76. številka.

V Trstu, v soboto 21. septembra 1889.
Tečaj XIV. &
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat ha teden. vsako iredo fn sobote oh 1. uri popoludne.
- \
„Edinost" stane:
vse leto gl. H. —; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ * 4.50 „ rh četrt letu „ 1.50; „ „ 2.25 „ PoHumirne številke ne dobivajo v pro-tlajalnicah tobaka v Trstu po f» nov.,
▼ Gorici in v Ajdovščini po • nov. Na caroćDs brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vni dopisi HO pošiljajo uredniAtvu v ulici Carintia it. 2M. Vsako pismo mora biti franko vuno, kor nefrankovana ho ne Hpr«-jeinajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. vrstica v petitu ; za naslove r debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd
se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate preloma upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho proste poštnino.

Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V adinoit J« iiioBt,
Trst in Istra.
h.
Kakšna je pa sedanja vladina politika v Trstu in Istri ?
Nasproti si stoje v teh deželah dve stranki. Njuna mišljenja in težnje so si čeloma nasprotna kakor je nasprotna njuna narodnost. Radi tega napete so i razmere mej njima kajti obč hoditi povsem si nasprotno pot. Večina je slovanska a kulturo pripisujejo Lahi sami aebi. Tudi v gmotnem stanju nadkriljujejo zadnji Slovane kajti učinjajo dober del trgovstva in velicega posestva v tem ko se Slovani bavijo skoraj izključljivo z poljedelstvom -in obrtništvom.
Številno razmerje gotovo pripisuje vlado večini. Ali državni in deželni zakoni in poRebna pr.iva puste, da so vlada nahaja skoraj izključljivo v rokah Lahov. Zadnji so se marisikjo opisali kot element nezanesljiv in državi nevaren. In istinito takšen pač postane ako šo dlje časa ostanejo oduošaji kakoršni so sedaj.
Italijanska stranka, močna in lojalna sama na sebi, poverila je vodstvo neznatni manjšini, kojo je zbrala iz svoje srede namreč: pušča vlado in vodstvo nekaterim ultraradikalnim in Avstriji nasprotnim možem. Čeprav ni stranka nevarna, čeprav bi Re morebiti ista stranka dala prepričati ter se udala umestnemu kompromisu s Slovani, ona radikalna peščica, ki jej je na čelu, kali javno menenjo, strastno napada slovanske sodeželane ter širi tod neavstrijsk in nelojalen duh.
Kaj je pač „Progresso" nego navidezno avstrijsko družtvo, istinito pa družtvo tržaške Irredente? Kaj druzega so druga politična družtva v Istri in na Goriškem P Ako bi se smel konservatizem čemu priporočati, moral bi se priporočati in šiloma nalagati avstrijskim Lahom kajti liberalizem mej njimi je zgrešil pravo pot ter ne cika drugam nego v odrešenje Primorsko izpod avstrijske vlade in v priklop-ljenjo iste k — Italiji. —
S takimi življi, kakoršni so sedaj na krmilu nasprotne nam stranko, ni nam možno, da, ne smemo delati primernih po-godeb temveč umestna je samo — borba. Slovani sploh ne borijo se za gospodstvo kajti po naših mislih noben narod v Avstriji bi si istega ne smel prisvajati. Mi tirjamo pa enakopravnost z d i uzi mi narodi. Več nočemo, da se nam podeli nego nam jo zajamčeno v državnih zakonih ali, ako se nam da manj, nesmo in ne moremo biti zadovoljni.
Kako važnost imajo Slovani na Primorskem v političnem obziru? Dosedaj se jim ne pripoznava nikal<a; v istini pa so tu velike pomembe, za vludo bi lehko bili prav važen činitelj. Dosedaj se nas prezira in uprav zategadelj nastojamo in si prizadevamo, da so nas spozna in vzame v poštov. Tudi mi hočemo nekaj biti. —
Lahi in Nemci očitajo Slovanom, da hočejo za se gospodstvo. Obstoji pa v tein želja po gospodstvu? Je li to v nasprotju z državnimi zakoni ? Celo tuji listovi kvasijo o pretiranih težnjah Slovanov na Primorskem in v Avstriji sploh. Ali k dobremu premisleku in presodbi pravih odnošajev' J so nikdo noče spustiti kajti boje se resnice, koja bi cčividno nasprotovala nji-jhovim težnjam in koristim, j Od nekdaj sem so tujci v Avstriji gospodovali tudi nad slovanskimi rodovi. Zadnji so se v tem veku prebudili, sprevideli svoje žalostno stanje ter sklenili si pomagati do boljše prihodnjosti. Nasprotniki naši v prejšnjih desetletjah dali so se za toliko upnguiti, da so glasovali za jednakopravnost, za avstrijsko ustavo. Ali zadnja z njenimi pravičnimi določbami ostHla je na papirju. V javno živenje se je je dosedaj prav malo uvedlo.
V Trstu učinjajo Slovani manjšino napram laškej večini. Tu nas živi kacih 40.000 oseb poleg 100.000 Italijanov. A glejmo razmerje njih zastopnikov v tržaškem mestnem in deželnem zboru.
i
Tu sedi 54 poslancev in svetovalcev, i Mesto jih voli 48, okolica pa 6. Samo
PODLISTEK. Slike s pota.
IV.
Gospod urednik! Poljansko vino je dar božji, poljanska ura pa čudo najnovejšega veka : po dnevu gre, po noči stoji.
Menim, da ne bode nikomur preveč, ker sem /aglavil svoje „slike" začetek s takim prežvekovanjem. Saj beseda še ni konj. Kdor ni zadovoljen z gorenjimi vrsticami, potrudi naj se, da čita naprej in videl bode, „kako sem se zopet spravil nekomu na koš, da ga oberem, po vrhu pa šc pokadim*, Česar pa na Poljani nesem storil, za to so začeli matisikaj govoričiti o meni. Kaj zato, če ne marajo za me ? Danes nem tukaj, jutri uže tam. V tri do Štiri kraje so me uže klicali, pa ne morem povsod.
S Poljane gredoč ustavil Bera se v nevinorodnem kraju, koji imenujem za dane3 P 1 o č e. Svarim pa čestite čitatelje, še bolj pa čitanju malo ali celo nevešče poslušalce, da se varujejo ponarejanja tega imena. Slcharni falsifikat bode Btrogo pre-
iskovan. Ploče je sorodno s Plače, a če bi uže ne bilo druge razlike, ta je, da so Plačo vinoroden kra j, Ploče pa nevinoroden. Plače so navadna vas blizu bv. Križa na Vipavskem, kjer nemajo še nikakoršne pošte; Ploče so pa umanjena republika. To V am je vas, kakoršnih je malo na slovenski zemlji. Kdor hoče biti v Pločah domačin, sezati mora njegovo rodovinnko drevo v one pretekle čase, koje samo še njegov ded bival v tem kraju, ovce in krave molze), siril ter pastirčeval. Glede domo-vinstva so toraj v Pločah ljudje jako natančni, celo pedanti. Će bivaš mej njimi tudi uže dvajset let, da si, premda ne po lastni krivdi, rojenja iz kake drugi vasi; če plačuješ redno vse davke, opravljaš vedno svoje občinske dolžnosti kakor vsak drugi avstrijski državljan, ki pozna državnega orla in ve, da je nemščina v Avstriji neprogiašen uradni jezik, vendar bodo v Pločah, navzlic tvojej rodovinski pravici trdili, da nesi Pločan. Morda si mislijo liki oni goriški učenjak zastran ženskih: Quod
natura non dedit.....Toda k stvari.
Mislil setu povedati nekoliko besed o Pločah in Pločanih v obče. Osvedočen
teh š e h t je dosedaj navadno spadalo k našej stranki v tem ko so ostali vsi bili in so izabrani izuiej naj radikalnejših elementov v Trstu.
