi propadlih kmetijskih in industrijskih obratov, temu primerno je tudi stanje infrastrukture, ki je praviloma utrujena, stara, izčrpana, preživeta. Le urbana okolja po smrti diktatorskega vodje Nicolaea Ceausesca, ki ga leta 1989 po uporu ljudstva obsodijo in usmrtijo, kažejo nek napredek in vidno pričnejo slediti utripu in videzu drugih evropskih prestolnic.
Po drugi strani pa v tej državi naletimo na impozantno arhitekturno dediščino, ki so jo v zadnjih letih odprli tudi za obiskovalce. Udeleženci ekskurzije so tako doživeli in spoznali mesto Sibiu (kulturna prestolnica EU v letu 2007), ki premore drugi največji muzej na odprtem na svetu (vodni mlini in mlini na veter, ogromne stiskalnice za grozdje, sadje in oljnice ...); Sigishoa-ro, srednjeveško mesto, kjer se je 1431 rodil Vlad Tepeš, znan pod imenom Drakula. Ta se je s svojo vojsko uspešno upiral turškim vpadom, med svojim ljudstvom pa ni trpel izdajalcev in lopovov, zato jih, kot pravi zgodovinsko izročilo v njegovem času ni bilo zaradi tega, ker jih je kruto pokončal z natikanjem na kol, s tem pa labilnim ljudem pognal smrtni strah v kosti ter jih držal proč od zarote, nezvestobe narodu. Transilvanija, kakor se ta pokrajina imenuje, je po izpeljanki dobila ime iz latinske besedne zveze »dežela za gozdom«, ki ga na tem območju zares ne manjka.
Iz 13. st. datira znamenit, slikovit dvorec Bran, v južnih Karpatih je bilo mogoče videti samostan Sinaia v istoimenskem mestu, hkrati pa še kra-
ljevski dvorec Peleš z originalnimi rekviziti in razstavnimi eksponati, v neverjetni, dih je-majoči notranjosti, mesto Bra-sov in Craiova, katerih mnogi objekti zgodovinske vrednosti in pomembnosti so pod zaščito Unesca. Kot zanimivost velja omeniti še, da je bil filmski igralec, ki je igral glavni lik Tarzana, rojen v Temišvaru, v mestu, ki je v uporabo vpeljalo tramvaje, ki so jih vlekli konji, hkrati pa je imelo to mesto kot prvo v Evropi električno ulično razsvetljavo.
Bukarešta (2,2 mio prebivalcev) je upravičeno imenovana tudi mali Pariz, saj nanj s svojimi značilnimi mestnimi četrtmi zelo spominja, krasi jo tudi Slavolok zmage, kot ga poznamo v Parizu. Premore kar tri letališča. Parlamentarna palača se ponaša s tem, da je največja uradniška zgradba v Evropi in je na drugem mestu v svetu, za ameriškim Pentago-nom.
Žal obiskovalec na skoraj res vsakem koraku naleti na potepuške pse, ki zanimivo, imajo v večini ušesne znam-kice. Tako so na nek način registrirani, zato je podatek o njihovem številu v glavnem mestu dokaj zanesljiv. Število potepuških psov naj bi znašalo celih 230.000!
Romunija je zgodovinsko zelo zanimiva, hkrati pa je z njeno novo družbeno ureditvijo zaznati veliko potenciala in ugoden razvojni naboj na vsakem koraku, se ve, v ozki odvisnosti od kapitala, ki pa je ta čas v krizi. Dala je nekaj veljakov svetovnega formata tako v znanstvenem kot športnem svetu (npr. gimnastičar-ka Nadia Comaneci, ki je na OI v Montrealu leta 1976 kot prva v zgodovini prejela oceno 10,00 (perfect ten), na katero niso bili pripravljeni niti uradni dvoranski semaforji) .
Eno je gotovo: to deželo bi bilo zanimivo spet obiskati čez kako desetletje ali dve .
Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Foto: JM
Slavolok zmage v Bukarešti
Foto: JM
Romunija obiskovalce pritegne s številnimi znamenitostmi. Na fotografiji kraljevi dvorec Peleš.
Od tod in tam
Videm • Srečanje dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč
Foto: ZG
V sredo, 17. junija, je bilo srečanje sodelavcev Karitas ptujske in završke dekanije. Prijetno vsakoletno druženje na Vidmu pripravijo člani videmske Karitas s predsednico Nado Galun. Pater Tarzicij je lepo povezal program s prelepim petjem, zaigrali pa so tudi glasbeniki. Srečanje je potekalo na samostanskem dvorišču, možje so pekli na žaru, članice pa so spekle okusno pecivo in domači kruh, kot se za podeželje spodobi. Tako so člani Karitas zaključili pastoralno leto, vendar ne odidejo na počitnice, temveč se trudijo pomagati ljudem, ki so potrebni duhovne in materialne pomoči. V letošnjem letu so večkrat delili hrano iz EU, finančna sredstva in materialne dobrine, ki jih podarijo dobri ljudje.
Zdenka Golub
Podlehnik • Antonovo žegnanje in sklep veroučnega leta
Foto: ZG
V nedeljo, 14. junija, pri pozni maši je bila v pod-lehniški cerkvi ob godovnem dnevu sv. Antona Pado-vanskega žegnanjska slovesnost in sklep veroučnega leta. Mašo, ki jo je daroval domači župnik p. Janko Ga-šparič, so obogatili otroci s svojimi prošnjami za počitnice, predvsem da jih bodo preživeli varno, aktivno in ne bodo pozabili na cerkev. Duhovnik se je ob tej priložnosti zahvalil tudi učiteljem in predvsem ravnatelju OŠ Podlehnik za dobro sodelovanje. Po maši so se vsi zbrali na zunanji slovesnosti. Člani ZPS, ključarja in sosedje so namrečpo-skrbeli za zakusko.
Zdenka Golub
Dravinjski Vrh • Blagoslov obnovljenega križa
Foto: ZH
Za slovensko ozemlje bi lahko rekli, da skorajda ni vasi, kjer ne bi stalo vsaj eno znamenje križa. Tudi župnija sv. Vid pri Ptuju v tem ni izjema. Med mnogimi križi je tudi Gciiserjev v Dravinjskem Vrhu. Leta 1976 sta ga dala posta viti zakonca Andrej in Marija Gaiser. Njuna odločitev, da postavita križ, je postala še trdnejša, ko sta našla razpelo, kije bilo na milost in nemilost prepuščeno zobu časa. Nato pa sta dobila v dar še Marijin kip, ki ga je nekdo rešil s kupa peska. Tako je križ ponosno stal na začetku vasi v spomin in opomin vsem mimoidočim. Zakonca Gaiser sta zanj ves čas zgledno skrbela in se v letošnjem letu skupaj s svojimi pomočniki odločila za obnovo, ki so jo 7. junija zaključili s slovesnim blagoslovom. Križ je ob sodelovanju ostalih bratov minoritov, ki službujejo v župniji sv. Vid, in cerkvenega pevskega zbora blagoslovil domači župnik p. Tarzicij Kolenko.
