TEDNIK LASItO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 4 decembra 1969 LETO XXII., ši. 48 CENA 0,50 DIH UPŠČINA OBČINE PTUJ rilka: 06-8/69-1 tum: 2. 12. 1969 »o 224. členu statuta občine i) sklicujem (75.) skupno sejo občinskega )ra in zbora delovnih skup- 5ti skupščine občine Ptuj, ki :etrlck, dne 11- decembra 1969 dvorani Narodnega doma v uju, Jadranska ulica 13, s prl- kom ob 8. uri, DNEVNI RED: , Vprašanja odbornikov; , Razprava o analizi gospo- darskih gibanj v letu 1969 in osnovna izhodišča eko- nomskega razvoja občine Ptuj za leto 1970; , Odlok o določitvi uČnih ur pouka za obrambo in zašči- to v občini Ptuj; , Odlok o spremembah in do- polnitvah odloka o obliko- vanju cen v prodaji na drobno za določene proiz- vode v občini Ptuj; i, Sklepanje o sofinanciranju študije o skupnih problemih severovzhodne Slovenije in vključitve regije v izdelavo dolgoročnega koncepta eko- nomsko političnega razvoja Slovenije; . Sklepanje o prometu z ne- premičninami; . Izvolitev delegatov občine Piuj za zasedanje v Skup- ščini SR Slovenije;. . Imenovanje predstavnikov, občinske skupščine v skup- ščino vodne skupnosti Ma- ribor za območje hidrome- lioracijskega sistema Drav- sko polje; . Imenovanje predstavnikov občinske skupščine v samo- upravne organe organizacij: a) delavski svet Stanovanj- skega podjetja Ptuj; b) delovno skupnost Osnov- ne šole Stoperce; c) delovno skupnost Delav- ske univerze Ptuj; • Imenovanje ravnatelja Os- novne šole Maksa BRAČI- ČA, Cirkulanc; Razrešitev ravnateljice Os- novne šole Leskovec; Imenovanje komandirja od- delka milice Kidričevo; Razrešitev načelnika oddel- ka za inšpekcijske službe občinske skupščine in ime- novanje vršilca dolžnosti na- čelnika tega oddelka; ■ Razrešitev sedanjega in ime- novanje novega urbanistič- nega inšpektorja občinske skupščine. Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebcrnak, 1. r. JVESTTLO: ''o končani skupni seji obeh "fov bo ogled likovne razsta- Prvc slikarsk(r kolonije Poe- — Ptuj v razstavnem pa- 'onu Dušana Kvedra v Ptuju, '3. uri pa se bodo odborniki ^'^bljeni gostje udeležili otvo- nove avtobusne postaje v "iu ob Osojnikovi cesti. V torek popoldne je v Narodnem domu v Ptuju zasedala občinska kon- ferenca ZKS Ptuj Doseženim uspehom sledijo nove naloge in načrti Franc Tetlčkovič ponovno izvoljen za sekretarja v torek popoldne so komuni- sti ptujske občine na prvem red- nem zasedanju novoizvoljene občinske konference ZKS sku- paj s člani konference prejšnje mandatne dobe polagali obra- čun svojega dosedanjega dela ter sprejeli smernice in načrte za svoje delo v bodoče. Poleg dele- gatov konference so bili na za- sedanju tudi člani CK ZKS: Sil- vo GORENC, Lojze BRIŠKI, Branko GORJUP ter poslanka Lojzka STROPNIK. Po izvolitvi dclo\nega pred- sedstva ter po sprejemu statu- tarnega sklepa o organiziranju zveze komunistov v občini Ptuj in sprejemu poslovnika občinske konference ZKS Ptuj in med- občinskega sveta ZKS Maribor, se je razvila živahna razprava, v kateri so mnogi diskutanti pri- kazali tako uspehe, kot tudi sla- bosti, ki se kažejo v delovanju organizacije ZK. Franc TETICKOVIČ, ki je bil na konferenci ponovno izvoljen za sekretarja komiteja občin- ske konference ZKS Ptuj, je v svojem izčrpnem in obširnem poročilu prikazal dosedanje de- lo konference in njenih organov ter v referatu nakazal tudi na- daljnje naloge, ki čakajo komu- niste v ptujski občini. Med drugim je dejal, da pomeni mi- nula dvoletna mandatna doba za zvezo komunistov — prelom- nico, v kateri je pričela organi- zacija ZK s svojo preobrazbo. »Ta preobrazba pa ni v tem, če spremenimo nekaj organiza- cijskih oblik, čeprav so te sred- stvo za doseganje ciljev, ki jih preobrazba ZK zahteva. Zveza komunistov je v celotnem sa- moupravnem sistemu zavestni mobilizacijski dejavnik vseh na- prednih socialističnih sil in ji je glavno orožje: argument, zna- nje, moč prepričanja in organi- zirana politična akcija vseh ko- munistov ... Za komuniste mo- ra biti to spoznanje nujno, ker je to pogoj za učinkovito delo- vanje. Čeprav se pojavljajo tu in tam določena nerazumevanja take vloge, bodisi zavestno ali zaradi nostalgije po starih me- todah delovanja, lahko trdim, da se celotna Zveza komunistov v ptujski občini tega zaveda, in to spoznanje tudi sprejema«, je med drugim dejal Franc TETIC- KOVIČ. Nadalje je bila v diskusiji poudarjena potreba po nadalj- njem druž.beno političnem in ekonomskem usposabljanju ko- munistov, vloga, ki jo naj od- igrajo komunisti pri doslednem Izvajanju gospodarske in druž- bene reforme, pri razvijanju po- globljene vsebine samoupravlja- nja ter kadrovske politike in kadrovske strukture v podjet- jih. Dolžnost zveze komunistov je opozarjati in vplivati na to, da se bodo delovne organizacije krepile z ustreznimi kadri. Do- sedanja praksa namreč kaže, da se mlajši strokovnjaki le s te- žavo prebijajo na vodilna ia druga odgovorna delovna mesta. Med drugim je bilo rečeno, da je premalo samo jadikovati in ugotavljati, da smo manj raz- vita občina in da je treba mo- bilizirati ves gospodarski poten- cial občine, ki se naj ne drobi, temveč se naj združuje v pre- udarnem in ekonomsko uteme- ljenem integracijskem procesu. Poudarjena je bila tudi ugoto- vitev, da smo mnogokrat preveč tolerantni do tujih — socialistič- ni ureditvi — sovražnih vpli- vov, ki jim bomo morali v bo- doče pokazati veliko bolj teme- ljit in agresiven odpor. 