Na Goriškem učinjajo Slovani polovico prebivalstva, umestno je tudi in v Beglasju z državnimi zakoni, da je zastopana polovica deželnozborskih mest po njih poslancih. V Istri učinjajo Slovani znatno večino, dosledno pripada jim večina most; a temu ni tako. Vsled terorizma, nesramnega agitovanja, pretenj, podkupo-vrnja itd. vlada v deželnih zborih še vedno italijanska radikalna stranka čije očitne namere so, odtrgati Primorsko od Avstrije in jo priklopiti Italiji.
To stranko podpiral je s koncesijami in predpravicami bivši tržaški namestnik sam hoteč iz nje napraviti zanesljivo avstrijsko stranko. Vzgojil si je pa pravo irredentarsko kačo, nestrpljivo napram slo-vanskim sodeželanom, težečo po prevladovanju in gospodstvu nad Slovani in delujočo s tem v smislu povsem nasprotnem državnim osnovnim zakonom.
Kaka politika bi v Trstu bila edino umestna in na pravem mestu? —
Šulferajn - Pro patria- in pa Slovenci.
Nedavno jo imelo nemško šolsko družtvo v Karlovih Varili na Češkem svojo glavno skupščino. Iz poročil o delovanju tega družtva in o njega denarnih sredstvih snio razvi deli kako velika nevarnost nain preti od te strani. Nemški šulferajn ima okolu 00 tisoč dohodkov na leto. To ogromno svoto naberejo nemški agitatorji mej celim nemškim n&rodom v Avstriji in na Nemškem ter jo potem v porabljajo v to, da snujejo v čisto čeških in si o-venskih krajih nemško šole ter tako pospešujejo ponemčevanje slovanskih pokrajin. Ako pomislimo, da imajo Nemci poleg tega šolskega družtva Še
sem, da bi vedno trdili moje tujstvo, priselitev in nejednakorodnost z njimi, ker me je mati — Bog jej daj dobro — rodila nekje tam za Goliči blizu kršnega Ča vna. Temu pač nesem jaz kriv. Zato se jim pa tudi ne silim. Star možak, Kolarjev Jernej mi je te dni tudi popolnoma opravičil to pločansko posebnost, dostavivši : „Ali jaz vem, da Vi pišete v časnike, pa nočem, da bi se ljudje z nami tako norčevali, kakor so se zaradi orehovških zvonov". Njegovo pripovedovanje je pa toli plastično, da se mi zdi prav škoda, če bi je oklenile spone pozabljivosti. Važnejše stvari po-snemljein tu iz njegovih podatkov. Vsega ne morem, ker bi slika preveč narasla in tudi ne smem, ker bi se naposled kedo spotikal na meni. LTzrok pa je, g. urednik, mej nama rfčeno, da je Jernej med pripovedovanjem prav na drobno klel, pa le iz navade. Lovec je bil in vsi lovci ne govore kakor svetniki.
Rekel sem uže, da PloČe niso navadna vas, kakoršnih je mnogo pod božjim soln-cem, o kojem so svoje dni trdili, da je bilo uže č r v i v o. Hudomušni sosedje so še to vest podaljševali s tem, da so je
drugo, nemško-katoliško šolsko družtvo in da jo vlada šc pred dobrim mesccem razpustila šolsko družtvo za Nemce, katero so vzdrževali antisemiti ; ako pomislimo, koliko nemških šol vzdržujejo tovarnarji in privatna družtva, koliko jih vzdržuje vlada v Čisto slovanskih krajih, potem Še le utegnemo soditi, kako ogromna sredstva stoje Nemcem na razpolaganje, da rujejo v naših krajih, da si prisvajajo našo zemljo in spodkopavajo naš živelj. K VHem tem naštetim nasprotnikom pridružilo se jo v zadnji čas italijansko šolsko družtvo „Pro patria", katero si je izbralo naše južne kraje, da v njih razširi svoje pogubno delovanje ter naš uže itak tlačen in teptan narod uniči ter poitalijanči. Tudi delovanje „Pro patrie" pospešujejo umeteljne italijanske večine v isterskih kmetskih in mestnih občinah, podpirajo to delovanje krajni in okrajni šolski sveti in pa slavna vlada sama, katerej so naši Lahi in njih nezakonite zahteve vladati nad Slovani, posebno k srcu prirasle. Vsetn tem mogočnim nasprotnikom stojimo mi Slovenci sami nasproti brez tuje pomoči, ne da bi uživali ne materijalne ne moralne podpore od katere koli strani. Nemcem in Lahonom dohajajo velika denarna sredstva izza državnih mej. Na Nemškem in Laškem nabirajo denar, kateri potem vporabljajo v to, da nemčijo in laščijo naše pokrajine, da delajo v našej državi zdražbo in netijo narodnostno prepire. Vlada naša ne vidi v tem nikako nevarnosti, ne vidi vmešavanja v notranje zadeve naše države. Da baš nasprotno, zdi so, da jej je to še po godu in da jo veseli, ako se s tujim denarjem Slovane potujčujejo. Nemci in Lahi so pa kljubu vsemu temu, da vodijo vse te narodnostno boje z denarjem, ki jim dohaja s tujine, tako nesramni, da očitajo nam, ako se branimo in v svojo obrambo žrtvujemo kolikor premoremo, da delamo to z ruskimi r u b I j i, da smo panslavisti, da težimo za avstrijske mejo itd. s kratka očitajo nam vse svoje grehe ter nam je nakladajo na pleća. Vso židovsko časo-
Pločanje hoteli s kljukami potegniti z neba in peljati popravljat v St. Mihel, kjer jo fabrika za metlo in drugo brezovo robo. V tej republiki ni nikakih višjih uradov, ker jo baje osnovana na demokratiško-aristokratiški podlagi, da tisti več ukaže, kdor ima več dolžnikov. Toraj tudi državni sistem je vsakakor redkost. Vendar so v vasi še več kot navadne kapacitete in ka-pacitace, le župnijski urad je dve uri oddaljen in županski menda tudi, pa kaj za to : Pločanje si liki naši predniki „prosto volijo vero in postave". Ploška občina je v natecanju z občinsko slavo uže naredila svojo karijero ter se umaknila mlajšim elementom. Obdržala je le prvotno lico — podobčina. Njeni občinski predstojniki in svetovalci, tajni in javni, ločijo se od navadnih ljudi le po tem, da mora vsak imeti po gotovih pravilih in strogo določenih dimenzijah narejeno pipo „čufarco" z domačim orehovim „rorčkom". Povedal sem bil, da so tudi druge navadne kapacitete v vasi. K malu bi bil zabil slavnim Pločanom v čast zapisati, da so še več kot navadno vaško kapacitace. Vsaka, količkaj večja hiša ima imo „graščina" in
pisje bodisi nemško ali laško trobi polnih
110	te laži v svet ter razsaja, kakor bi se bližal sodni dan, ako j« kje kaka nemška občina po češkej šolskej matici prisiljena sprejeti v svojo oskrb češko osnovno Soli). Vlado in vladine može ta krik plaši in koj se najde sredstvo, da se tak „slovanski uspeh" na drug način paralizuje
111	potolaži razburjeno „nemško" javno menrnje. Tako delajo Nemci in Lahi s '»jim denarjem v dosegi) svoje narodne ► vrhu, ki se pa nikakor ne šlaga z avstrijsko državno idejo, mi pa, ki se s a m i brez v nan je pomoči branimo pred tujimi navali ter se potegujemo za d'ž ivno jedinstvo in za državni obstoj, mi smo v očeh teh vlastodržcev državi nevarni, mi po njih inenenju težimo za državne meje ! — Čud na je res taka državniška modrost in se bolj čudno je to, da se od-1'uujoči krogi dajo leta in le»a tako slepiti in varat-, da se to godi nevedoma in nepotoma.