Zdenka Hliš Kaaouana
Vozili smo • opel insignia 2.0 CDTI cosmo
Insignia je tisto, kar bi Opel vedno moral biti
Insignia tako z obliko kot z značajem močno prekaša svojo predhodnico, kar ni zagotovilo, da ji bo v izjemno tekmovalnem srednjem razredu zaradi tega kaj lažje. Nemški oblikovalci in inženirji so nekaj značilne Oplove uporabnosti zamenjali za eleganco ter občutek prestiža. Če bi v insignio sedli z zavezanimi očmi, velika večina ne bi uganila, za katero znamko gre, še manj, za kateri model. In kako se obnese naslednica vectre z močnim dizelskim motorjem in bogato opremo?
Prav reševanje obstoja Opla naj bi bilo poslanstvo insignie, zato je morala postati drugačna, če nemški proizvajalec v (zgornjem) srednjem razredu namerava igrati vidnejšo vlogo. Konkurenca je tukaj neizprosna - omenimo passata, laguno, mazdo6, accorda, citro-ena C5 in mondea, zato so se pri Oplu odločili za radikalne spremembe.
Insignia je milo rečeno oblikovni šok, še posebej, če jo postavimo ob bok oglati, klasično zasnovani vectri. Nemcem se je posrečil oblikovni preskok, ki s prelivajočimi se linijami s strani spominja na štirivratni kupe, zadaj pa ob izstopajočih blatnikih uspešno skriva dejstvo, da je Oplov najžlah-tnejši model presegel mejo 4,8 metra, kar ga uvršča v zgornji srednji razred. Očitno se pri oblikovanju niso obremenjevali z nekaj centimetri gor ali dol, pomembneje je bilo, da je zunanja podoba skladna in zračni upor čim manjši. Od spredaj je insignia prepoznavni Oplov izdelek z rahlo spremenjeno strelo v logotipu, ki po novem nosi Oplovo ime, le od zadaj je treba avto večkrat pogledati. Prav po športno delujejo izbočeni blatniki obeh kolesnih parov, še zlasti če so pod njimi ogromna 19-palčna platišča(!) in nizkopresečne pnevmatike, ki smo jih pred leti v takih dimenzijah videvali le pri dirkalnikih.
Z 4,8 metra dolžine je insignia za dvajset centimetrov prerasla vectro, kar naj bi po logiki pomenilo, da s prostorom ne bo težav, a predvsem
na zadnji klopi prostora ni v izobilju. Radodarnejši je 500-li-trski prtljažnik, ki se s podiranjem deljive zadnje klopi še poveča, vendar zaradi stopnice ni nikoli povsem raven, a nekaj manj litrov prtljažnega prostora zaradi več prestiža ni tako slaba kupčija, sploh ker govorimo o klasični limuzini in ne o enoprostorskem vozilu. Voznik ne bo imel težav z ugodno nastavitvijo sedeža, ker je ta nastavljiv v vse strani, in to s pomočjo elektrike. Zadnja potnika lahko zložita del sredinskega sedeža v naslonjalo, ki ponudi predal in dve mesti za odlaganje pijače, ter ga za potrebe prevoza smuči ali česa podobnega povsem odpreta.
V notranjosti ni ne duha ne sluha o nekdanjih »uniformiranih« linijah in dolgočasni bledo rumeni barvi osvetlitve. Po novem je ta rdeča, osvetljeni sta tudi konici igel merilnikov. Zgornji del armaturne plošče je narejen iz gumirane plastike, na kateri najdemo tudi velik barvni zaslon. Nekateri tekmeci so se odločili za zaslone, občutljive za dotik, v insignii pa je vgrajen uporabniški vmesnik, preko katerega upravljamo z multimedijski-mi in avtomobilskimi sklopi. Pogrešal sem kartico, ki nadomešča klasični ključ, sploh ker je insignia opremljena z najdražjim paketom opreme. V vozilu boste našli tudi satelitsko navigacijo, pri kateri vas čaka presenečenje. Ko izbirate državo, v katero želite potovati, na seznamu ne boste našli Slovenije, pa tudi o za Slovence še zmeraj pogosto obiskani
Hrvaški ni ne duha ne sluha. Nisem še doživel, da bi navigacija poznala večino slovenskih ulic in ne bi podpirala Slovenije. Izriše vam sprehajalno pot mimo vaše službe, ne morete pa vpisati niti enega slovenskega kraja, ker navigacija med evropskimi državami ne pusti izbrati Slovenije!
Zlahka bi se odpovedal dodatkom, kot so poklopljiva zunanja ogledala, usnjeni sedeži ali visokotlačni sistem pranja žarometov, bolj so mi všeč električni paket, parkirni sistem ali dinamični biksenonski žarometi. Slednji s pomočjo kamere in drugih sistemov spremljajo razmere na cesti in ponujajo osem načinov delovanja. Pri manjših hitrostih osvetljujejo krajšo, a širšo razdaljo, pri avtocestnih hitrostih se ta podaljša in zoži. Vse skupaj ceno vozila dvigne na 35.175 evrov, kar je že blizu nemški elitni trojki BMW, Mercedes in Audi. Prepričan sem, da so si pri Oplu z insignio zastavili visokoleteče cilje in da bodo z njo mešali štrene omenjenim trem.
Glasni dizelski agregat, s katerim boste tu in tam zbudili sosede, ima dve odmični gredi, štiri ventile na valj, vbrizg goriva po skupnem vodu ter
spremenljivo geometrijo turbinskega polnilnika. 2,0-litrski CDTI premore 160 KM in 350 Nm navora; je prožen, suveren pri nizkih vrtljajih (najvišji navor doseže že pri 1750 vrtljajih), po drugi strani pa tudi rahlo prerobat za dizla z letnico izdelave 2009. Tak motor je namenjen voznikom, ki želijo biti razmeroma hitri, predvsem pa se radi vozijo udobno
opel insignia 2.0 CDTI cosmo	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1956 | i6Q pri 4QQQ
največji navor v Nm pri v/min	35Q pri 175Q
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	218,Q | 9,5
poraba goriva v 1/100 km	7,6 | 4,8 | 5,8
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	2 | 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	154
vrednost osnovnega modela opel insignia 2.0 CDTI cosmo v evrih	2769Q
dodatna oprema	
električni paket, 19-palčna platišča iz lahkih kovin, alarmna naprava v evrih	1Q5Q
sistem biksenonskih dinamičnih žarometov, parkirni sistem, paket opreme za boljšo vidljivost	126Q
radio DVD 800 NAVI, zvočni sistem Infinity, portal za mobilni telefon, velik večbarvni zaslon	185Q
visokotlačni sistem za pranje žarometov, ogrevana prednja sedeža v evrih	35Q
kovinska barva v evrih	475
črno usnjeno oblazinjenje, Siena perforirano, v evrih	25QQ
vrednost preizkusnega modela opel insignia 2.0 CDTI cosmo v evriv	35175
cena z gotovinskim popustom	32QQ9
cena z leasing popustom	29898
in seveda tudi varčno. Med priganjanjem poraba goriva lahko poskoči, ob vsaj približnem upoštevanju hitrostnih omejitev boste pokurili šest litrov goriva na sto prevoženih kilometrov. Motor se ne upira priganjanju v višje vrtljaje, potrebuje le nekaj več sodelovanja s šeststopenjskim menjalnikom, zato bi v tako dobro opremljenem vozilu izbral še tisti del opreme, ki večini Slovencev ne »diši« preveč, in to je samodejni menjalnik.