2al je vse to, kar sem napisal le droben izsek iz plodnih raz- prav, ki smo jih slišali na za- sedanju občinske konference ZKS v Ptuju. V času zasedanja konference, smo imeli \^es ma- terial za današnjo številko že v tisku in bomo zato več o zase- danju poročali prihodnjič. J. S. Franc Tetičkovič Proslava ob dnevu republike v Ptuju je bila pros".ava v počastitev republike v ptuj- skem gledališču. Prisotnim 18 spregovoril Anten 2;agar, podpredsednik SO P',uj. U- vodoma je dejal, da je šest- indvaiset let preteklo od z^o- (Koncc na 2. strani) Posnetek s proslave med govorom A. Žagarja. Foto: S, Kosi Pljle zdravje Slovenskih goric: rlmljan- souvignon, laiki riiljng, zeleni silvanec, beli burgundec, Iranriinec, šipon, odlična mešana vina-hofožan in podiehničan! STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 4. decembra Ta teden v republiški skupščini^ Skupščinski odbori in komi- sije kakor tudi delegati občin, ki se sestanejo na drugem za- sedanju v republiški skupšči- ni, zlasti razpravljajo o pred- logu resolucije o okvirih eko- nomske politike in o politiki zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970. Predlog resolucije je pri- pravil izvršni svet po temeljiti obravnavi osnutka resolucije na zadnjem zasedanju republi- škega zbora in enotnega zbora delovnih skupnosti, na zaseda- nju republiškega zbora in e- notnega zbora delovnih skup- nosti, na zasedanju delegatov občin in v vrsti družbeno-po- litičnih organizacij. Na dnev- nem redu so med drugim tudi predlogi za spremembo in do- polnitev vseh tistih zakonov, ki jih je potrebno uskladiti z do- ločili te resolucije. Tako se za leto 1970 predla- gajo le-tiste najpomembnejše spremembe in dopolnitve re- publiškega zakona o prispev- kih in davkih občanov, ki naj bi odpravile pomanjkljivosti sedanje ureditve in ki ovirajo izvajanje davčne politike ter njihove rešitve ni mogoče od- lagati. Predlog zakona o spremem- bah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov in tako se skladno z načeli resolucije zavzema, da bi stopnje republiških prispev- kov davkov in taks zadržali na nespremenjenem nivoju tudi v letu 1970. Povečuje se le po- sebna republiška stopnja pri- spevka iz delovnega razmerja upokojencev ter na prejemke za delo nad rednim delovnim časom. Prav tako naj bi se od 8 od.stotkov republiškega pri- spevka od kmetijstva, ki se odstopa skladom iz zdravstve- nega zavarovanja kmetov, od 1. januarja 1970 dalje ne odva- jajo več 10 odstotkov občinam za napredek organizacije in delo občinskih davčnih uprav. O višini povračila za opravlja- nje dela v zvezi z odmero in po- biranjem tega prispevka, naj bi se v bodoče dogovarjale ob- činske skupščine in komunalne skupnosti zdravstvenega zava- rovanja kmetov. Predlog zakona o dopolnitvi zakona o komunalnih taksah uvaja le večje število taksnih predmetov, ker bi lahko pred- stavljalo določeno zvišanje do- hodkov občinskih proračimov. Predlog zakona o stopnjah in delitvi prispevkov za otro- ško varstvo v letu 1970 dolo- ča, nai bi se prispevek za o- troško varstvo v letu 1970 pla- čeval po stopnji 1,8 odstotka od sredstev, namenjenih za o- sebne dohodke, in po stopnji 1,6 odstotka od čistega meseč- nega zneska pokojnin. S posebnim zakonom naj bi se določil tudi premoženjski cenzus za uveljavitev pravice do otro.škega dodatka v všini 640 dinarjev mesečno, če gre za osebni dohodek iz delovne- ga razmerja, ali 116 dinarjev, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti ali za dohodek sa- mostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev. Prav tako naj bi se zvišala vi- šina otroškega dodatka za pr- vega otroka mesečno na 60 din, za drugega in vsakega nasled- njega pa na 80 dinarjev. Med zakonskimi predlogi je tudi predlog zakona o spre- membah in dopolnitvah zako- na .o regresih za skupinska potovanja otrok in mladine. V bodoče naj bi se iz republi- škega proračuna regresirala le skupinska potovanja otrok in mladine, vse šolske in po- učne izlete učencev pa naj bi prihodnje leto regresirala Izo- braževalna skupnost SR Slo- venije iz lastnih sredstev. Razprava o osnutku ZAKONA O FINANC!RANJU KULTURNIH DEJAVNOSTI Te dni so tudi v Ptuju raz- pravljali o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in o fi- nanciranju kulturnih dejavno- sti v SR Sloveniji. Razpravo je organizirala sekcija SZ. Ptujčani smo dedovali boga- te kulturno zgodovinske spo- menike širšega pomena, ki jih brez pomoči družbe ne bomo mogli zadovoljivo ohraniti. V občini je več drugih ustanov, ki širijo kulturno dejavnost: knjižnice, gledališče, muzeji, arhiv, glasbena šola, radio . . . Glede na to je bila razprava o mestu in vlogi kulture v ptuj- ski občini o njeni usmeritvi v prihodnje zelo burne. Prav te razprave so dokazale (bile so tudi že prej), da smo prišli v našem družbenem razvoju do stanja, ki zahteva tudi uredi- tev sistemskih vprašanj. Treba je materialne razmere v kul- turi sanirati in sistemsko ure- diti samoupravljanje na pod- ročju kulture. Iz razprave je razbrati, da mora novi zakon postaviti temelje samouprav- nemu združevanju tudi v kul- turi in obenem zagotoviti te- mu področju tudi avtonomne vire na financiranje in s tem omogoči, da se tudi kulturno področje enakopravno vključi med ostale družbene dejavno- sti. Za naš mali narod, za na- šo samoupravno socialistično skupnost bi moralo biti spo- znanje, da kultura ne sme več zaostajati za splošnim družbe- nim razvojem, je bilo še po- sebej naglašeno. Zakonski osnutek predvide- va temeljno kulturno skup- nost — novo samoupravno te- lo, samoupravnega povezova- nja vseh interesov za kultu, V kulturni skupnosti naj bili zagotovljeni pristnost možnost enakopi-avnega o
  • i' da po- vedo in skl'^rieio že z.3':avndj dozorelo zgodovinsko dejstvo — jugo.viovansko ljudstvo hoče samo odl"xati o svoji usodi. Zgodovinski sklepi so bili soreieti v času. ko .''.o ju- goslovanski n?rodi že tretie leto vod".!: neenakopravno borbe — narodnoosvobodil- no borbo s hitlerjcvsko sol- datesko, ki je v tistem času strahovala in držali v mrač- ni podjarmljenosti skoraj ce- lo Evropo. Na zasedanju zoraric odpo- slancev je povezoval enoten simbol misli in volje; osvo- boditi svoie narotle suženj- stva in postiv/iti ?irave obno- ve socialistične, demokratič- ne in e.nakopravne i^kupmsti jugoslovanskih narodov združenih v feder itivni Ju- goslaviji. Za tem. ko je ^govori! o po- menu II. zasedani-i AVNGJ in narodnc^osvoboiiine borbe je nadaljeva'. da šestindvaj- set let .socialistič-^e Jugosla- vije pomeni obdobie nezadr- žanegu razvoja, p^^meni več kot četrt stoletja graditve hu- mane samouprav.ie soriali- stične družbe. Gospodarski vzpon, ki nima primera v svetu, izpodriva zaostalost. Delavec je postal upravlja- lec proizvodnih sredstev in sam odloča o rezultatih svo- jega dela. Občan je postal ak- tiven dejavnik v komuni ali krajevni skupnosti in njih samoupravnih organih. Anton Žagar ie kongal z naslednjimi besedami: Naš dosedanji razvoj in graditev so porok, da bo tudi načiA]- nja pot razvoja in gradi//e uspešna, vendar ne lahka. Nadaljnja pot pa bo lažja, uspešneiša in krajša, kolikor bolj bomo enotni, aktivneiši in dosledni. Postavili smo si jasni cilj, zato se splača zanj boriti in si ga priboriti. V kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šo- le Ptui, ki so zaigrali in zape- li. Režiser Peter Malec je bral odlomek Zupančičeve Dume. Komorni pevski zbor DPD Svobode Ptuj je zapel dve narodni. ZR VREME za čas do nedelje. 