Kljubn vsemu temu pa se ne smemo nikakor udati. Vsem tem mogočnim nasprotnikom lahko smelo napovemo boj in vsa njih sredstva, naj je zbirajo tudi po vsem svotu ako hočejo in naj je tudi sto vlad podpira, ne bodu nas premagala, ako se poprimemo dela vsi, ako se organizu-jemo in sistematično delujemo. Okanimo se družbe sv. Cirila in Metoda za to delujmo z vsemi svojimi močmi, kajti samo s tem, da si osnujemo toliko narodnih šol kolikor nam jih treba, samo h tem ustavimo nemški in laški naval ter ohranimo narodnostne meje. V tem dolu se moramo složili vsi, kolikor nas je posvetnega in svečeniškega stanu, delujmo vsi v eno svrho, kolikor nas ljubi svoj narod in svojo domovino. Na Štajerskem in na Koroškem in tu v naših južnih krajih ob meji vidno propadlim«. Vsak Slovenec so še bridko sporni.ija, koliko slovenskih vasi na Koroškem je kupil nemški šul-ferajn, da so sklepalo resolucije proti slovenskim drž. poslancem in njih „vmešavanju * v koroške zadevo. Kolika je to sramota za nas in kako nevarno orožje bodo te resolucije slovenskih občin na Koroškem v rokah nemških naših nasprotnikov. Vlada, ki nam nikdar ni bila na-gnenn, porabi to priliko, da z vso eneržijo nadaljuje ponemčevanje starodavnega slovenskega Korotana. In na kako lahak način so dobili Nemci to orožje v svoje roke. Sulferajn je posodil dotičnim občinam denarja, ako v svoje šole uvedo nemščino kot učni jezik ter sklenejo dotične resolucije proti slovenskim državnim poslancem. Občine so šle Nemcem na lima-nice, nekatere iz nevednosti in ker narodna zavest v njih še ni prebujena, druge pa, ker so uboge in treba le denarja, naj jim
ga da uže nemSki Sulferajn ali p* „družba sv. Cirila in Metoda*.
Ti dogodki in vedno silnejfti napadi na našo narodnost morajo vsacogu svoj rod v resnici ljubečega človeka probuditi in spodbuditi k delovanju. Malo nas je, mi se nt; smemo cepiti v stranke ter se sovražno postavljati eden proti drugemu, ampak zložno postaviti se proti vzajemnem narodovem sovražniku. Osebnosti vrzimo na stran, odložimo trmo in nestrpljivost, živimo prijateljski eden z drugim, posvet-njak in svečenik, oba delaj ta na svojem mestu za narod! To edino nas more rešiti. —
V zadnji čas je stavil prečastiti gosp. žup nik Berce na glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda lep in velevažen predlog, naj bi vsaka župnija pristopil« kot pokroviteljica k družbi sv. Cirila in Metoda. To je krasna ideja, ki se da prav lahko izvesti. Gospodje župniki naj se blagovoljno malo žrtvujejo in s svojim uplivom bode jim mogoče v kratkoj dobi položiti skupaj 00 tisoč forintov na alt.ar domovine. Naš narod je dober in žrtvuje rad, ako ga znajo njegovi voditelji poučiti in pregovoriti. Nftjrajše bode pač elušal župnika, ki jo v vsaki fari prva oseba ; njegova beseda, njegov svet največ velja. Poprimite so častiti gospodje ideje svojega kolege ter jo izvedite v dejanje. S tem bodete neizmerno koristili svojemu narodu in naše dobro ljudstvo vas bode še bolj spoštovalo in ču-tilo !
Tudi poverjenike družbe sv. Mohorja prosimo, nnj pri razdeljevanju knjig upli-vajo na družabnike, da žrtvuje vsak kaj malega za našo šolsko družbo. Vsak še tako majhen dar jo dober. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Ravnajmo se po tem geslu, delujmo vsi, zbirajmo drobtinico, koriečni materijalni in moralni uspeh bode vendar velik, svrha bode dosežena, narod ohranjen !
Politični pregled.
Notranja dežela.
Največje važnosti za nas primorske Slovane je imenovanje deželnim glavarjem v Istri dr. C a in p i t e 1 1 i j a. V Slovanom nasprotnim taboru vlada radi tega veliko veselje, ki bo izraža po javnih glasilih. Vsakakor je to imenovanje vse kroge iznenadilo. S tem imenovanjem bavi se tudi dunajska „N. Fr. Presso" od 11. t. m. v kojem članku kaže preveliko svojo nevednost o istrskih in primorskih razmerah. Mi dobro vemo kam meri ono simpatizo-vanje, ki se nedavno aem opaža mej nem« šk imi in laškimi časopisi, Česar se v Trstu
in na Primorskem ne sme in noče govoriti, natroze se dunajskim liberalnim kavkam, koje objavljajo posebne članke v obrambo .skrajnosti in nesramnosti primorske italijanske stranke. — Dolgo se je pričakovalo imenovanje istrskega deželnega predsednika in podpredsednika ter ugibalo koji izmed mnogobrojnih kandidatov ima več upanja. Minister Taaffe je tudi dolgo tuhtal in presojal, česa mu jo ukreniti, j da ostane zvest svojemu programu -; spravljivosfi raznih narodov, slednjič pa ukrenil česar se začetkom nesino nadejali. Italijanski časniki se jako srde nad ime-| novanjem dr. D ukida podpredsednikom ter izvajajo iz tega. da vlada je sedanji čas Slovanom preveč ugodna! Se je z imenovanjem dr. Dukiea res dala posebna koncesija istrskim Slovanom ? Nikakor ne. Saj slovanski deželni zastopniki učinjajo tre-tino vseh deželnih poslancev v Ltri. Istrski Slovani neso dosti marali za to koncesijo, pač pa so opravičeno zahtevali, da vlada imenuje deželnim glavarjem moža značajneža, nepristranskega, veščega deželnim jezikom in vsem jednako pravičnega. .Te-li se to zgodilo? Ne. Izbral se je mož italijanske stranke, hud strankar in zakleti sovražnik Slovanov v Istri; mož ki se je uže odlikoval po svojoj nestrpljivosti in agitovanju proti uvedbi slovanščine v deželnem zboru v Poreču. Zaman jo več jadikovati. Dr. Campitelli postal je deželni glavar. Mi se le prašamo in rado vedui smo kako se bodo vršilo prihodnje' zasedanje deželnega zbora v Poreču, ko-J jerau b<>de predsedoval strasten sovražnik Slovanov — veČine istrskega prebivalstva — koje zastopa v zboru 10 zastopnikov, kojega predsednika bodeti podpirali dve tretjini strastnih italijanskih poslancev. Jeli hotel grof Taaffe z tem nesrečnim imenovanjem dopustiti, da te prirede v ■ novič sramotni škandali, ki so dičili De-j pretisovo vlado v li-tri ? Slavna vlada! menda tega ne bode dopustila temveč sto-1 rila bodo potrebne korake, da se prepreči vsako škandalozno dejanje proti Slovanom ter odredila, da se bodo tudi v Poreču spoštovala Slovanom zajamčena prava. Vederemo.
češki listi mnogo pišejo o kronanju Češkega kralja. Povodom teli vesti poročajo „Narodni Listy" svoje me-nenje o tein veličanju. Kralj na češkem, trdi omenjeni list, no dolazi na prestol po nasledstvu temveč se to dogodi b privoljenjem naroda. Ne narodno nasledno pravo ampak privoljenje naroda bilo je pri kronanju potrebno. Prigodom kronanja je tudi spoznana integriteta dežela češke krone, toraj vseh dežel ki so v zv< zi z Češko. Zastopniki češkega naroda bi morali pristati uređenju ustavnih odredeb,
čislana nemško-laška modra krv poganja krvi, tako korenito so vedeli drug druzemu svoje mladike v diko in slavo rodoljubnim za dom in pokolenje. Noben župnijski Pločanoni. Pač mnogo !	„status animarum" ali „dušna paša" ne
Lep biser še redkejšega rodoljubja, bi mogla bolje vedeti. Ta je bil po očetu domoljubja in še druzega .... lubja pa (redko), oni po materi (često omadeževan), jo, da so Pločanjo silno ponosni na svoj Čo bi se PloČe kedaj res razširilo v rojstveni kraj. Dobro de vsakomur, če sliši, mesto, kar vsnkdo upa. ko bodo držala mimo da so Pločo trg, še boljše, če so mesto. železnica, tedaj se bodo imenovale mestne „Ljub nam je domec,	ulice, kakor nekdaj v Palestini po dva-
Ce ga ni ko za lonec",	najsterih rodovih, po krvi in pokolenju
trdil je nek PloČan.	prvotnih rodbin v slavnih Pločah n. pr.