Opel insignia je lahkotno vodljiv avto, tudi vzmetenje je kos svojim nalogam, vse skupaj pa pomeni precejšen odmik od predhodnice, kljub dejstvu, da podvozje z zasnovo sledi vectri in si ga deli kar nekaj modelov iz (nekdanjega) koncerna General Motors. V času nastajanja članka so se
Foto: Danilo Majcen
nemška vlada, zvezne dežele, Oplova krovna družba GM, investitor Magna in ameriško finančno ministrstvo že uspeli dogovoriti o rešitvi za družbo. S tem se je odprla pot za najem nujno potrebnega premostitvenega posojila za Opel ter uresničitev načrta, po katerem bodo nemško družbo izločili iz nekdaj ogromnega koncer-na General Motors.
Evropski avto leta 2009 je nedvomno simbol vseh prihodnjih oplov in avto, ki si ga ne bodo želela le podjetja za službene potrebe, temveč tudi posamezniki, kar dokazujejo tudi prodajne številke, saj je lokalni prodajalec v nekaj začetnih mesecih uspel prodati čez 70 insignij. Za Oplovo zdravo poslovanje je ta model v veliko pogledih povsem nov začetek.
Danilo Majcen
POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL OPEL
AVTOHISA HVALEČ Hvaleč Marjan s.p. Lovrenška cesta 3 2325 Kidričevo Tel.: 02/ 796 33 33
Opel. Nove ideje, boljši avtomobili.
Skoke • S sponzorskimi sredstvi do sodobnejše opremljenosti letal
Da bo obramba proti toči se učinkovitejša
Letalski center Maribor, ki edini v Sloveniji izvaja fizično obrambo proti toči - žal samo z enim letalom -, je javnosti predstavil analizo dosedanjih ukrepov proti toči, pomembno donacijo in najnovejšo tehnično posodobitev, s pomočjo katere bodo lahko obrambo proti toči izvajali še uspešneje.
Analiza letalskega centra Maribor celovitega primera letalskega posredovanja v veliki nevihti, ki je besnela na območju Dravske doline 16. junija letos, je po besedah predsednika Letalskega centra Maribor Jerneja Va-upotiča pokazala, da sta se obseg in pojav toče po njihovem letalskem posredovanju in posipavanju s srebrovim jodidom občutno zmanjšala. Dokaz za to je prisotnost reagentov, ki so jih ugotovili v analiziranih vzorcih toče, kajti ta je bila bistveno manjša in se je hitro talila.
Za sedaj je za boj proti toči usposobljeno in deluje le eno letalo v Letalskem centru Maribor, za večjo učinkovitost obrambe proti toči na okoli 2900 kvadratnih kilometrih veliki površini, ki jo varujejo, pa bi po besedah Vaupotiča potrebovali vsaj še eno ali celo dve podobni letali. Sami si nakupa novih letal in pro-titočne opreme ne morejo kar tako privoščiti, zato so zaprosili za finančno pomoč tudi podjetja z varovanega območja. Z velikim veseljem
Foto. M. Ozmec
Letalo za borbo proti toči v letalskem centru Maribor je opremljeno z napravami za posipavanje nevihtnih oblakov s srebrovim jo-didom.
Foto. M. Ozmec
so sprejeli novico, da so jim kljub svetovni recesiji med prvimi prisluhnili v zavarovalnici Grawe Slovenija, od koder so jim sporočili, da jim bodo za uspešnejši boj proti toči podarili 10.000 evrov.
Da je tako, je na tiskovni konferenci minuli ponedeljek, 22. junija, na letališču Skoke pri Mariboru zatrdil tudi mag. Božo Emeršič, predsednik uprave zavarovalnice Grawe Slovenija ter ob
Zbranim likovnikom, domačinom, gostom in predstavnikom občine Kidričevo je na slovesnosti ob odprtju razstave v soboto, 20. junija, zaželela dobrodošlico Majda Vodu-šek Klemenčič, predsednica Delavskega prosvetnega društva Svoboda Kidričevo. Ob zahvali domačim ustvarjalcem za njihova nova umetniška dela, ki so tokrat nastala v Halozah, je poudarila pomen likovne ustvarjalnosti pri ohranjanju kulturnega življenja v občini. Posebej je bila vesela, da se je udeležencem likovne kolonije letos pridružil tudi mednarodni mojster fotografije Stojan Kerbler, ki je skupaj z likovnimi deli razstavil dve svoji najnovejši umetniški fotografiji s haloško krajinsko motiviko.
O številnih lepotah haloške krajine, ki je ponudila pestro paleto motivov ustvarjalcem na 6. likovni koloniji, je govorila likovna pedagoginja Aleksandra Vidovič, ki je spomnila, da je razgiban gričevnat svet odročnih Haloz v svojih živopisanih podobah skozi letne čase že od nekdaj privlačil umetniške duše.
Pod mentorskim vodstvom likovne pedagoginje Irene Tušek je na letošnji 6. likovni koloniji v Repiščah ustvarjalo 7 ustvarjalcev: poleg gostitelja Bojana Lubaja, ki bo v soboto
v tem kraju odprl svoje razstavišče Collos, še Sašo Kornet, Aleksandra Vidovič, Samo Vrabič, Miran Cafuta, Marjan Toplak in mojster fotografije Stojan Kerbler.
Razstavo je odprl podžupan občine Kidričevo Franc Pla-ninšek. Ob odprtju razstave
Mag. Božo Emeršič (desno), predsednik uprave zavarovalnice Grawe Slovenija, je ček za 10.000 evrov simbolično izročil Jerneju Vaupotiču, predsedniku Letalskega centra Maribor.
tej priložnosti predsedniku letalskega centra Jerneju Vaupotiču simbolično izročilo ček za 10.000 evrov. Ob ugotovitvi, da je ob vse pogostejših neurjih s točo sicer najbolj prizadeto kmetijstvo, je menil, da je druga panoga, ki je v takih primerih najbolj prizadeta, zagotovo zavarovalništvo, zato je njihov interes po svoje pogojen z ekonomskim interesom. Tudi on je menil, da posve-
Kidričevo • 6. likovna kolonija svobodašev
Na ogled haloške krajine
V okviru 12. praznika občine Kidričevo so v preddverju restavracije Pan v Kidričevem odprli razstavo udeležencev 6. likovne kolonije DPD Svoboda Kidričevo pod naslovom Haloška krajina, na njej pa se z 12 deli predstavlja 7 avtorjev, med njimi mojster fotografije Stojan Kerbler.
čamo obrambi proti toči premajhno pozornost, saj je eno letalo za vso Slovenijo daleč premalo. Ker letos v zavarovalnici Grawe praznujejo 100 let zavarovanja proti posledicam toče, so se odločili, da bodo boj proti toči podprli s sponzorskimi sredstvi v višini 10.000 evrov.
Za letalski center, ki z letalom Cessna pokriva 2900 kvadratnih kilometrov veliko območje, je ta znesek zelo pomemben, saj bodo nabavili nujno potrebno sodobnejšo opremo in tehnična sredstva, s katerimi bodo lahko v obrambi proti toči še uspešnejši.