14. de- cembra 1969. Mlaj bo v torek 9. decem- bra ob 10 42. NAPOVED: Bo spremenlji- vo obla^o. vmes delno tudi sančno. mrzel veter. Med oe- tim in osmim decembrom bo- do |i>adav1ne: sneg, ki bo pre- Sel v dož, bo povzročil po- kdkro. Neurja so možna. Alojz Cestnik TEDNIK — Četrtek, 4. decembra 19G9 stran 3 Kulturni razvoj in spomeni- ško varstvo v bistriški občini Po večletnem zatišju v kul- turnem življenju bistriške jbčine lahko občani letošnjo sezono pričakujejo kvalitet- nejše premike k izboljšanju v tej smeri. Na zadnji seji pripravljalnega odbora za kulturno dejavnost so že sprejeti konkretni sklepi pro- grama kulturne dejavnosti v občini Slovenska Bistrica. Med številnimi prireditva- mi bo novi program prvič posegel resneje tudi na pod- ročje spomeniškega varstva. Bolj kot kjerkoli bodo mo- rali prav na tem področju bi- ti vsi občani enotnejši, saj bo samo takšno delovanje zago- tovilo zaželjoni uspeh. Pod- ročje bistriške občine je ze- lo pomembno nahajališče številnih kulturno zgodovin- skih spomenikov od kamene dobe pa vse do revolucije ju- goslovanskih narodov v NOB. Medtem ko so v mnogih državah sveta visoko cenili spomenike preteklosti, se ta občutek pri nas poraja samo v določenem krogu, še naj- manj pa je prisoten tam, kjer bi to bilo najbolj p';- trebno. v široki množici. Do- seženi rezultati na tem pod- ročju so kljub prizadevanju posameznikov ali skupin ve- liko premali glede na pro- padanje teh spomenikov. V najkrajšem času bomo mo- rali doseči na tem področju pomembnejše uspehe, če no- čemo doživeti velikih izgub stvaritev naših prednikov. Vzrok, da je kulturno spo- meniško varstvo v takšnem slabem stanju tudi v bistri- ški občini, moramo iskati v skromno odmerjenih sred- stvih, ki največkrat niti ne zadostujejo za najnujnejša vzdrževanja objektov, pri če- mer na kakšne večje akcije ne moremo niti pomisliti. Kri- tično stanje gradov (starih) v občini zavzema pri tem po- membno mesto. Veliko vlogo pri ohranjanju kulturnih spomenikov odigravajo širo- ke množice občanov, ki ve- Iikol<;rat posedujejo določe- ne zgodovinske vrednosti, Vendar vsled nestrokovnega ravnanja z njimi največkrat Propadejo. Prišli so tako do spoznanja, da niso samo fi- nančna sredstva vzrok propa- danja teh vrednosti, ampak bo v bodoče nujno v tej sme- ri vzgajati vse občane. Zbudi- ti smisel za kulturno vred- notenje bo osnovni cilj KUD ^ Slovenski Bistrici, ki bo to ?ejavnost izvajal s pomoč- jo matične knjižnice, poseb- ^'^ še njenega direktorja, ^odovinarja Milutina Arka. "^jižnica bo v te namene or- ganizirala več predavanj in fazprav o kulturnih spome- nikih in najdbah na področ- ja bistriške občine. ^a bistriškem področju se ^^f^čujemo z mnogimi drago- "^^f^ostmi iz preteklosti. Med pomembnejše vseka- kor sodijo grobovi iz pradobe. gradbišča, ostanki rimske ce- ste in številne izkopanine iz rimskih časov kakor tudi iz poznejše dobe. Srednji vek je dal temu področju pomembne spomenike, med njim; tudi gradove v Slovenski Bistri- ci, Pragerskem. Zg. Polskavi, Studeniški samostan in grad Frajštajn. Zal večino teh že nevarno nagriza zob časa. Sredstev, ki bi zadostovala za vzdrževanje takšnih spo- menikov, sama občina nika- kor ne bo mogla zagotoviti, zato bo nujno, če bom.o ho- teli to ohraniti, pomoč repu- bliškega zavoda za spomeni- ško varstvo. Posebno pereče je vprašanje starega grada in v neposredni bližini nje- govega parka z znanim ga- brovim drevoredom in nje- govim obzidjem. Medtem ko je večji del kamnitega ob- zidja parka že porušen, je z dograditvijo nove šole pričel pospešeno (zanemarjen je bil tudi že preje) izgubljati svoj namen. Drev,ored je po- stal glavna komunikncijska linija med centrom mesta in šolo. Ker avtomobilski pro- met in mestni park v nobe- nem primeru nimajo skupnih namenov (prav tako r.e raz- nim gasilskim vajam, uče- njem avto šole in kolesarje- nju) pričakujejo občani, da bo končno odgovorni činitelj tudi za ohranitev tega spo- menika poizkusil ohraniti, kolikor je še mogoče. V ne- koliko boljšem stanju so spo- meniki NOB, katere obiščejo vsaj nekajkrat na leto. Ker ima DPD že izdelan okvirni program spomeniške- ga varstva, je njegova izved- ba odvisna od višine sred- stev in načrtnega delovanja na tem področju, predvsem pa vzbuditi med široko mno- žico večji čut do zgodovin- skih znamenitosti, kakor tu- di neposredno sodelovanje za njihovo očuvanje. Viktor Horvat Odlikovanja predsednika Tita za zasložiit Bistrlčane Na predvečer praznovanja državnega praznika so se v prostorih občinskega sindi- kalnega sveta v Slovenski Bi- strici zbrali zaslužni člani sindikata, ki so za dolgoletno predano delo prislužili naj- višja odlikovanja. Slove,snosti so se udeležili mnogi gostje iz občinskega političnega živ- ljenja, med njimi tudi pred- sednik občine Miro Kolenko. ki je odlikovancem predal Ti- tova priznanja. Najvišje odlikovaaje je prejel Štefan Dolinšek iz Sp. Polskave za neumorno delo v sindikatih pred drugo sve- tovno vojno. Predsednik Tito ga je odlikoval z redom dela bratstva in enotnosti z zla- tim vencem. Predsednik ob- činskega sindikalnega sveta Kviro Petrač je v kratkih be- sedah orisal njegov boj in predanost sindikalni mi.sli. ki je prevzemala takrat mla- dega revolucionarja. Tovariš Dolinšek je bil za- radi progresivnih idej prega- njan, večkrat zaprt skupaj z nekaterimi znanimi revo- lucionarji, ob katerih je po- stal prekaljen bojevnik de- lavskega razreda. Za povojno sindikalno delo je pred3ednil< republike z redom dela s srebrnim vencem od- likoval Ivana Frangeža in Ivana Ojcingerja iz Sloven- ske Bistrice, z ordenom de- la s srebrnim vencem pa Ru- dolfa Dobnikarja in Ivana Ferka iz Zg. Polskave za po- žrtvovalno delo v gasilskih organizacijah, ter Hinka Dr- novšeka za povojno delo v sindikatu. Predsednik Tito je z medaljo dela odlikoval tu- di Ventia