Zadnji opisovalec in statistikar pisal Tonetovo predmestje, Kovačev okraj, pri je v svojem volezanimivem opisu Ploč, da „štirni* in pod kapelanijo. Preveč pa ven-iina vas „okolu" 65 hišnih številk, ker pa dar ne smem zajedati, ker so to ljudje „okolu" ni nikako določeno niti določno učeni, študirani, sploh sauii nenavadni ta-število, popravljati moram omenjeno trditev lenti. Nekoje stranke, pa ne „puro aangue" toliko, da imajo Ploče hiš brez števila.' pločanske, ki se smatrajo veleučenimi, Gotovega „celega" števila nikakor ni možno pravijo, da so le Nemci civilizovan narod! določiti; balansuje pa nekje od «2 in pol Slovanom odrekajo vsakerŠno sposob-do 63 in pol hišne številke.	. nost, o Rusih govore kakor o medvedih
Kak or so Pločanje domoljubni, vendar Iz svojega tesnega obzorja tudi trde * ne morejo trpeti tujca, da si Slovenca,' „Wir sind zwar Slaven, weil \vir Slaven med seboj. Mimogrede moram omeniti, da geboren; besser vili' es, wenn \vir als ao Pločanje oziroma Pločani, kar je .mase" j Deutsche oder Franzoaen geboren \viiren. zelo „hudi" Slovenci. V eventualnih pre-jWir sprechen aber nur deutsoh und kran-pirih očitajo drug druzemu — vsiljence. neriseh". Zašel sen>. Pristni Pločan tako Bil sem navzoč prepiru mnogih Ploeanov. j ne govori, to je neka ka*ta, ki Hi sama Ne vem, če je bil jeden čisto pločanske prisvaja vso omiko ter demokratične na-
zore trdeča delalcu v brk čenča : „Ti si rojen za delo, jaz sem rojen gospod!" Toraj v nepristni inteligenci pristna kolo-bocija pojmov in nazorov.
V Pločah tudi mnogo kdo čitn. Da, celo pisatelji so uže pili in jedli v vasi za svoj denar, ko so slučajno hodili nkozi. Če zvedo kakoršnim koli načinom, da sem denil starosl.ivno vas v časnike, kričali bodo po stari navadi: „križaj ga!" Človek bi jim rekel, da taka kazen uže skoro ni več v modi a proti neumnosti ne pomo-rejo niti najboljši dokazi.
Jako burne so občinske, odnosno pod občinske sejo. Tudi gre vse v (ne) parlamentarnem redu. Kdor more bolj kriči. Tako je rodoljubjn in vho domoljubje, kakor tudi domovinski ponos brez haska, brez sadu. Vsakdo bi bil rad imenovan n a j m od rej š i m, n a j močnejšim, n a j p r ed r z n ej-šim in zajedno tudi najpožrešnejšim. Ker bi pn vsi h k ratu radi govorili, no umu drug druzega. zatorej prihaja v javnost samo vpitje. Žal za talente !
Povedal bi še kaj več, a mudi se mi dalje, moram v sosednjo vas. Vaš c.
katere bi morali dovesti v sklad s starimi pravicorni in zakoni. V prisegi bi kralj moral naznaniti kako pravice priznaje češkoj kraljevini. — Knez Sclionburg pri zborovanju nemških zastopnikov v Pragi jo prašal eks, kutivni odbor kuko bi se odbor vedel o priliki, ako bi vlada sklicala v Beč zajedniško konferenco, da se doseže^ sporazum l jenje mej obema strankama na Češkem. Eksekutivni odbor je izjavil, da je zadovoljen poslati v to konferenco svoje zastopnike ter jim naročiti uvet, da je tlada voljna načelno zadovoljiti željam nemškega prebivalstva, da se odkrito izjavi proti kronanju češkega kralja koje se ne sklada z ustavo, s kojo izjavo bi vlada umirila avstrijske Nemce. Izvestno bi kronanje presv. cesarja v Pragi bilo mogočen udarec za nei.ištvo Avstrije. Od tod prihaja vsa velikonemška jeza.
Istrski deželni z b o r so odpre dne 5. prili. meseca.
General vojvoda Virtemberški je premeščen iz Lvova v Gradec 5 general baron Schiinfeld iz Gradca na Dunaj; knoz "VVindischgraetz v Lvov. Baron Kiinig je imenovan splošnim nadzornikom pehote, podmaršal Giiine poveljnikom v Krakovu. Topničarskim generalom Catty u in Schon-feldu je presv. cesar podelil red sv. Leopolda o priliki njuno 50letnice.
Vnanja dežela.
Iz Petr ograda javljajo, da so vsi vojni zapovedniki v jugozapadni Rusiji dobili visoke redove in carska odlikovanja. Odlikovani so vsi governerji, ki uprav-jajo v pokrajinah, ki meje z Avstro-Oger-sko in Nemčijo. — Iz Kjeva poročajo, da je policija tamkaj zadnje dni zaprla 80 dijakov. Ruska policija meni, da jo našla v Kjevu veliko zaroto nihilistov z namerami odrgati Ukrajino, Podolijo in Vol-hinijo od Rusije. Mej zaprtimi je 30 Polj-cev. Ti zapori so v tesni zvezi se zadnjimi zaporami v Galiciji izmed vodij mlado-ru-sinske stranke. — Na carjevo povelje se nekda snide na Ruskem več komisij se-stoječih od inženirjev, kojo bodo pregledale ruske železnične proge. Pregledovanje 8e mora končati še v tem mesecu. —
Še ni prišel ruski ear v Berolin povrnit pohod nemškemu vladarju ko laški časopisi pišejo o t r o c a r s k e m shodu v Neapolju. „Corrierc delln sera" iz Milana poroča namreč, da pride prihodnjega meseca po posredovanju nemškega cesarja Nj. Velič. cesar Franc Josip v Noapolj kjer se bodo sešel i Ilumliert, in \Vilchelm. Ne vemo, ako bi naš presv. vladar iz okužene Italije prinesel zdravih pet. — „Post" poroča, da se nemška cesarica s svojimi hčerkami dno 23. t. m. povrno iz Kodanja v Berolin kjer ostane do 10 oktobra. Ta dan odpotuje v Benetke. Najet je uže Lloydov parnik „Imperat.rix" ki jo popelje v Atene kjer se bode vršila poroka dne 27. oktobra. — Ruski prestolonaslednik jo došel v Kiel od koder odpotuje v Kodanj.
V Italiji se gode čudne stvari. Zloglasni profesor S b a r b a r o, koji sedi uže dlje Časa v ječi radi težkih prestopkov proti vladi, bil jo minole dni izbran za zastopnika v Pavi ji, kjer je bil zastopnikom pokojni Cairoli, To volitev različno tolmačijo italijanski časopisi. Vladina glasila trdč, da so volilei glasovali za Sbarbara iz usmiljenja proti njemu, a opo-zicijonalni listi trde, da je to najsijajnejši izraz narodne volje proti sedanji vladi in njeni vnanji politiki. Mi smo tudi teh misli.
Stanje Crispijevo so čedalje boljša. Danes je menda uže izšel i 11 prihodnji teden se poda v Rim. Izpraševanja njegovega napadnika Capo ral ija, če je bil v zvezi ali sploh če jo storil zločin po nalogu koga druzega, imelo je negativen uspeh.