V poročilu o lokalni akciji obrambe proti toči 16. junija,
ki so jo posredovali novinarjem, je med drugim zapisano: "Predfrontalna nevihtna gmota se je z zahodnim prodorom približevala iz smeri Celovca proti slovenski meji. Akcijo posipavanja proti toči smo pričeli, ko je nevihtni oblak pred Radljami prešel mejo. Posipavali smo prednji rob oblaka, ki so ga tvorile tri nevihtne celice. Dviganja so dosegla več kot 7 m/s, uspelo nam je znižati potencial nevihtnih celic z več kot 17.000 m na okoli 8.000 m. Kot običajno smo imeli pri frontal-nem potencialu težave zaradi baze oblakov, ki je v Dravski dolini segala do tal, tako da letalo ni moglo direktno pod
oblak. Spet smo se znašli v j
situaciji, ko bi nujno potrebovali še kakšno letalo ali dve za pokrivanje tako velikih neviht, saj so te iz leta v leto večje in intenzivnejše.
Kmalu po prvi nevihti smo že drugič poleteli proti Dravski dolini, posipavali smo dokaj razvit oblak, ki je imel prav tako bazo do tal, tako da letalo ni moglo direktno pod oblak. Kljub posipavanju in posledično zmanjševanju potenciala je iz tega oblaka padlo nekaj toče po celotnem območju. Večinoma je bila v velikosti lešnika, a se je hitro talila, ker je bila pred tem obdelana. Polovili smo nekaj zrn toče in v vodi našli sledi reagenta. Akcijo smo zaključili, ko je nevihtni oblak dosegel rob branjenega območja nekaj pred mejo."
V letalskem centru Maribor bodo vsa prejeta sponzorska sredstva namenili za izboljšanje možnosti obrambe pred točo. Načrtujejo že tudi nakup drugega letala za tovrstno obrambo. Z njim bodo lahko pomembno zmanjšali celoten obseg toče in škode zaradi nje. Zato pozivajo tudi druga slovenska podjetja, da v skupnem interesu prispevajo delež sredstev k letalski obrambi pred točo in s tem pomagajo večjemu številu ljudi, ki živijo na tem območju.
M. Ozmec
so obiskovalcem ponudili tudi zloženko z najpomembnejšimi podatki o razstavi in fotografijami razstavljenih del, kulturni utrip pa je slovesnemu odprtju razstave dodala mlada violinistka Katja Kopajnik.
M. Ozmec
.UJLU^ji^UU^.
Ji.
■J1 J Vi J
Q2b &3 Odo 09, NAGRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
Foto: M. Ozmec
Udeležencem likovne kolonije se je za razstavljena dela iz cikla Haloška krajina zahvalila predsednica kidričevske svobode Majda Vodušek Klemenčič (desno).
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
0 družbi oddaje	........
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
datum	PRIREDITEV	vstopnina
petek, 26. junij	Grad Ormož: ob 11. uri SIMPOZIJ »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140. let Ormoškega tabora« Žvab: ob 18.uri ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE BOŽIDARJU RAIČU NA ŽVABU Mestna graba: VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI (športne igre v mestni grabi) Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine TABU	5 EUR
nedelja, 28. junij	Grajsko dvorišče: ob 20. uri TADEJ VESENJAK-prleški kantavtor Grajsko dvorišče: ob 2030 uri GLASBENI VEČER GIMNAZIJE ORMOŽ z gosti G AL GJURIN IN GALERISTI	
sreda, 1. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Špasteater: ŽENSKE&MOŠKI.COM režija: Boris Kobal igrajo: Zvezdana Mlakar / Lucija Čirovič, Matjaž Tribušon / Branko Šturbej, Katarina Čas / Ana Dolinar, Rado Mulej / Primož Ekart, Lado Bizovičar / Miha Brajnik	15 EUR
četrtek, 2 julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri FOLKLORNA SKUPINA »Carmen Lopez« IZ KOLUMBIJE	10 EUR
sobota, 4. julij	Grajsko dvorišče: ob 19. uri Gledališka predstava za otroke Gledališče UNIKAT: GREMO NA VLAK	
sreda, 8. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri MGP: Romantična komedija LETICUA IN LUŠTREK (Violeta Tomič, Alja Kapun, Gregor Geč)	10 EUR
sobota, 11. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert narodnozabavnega ansambla GAŠPERJI	5 EUR
nedelja, 12. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Letni kino: REVNI M1LUONAR Kriminalna romantična drama, režija: Danny Boyle, Loveleen Tan dan	5 EUR
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
Mali oglasi
STORITVE
NAJ VAM OB POGLEDU na vaše roke vsi zavidajo na poroki, v službi ali na dopustu. Za to bo poskrbel studio manikure Moj stil v Supermestu na Ptuju. Naročite se še danes. Tel. 030 350 091. Tanja Lipavšek, s. p., Super mesto, Ormoška cesta 30, Ptuj.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
ZA VEČJO PREPOZNAVNOST vašega podjetja, strani ali dejavnosti obiščite portal www.mojstil.si in se brezplačno predstavite širši množici ljudi na spletu. www.mojstil.si, Trgovina Moj stil, d. o. o., Arbajterjeva 9, Ptuj.
ŽELITE BAZEN NA SVOJEM DVORIŠČU? V podjetju RM-Ro-dos na Zagrebški 53 v Ptuju vam ga po vaši želji sprojektirajo in postavijo. Nudijo tudi vso dodatno opremo in servis . Tel. 051 249 439.
BETONSKI IZDELKI - robniki, škarpniki, ploščice itd. Franc Čeh, s. p., Dornava 79 b, Dornava. Tel. 02 755 07 21, 041 694 702.
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik, po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
KONČNO NA PTUJU! Prvi studio manikure - MOJSTIL, Tanja Lipa-ušek, s. p., Supermesto Ptuj, Ormoška c. 30, tel. 030 350 091.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. G41 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. G41 457 GS7.
^fntlumed
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti s tehnologijo elos. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
-Íast^
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter kritine Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
PRODAMO nakladalko, cena po dogovoru. Informacije na telefon 794 34 91.
PRODAMO dve rotacijski kosilnici 165 in 185, odjemalec silaže, cisterno za gnojevko, silos kombajn SK 80, nakladalno prikolico Pionir 26. Informacije na telefon 794 92 41 ali 031 892 703.
KRAVO, tri leta staro, brejo 9 mesecev, vajeno paše, prodam. Telefon 719 80 06, zjutraj ali zvečer.
PRODAM teličko simentalko, staro sedem tednov. Tel. 051 244 100.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, 2256 Jur-šinci, tel. 041 206 444, 758 10 21.
KUPIMO manjši mulčer za traktor, v dobrem stanju. Ponudbe na telefon 051 637 015.
PRODAM stroj za pobiranje in čiščenje buč Moty 1500 in prodam kosilnico SIP 135, odlično ohranjeno. Informacije na telefon 041 938 664.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041/386-270.
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 3,60 evra za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 688 1381 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM dve breji telici. Telefon 041 522 008.
PRODAM seme mnogocvetne ljulke - tetraflorum. Telefon 02 790 72 21.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
KUPIM traktor in kmetijske priključke. Tel. 041 358 960.
DOM-STANOVANJE
APARTMAJI na otoku Viru blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00 385 95 8449 677 ali 00 49 1601 906924.
ZADAR - ODDAM dvosobni apartma za štiri osebe, termin od 11. julija do 18. julija. Telefon 031 742 714.
NEPREMIČNINE
NAJAMEMO enosobno ali dvosobno opremljeno stanovanje v Ormožu za tri mesece - od 1. avgusta dalje. Ponudbe na telefon 041 620 243.