Jereba in Petra Martinija iz Slovenske Bi- strice. Po podelitvi odlikovanj so se odiikovanci in gostje za- držali v daljšem razgovoru in obudili dogodke izpred dvai- set in več let. DU ZAVOD ZA IZDELOVA- NJE KOVANCEV - K IMPOLU? Upravni odbor delovnega kolektiva Impola je pristal na razgovore z Narodno banko SFRJ o pripojitvi Zavoda za izdelovanje kovancev k pod- jetju Impol. Razgovore s predstavniki Narodne banke bodo vodili: Štefan Podričnik glavni direktor; Kikec, djpl. ing. Franjo — tehnični direk- tor; Dimberger Srečko, ko- mercialni direktor in Zula Maks. direktor finančnega sektorja. O poteku razgovo- rov bomo obširneje pisali v en: prihodnjih številk Tedni- ka. D. U. Lepi obeti Kaže, da je po večmesečnih težavah največjega podjetja v bistriški občini Impola, le krenilo na bolje. Plan, ki je bil postavljen izredno visoko, sicer ni bilo mogoče doseči, vendar gre to predvsem na račun obdobja, ko še niso obratovali vsi predvideni no- vi stroji. Kljub temu pa so v posameznih delovnih enotah dosegali lepe uspehe. V mi- nulem mesecu so v Impolu kar z malce strahu pričako- vali vesti o še večji reduk- ciji električne energije, ki bi popolnoma porušila pričako- vanja. V kolikor v decembru ne bo prišlo do nepredvide- nih težav, lahko pričakuje- mo, da se bodo z december- sko proizvodnjo v Impolu skorajda približali postavlje- nim, planinskim nalogam. V desetih mesecih letoš- njega leta so imeli 21,7 tisoč ton blagovne proizvodnje. Žični obrat je povečal proiz- vodnjo kar za 61 odst. v pri- merjavi z istim obdobjem la- ni. V stikalniškem obratu so povečali storiliiost skoraj za eno petino, planirano količi- no za deset mesecev pa so presegli za 4 odst. Največ težav so imeli v va- Ijarniškem obratu, kjer za- stajajo za planom kar za 39 odst. Glavni vzrok je v niz- ki proizvodnji nove valjar- ne, precej pa je bilo težav tudi pri nabavi surovin. Skupno so v desetih mese- cih odpremili 21,8 tisoč ton proizvodov v vrednosti 8,1 milijona ameriških dolarjev. DTI Avtobusno podjetje jim je ustreglo Kraji ob cesti Makole ~ Laporje do Slovenske Bistri- ce imajo zelo slabe ".vtobus- ne zveze. Vajenci m delsvci morajo večinoma nastopiti delo že ob šesti uri zjutraj. Zato so prisilieri. da se vo- zijo na delo s kolesi In mo- pedi in to ob vsakem vre- menu, mnogi pa celo pešači- jo. Sedanja zveza pa je takš- na, da prvi avtobus iz Pečk odpelje šele po šesti ur' In je nenavadno polno ziseden, posebej pa še sedaj v zimski sezoni. Na avtobu^: pa bi pri- nijali delavci iz krajev: Ma- kri. Statenberga. Ložnice, ■Te.^ovec Faroveo. Drum^ažno, Kočno. Laporje in Cre.šnje- vec. Zaradi tega so se scct-ili krajevni faktorji Makol. La- porja in Crešnjevca ter Av- tobusnemu p"ome<:u M'^ribor predlagali, da bi naj avtobus, k' pride v Crešnjevec zjutraj ob 4.50 uri, nadaljeval vožnjo do Pečk, od koder bi se na- to vračal in nadaljeval vož- nje po stari poti. Avtobusno podjetje je ) pro.d;(gu kraje/nih skup.ioiti Mak-.l. Laporja in Crešnjev- ca <-£z,pravlialo in spreielc sklep, da se ,s prv'm decem- brom začne tac^ina avtobus f.a inija s tem. da bo vozi' — Pečk zjutraj ob 4.45 mLnut. 3e\cda je avrobusr. ) prdjet- je postavilo pogoj, da bodo v kolik J linija re bo rentabil- n?.. z novim letjin novo vor— Ijano linijo ukinili. T. rej je od prebivalce / '. i- vlsno, ali bo lova avtobu.s- iia prt.ga Pač^e. Laporje, Crešr.jevec do Slovenske Bi- strice ostala al; ne. B H. KJE SO PRkimVkU BISTRtČAN!? Praznični dnevi so kaj hi- tro minili, ljudje so se zgr- nili z vseh koncev in življe- nje spet počasi prehaja na stari tir. Zanimalo me je, kje in kako so Bistričani preži- veli nekaj prostih dni in ka- ko so Dozabljali na vsakda- nje skrbi. Morda bi pričel kar pri ti- stih, ki so ostali doma in si ustvarili praznovanje med domačimi obrazi. Menda v hotelu »Planina« že dolgo ni bilo tako nabito, kot na pred- večer praznika. Goste je za- bava! ansambel DPD Svobo- da Slovenska Bistrica — Uni- verza! in napišemo lahko, da je bilo le malo tistih, ki ne bi bili zadovoljni. Precej Bi- stričanov je dneve prazno- vanja »obsedelo« pred tele- vizorji, najbolj zadovoljni pa so seveda bili ljubitelji špor- ta, ki so to pot zares prišli na svoj račun. Televizijski redaktorji so zares poskrbeli da so bil: minuli dnevi »športni«. Ljubitelji Pohorja so se tu- di letos napotili v planinski dom pri Treh kraljih, poseb- no navdušeni pa so bili tisti, ki so s sabo ponesli tudi smu- či, saj je bilo snega za smu- ko kar dovolj. Mladi planin- ci so se napotili v oddaljene Alpe, saj bi bila izredna ško- da, če ne bi izkoristili treh prostih dni. Tisti, ki so se odločili za potovanje v tujino, so imeli kar malce smole, ker jim je vreme pošteno zagodlo. Toda, kaj bi žalovali, Benetke. Bu- dimpešto in druga znana me- sta, se pač izplača pogledati ob vsakem letnem J?asu. Prosti dnevi so prehitro minili; misli uhajajo naprej, Bistričani pa, kot drugi, pre- mišljujejo, kam se bodo na- potili ob novem letu ... DU STRAN H TEDNIK — ČETRTEK, 4. decembra 1« lačeliii koroki s^cvegu hšJleSa »Jerozcsiem«« v Brmaiu hotela Skoraj dva meseca je že mi- nilo od takrat, ko smo na na- slovni strani našega lista poro- čali o svečani otvoritvi novega hotela »Jeruzalem« v Ormožu. Takrat smo poudarili, da po- meni novozgrajeni hotel zače- tek realizacije postavljenega programa in razvoja turistično gostinske dejavnosti v ormo- ški občini. In kakšne poslovne uspehe je dosegel hotel v prvih dveh me- secih poslovanja? S tem vpra- šanjem in še z mnogimi drugi- mi, sem v minulem tednu za- prosil za razgovor upravnika ormoškega hotela. Za okroglo mizo v recepciji hotela, sem zabeležil v svoj blok naslednje: Začetni pokazovalci poslov- nega uspeha hotela »Jeruza- lem« kažejo, da je začetni ko- rak v tem vsekakor pomemb- nem gostinsko turističnem ob- jektu v Ormožu zelo uspel. Za- četne težave, ki so se odražale v poslovanju, so več ali mani uspešno prebrodili, seveda s tem še ni rečeno, da so si v kratkih dveh mesecih ustvari- li tradicijo in, da jim teče vse po maslu. Dva meseca sta vse- kakor prekratko časovno raz- dobje, da bi lahko govorili o uspešnem ali neuspešnem po- slovanju, je pa vsekakor dovolj za začetno ugotovitev, da so — po besedah upravnika hotela — na dobri poti. Prenočišča, ki