Volilno gibanju na F r a n c o z k e m vidi ho nokoliko mirnejše. Boulaugisti, koji so bili najživejši menda zmtrom bolj zgubljajo zemljišče. Kako bodo izpadle volitve, to ni možno še slutiti kajti oglasilo se je 1929 kandidatov toraj trikrat več
nego jih treba. Od boulangistične stranko z>nu> dočim neso tako postopali uradniki jih je dosedaj samollS, rnonarhistor 259 J iUlijanuke narodnosti kakor: Antoniazzo, republikancev 877. — Oeoeral Roulanger | Harabaglia, Filinich, Bigatto itd., koji so je izdal nov proglas, v katerem poživlja i 8C zadnjic, ko je kandidoval g. Simzig, od Francoze proti skupnim sovražnikom — i glasovanja v/.držali ! oportunistom.	j Občinske volitve v Voloskem so »e
Strajkanjo na Angležkem je sko- j vršile dne 10. in 17. V novem zastopstvu raj končano p0 posredovanju kardinala bo sedelo 7 Hrvatov in 11 protivnikov, Maninga in poslanca Sydney Buxtona. 1 kojim je prišla pomoč „od ztroraj".
Občinske volitve v Poreču so izpadle
po volji in želji naših nasprotnikov. Obe stranki „črni in beli" sti volili svoje pristaše, ki mrzi jo in preziiajo vse kar je slovansko. Hrvatska stranka se ni hotela spuščati v horbo s strastnimi sovražniki slovnnstva dokler vladajo v Poreču sedanje žalostne razmere, ter se tudi . tam ne uvede zakon in mir, da bodo Slovani varni si živenja ter smelo stopili nn javno ulico, kar dosedaj neso mogli storiti*
Vpisovanje v ces. kr. obrtniško šolo
i vrši se te dni. Omenjena šola obstoji iz štirih oddelkov: 1. Višja obrtniška šola, za kojo se zahteva dovršen tretji razred realke, gimnazijalke ali dovršeno višjo ljudsko šolo. bola traje štiri tečaje. 2. Šola
Domače vesti.
Imenovanje. Finančni minister je imo-noval finančnega nadzornika Ivana Maeak-n v Ljubljani višjim nadzornikom druzega reda v Trstu.
Tamburaški zbor nastopi prvikrat jutri zvečer pri „Sokolovem večeru", kateri bode v dvorani „Hotel Europa" s sledečim vsporedom : I. del: 1. Petjo.
2.	Jenko: „Naprej", udara tamburaški zbor.
3.	Gorazd : „Usmiljena sestra", deklamujo g.dična Vekoslava Kobalova. 4. Jenko: „Strunam", udara tamburaški zbor. 5. Petje
n . , ,	,, u . . . -iza obrtne predstojnike: za ta oddelek
6. Alešovec: „Nevem", salnvi prizor, i/.-	, , . ,r y ,. , , . , „ a ,
. ,,. . , . _ Ji .. 0 TT	zado9tuie dovisena nunska sola. d. Sola
vaja dramatični odsek. 7. Petje. 8. „Ur-;	, . . .' . ,, y
"! , j , , „ , . , v, •	za čipke in vezenio in 4. Večerna in ne-
vatsko narodno kolo", udara tamburaški	. , ,, .
„ T . n. i u j	del ska sola. Poduk, kakor znano le laški,
zbor. 9. Iv. Zaje: „Frankopanka", udaraj J	.
tnmburH»ki zbor. 10. Pet o. 11. M. pij , Gospodarstvo na mag.stratu. Uže
t, , , ,T. , , t*, j .	zadnjic smo poročali o proračunu mestne
Farkas: „Vienac hrvatskih narodnih p e-	r ' t
. , ,, • , ,r j i	upravo za leto 1888. ter dokazali, da bode
sama", udara tatnbnraski zbor. II. del: r............. ^'
n , . r> . , , . * ,	pnmanjkliai znašal vsai 200.000 for. Ni
Prosta zabava. — Začetek točno ob	\ j j j j
„ . ,,	cucla, ako vedno primniitkino denarja.
7 i/a uri zvečer. — Ustopnina za člane	... . ... , ...
. -i -i	Mestna delegacna le zadniič dovolila 500
„Sokola" 20 nvč.; za posamične nečlane	" ' J .
Jn , , .. , j. , .	tor., da se odpošlje o na razstavo v Pariz
40 nvč., z družino 1 for. — K obilnej	' , r J J .
i i .t * ,. ^nn^,,	nekateri delalci. Izbrani so trne — brez
vdeležbi vabi ODBOR.	, .. T ... . . , , .
e, ■ i* j i XI- a s	dvojbe Italijani — in odšli so v Pariz na
Slovenska ljudska šola in otroški vrt	. . . TT1 . , , , .,
t , . , , . .	magistratne troske. Uboin obeinar pa plačal'
pri sv, Jakobu sta se odprla dne 10. t. m.
r*. . n j i j ■ .a	. * Razpust.	NamcstniŠtvo je z odlokom
Ob i0 uri predpoludne bila	je slovesna r	, J
„ . . . . • . i . , Q., .od dne 19. t.	m. razpustilo goriško telo-
sveta masa. kojo je bral č.	g. Sila; pri	....
. ..	. »-je-	xi vadno družtvo „Associazione Ooriziana di
masi so pevah otročici imenovane šole	"
prav izborno. V cerkvi je bilo občinstva Slastica" v smislu g. 24. postave od 15. lepo število. - V I. in II. razred Ijnd- no™mb,ft 1867;
ske šole kakor tudi v otroško zabavišče; Družtvo "S,avliftU v Gracu Je v1tt(Jn> zapisalo se je letos toliko otrok, da jih ni kakor brzojavijo dunajskemu listu „N. Fr.
bilo možno 'vseh sprejeti.	;P,'-U rftZPu<ti,rt-
Slovenski otroški vrt v Rojanu. Vpi- Hišna pristojbina. Obrok za vplačanje sovanje otročičev v ta vrt »o bodo vršilo trctje*a semestra mine dne 30. t. m. Mestni jutri predpoludne od 9-11 ure in pri- m«giatrat	gospodarje, da
hodno sredo od 3-5 ure popoludne v 8V0i° do,žno9t "tore do 14 okt hiši g. Nik. Drioli kjer bode otroški vrt' Naiden ZVOneC Minn,e dni jo našel podružnice. Mi priporočamo aiovenflUim na zgornjej eesti v Barkovljah nov zvonec, ondašnjim starišem, da omenjena dneva ^akoršnega rabijo pri cerkvenej božjej
pripeljejo svojo deco, da jo vpišejo. Kdor 8,užbi' Kllor Sft J° zSu,>il nRJ «e °B,asi Pri jo svojo otroke uže vpisal v vrt „Pro pa- barkovljanskemu g. župniku.
trie" na Greti, naj je ne pošilja, temveč rajši Sne9 zaPrtdel P° A1Pftl' in P° wef> je vpiše v otroški vrt sv. Cirila in Metoda.; krajeh na Ogerskem. Zima je letos jesen
Za podružnico sv. Cirila in Metoda Pokosila, v Trstu plačali SO nekateri „Sokolaši" za i OdŠel Je dosedanji italijanski konzul ogled slike „Izlet Sokola v Divačo" ' Durando na svoje novo mesto v Livorpool. j gid. fio kr.	j Tukajšni Italijani mu neki želo: srečno
Za podružnico sv. Cirila in Metoda Pot- ~ na Greti nabrala jn „vesela družba" dne j Norost. Nek mladenič se je sprehajal 18. t. m. v gostilni „Pri družtvu" v Bar-' prodsinočnjim po morskem obrežju v družbi kovljah 1 gld. 03X kr.	j dveh žensk. Po majhnem besedičenju
Opomin. Nekateri tržaški gospodje so mladenič steče proti morju in so vrže vanj. ho izrazili v nedeljo dno 8. t. m. pri ob- Dvft ,'e<1«',jft flta g'» re»iltt «» vodo ter g" čnem zboru pevskega družtva „A d r i j a", i ženskama nazaj, da mislijo podariti primerno število knjig j Nesreča. 451etni Matej Bizjak, čuvaj za knjižnico omenjenega družtva. Vae one i Pri že,ez"ici» de,nl jH v sredo navadna
č astite gospodo op niinjuino, da sprejema knjige tajnikov namestnik gosp. Franjo C i od ni g, Tiskarna Dolenc (Via Carintia št. 28) v Trstu.
znamenja mimo drdrajočomu vlaku. Nakrat popade ga omotica in telebne na tla. Kolo vlaka mu je šlo čez roko ter mu jo zma-stilo. Prenesli so ga v bolnico. — Nek ko-
Sliko predstavljajočo skupino izletni- 6iJftž jH K"nil ,ali°	svojega konja,
kov v Divačo o priliki izleta „Ljuhlj. in \d* Je PnvoziI necoga 83lotnega starčka, Trž. Sokola* je ravnokar dovršil fotograf k,,Ji J** Vrt,ed t0oa ,,mrl-
M. Seber v Postojni. Kdor si jo želi vku-'----
piti, oglasi liiij so pri našem uredništvu ali pa pri g. M. Seberju v Postojni. Cena nliki jo 80 kr, n poštnino 5 kr. več.