IŠČEMO gradbeno parcelo v velikosti do 7 arov v okolici Ptuja ali Ptuj-Videm. Ponudbe na telefon 041 943 021.
KIDRIČEVO - prodam dvosobno stanovanje, 63 m2 , opremljeno, delno obnovljeno, velik balkon, klet, kabelska, tel., takoj vseljivo. Tel. 031 244 748.
PO IZJEMNI ceni prodam novo obnovljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
PTUJ - CENTER. V najem oddam poslovni prostor 75 m2. Telefon 051 336 307.
DELO
POMOČ IN OSKRBA NA DOMU. Ko ne zmorete ali nimate časa. Jože Škerget, s. p., Sagadinova 1, Ptuj, 040 993 778 in 02 788 59 88.
ZA DOMAČE ŽIVALI in rastline poskrbimo na vašem domu (voda, sprehod, hrana). Jože Škerget, s. p., Sagadinova 1 Ptuj, 040 993 778 in 02 788 59 88.
IŠČEMO žensko za varstvo dveh majhnih otrok pri nas z nekaj dela v gospodinjstvu. Tel. 031 899 943.
IŠČEMO resno žensko za terensko dostavo kruha, peciva in drugih živilskih artiklov po Halozah. Telefon 051 807 784, po 16. uri. Igor Markež, s. p., Ulica Ruške čete 3, Ruše.
UGODNO, KVALITETNO IN HITRO izvajamo manjša gradbena dela, oblaganje tal in sten Knauf ter urejamo terase. Srečko Golob, s. p., Posredništvo, Aškerčeva 9, Ptuj, telefon 041 245 054.
MOTORNA VOZILA
PO UGODNI CENI PRODAM renault 5 in daewoo nexio ter za rezervne dele daihatsu applause. Telefon 041 424 567.
Prireditvenik
RAZNO
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si
QllrtililiMJiMiWIIliB
C 02/22 80110
SoliS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zorica Kurilj, dr.dent. med. Poslovni prostor Platana na Ptuju
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
				
PONUDBA RABLJENIH VOZ L				
ZNAMKA LETNIK		CENAo.	0PREMA	BARVA
AUDI A3 SPORTBACK 1.9 TDI	2005	14.590,	AVT. KLIMA	ČRNA
AUDI ALLROAD 3.0 TDI 0	2007	55.900,	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI 07 QUATTRO 3.0 VB TDI DPFTIP	2006	52.990,	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:318D	2004	9.990,	KUMA	ČRNA
BMW SERIJA 3:320D TOURING AVT.	2006	15.990,	KUMA	ČRNA
BMW SERIJA 5:5201	1997	3.999,	KUMA-2 ZON.	SREBRNA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	8.490,	KUMA	SREBRNA
CITROEN C31.41 SX	2004	6.190,	AVT. KLIMA	KOV. RDEČA
CITROEN C41.6 HDI	2006	10.900,	KUMA	KUV. ČRNA
FIAT STIL01.9 JTDDYNAMIC	2006	7.590,	KUMA	SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCIFUTURA	2005	7.190,	KUMA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA KARAVAN 1.9 CDTI	2006	9.990,	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE RXE 2.016V	2000	5.190,	AVT. KLIMA	SREBRNA
RENAULTTWINGO DYNAMIQUE 1.2	2003	4.290,	KUMA	SREBRNA
VW POL01.4	2003	5.990,	AVT. KLIMA	ČRNA
Petek, 26. junij
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO PRODAM nove panele za ograjo, 20 kosov, dimenzije 1,5 m krat 2 m. Telefon 041 900 231.
KUPIM prenosno klimo napravo. Telefon 041 485 754.
UGODNO PRODAM gostinski nerjaveč štedilnik, dvodelno globoko nerjavečo korito, nerjaveče vinske sode, gostinski servirni voziček ter kostanjevo kolje za gorico, 1,80 m dolžine. Telefon 041 245 054.
15.00 Ormož, Mestne graba, športna prireditev »Veter v laseh«, v primeru
slabega vremena v športni dvorani na Hardeku 18.00 Ormož, odkritje obnovljene spominske plošče Božidarju Raiču na Žvabu 18.00 Dornava, občinski turnir v šahu
19.00 Majšperk, grad Hamre, odprtje razstave »Slikarstvo Abstrakcija« 20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava »Pod svobodnim soncem«, v
izvedbi KD Grajena 21.00 Ptuj, terasa Kavarne ptujskih študentov, Music Liberators Dornava, razstava intarzij Voja Veličkoviča »Občinske značilnosti in grbi«
Sobota, 27. junij
10.00 Velika Nedelja, Velikonedeljska noč (gasilsko tekmovanje mladincev, članov, članic ...)
16.00 Ptujska Gora, v šotoru ob domu krajanov, 3. srečanje ljudskih pevcev in godcev
16.00 Prvenci, pred gasilskim domom, 13. dan gasilcev Območne gasilske
zveze Ptuj in predaja novega gasilskega vozila 17.00 Podvinci, stadion, velika vrtna veselica ob 30-letnici Nogometnega društva Podvinci
17.00 Polenšak, prireditev z veselico ob 75-obletnici PGD Polenšak
20.00 Maribor, SNG, balet, Vojček, VelDvo, za Festival Lent
20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava »Pod svobodnim soncem«, v
izvedbi KD Grajena 21.15 Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za Festival Lent
Nedelja, 28. junij
10.00 Mezgovci, memorialni turnir v malem nogometu
13.00 Župetinci, na kmetiji Cigola, 8. tradicionalno tekmovanje v košnji trave z ročno koso in razmetavanjem ter obračanje z grabljami, prireditev ob prazniku občine Cerkvenjak 14.00 Mala vas, večnamenski prostori pri ribniku (Tunf), izbor za 29. zlato
harmoniko Ljubečna 2009 14.00 Zamušani, prevzem obnovljenega vaško-gasilskega doma 15.00 Destrnik, pred gasilskim domom, 40-letnica PGD Destrnik in 10-letnica
Gasilske zveze Destrnik 15.00 Kidričevo, dvorana restavracije Pan, osrednja prireditev v počastitev
občinskega praznika 20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava »Pod svobodnim soncem«, v izvedbi KD Grajena
Ponedeljek, 29. junij
10.00 do 11.30Ptuj, CID, začetni tečaj španščine
20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava »Pod svobodnim soncem«, v
izvedbi KD Grajena 14.00 do 15.30 Ptuj, CID, začetni tečaj italijanščine Ptuj, Rimska ploščad, »Ulične delavnice« - ustvarjalne delavnice in gibalna
animacija za osnovnošolce, dejavnosti trajajo do 3. julija, delavnice so brezplačne
Ptuj, OŠ Ljudski vrt, »Letalska modelarska delavnica«, za osnovnošolce, cena 17 evrov, delavnica traja do 3. julija
Kino Ptuj
26., 27. in 28. junij, ob 17.00 Zvezdne steze - akcijska zf. Ob 19.10 Terminator: Odrešitev - akcijski zf triler. Ob 21.10 Še enkrat 17 - komedija.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Vina iz ptujske kleti z novimi odličji. Okrogla miza o razvoju turizma v Spodnjem Podravju. V Termah Ptuj pripravljeni na letošnjo kopalno sezono.