jih ima na vo- ljo hotel, so več ali manj vedno zasedena z gosti, med kateri- mi je bilo do sedaj največ lov- skih gostov iz sosednje Italije in turistov iz Avstrije. Da pa ne bomo omalovaževali doma- čih gostov, moramo poudariti, da je novi ormoški hotel še posebej v sobotah in nedeljah prijetno zatočišče Ormožanov ter v zadnjem času tudi Ptuj- čanov in gostov iz sosednje Hrvatske. Mod njimi je precej takih, ki se vedno znova vra- čajo nazaj v prijetni ambient ormoškega hotela. Ob sobotnih in nedeljskih večerih, ko je v hotelu tudi domača glasba, je v njem težko najti prazen se- dež. Vodstvo hotela že razmišlja in se seveda v ta narnen tudi že pripravlja na prihodnjo tu- ristično sezono, ki jo bodo po- skušali kar najbolj temeljito izkoristiti. Ze sedaj usmerjajo svoje goste na ogled nove vin- ske kleti v Ormožu, kjer jih v njenem podzemnem labirintu seznanijo z visokokvalitetnimi vini, ogledajo si lahko ormoški grad in drugo, kar je v Ormožu zanimivo za tujega gosta. Po- sebna privlačnost pa bo v pri- hodnji turistični sezoni ogled bližnjih turističnih postojank (Jeruzalem, Temnar itd.), kjer bodo v jeseni pripravili za svo- je goste tudi vinsko trgatev in ogled obnovljenih vinogradov. Tu si bodo lahko ogledali do- movino svetovno znanih ormo- ških in jeruzalemskih vin, med katerimi je v zadnjem času še posebej priljubljeno peneče na- ravno vino beli slovin — šam- panjec in polpeneče naravno vino grajski biser. Eden izm.ed nadaljnjih načr- tov je tudi ureditev letnega vr- ta, ki bo zaradi svojega nevsak- danjega ambienta še posebej vabljiv. Povečati nameravajo tudi kapaciteto prenočišč, saj sedanje ne morejo kriti vseh potreb. Upravnik hotela je med dru- gim poudaril tudi to, da je v hotelu zaposlen pretežno mlad kader, ki se v svoji stroki šele izpopolnjuje in da začetne te- žave, ki so se do sedaj pokaza- le, iz dneva v dan prehajajo v kvalitetnejšo postrežbo in s tem v skrb za zadovoljitev vseh gostov. Sicer pa se o tem prepričajte sami. Obiščite hotel »Jeruzalem« v Ormožu ter za- htevajte njihove specialitete, ki jih lahko zalijete s priznano vinsko kapljico, katere domo- vina in rojstni kraj je prav v tem koščku naše domovine. J. S. Prek mostička boste prišli poleti na prijeten vrt novega hotela »Jeruzalem« v Ormožu Temelpte pripmve m krfi|e¥iie konference SZDL v ormoški občini Za nami so razširjeni sestan- ki krajevni odborov SZDL v ormoški občini, na katerih so občani temeljito spregovorili o kadrovskih in vsebinskih pri- pravah na krajevne konferen- ce in na občinsko konferenco SZDL. Ob vprašanju kadrovskih priprav so predstavniki kra- jevnih odborov in drugi obča- ni poudarili, da je treba pri iz- biri kandidatov upoštevati ne samo sposobnosti, ki jih ima določen kandidat, ampak tudi njegovo voljo do dela. Doseda- nja praksa je namreč pokazala, da smo vse preveč forsirali lju- di, ki so znali le lepo in ugla- jeno govoriti, da pa so prav ti ljudje ob določeni akciji, ko bi morali skupaj z drugimi zami- sel ali sklep prenesti v prakso, popolnoma odpovedali. Ob vsebinskih pripravah na konference so polagali račun svojega dosedanjega dela in v okviru tez — SZDL danes — iskali nove oblike delovanja in aktivnosti te naše najbolj mno- žične družbenopolitične organi- zacije. V posameznih krajevnih cen- trih so na razširjenih sestan- kih krajevnih odborov SZDL govorili tudi o volitvah sve- tov krajevnih skupnosti ter o razpisu referenduma za uved- bo krajevnega samoprispevka povsod tam, kjer letos refe- rendum poteče. Na teh sestankih je bilo tu- di precej govora o spremembi pravilnika občinske organizaci- je SZDL ter o povečani vlogi organizacije, ki jo naj odigra ob volitvah bodočih skupščin- skih organov. V času našega poročanja so krajevne konference SZDL v ormoški občini v teku in bi naj bile po dogovoru končane do nedelje, 7. decembra. Občinska konferenca bo po sklepu lO SZDL v soboto, 20. decembra. Torej smo v tem času tudi v ormoški občini priče živahni družbeno politični dejavnosti, ki se bo ob poglobljeni vsebin- ski in kadrovski politiki odra- zila v bodočem delu organiza- cije Socialistične zveze. J. S. Raistava slikarjeiJ kolonije Poetovioi Preteklo soboto so odprli v ptujskem razstavnem pavi- ljonu likovno razstavo slikar- jev prve slikarske kolonije Poetovio — Ptuj. ki je bila pred nedavnim ustanovljena na Borlu. Številni domači in tuji slikarji so upodabljali Haloze, Ptujsko in Dravsko polje ter Ptuj. V razstavnem paviljonu je pozdravil številne obiskoval- ce in predstavil likovne u- metnike dr. Vladimir Bračič. član IS SRS. Ob tej prilož- nosti ie deial. da je razstava zadnja prireditev v počasti- tev jubileja Ptuja. Prav je, da 30 v jub-leju Ptuja sode- lovali tudi umetniki, ki so upodobili tudi lepote Haloz, ki so na pogled očarale mar- sikoga kljub temu. da poKra- jina ni imela v zgodovini le- pe in svetle preteklo.;.ti. Tod je doma revščina, trdo delo,,,-, kljub temu pa tudi pesem ij- segava beseda. Prav je. das(i jo umetniki upodobili, da sebif ohranila njena podoba, saj $( Haloze del naše prelepe slo. j venske domovine. Obiskovalci so si nato ogle,; dali številme razstavljene sli. \ ke. Navdušenje ptujskega ob. činstva ob otvoritvi kolonije j njegov presenetljivi interei za pričujočo razstavo in po. nos Ptujčanov, da se je tudi naša občina v svojem jubi- lejnem letu uvrstila med go. jiteljice v tej obliki organi, ziranega likovnega snovanja obetajo širšo in zanesljivi m:?ralno podporo nadaljnje-: mu obstoju in^-delovanjii borlske kolonije. ZR imvu republike v , ormoški o^bcini Občani ormoške občine so letoštnji dan republike pro- slavili na številnih proslavah in svečanostih, ki so bile v Ormožu in v vseh večjih kra- jevnih centrih, v nekaterih vaseh in v osnovnih šolah. Mnogi so se ob prazniku od- peljali na obisk k svojcem v druge kraje, mnogi pa so im-eli te dni v gosteh svojce, prijatelje in znance, ki so pri- šli od drugod. Praznični vr- vež je bil zaradi mrzlega vre- mena in prvega snega, ki smo ga dobili za praznik, navidez nekoliko bolj umirjen, kot prejšnja leta. Vendar pa je bi! to le videz, ki nas je va- ral. Obč-ani ormoške občine niso praznovali nič manj ve- selo in sproščeno, kot prejš- nja leta, le da jih je mrzlo vreme pritisnilo v dvorane, kulturne domove in druge prostore, kjer je bilo vse praznične dni veselo in praz- nično, kot se to za tako velik dan, kot je dan republike, tudi spodobi. J. S. v Ofire^o.lii: mu C¥ET m mnu Km Poklicna radovednost me jei minulem tednu zanesla tudi i nov hotel »Jeruzalem« v Ormo- žu, kjer sem se pogovarjal ; upravnikom hotela o začetnil uspehih poslovanja tega po- membnega ormoškega turistih no gostinskega objekta. Spomnil sem se starega p^^ govora, ki pravi, da se vča.