Dopolnilna volitev v Pazinu bi se bila gotovo zgodila po volji slovanske stranke, ako bi ne bilo izostalo, kakor poroča vrla naša sestrica „Naša Sloga", kacih 20 naših volilcev iz oddaljenih vasi. V Pazinu so protivnici z veliko muko skupaj spravili 09 glasov. Obžalovati moramo tudi, da se na dan volitve ni pokazal niti jeden uradnik hrvatske in si o-v e n s k e k r v i, a teh je mnogo v Pa-
Gospodarske m trpiiislfl stvari
Bakreni vitrijol v trtoreji in javno zdravstvo.
Spisal Iv. Bollo, ruvnatolj o. kr. poRkuSaliŠčn za Bvilorejo in vinarstvo v Gorici.
(Konec.)
Preuniogokrat smo se uže potrudili pozvedeti, ali je morda vendar trohica resnice na takih govoricah, a odgovorili so nam vsakikrat, da je rnztrošena vest ^istn izmišljena, ali pa, tla je sumljivega slučaja krivo vse knj druzega nego baker.
Pogostoma je izvirala ta govorica od oseb, koje so hotele s tem opravičiti svojo nemarnost, da neso izvršilo škropljenja.
Preden smo priporočili trtorejcem, naj proti Peronospori škrope trte s takimi zmesmi, katerim se prideva tudi bakreni vitrijol, hoteli smo znanstveno preiskati vse to, česar treba, da se lahko s popolni« gotovostjo sodi, ali utegne vporaba takih snovi škoditi javnemu zdravstvu ali ne.
Te nadrobne preiskave, katere smo izvrševali s tako natančnostjo, kakoršna je le po novodobni analistieni kemiji mogoča, so pokazale, da se ni nikakor bati, da bi z omenjeno zmesjo poškropljeno grozdje ali dotična vina zdravju kaj škodovala.
V	zadnjih letnikih italijanskega glasila c. kr. kmetijskega družtva v Gorici „Atti o Memorie", smo v raznih člankih razložili, po kakih načinih smo delali to preiskavo in kako analitično podatke siiki dosegli; ti se popolnoma vjemajo s tem. kar so dognali francoski in italijanski veščaki. Zdi se nam primerno, da objavimo te ri-zultate svojih preiskav v namen, da priporočamo vse tiste, kateri, bodi da jih ne poznajo, bodi da preveč zaupajo raznesenim govoricam, — bi utegnili še misliti, da ni prav, da se rabi baker proti Peronospori.
Grozdi — z hlastinami vred — takih trt, katero so se obilno poškropilo z ba-kreno-apneno zmesjo z 80/° bakrenega vi-frijola — po prvotni formuli — obsegajo na vsakem kilogramu poprečno 0 miligra-mov bakra, ki se skoro ves drži hlastni ; iz tacega grozdja narejen mošt ne obsega več nego okoli 1 i/j miligram bakra, kateri so po kipenju poleže, tako da ostanejo v litru ščiščenega vina samo desetinke niili-graina te rude.
Če se pomisli, da so ti bakreni sledovi ne samo neznatni, ampak da se nahajajo na grozdju, pa tudi v inoštu iti vinu v stanju nerazpustljive združbe in da st-torej neposrednje ne morejo spojiti, razume se lahko, da no morejo imeti prav nobenega u pij iva na zdravje. Poudarjati pa moralno, da smo našli to sledove na grozdju takih trt, katere so bile škropljenc z močno zmesjo, ko je po škropljenju nastopilo precej suho vreme; veliko manjši, ali kar iz-ginljivi sledovi se kažejo pa tedaj, kadar se trte škrop6 s raztanjšauo zmesjo, ob-segajočo samo 2 do 3% bakrenega viti i-jola in kadar je pogosto dežev je spiralo trte.
Zdravniki predpisujejo otrokom v nekaterih kožnih boleznih po večkrat do 50 centigramov kar jo enako 500 miligramov, raztopljenega bakrenega sultita, pa ne nastanejo vsled tega nobeni hudi nasledki.
V	prav mnogih jedilih in pijačah, ki jih svobodno uživamo v obširni meri, za-popaden je baker v razpusti ji vem stanju, prihajajoč od posod, v katerih se ona jedila in pijače izdelujejo, in to v veliko većih množinah, kakor ga nahajamo v vinu škropljenih trt; da no navajamo drugih, naj omenimo v prvi vrsti sočivne konservo in posebno grah in fižoleek v konsorvah, katere v mnogih deželah vsak dan uživajo,
da si imajo na vsakem kilogramu do 200 miligramov bakrene vsebine ; potem pivu, katero pijo v Gorici in drugod, pa tudi vodo napeljano po bakrenih ceveh : tu in ono sta pogostoma veliko bolj napojena z bakrom, nego zgoraj omenjeno vino.
Na vse zadnjo so vino, katero so v zadnjih petih letih pridelali po vinogradih sklopljenih z bakrenim vitrijolom, povsod radi kupovali, ker je bilo narejeno iz popolnoma zrelega grozdja, pa tudi po viših cenah, kakor ono iz neškropljcnih vinogradov ; prvo je pošlo v kratkem času in nikdo ni tožil zaradi nasledkov, drugo pa jo ostalo v kleteh, če se ni pokvarilo ali pa prodalo po ničevi coni.
To jo nedvomljiva resnica in bi moralo po vsem tem, kai smo zgoraj razložili, prepričati tudi najtrdovratnišega ne-verneža, posebno pa tiste, kateri se dajo po praznem blebetanju pregovoriti, da v svojo največo škodo nič no store zoper Peronosporo.
Tržno poročilo.
Ceno mu rn/umo, kakor so prodajo n« debolo Mn^o za gotov ilonnr).
C*n» od for.	Ho far.