Zlati odličnjaki in športniki 2009. Humanitarni koncert za pomoč ljudem v stiski. Razstava Društva gospodinj Jezero. 5. razstava izdelkov Društva Optimisti. Preddiplomski koncert citrarke Doroteje Dolšak. Srečanje koronarnih bolnikov Spodnjega Podravja. 15. Pomladna vetrnica. Druženje upokojencev Slovenije na festivalu zdravja, narave in ljudi. Pevke Ptujske upokojenke pripravile koncert "Pozdrav poletju".

ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / ( 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
ZOBNA OBDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leaslngl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750560.
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Spomladanske ugodnosti
Adriatica Slovenice na Ptuju in v Ormožu!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas na predstavništvu AS-a na Ptuju in v Ormožu.
AS, Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 1, Ptuj T: 02 780 6800
AS, Predstavništvo Ormož
Vrazova ulica 5, Ormož T: 02 740 0204
AdriaticSlovenica P
Zavarcvalna družba dd, • Oanka Skupine KD Group ^H
S N G NOVA GORICA
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 26.6.
8.00 Občina Goriinica - Iz naših krajev 1S.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica-
SOBOTA 27.6.
8.00 Košnja v Novi vasi 9.30 Vrata med zvezde 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 Super hitiodd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markove!
NEDELJA 28.6.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Košnja v Gerečji vasi 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Praznik Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Dobrodelni koncert na Destrniku 18.00 Vrata med zvezde
PONEDELJEK 29.6.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.00 Vrata med zvezde 17.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Oddaja Občine Markovcl
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
www.radio-tednik.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.5 TDI QUATTRQ	2003	9.980,00	K0V.M0DRA	AVT.KUMA
FIAT ST1L01.9 JTD	2005	5.950,00	K0V.ČRNA	KUMA
FORD FOCUS C-MAX 1.8 TDCI	2006	8.490,00	SREBRN	KUMA
FORD MONDEO 2.0 TDI KARAVAN	2002	4.580,00	BELA	KUMA
JAGUAR X-TYPE 2.0 DT116V	2005	13.750,00	K0V.ZLATA	KUMA
0PEELAGILA1.216V	2004	5.690,00	KOV.MODRA	KUMA
OPEL ASTRA 1.8 i 16TWIN TOP CABRIO	2007	17.280,00	K0V.ČRNA	KUMA
OPEL ASTRA 1.616V KARAVAN	2007 KUP.SL0	9.790,00	KOV.PEŠČENA	AVT.KUMA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION	2007	8.490,00	K0V.TE.SIVA	AVT.KUMA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI UMUZINA	2006	11.660,00	KOV.SREBRN	KUMA
TOYOTA COROLLA 1.4 D	2005	8.980,00	K0V.SIVA	AVT.KUMA
VW GOLF IV 1.9 TDI UMUZINA	2003	6.950,00	K0V.ČRNA	KUMA
CHEVROLET LACETT11.6	2007	7.980,00	KOV. SREBRNA	KUMA
OPEL VECTRA 2.0DD UMUZINA	2002	6.690,00	BELA	KUMA
ŠKODA FABIA 1.4 TDI	2007	7.980,00	BELA	KUMA
Na zalogi preko 40 vozil.
IZRAVNAVA
Franc PETROVIČ s.p.
Tovarniška c. 6,2325 Kidričeva e-mail: franc.petrovic @t-2.net
Gsm: 031449 722
*	slikopleskarska dela
*	zaključna dela
*	saniranje sten
*	kitanje
*	pleskanje
*	izravnava bavalita, valita vlažnih sten
*	bandažiranje stikov
*	barvanje fasade
*	pleskanje napušča
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velia za vse tipe vozil starejših od 3. leti
Barva
Letnik Cena (€)
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI BMW320D
FIAT PUNT01.216V. 3V FIAT BRAVA 1.9 JTD LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V OPEL CORSA 1.3 DTI.3V PEUGEOT 2061.4H0I.3V PEUGEOT 307 2.0 HDI.5V RENAULT CU01.5 DCI.5V RENAULT ESPACE 1.9 DCI.5V ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI 5V VW PASSAT VARIANT 1.9 TOI, 5V
ČRNA
ČRNA
SREBRNA
BELA
SIVA
BELA
BELA
ČRNA
SREBRNA
T. SIVA
SREBRNA
SREBRNA
2004 (T) 2001
2003 2001
2003 (T) 2006 2005 2005 2001
2004 2007 (T)
10.190,7.790,3.990,3.290,7.990,6.490,6.490,-7.490,-| 3.990,-9.590,-1 9.490,-1
2005 10.990,- t
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI SELECTION	2002	6.150,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
NISSAN LIMUZ. PRIMERA 2.0 AVT.	2002	7.500,-	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT THALIA 1.416V RT	2001	3.250,-	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,-	KLIMA	ZELENA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.6 ERN	1998	2.740,-	KLIMA	KOV. T. MODRA
ROVER 2141	1996	1.570,-	RADIO	KOV. SREBRNA
CiTROEN BERLING01.41MULTIS.	1999	2.790,-	SERVO VOLAN	KOV. ZLATA
PEUGEOT 206 BREAK 1.41	2002	4.900,-	KLIMA	KOV. ZELENA
TOYOTA AURIS 1.4 D D4D TERRA	2007	13.350,-	KLIMA	RDEČA
RENAULT KARAV. LAGUNA 1.9 DCI PRIV.	2001	5.980,-	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.0 MPI	2000	3.190,-	PRVA REG. 2001	BELA
RENAULT MODUS 1.216V ALIZE	2005	6.790,-	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI KARAV. A41.9 TDI QUATTRO	2004	10.390,-	AVT. DEU. KLIMA	T. MODRA
SEAT IBIZA 1.4	2000	2.990,-	SERVO VOLAN	BELA
CITROEN SAX01.01	1997	1.350,-	RADIO	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN TOURAN 1.9 TOI TRENDL.	2006	12.890,-	KLIMA	KOV. S. MODRA
FORD FOCUS 1.6	1999	3.350,-	SERVO VOLAN	KOV. S. ZELENA
FIAT 6 SPEED STIL01.416V ACTUAL	2005	5.990,-	KLIMA	KOV. ČRNA
ŠKODA FABIA 1.4 MPI	2002	4.190,-	KLIMA	S. MODRA
RENAULT LIMUZ. LAGUNA 1.9 DCI EXPR.	2004	7.200,-	PRVI LASTNIK	KOV. MIŠJA
PEUGEOT 4061.8 ST	1997	1.980,-	KLIMA	B. RDEČA
PEUGEOT 4061.8 ST LIMUZINA	2000	3.240,-	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.5 DCI EXPRESSION	2004	4.290,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41	2000	2.450,-	SERVO VOLAN	KOV. OLIVNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUST!
T
žerak
AKCIJSKA
Akcija velja od 24.6. do 5.7.2009
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Svinjski kare z vratom
3,29€/kg
Qir Frlamar
Suha salama Zerak
Koruzni kruh 0,80 kg
l,29€/kos
Cene so v EUR In vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
www.radio-tednik.si
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega ata nam ne more nihče več vrniti
SPOMIN
Boleč je spomin na lanski tragični petek, 27. junija, ko smo mnogo prerano ostali brez dragega očeta, dedka, brata, svaka, tasta, strica
Franca Mlakarja
IZ TRŽCA
Za teboj je ostala neskončna praznina in grenko spoznanje, da res si odšel. Hvala ti za vse, kar si za nas naredil. Prav tako hvala vsem, ki se kdaj z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Na svetu je mnogo dragocenih stvari, a najdragocenejše je življenje. Ko to ugasne, ti pusti žalost in bolečino in nešteto lepih spominov.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, tasta in sopotnika
Janeza Solina
1927 - 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih
stali ob strani: sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.