«ih med delom prileze dobra kava. Moja želja je bila dokaj hitro uslišana in presenečen sem bil, ko mi je natakarica servirala poleg dobre kave tudi košček rdečega cveta in cigareto Ev- ropa filter. Vem, da Ormožani s tem cve- tom in s cigareto niso odkrili nekaj novega, vendar pa se mi zdi prav, da posnemajo prakso drugih, glede take postrežbe pri nas sicer redkih gottinskili objektov. In cena? Ne tako visoka, kot si morda mislite. Sicer pa se prepričajte sami. umik /IVTDPRALNICA V SLOVENSKI BISTRICI Ze pred leti so se marljivi člani AMD v Slovenski Bi- strici pogovarjali o gradnji svoje avtopralnice. Najpreje so uresničili dolgoletne načr- te o gradnji svojega doma v središču mesta, v spodnjih prostorih doma pa so po dveh letih uredili tudi pralnico. K graidnji jih ni silila že- lja po zaslužku, temveč že- lja, da bi čimbolj ustregli že- ljam svojih članov. Proti minimalni odšikodnini bodo pralnico lah.ko uporabljali tu- di dru^i vozniki. Pralnica v središču mesta je za vse lastnike avtomobi- lov v Slovens-ki Bistrici lepa pridobitev .posebej pa lahko pohvalimo prizadevnost AMp ki je tudi v preteklosti več- krat prijetno presenetila sV' je člane. DU Pokdžl, kaj ZEiaš! I Aktiv ZMS Laporje je orga"'' ziral- oddajo POKAŽI, R^J ZNAS! Tako po številu tekmo- valcev kot tudi obiskov.ilcev f bil dosežen popoln uspeh. P{*f mesto je osvojil Zlatko M^irtin' Sledili pa so še Fantje treh vas in lila Polancc, osn. šola Lapo^^ je. Presenetljiva je bila uJele^?; tekmovalcev iz oddaljencjs'' krajev. Po oddaji jih je zabav« ansambel CELAN. Aktiv namj rava letos h-ott>u h eno poM no priredit«* i Laporju. , .Vaktc.T Hortj pNIK — Četrtek. 4. decembra 1969 STRAN 5 Aladoletno prestopništvo f ormoški občini Snano je, da predstavlja adinska kriminaliteta v >tu, še posebej v zapadnih šavah, pereč družbeni pro- >m, ki ga porajajo najraz- nejši vzroki. V primerjavi Jrugimi državami je mla- . iska kriminaliteta v naši žavi po obsegu kaznivih jani. kot tudi po teži mla- letnih prestopkov precej jtnjša, vendar pa v zad- em času v majhnem pora- 1. V ormoški občini je že ne- ij let nazaj registriranih ibližno enako število mla- iletnih prestopnikov, ki se bije v mejah od 30 do 40 imerov. Letos jih je da mca meseca septembra 39, I tega 14 v starosti pod 14 ti. Skrbstveni organ ugo- vlja, da je dejanskega mla- nskega kriminala več, ki pa iradi familiarnega odnosa udi na podeželju in v dru- nah ne pride pred sodišče. Izmed kaznivih dejanj, ki ) jih storili ti mladoletniki, ) na prvem mestu tatvine, i jim sledijo lahke teles- e poškodbe, male tatvine, azniva dejanja zoper sploš- n varnost, nezakoniti lov, rekupčevanje z ukradenimi redmeti itd ... V vseh navedenih primerih e bil zoper mladoletne prt- topnike uveden kazensk: sstopek, ki pa je bil v p?- h primerih zaradi pomaij-^ mja dokazov ustavljen. Zo- er nekatere prestopnike je azenski postopek še v teku, ekaterim je bil izrečen di- :iplinski ukrep ukora, 3 so idali v domove, enemu je il izrečen vzgojni ukrep irožjega nadzora po staršm I enemu strožje nadzorstvo 3 skrbstvenem organu. Kot smo že omenili, so ka- niva dejanja, ki so jih stori- otroci, — v glavnem tatvi- e ali pa požari. Pri požarih i bilo ugotovljeno, da star- otrok ne izpolnjujejo ro- 'teljske dolžnosti, da je otro- 5v telesni in duše/ni razvoj 5rmalen in da so bili mo- vi otrok ob stor.tvi kazn- 5ga dejanja či.sto naklju--ni. Skoraj polovica mladolet- ih prestopnikov izhaja i/ fužin, ki jim nv.o nudile fimerne vzgoje, niti jim ni- ' mogli zagotoviti primerne skrbe. Ob kril'čnern materi- ifiem položaju družin so 'logi začeli z m^mšimi tat- '^ami, ki so s? sej^cna sf-op- 'levale. V večini družin, iz katerih ?^ajajo mladoletni pres^op- jki. domuje alkohol, neso- J^sje med starši, rrezapo- '^ost itd... Giavn.' vzg-^j- ''^ sredstvo v teh druži.iah ' »palica«, dokler jo starši '■^ko uporabljajo, na d-^ug' *ani pa tudi »pridigarstvo«, !?r pa mladoletniki odkla- l^ajo in se že naprej izgub- '^io v lastnih problemih. ^2 ormoške občine je tre- '■^in.o v vzgojnih domovih manjše število mladoletnikov (4). Čeprav so zavodski stro- ški vezani na precejšnje iz- datke, največkrat zaželjene- ga vzgojnega učinka ne do- sežejo. Mesečne oskrbnine v posameznih vzgojnih domo- vih stanejo tudi nad 100.00 S din in se zato zavodskega u- krepa pioslužujejo le v skraj- nem primeru. Na sej: občinske skupščine v Ormožu, bila je prejšnjo sredo, je bilo poudarjeno, da s takšnim stanjeri: na pod- ročju mladoletnega prestop- ništva ne moremo biti zado- voljni in da bo tr-ba posve- titi več poudarka preventivi, ki se naj odraža v otroškem varstvu, celodnevnem var- stvu šolskih otrok in v dru- gih oblikfih vzgoje otrok in skrbi za njihov srečnejši jutri. J. S. TP »»Zarja« iz Ormoža je s kulisiifo v grojskem bifeju rešilo vprašlanje prehrcsiie mnogih zapo- slenih Ormožanov Okusno in primer- no za zep in želodec Ze pred nedavnim smo po- ročali, da je trgovsko pod- jetje »Zarja« iz Ormoža od- prlo v sklopu svojega dose- danjega grajskega bifeja tu- di kuhinjo, ki jo številni Or- možani imenujejo tudi obrat družbene prehrane. Ze nekaj- krat sem se na lastne oči in tudi v želodcu prepričal, da je TP »Zarja« tokrat ustre- gla mnogim Ormožanom, ki jim sedaj več ni treba raz- mišljati, kam na malico ali na kosilo. O nekaterih dosedanjih po- kazovalcih poslovanja obra- ta družbene prehrane sem se pogovarjal z Ivanom Cverli- nom, poslovodjem grajskega bifeja ki je sočasno pri »Zar- ji« tudi interni inšpektor v trgovskih poslovalnicah, s še- fico kuhinje Katico Hebar, z natakarico Zdenko Jambro- vič ter z vajenko Marto Gole; Vsi hkrati so mi pvotrdili, da so s poslovodjem kuhinje zelo zadovoljni in da so si v zelo kratkem času pridobili svoje redne in stalne abonen- te. Dnevno pripravijo od 90 do 100 malic ter 40 do 55 ko- sil. Cena malice je 250 S din. kosilo pa stane 450 S din. Ze nekajkrat sem si v tej kuhi- nji.