Kava Mocoa.......lou K.	1J8—	UiO.—
Itio bisor jako tirni .	„	—.—	— .—
J«*«* « ' n n ■	„	-.-	-.-
Santos lina..........„	10").—	100.—
„ srednja ...	„	96.—	98.-
Ouatoinftln..........„	105).—	110,—
Portoriooo..........„	1.22—	iVo.—
8an .Fago do Guba .	,	1-iO,—	18i.—
Ceylon phmt. lina. .	„	1 ?r». —	1 !7.—
Java Malang. zolonn .	„	109.-	110.—
Campinas..........„	—.-	—
Kio oprana ....	„	--
„ lina..............I('5. —	l(M.1.~
„ srednja ....	„	«H.—
Qa8sia-lignea v zaboj i b . .	„	mi,—	—
Macisov cvet............n	450.	1'iii.—
Ingber Bengal............,	tii.—
Papar Singapore..........h;1.—	81 —
1'enang............„	01.—
Itatavin............,	7ti.—	It.—
Plment Jaiuaika..........„	4 .». _	43.—
Petrolej ruski v sodih . .	100 K.	8.10
„ v zabojih .	„	9.—	— .—
Ulje bombažno amerik. . .	„	: 11*. —	40,—
Lecce jedilno j. f.gur.	„	43.—	U —
dnlinat. s oortilikat. .	„	41. -	42.—
namizno M.S.A.j.f. gar,	,	od. —	.r»8.-
■\ix Vierge ....	t	(.0— 08. -
» lino..........,	0:-} —	04.—
Rožiči pulješki..........„	o.iio 0.75
dalmat. h cert. . .	B	8.2j	8 50
Smokve pulješke r sodili .	„	14.—	11.50
, v vencih .	n	13.50 —.—
Limoni Mesina......zaboj	7,—	• 7.50
Pomarančo sicilijanske . .	„	9.	j).50
Kandlji Bari l.a.....100 K.	!)0.~	97!-
dal 111. l.a, s cert.	„	100 —	101 —
Pifaolli..................„	7-.'.-	71.-
Eiž italij. najlineji • • • •	„	19/25	19.."j0
„ srednji ....	,	18.75	Hi.—
ltangoon oxtra ....	,	15.75	— .—
I-ft..........„	14.25	11.50
n.a ....	„	1250	12.75
Sultanine dobro vrsti . .	„	lil,—	?i"i.—
Suho grozdje (opaia) ...	„	17.—	,—
Oibeba...................._
81ttlki Yormouth l.a . . .	sod	—.—	—
polenovke »rodne velikosti	„	41,—
velike..........„	—.—
Sladkor contritug. v vrečah
s certifik. . . .	100 K.	37.25
Fažol Coks..............w	|0 50	10.75
Mandoloni..........n	9.50 _
svotlorudof i ....	B	9 2t>	—' —
o-mnorudori ....	„	—.—	— ,—
bohinjski............„	lo.—	—
kanarček............, _
boli, veliki ....	„	0.75	10.—
zeleni, dolgi ....	,	—.—
« okrogli ...	„	—. -
mešani, stnjerski . .	n	—.-	—.—
Maslo . •................,	9.1.—	02 —
Seno konjsko..............„	2.20	51.80
volovsko............,	9.50
Slama ..................„	2. it)	3.—
Tužnim srcem javljajo podjiisitni vsem sorojnkom j atelje m žalostno vest, ila je njih jedino ljubljena sestra
Vekoslava Dolenc
danes ol> 11. uri predpoludne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb dražili ostankov se bode vršil v nedeljo <lne m. ob 5. uri popoludne v Orehku blizu Prestranekn. Trst, dne 20. septembra 1881).
111 p VI—
o'o-jiioi
22. t.
Vil i m Dolenc, Edvard Dolenc, brata.
Maria ud. Moser, Ana Dolenc,
sestre.
Prosi se tihega sočutja.

Pristni logaški semenski
}io>ilja v vrečah po 2 in 5 k^. proti poštnem povzetji 2—5
Franjo Arko
v Dolenjem Lot^ufci
Logaški zgodnji grah znan je v obče kot najzgodnejša vrata in jako r o d o v it n a.
Preporoea se	—3
LEONIDA MELINGO
agent z lesom.
Vdobi se ga na borzi („Tergesteo-).
Štefan E. Melingo
patentirani mešetar in zapriseženi razsojevalee z lesom 2—3 v Trstu, ulica delle Acque N. 3.
riznanilo
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da izvršuje vsakovrstne možke obleke po najnižji ceni.
ANTON JERIC
kroj a e.	5—u
V ulici Farneto številka 18. I. nadstropje.
S t. 558 S.
Na deželni vino«, sadjerc.jski in poljedelski šoli na Grmu pri
Rudolfoveni, — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom. — izpraznjenih je
7 deželnih ustanov
zu prihodnje šolsko leto 1889/90, katero se prične dne 1. novembra 1880.
Pravico do teli ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrini uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in eadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbeti.
V šolo vsprejeruajo se tudi:
1. PlaČu,joči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na . leto ; in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo
cio dne 20. septembra 1889 izročiti vodstvu deželne vino-, sadjerejske in poljedelske šole na Grmu pri Rudolfoveni.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričalo o lepem vedenji.
Prošnjam za vsprejcin proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo etaiišev, oziroma oskrbnikovo, zadevajoče vzdrževanje učenca.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 5. septembra 1889.	3-3

BRNSKA TVRDKA za razpošiljatve finega suknenega blaga Bernhard Ticho	
20-5 Briinn, Krautraarkt 18, — pošilja proti povzetji:	
Sukna za gospe j deset metrov, sama volna v v-eh modernih 1 barvah dvojna Sirokost j»l. )»*.	j Niegerskega valjanega sukna I 10 met., sama volna, najnovejšo blago za je-HiMisko in zimske obleke dvojne širine gl. 4.50
Crni Temo saksonski izvod, dvostreko širok, z« celo obleko, 10 metrov pld. fl.AO	Ragusa moderno sukno dvostroko Široko, za kostume, v vseh barvah, tudi progasto in p sano 10 met. gld. ® |
Valarijne flanele deset metrov najboljšo baže, HO centim. gfd. 3 50	Duble-Velour-sukno '/4 kompletno, 1 komad gld. 3.50
Baršena za obleke deset metrov, krasni vzorci gld 3.	Kalnuka deset m., najboljše vrsti, (10 cent. Širok g.?.?0
Životi .Terseytt za gospe (jopice) z svilnatimi gumbi, v vseh barvah | kompletne, veliko; 1 komad gld. I.SO	Jedno zimsko ogrinjalo 9 4 veliko gladko in korirauo gld. t
Jute zastor turški vzorek; podpolni gld. *.SO	Garnitura iz jute 2 posteljno pogrinjnle, in i namizna prta s čipkami gld. 3.50 1
Košulje za delalce iz rumburškega oksfnrda velike. 3 komade gld. *	Garnitura iz ripsa sostoječa iz 3 posteljnih progrinjalinnamizne-1 ga prta se svilnatimi čipkami gld. 4 ,
1 Normalne košulje in hlače kompletne velike, 1 komad gld I.SO	Holandske dolge preproge (ostanki) j 10 12 metrov dolge, 1 ostanek gld. 3,00
Žsnske košulje iz močnega platna sČipknmi <'i komadov Kld.	Domače platno 1 komad, 30 vatlov gld. 4 SO i so „ »/« n R.ao
Košulje za gospode, lastno delo bele ali barvane 1 komad l.a gld. | .ftO II.« gld. I 'io	Sing-Webe boljše nogo platno 1 komad ' 4 širok, ftO vatlov gld. O j
Hanevas 1 komad HO vatlov lila gld. I »O I k UO „ rudeč . 5 Kanevas iz niti 1 komad "0 vatlov lila in rude«" gld. O	Konjska plahta jako dobra, 190 ctm. dolga, 130 ctm. široka gld ISO Odeje za fljakerje lflO ctm. dolga, 130 ctm. široka gld. «.«0
Oksford se mire prati, dobra vrstu, 1 kom. To va- 1 tlov gld 1 5» j	Sifon 1 komad, 30 vatlov, l.a gld. K SO. najboljSo vrste gld. O.SO
T ovamo s k 1 a d i S 6 e suku t>u;i b 1 a ^ a	
Ostanki Bmskega sukna 1 Ostanek za podpotlno možko obleko ;t 10 in. 1 dolgo gld. .» I	I Blago za zimske sukne ostunek 2.10 metra za popolno zimsko suknjo rjavo in v iS ujo no gld. S.SO
Priložnost za kupovanje! I BRNSKI OSTANKI SUKNA. 1 ostanek ?a 1 1 kompl- niožko obleko 8.10 m. dolgo g. S.f S 1	Blago za površnje suknje njUnejše vrste, 2.10 met. za celo sknjo 1 gld. »
Vzorki brezplačno in franco. Za dobro blago in točno pošitjatev se Jamči JJB&- Elegantno izvedena zloirka uzoroev z 400 snamkam g. krojačem nefrankovano.	
Colnine prosto
Stalne cene
Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne
Ignacija Kroa
TRST, nlica al Teatra štev. 0. bila je vnovič preskrbljena h popolnimi opravami za spalnico iit jedilne sobe, lastni izdelki, v najnovejšem slogu in pro inje proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenah
pristoja tudi J 1 pohištvo za spalnico, h taro-nem slogu iz svitle oreliovine gltl 2551 bogato za odlii" ne 1 „	„ baroko	„	„	„	„ 2Ba narez-
družine | I „ zajed, sobo, „	„	„ „	„ 38ojljiano
V zalogi se dobiva zmirom turi mnogo prostornega pohištva. ali trdno dolunega in po
jako nizkej ceni.