Prav prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli od blizu in
daleč in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji
poti. Posebno zahvalo izrekamo patronažni dipl. med. sestri
Idi, kolektivoma ZUDV Dornava in Tup, d. d., Formin, PGD
Stojnci in ostalim gasilskim društvom, govornici, pevcem, g.
župniku za opravljen obred in podjetju Mir.
Hvala vsem za izrečena sožalja in besede sočutja, za darovano
cvetje, sveče ter sv. maše.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Odkar te več ni tukaj, si vse bolj povsod... Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je in čaka te...
V SPOMIN
Mirku Krambergerju
28. 6. 2009 bi napolnil 35 let svojega življenja, pa te žal več ni med nami.
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
OSMRTNICA
Marija Debeljak
MEDRIBNIK 21
rojena 24. 2. 1921
Od pokojnice se bomo poslovili v soboto, 27. junija, ob 13. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Cirkulanah.
Tvoji najdražji
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi
Martin Lovrec
Vedno boš v naših mislih, srcih in vedno boš del nas. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
SPOMIN
28. junija mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi
Anton Matjašič
IZ GRLINCEV 20
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in se z lepo mislijo spominjate nanj.
Tvoji najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
SPOMIN
29. junija mineva pet let, odkar si nas zapustil, naš dragi
Ignac Bračič
IZ ZABOVCEV 94
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, mu prižgete svečko ali poklonite cvet.
Vsi njegovi najdražji
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag,
še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
SPOMIN
Boleč je spomin na 28. junij 2008, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, sin, brat, svak, zet in stric
Jožef Pukšič
IZ DRSTELJE 23, DESTRNIK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: njegovi najdražji
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA Jerica Makovec
roj. Rodošek
28. 2. 1934 t 15. 6. 2009
Zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našo drago mamo pospremili k njenemu zasluženemu počitku. Radi bi se zahvalili pogrebnemu zavodu Mir, g. župniku za opravljen cerkveni obred, godbeniku, pevcem. Posebna zahvala vnukinji Anji za poslovilne besede pri odprtem grobu, govornici Zdenki, kolektivu Ribogojnice Brlek, sosedom, znancem, prijateljem ter družini Drevenšek.
Žalujoči: mož Tone, hčerka Sonja z družino, vnuki Boštjan, Anja, Kristijan, Monja, Nastja
Čas svojo pot hiti naprej, zastira tvoje poti, le spomin bližnjih ostaja kot cvet, ki ne veni, kot luč, ki vedno gori.
SPOMIN
Ignac Vindiš
ZG. LESKOVEC 3
V petek, 26. junija 2009, mineva 10 let, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela dragega moža, očeta, brata in dedka.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in položite rožo ali prižgete svečo v njegov spomin.
Vsi njegovi
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
Dne 11. junija smo na zadnjo pot pospremili našo drago mamo, babico, sestro, svakinjo in teto
Marijo Hren
IZ PODVINCEV 21 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovane sveče, sv. maše ter številno spremstvo na tej žalostni poti. Posebej hvala sodelavcem ADK Dolane, RE-monta in Mer-catorja, KK Drava Ptuj, NK Podvinci, ŠD Rogoznica. Iskrena hvala ge. Veri za izrečene besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete pesmi.
Vsem in vsakemu prav posebej hvala.
Tvoji najdražji
CMMTu1^^
W HUM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040f187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj {ob Mariborski «sti), tol.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplaala
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči. Zaprla trudne sem oči.
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša draga žena, mama, babica, tašča, sestra in svaki-
Justina Lah, rojena Rojs
IZ GRAJENE 24, 2250 PTUJ
6. 10. 1936 - 8. 6. 2009
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in številnim prijateljem, ki ste mami stali ob strani in sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče, za sv. maše, izrazili ustna in pisna sožalja in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala ge. Veri za molitev in besede slovesa, pevcem, obema duhovnikoma za opravljen cerkveni obred in pogrebnemu podjetju Komunala za opravljen pogreb.
Posebna zahvala velja ge. Marici Nežmah, ki ji je v najtežjih dneh njene bolezni pomagala in ji stala ob strani. Še posebna zahvala osebju internega in diabetičnega oddelka SB Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Videm • Župana občin Majšperk in Videm podpisala pogodbe
Gradnja zadnje faze vodovoda
V sredo opoldne se je v videmski občinski dvorani zgodil zelo dolgo in težko pričakovan podpis pogodb za izvedbo zadnje faze oskrbe haloških gospodinjstev z javnim vodovodom. Dokončanje projekta, ki je pretežno financiran s strani evropskega kohezijskega sklada in ki se je začel že pred šestimi leti, pomeni dokončno rešitev oskrbe z vodo v celotnih Halozah.
Čeprav je sreda veljala za dan, posvečen proslavam ob četrtkovem državnem pazniku samostojnosti, je bilo v videmski dvorani ob podpisu pogodbe vzdušje vsaj tako slovesno; brez dvoma pa se bodo težko pričakovanega vodovoda veliko bolj kot proslav razveselili prebivalci v nekaj haloških naseljih.
Friderik Bračič, župan Občine Videm, ki je nosilka skupnega projekta, je povedal, da bo v Vidmu skupno v tej zadnji fazi zgrajenih 17.408 metrov vodovodne napeljave, ki bo potekala skozi Veliko in Malo Vranico, Gruškovje, Tr-dobojce in Ložino. Gre za izgradnjo primarnega voda, saj so sekundarnega že zgradili.
Slabe tri milijone evrov za izvedbo
„V Veliki Varnici bodo zgrajeni še vodohran in predvidoma štiri prečrpalnice, v Mali Varnici pa še ena prečrpalni-ca. Projekt izgradnje primarnega omrežja s potrebnimi objekti na videmskem območju Haloz bo skupno zahteval 1.444.481 evrov, v kar je vštet tudi strošek nadzora in DDV, gradnja pa mora biti v skladu s pogodbo dokončana v enem letu oziroma do zadnjega januarja 2011," je na kratko povzel podatke župan Bračič in se
ob tem zahvalil tako bivši kot sedanji sestavi Ministrstva za okolje in prostor ter Službe za vlade za lokalno samoupravo in razvoj, pri čemer ni pozabil omeniti, da je bilo v dokončanje izvedbe slovitega projekta vodovodne oskrbe Zahodnih Haloz vloženega ogromno truda, izbranim izvajalcem pa je zaželel veliko uspeha in čimmanj težav.
V Majšperku pa bodo, kot je povedala županja Darinka Fakin, zgradili skupno 5300 metrov primarnega voda, predvsem za stoperška gospodinjstva, dobrih 4000 metrov pa ga bodo sanirali: „Za območje zaselkov Grdi-na, Kupčinji Vrh, Stoperce ter Spodnja in Zgornja Sveča je predvidena navezava na vodovodni sistem Majšperk -Nadole, saniral se bo en star vodohran in zgrajena bosta tudi nov vodohran in pre-črpalnica. Del projekta se nanaša na hidravlično izboljšavo cevovodnega sistema Podlože-Breg v dolžini štirih kilometrov, skupna vrednost za občino Majšperk pa znaša 1.370.734 evrov."