^oziroma restavraciji tudi sam potešil želodec in moram priznati, da prav tako kot drugi gostje nisem bil razo- čaran. Redni gostje v obra- tu so delavci iz vseh ormo- ških delovnih organizacij. Največ pa jih je iz občinske supščine. tovarne »Jože Ke- renčič«. gradbenega podjetja Ograd, Stanovanjsko komu- nalnega podjetja obrata Je- ruzalem in drugi. To, kar goste še posebej Marta Gole, Katica Hebar in Zdenka Jambrovič, zaposlene v grajski restavraciji v Ormožu pritegne, je domača prehra- na, ki je okusno pripravlje- na. Seveda pa ob tem ne sme- mo pozabiti na ceno, ki orav tako ni pretirana. »Zarja« po začetnem uspe- hu poslovanja svojega obra- ta družbene prehrane že raz- mišlja na njegovo razširitev. Prostor, v kateri je sedaj ku- hinja, bodo uporabil: za po- večano število sedežev, ku- hinjo pa nameravajo preseli- ti v drugi prostor. V sklopu bifeja namerava- jo urediti tudi letni vrt. V ta namen imajo na razpolago izredno lep prostor, ki bo ta- krat, ko bo urejen prijetjio zatočišče za njihove goste. Torej tradicijo starega »Groz- da«, ki se je umaknil novemu hotelu, se sedaj nadaljujejo v grajski restavraciji, ki je s kuhinjo in z novimi n.ačrti, ki so v perspektivi — vreden naslednik svojega predhod- nika — »Grozda«. J. S. Kako dolgo še takšne razlike? Na zadnjem širšem sestanku članov Socialistične zveze na Tinju so se ti pogovarjali o problemih, ki jih tarejo. Ko so govorili o svojem delu, so spre- jeli oceno predsednika KO SZDL Toneta Verleta, ki je de- jal, da so se v minulem obdob- ju sestajali premalokrat in še takrat niso bili vsi prisotni. Za- to bi morali v bodoče okrepiti disciplino članov. Novo vodstvo pa bo moralo biti aktivnejše in bo moralo znati pridobiti krajane za širše družbenopolitič- no delo. Kot drugod na podeželju ta- re tinjske vaščane kmečka rev- ščina. V svojih kritikah so bili zelo ostri, saj so rekli, da tiste- *nu, ki že tako živi v revščini In nima denarja niti za plače- vanje davkov, ne damo niti so- cialnega zavarovanja, tako da je prepuščen na milost in ne- milost aH dobri volji terenskega zdravnika ali nekoga drugega (čel), ki bo plačal stroške zdrav- ljenja. Zato so vsi mnenja, da se takšnim stvarem naredi ko- nec. Zelo pogost je problem osta- relih kmetov. Teh je kar precej, nimajo pa od česa živeti. Torej je socialne problematike v po- horskih vaseh dovolj. Samo ka- ko jo začeti reševati? Nekaj bo potrebno vsekakor narediti. Predvsem zaradi tega, ker po- horske vasi niso osamljene, ne pozabimo na Haložane v nepo- sredni bližini Pohorja, tudi tod je doma revščina. Kako dolgo še bomo trpeli v naši socialistični domovini takš- ne drastične socialne razlike? B. H. Vrbo žalujko nad tržni- co boester in bogat kulturni program. Odbor se še posebej zahva- ljuje ravnatelju šole Franju Hriberniku in Zofki Kodri- čevi ter kapetanu Miladinu Markoviču. ki so vložili obilo truda in skrbi, da je bil ce- lotni program tako skrbno pripravljen. f*. B. TP »ZARJA« JE ODPRLO V SREDIŠČU NOVO SA- MOPOSTREŽNO TRGO- VINO Trgovsko podjetje Zarja iz Ormoža je dalo letošnjemu praznovanju dneva republike v ormoški občini lep in po- memben prispevek. V Sredi- šču ie nekaj dni pred praz- nikom odprlo novo sodobno samopostrežnico, ki po svoji opremi in obsegu ni pomemb- na samo za Središče, temveč za celotno ormoško trgovsko mrežo. Posnetek in nekaj več o tem novem trgovskem ob- jektu bomo objavili prihod- njič. J. S. Vlado Klemenčič Septembrske noči Si kaj lepote žejen teh goric? Si slišal v tilii noči tihi klic, ki vabi z glasom tajnostnim? Glej, nizko zvezde sijejo in Bog z višave gleda naokrog. Topoli pogovarjajo se z njim. A tamkaj je viničarija. V njej lepa deklica Marija ■je teh goric najlepši grozd. Kdo pil bo vino teh goric? Komu rdijo rože tvojih lic, Marija, sladka ti mlado.5t? (Mladika 1933 Ženski svet," Slovenski list, Svoboda). Med temi je Pesem rudarskih otrok, ki jo je uglas- bil Emil Adamič in je bila him- na znanega mladinskega -jeo- skega zbora })Trboveljski slav- čki«. Pisal je tudi mladinsko prozo, z zgodovinskimi in na- rodopisnimi črticami se je o- glašal v mladmskem tisku. Leta 1939 pa je izšla pri Mladinski matici njegova zgodovinska čitanka za učence osnovnih šol »Iz starih in novih časov«. Leta 1957, ko je že uspešno končal svoje poklicno učitelj- H jih je srečeval in grajal pake v naših medsebojnih (^'^ nosih. V sedemdesetletnem življ^' nju se mu je petdeset let, ^ izvzamemo dobo okupacije, teklo v našem okolišu. Hva-<^'. žni smo mu za njegovo vzg<^] no, literarno in kulturno-V^^' svetno delo. Studijska knjižnica bo v sf' min svojega nekdanjega sods lavca pripravila manjšo razsi^ vo in prikazala njegovo litern^ no ustvarjalnost. . V spomin Vlada Klemenčiča 23. decembra letos je tragič- no preminil kot žrtev promet- ne nesreče upokojeni šolski upravitelj in nekdanji knjižni- čar v ptujski študijski knjiž- nici Vlado Klemenčič. Na zadnji poti so ga na hajdin- skem pokopaliču spremljali šolska mladina, njegovi stanov- ski tovariši — učitelji in sode- lavci iz knjižnice — ter pri- jatelji in znanci iz Ptuja pa tu- di od drugod. S pesmijo sta se poslovila od pokojnika pevski zhor (Osnovne šole Toneta Žni- dariča in pevski zbor Društva upokojencev, z besedo pa za- stopniki imenovane osnovne šole, Ljudske in študijske knji- žnice Ptuj, nekdanjega mladin- skega lista »Naš rod« ter Dru- štva upokojencev. Vlado Klemenčič se je rodil leta 1898 v Dolenji Trebuši na Tolminskem. Želja po uku ga je po končani osnovni šoli v Idriji pripeljala najprej v re- alko, nato na učiteljišče v Go- rici, dovršil pa ga je po vojni v Ljubljani, ker je njegova o- žja domovina pripadla Italiji. Že leta 1919 je nastopil uči- teljsko službo, in sicer na nek- danji breški osnovni šoli. Na- daljnje življenjske postaje so bile Tomaž, Runeč, Velika Ne- delja (od tu ga je nemški oku- pator izgnal v Srbijo, a se je po vojni vrnil na isto službe- no mesto, kjer je v celoti po- učeval 23 let), končala pa se je njegova učiteljska pot leta 1953 v Ptuju na osnovni šoli Toneta Znidariča. Vsi, ki so spremljali njegovo poklicno de- lo, vedo povedati, kako dober in