Hudi pomajkanja prostora, zaloga železnega pohištva se jo izdatno skrčila in do novo razpolage, se bode prodajalo po tovarniških cenah.	3-4
Ceniki *e mi zuhtevnnje pošiljajo po deželi franko in brezplačno.
svnm
najnovoje konstrukcije v raznih velikostih.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini Mlntilnice, čistilnice, gepli, robknlnice za turšico, sejalnike, pluge itd.	20 — 20
Pripravo /a HU&enje sadja in zelenjave. Rezilnice za krm« v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni.
Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78
Katalogi in vsakeršna pojasnila na zuhtevanje zastonj in franko. Prikupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo.
JAKOB KLESVIENC
i a --^Ds
Tvorniška zaloga sukna
Dokler ji ie kaj r zalogi
Ostanki tomsksga sukna
Kapo iz pliša	Namizni prti
za moie in dečke, (i kom, f. i 5o laneni, vi'h barv, 1 kom.idi
a for., 3 komadi i for.
Oxfyrd. najnovejši uzorec
1 koin.id (j.) komiilcfv) f.
trgovec
Via S. Antoni o.
i —c;
Potna ogrinjala iplaid) " "	Šifon
i,5<> ni. dolg, i,6> m. širok f-4.5.1	Prtiči (Hcrvietc)	la moiko in irnsko p'rilo, i kom
metrov za cele zimsko moiko	----'	--laneni "j četvorni, 6 kom. f. i.aolfHo komolcev) I. f. 5,.In, II. f. -i.S'
obirko f. .t.75	12 žepnih rutic	----
. ...	. , . ,	zarobljenih, i barvanlml rubi z.i
Angleško SSViOt-PUgO moike f. I 3», za ženske I for. !) 10 metrov za celo moiko obleko I. f. 8 5o, II. f. 7.5 >, Iti, r. b.-
Blago za zimska suknja
fine baie, m>derne barire 10 for,, II. H for.
Perilo za gospe
Zavese, plahte, preproge la na 6 ienskih srajc
MKESSLER
BRNO Ferdinandova ulica št. 7E
največje in najcenejše ku-Ipovali&če za zimsko dobo.
y . v.	*	- ' 1	Prešita zimska pokrivala "vine,bogato tainburiraii*,rudečc,
največja zaloga primernih Modno bla»o za gospode'*ruia> pop0101 d°in» in široka, si*e a|i drapir»n»t j kom. .1 ror. božičnih darov. --,kflmil3f""	-----------
Pravi štajerski laien
za lovske suknie in o lek", nep-kv.irljiv, 1 in*ter f, i'HS
Prosniški baršant
1 komad (: i kom Icev) bel ali] rudeć <> f .višnjev ali rujav, f. 5J
11 najmočnejšega platna i zo'ića-	,. SanevaS	.
slini obli tke m f. L\t vezenem « kO»teljne prej.rojfe r vomad [3n
Zavese Od jute	3 for,	d- toronloevj 1. i ... II. 3.io J
najnđvei&a risarija.popolna.v dvrh n	v...AtlaSOV gradi
3 ponoćni korzeti _ ia ^osteijnc |)re,,r0B, , kom. I3n
d. komolcev, I, f, 5o, II. f. 5.Vi
barvah f. j.3n, v itlrih barvali f 3.5
—, Iz ti n sif. z vezenjem I. 4 f., 11 1.1."'
Garni'ure od jute - ,,.	,
• _ > pregrinjali za postelj? in , na- Predpasniki za zsnske
Modno blago za dame.l
[Ceniki o preobleki ali perilu /a g •»«p i j d t- in gospu in o ga-lanterijah, uzorci sukna in re-/arMign hlaga zastonj in franko. Pušiljiitve 8 poštnim povzetjem.
Srajce za gospode
Iz šifona, kretona, oif.irda, b I j AL izdelek I. f. i,8o. II
Angora-Ogrtač
zimski, i-> i velik f -.'Vi
16-6
Blago za svrhne suknje ",ilrii prt.najnovejs.i lurska ri»»- l»oifonla,kretona,surovegB pUtna
barve po najnovejši modi, ijft- rii» V dv h barvah, f. 3.5o, v; J«	komadov f. i.6o
nejk bale m. »a cel svrhnlk	itirih b«rr»h 6 fpr.___| gpodnja sulcnje [z fclobu- • ' KUP 0 Pri^OStl J \
Zimski Niger-loden
za /enske obleke, tiajboljie vrste,| in m, f. 3,z«
Kariran? modno blago
bi cm, iiroko za spi.lne suknje in] otroške obleke,in m. f. .).—
Jcupon i trožično blago
v vseh barvah,!, f. J.5. ,ll f. j.3<>|
Flanela Valeria
najnovejši uzorec, io in. i, a-'o
Ealmuk
Iz lane, 6 komadov z franiami najnovejli uzotec, .■» m. f. i.v
f, i .Ho, z obrobkom r. i.an Baršant za obleko
....	najnovejši uzorec pristne barve
Platnina in tkanina <» metrov, r. 3,-1 komad — j , kninoirev Kašmir dvojne širokosti
Domaće platno	ćtn Larv,n' m-for
Jacquard-Manila hodna
naj- preproga, r^muov^a.trpeino yolnena ienBka jopica
i	1 , ^--------— -----------Jerstv) vseh barvah, lepo pristo
oatford-srajoa za delalce Sarnitura od ripsa jeVajoč,. z r0r. 11 r. ,.j0
močne, dobre oaie . 1 k-niade I	*	, ,. »»h01*	' '
f. J.- 11 , ,o	1 ^""r1^"11 * • podijo, I namizni Nogavice za ženske
1,1.*. ju	pft,najmodernejše barvane f. 1 5o , k » ,, >u barvanri „ pirOV
Spodnje hlače ali svitice	njuhe (i,Ulito	pi«tene f ,.5./
infiStV. ^Cii.TO1 kom	Damastne vbrisavke
za s komade	Gotov Blamnjak 2 m. dolg,
Normalno perila	1 koma_d- ' ^
Jaegerov sistem sami volna, za Konjske plahte, težke vrste
gospide in gospe 1 srajca f. 3.Jo. z obrnblci, im cm. dolge, iV> cm ii-I hlače f. I. iz b »mb«i» f, i.. k->m, roke, I. rumena f, i So, II, t Iva f |,S .
Možke nogavice Flanel ste rute za na glavo _______ _____
zimske, bele in barvane, pletene za ienske, zelo tople 3 komadi I. močne v7s"te (""koTnolčTv) ( krnil. AtlaS Od VOlne, dvojne Širo-I 6 parov f. i.rn	j for. II 7S kr.	|	&/4 f. fi.Jo, *l4 f. l.J >	kosti, črn in barvan,m nv f. 6.5' |
Ima v zalogi ve'ik izbor raznovrstnega lepega volnenega blaga /.a možko in žensko oltleko tur ho vedno nahaja v velikoj množini izboru«* kotomne, baršuna, platna in llanclc v raznih barvah. Dobo ne bela zagrinjala vsake vrste in veiikdHti. Po»trofi more z najlepšimi namiznim) prti, volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali. V obilnej mori ko dobi za gonpe vsnk-tere proprogn in liS|>a za plese in ionitvu in t« vuilno novo, moderno in nezalužano bla^o Vsaka mu-ofba na deželo [po obrazcih ali mnfitrih] f»« izvrSi hitro in točno ter labko nekatere vrati blaga brez daea na deželo pofilje. Svilnato Idago jo vedno najnovejšega izdelka; svilnato trakove vsake velikosti za plese, ali zn nagrobno vence, kakor tudi zlate in grubrne frnnio se dobo na izbor. Ima za slovenuku družtva trobojne svilnate trakove v raznej Sirokonti. Za obilno naročbo se priporoči vsem p. n domaćinom, da na pogostoma z naroČili počasti.
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva «e v tiskarni
DOLENC
Ulica Carintia broj 28.
po 40 kr, trdo vezan 00 kr.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mik u ta.
Tiskarna Dolenc v Trutu.