Izvedba projekta v obeh občinah bo tako skupno zahtevala 2.815.215 evrov, pri čemer levji delež nosijo državna blagajna in Evropski kohezijski sklad (skupaj 75 odstotkov), razliko, gre za slabih 704.000 evrov, pa občine
Župan občine Videm Friderik Bračič in županja občine Majšperk Darinka Fakin sta v sredo opoldne podpisala pogodbe za izvedbo še zadnje faze izgradnje vodovodnega omrežja v obeh občinah. Podpisnika pogodb na izvajalski strani sta bila direktorja KP Ptuj Jože Cvetko in NG Ptuj Mitja Omulec, ki nastopata kot nosilca partnerskega podjetniškega trojčka, v katerem je še VGP Ptuj z direktorjem Dragom Klobučarjem. Na fotografiji so še: direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc, direktor majšperške občinske uprave Gorazd Ladinek, nadzornik del Drago Straus in odgovorna za stike za javnostmi Sonja Golc.
Skupno je bilo doslej v občini Majšperk na javni vodovodni sistem priključenih 3500 prebivalcev, kar pomeni približno 85-odstotno priključenost, v občini Videm pa je bilo na javni vodovodni sistem priključenih 5180 občanov (93-odstotna pokritost). Izven javnega sistema oskrbe z vodo je tako doslej še vedno 194 gospodinjstev (584 občanov) v obeh haloških občinah, in sicer v videmskih naseljih Trdobojci ter Velika in Mala Varnica, v občini Majšperk pa v naseljih Grdina, Kupčinji Vrh, Stoperce ter Spodnja in Zgornja Sveča. Po izvedbi zadnje faze izgradnje bodo imela možnost priključitve na javno oskrbo z vodo vsa gospodinjstva.
oziroma občani. V razdelitvi med obema občinama to pomeni, da bo Majšperk iz svojega proračuna (brez komunalne takse) moral primakniti dobrih 434.000 evrov, Videm pa nekaj manj kot 452.000 evrov.
Uspešna ponudba ptujskega podjetniškega trojčka
Razpis za izvajalca del je bil objavljen hkrati, a za vsako občini posebej. Kot je povedal strokovni član komisije, ki je izbira najugodnejšega ponudnika, Antun Daljavec, se je na razpis za izvedbo del prijavilo kar devet ponudnikov na vsakega od obeh razpisov, in to ne le s ptujskega območja. „Konkurenca je res velika, to se je dalo razbrati tudi iz to-
kratnega nabora ponudb. Povem lahko, da je bila najmanjša razlika med ponudbami borih 8000 evrov, kar je pri tako velikem projektu izredno malo. Najdražja ponudba se je vrtela okoli 1,6 milijona evrov, kar pomeni približno 600.000 evrov več od izbranega konzorcija treh ptujskih podjetij, ki je na oba razpisa podal skupno ponudbo in bil izbran kot najugodnejši. Nenazadnje pa je lepo videti, da so se naša, ptujski izvajalci končno znali dogovoriti in uspešno kandidirati!"
Kot najugodnejši interesent je bil tako izbran trojček podjetij Nizke gradnje (NG) Ptuj, d. d., Komunalno podjetje (KP) Ptuj, d. d., in Drava vodnogospodarsko podjetje (VGP) Ptuj, d. d., pri čemer na razpisu za občino Videm kot nosilec pogodbenih partnerjev nastopa podjetje Nizke gradnje, za občino Majšperk pa Komunalno podjetje, medtem ko je oz. bo Vodnogospodarsko podjetje Drava v obeh primerih nastopalo kot podi-zvajalec, zadolženo pa bo za izvedbo objektov (prečrpal-nic in vodohranov).
Po zagotovili vseh treh di-
rektorjev, Jožeta Cvetka iz KP Ptuj, Mitja Omulca iz NG Ptuj in Draga Klobučarja
iz VGP, se bodo dela začela v teh dneh, vse prebivalce pa sta pozvala k sodelovanju in izrazila prepričanje, da bodo morebitne manjše težave na terenu reševali hitro in brez zapletov, kot so jih že doslej.
Nadzor nad delom v skupni vrednosti za obe občini 64.200 evrov (prav tako izbran po razpisu) bo izvajal samostojni podjetnik Drago Štrafela, za stike z javnostmi pa je bilo izbrano podjetje Halo-Edil ing iz Cirkulan s ceno slabih 21.000 evrov, od katerih bo velika večina po besedah predstavnika Jerneja Golca porabljena za izdelavo tabel.
SM
d.o.o.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata ^	zapornice
Z ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832
Črna kronika
Zakotalil se je s ceste
23. junija ob 20.55 je
21-letni	moški iz okolice Ptuja vozil osebni avtomobil znamke Opel astra izven naselja Janežovci v smeri Voliči-ne. Pri tem ni vozil s takšno hitrostjo, da bi vozilo ves čas obvladoval, zato je izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je desno izven vozišča, kjer je vozilo po večkratnem prevračanju v dolžini več kot 80 m obstalo na kolesih Med prevračanjem je 21-letni sopotnik iz okolice Ptuja padel iz vozila. V prometni nesreči je bil voznik lahko telesno poškodovan, sopotnik pa hudo. Zaradi suma povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
S štirikolesnikom v jarek
19. junija ob 18.30 je
22-letni	voznik štirikolesnika iz Lancove vasi v Popovcih vozil preblizu desnega roba vozišča in zato zapeljal v jarek. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnico Ptuj.
Vlomi, tatvine
V noči med 17. in 18. junijem je neznani storilec v Makolah ukradel gorivo. Na avtobusu je odlomil pokrov rezervoarja in iz njega iztočil 400 litrov goriva diesel. Podjetje je oškodoval za okoli 400 evrov.
Neznani storilec je v noči med 17. in 18. junijem s stanovanjske hiše na Ptuju odtujil 8 metrov bakrenih žlebov. Premoženjska škoda znaša okoli 1.000 evrov.
Alkotest je pokazal
17. junija ob 13.50 so policisti Pp Ormož ustavili 47-le-tnega voznika osebnega avtomobila iz Ormoža. Odredili so mu preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,04 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in zoper njega podali obdolžilni predlog.
Čez mejo s puško in naboji
23. junija ob 10.30 se je 59-letni hrvaški državljan z osebnim avtomobilom avstrijskega avtomobilskega območja pripeljal v Slovenijo na mejni prehod Ormož. Pri mejni kontroli so policisti v prtljažniku avtomobila našli lovsko puško in sto petinsedemdeset nabojev, ki jih voznik ni prijavil. Policisti so orožje in strelivo zasegli in v hitrem postopku izrekli globo.
Napoved vremena za Slovenijo
Izvedba skupno dobrih 26 kilometrov primarnega vodovodnega omrežja v obeh haloških občinah, ki bo v celoti rešila problem oskrbe z vodo preko javnega omrežja v celotnih Halozah, bo skupno zahtevala preko 2.815.000 evrov.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajšimi obdobji sončnega vremena. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 20 do 24 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.
Foto: SM
Foto: SM