uspešen učitelj je bil. V letih med obema vojnama je tudi literarno ustvarjal, predvsem kot mladinski pe- snik. Pesmi, zvečine s socialno tematiko, so pogosto izhaja- le v našiti mladinskih knjižnih zbirkah in listih (Kresnice, Naš rod. Mlado jutro) in v dru- gem periodičnem tisku (Kole- dar Mohorjeve družbe, Mladika. Koledar Cankarjeve družbe. sko delo, ga je ljubezen (jJ knjige pripeljala v ptujsko štil dijsko knjižnico, kjer je i1qiJ celih sedem let. Po triletne:^ bivanju v pokoju je tod na noJ vo oživel, saj je našel delo, i; je kar najbolj ustrezalo njeg,,. vim sposobnostim ter intere' som. Tod je bil pri viru znanja tu se je lahko poglabljal v zgo dovino, literaturo in sploh kul turo. Vsestarnska razgledams in pedagoški dar sta mu orm gočila, da je bil knjižničar pravem pomenu besede, dobs mentor in prijateljski sretoa lec mladim bralcem ter izkidu vodnik po svetu knjig. Brali so se vedno z zaupanjem obn čali nanj in iskali njegove po moči pri izbiri študijskeg gradiva. Radi sino ga imeli tui njeg,ovi sodelavci v knjižnit kot dobrega tovariša in člove- ka, ki je mnogo vedel, zlaati kadar je stekla beseda o zgoi dovini ali literaturi. Živo se je zanimal za mM javno in posebej kuUurno cvi- ljenje in ga pozorno zasledod tudi po revijah in časnikih. T:i- di sam je pisal, bil je stalni do- pisnik našega lista »Tednik'': občasno pa se je oglašal li »Delucf. Oživljal je zgodovina naših krajev, poročal o kultur- nih prireditvah, opozarjal jezikovne nepravilnosti, kjerko- nado Klemenčič iNlK — Četrtek, 4. decembra 1969 STRAN 7 l(JO IIASL: Ib 50-letnici slovenske lasbene šole v Ptuju daljevanje) oslani dopis Glasbene jce se je dotaknil tudi isnega vprašanja nadalj- {a obstajanja nemškega ibcticga društva. 18. no- jbra 1920 je kuratorij bene šole obravnaval pi- \ ljubljanske Glasbene lice in -se je načelno st?:i- [z nasveti, menil pa je, Ipredloga vendarle še ni ^oče realizirati, ker je sbena šola mestni zavod, jler ni rešeno vprašanje iiškoga glasbenega dru- j, ni mogoče ustanoviti [nega društva ali podruž- e ljubljanske glasbene tiče. 8. decembra 1920 je tudi riborska podružnica Glas- le matice poslala — na isno pobudo ni znano — ijskemu mestnemu sosve- dopis. s katerim vabi ijsko glasbeno ._šolo, da Btopi k njej. Mestni so- [t; ki je očitno osvojil že iječasno mnenje kurato- i mestne glasbene šole, je pvil, da je zadeva brez- edmetna. ker ima mesto jjo lastno glasbeno šolo. Iz teh podatkov je videti, v Ptuju v letu i920/21 še bilo jasnih predstav, kako rešili vprašanje prevzema Ktorov in premoženja mškega glasbenega druš- 1, To vprašanje se je do- tično rešilo šele z ustano- Ivijo Glasbene matice v uju 22. avgusta 1922. Prav |a dne je namreč mestna isbcna šola prenehala de- bati in je njeno izobraže- ino nalogo prevzela glas- na šola Glasbene matice v iju. kuratorij je želel poma- ii slovenski glasbeni šoli kvalitetnejšemu glasbene- 1 pouku, saj ga je k temu Kibujala nemška glasbe- šola, ki je s svojim kva- ciranim učnim osebjem iegala precejšnje uspehe. Tatorij se je ob koncu *ega leta 1920/21 hotel ■pričati o strokovni kva- Ifaciji svojih učiteljev in doseženih učnih uspehih, 'fanjcn je dopis Mateja 'bada, ravnatelja Ijubljan- ■?a konservatorija z dne »Vgusta 1921, v katerem ta podlagi ugotovitev pri Pekciji mestne glasbene 6 v Ptuju v dneh 11. in maja 1921 ocenjuje po- vezne učitelje. Pravi, da pri nadzorovanju dobil 5. da je učiteljstvo izmu- '0 in da so zato uspehi 'ilini. Ocenil je strokovne ^lifikacije posameznikov ijihove učne uspehe. Prj- "irul je. da je šola v za- '^eni stadiju, uspehi so jjihn', zaradi česar pa za- v Ptuju absolutno ni obupati, kajti vse podobne šole imajo težave. Vsi učite- lji se trudijo, zato trdno pri- čakuje, da se bodo razmere izboljšale. Skrbeti je treba, da bo ravnatelj vpeljal red- ne mesečne konference. Spo- ročil je tudi, da bo^že sep- tembra prišel nadzorovat, šo- lo, o izboljšanju pa bi se prepričal takoj po novem le- tu. Obljubil je tudi, da bo poslal muzikalije in učni načrt pripravljalnih razre- dov konservatorija. To Hubadovo f>oročilo je verjetno pismeni odgovor na dopis mestnega urada, št. 2029/10 brez datuma, v kate- rem zopet prosi v imenu ku- ratorij a glasbene šole. naj jim ravnatelj ,Hubad preskr- bi dobrih in zanesljivih uči- teljev. Na zavodu bi nam- reč potrebovali ravnatelja, ki bi poučeval solo petje, te- orijo, harmonijo in kontra- punkt -ter klavir kot stran- ski predmet. Potrebni sta tu- di dve učiteljici za klavir, učitelj za gosli in čelo ter dodatno še učiteljica za kla- vir v Mladiki. Z razpustom bivšega glasbenega društva se je pomnožilo število učen- cev na mestni glasbeni Soli, tako da bo imel zavod pri- hodnje šolsko leto okrog 300 gojencev. Zadeva je namreč zelo nujna, ker bo kuratorij oziroma mestni magistrat odpovedal dosedanjim učite- ljem službena mesta, ki ima- jo trimesečni odpovedni rok. Vsekakor je nujno in neob- hodno potrebno, da prične poučevati z novim šolskim letom novi učiteljski zbor. Matej Hubad je omeni! v prej navedenem pismu od 2. avgusta 1921, da se poga- ja z Zoro Ropaš, ki je kon- čala konservatorij za solo petje, klavir in mladinsko petje. Priporočil' je namesti- tev Blanke Bival, ki je ab- solvirala glasben: študij v Zagrebu in bi lahko pouče- vala klavir ter solo petje in Anke Stohr. Hrvatice z du- najskim državnim izpitom za klavir, ki ga že več let uspe- šno poučuje v Varaždinu. Stohrova bi lahko poučevala klavir, teorijo in mladinske; petje. V pismu je omenil tudi nekega Frana Hošnika. ravnatelja glasbene šole v Blanskem na Češkem, ki se želi vpisati na ljubljanski konservatorij; ta bi prišel v poštev za pouk violine. Hu- bad je v tem pismu izjavil, da bo čez nekaj let na raz- polago dovolj dobrih doma- čih moči. Priporočil je tudi, naj odbor sestavi realni^ in natančni letni predračun, iz katerega naj bo razvidna višina potrebne letne držav- ne podpore, ki jo je treba izposlovati. Pismo je sklenil s prošnjo, naj mu občina pošlje predračun za šolo. in obljubil, da bo storil potreb- ne korake. (Nadaljevanje prihodnjič) Posnetek iz Ormoža Zidarji na »visokem« položaju Bilo je minuli četrtek, ko nas je navsezgodaj zjutraj pozdravila prva snežna ode- ja, komaj tako debela, da smo se lahko prepriča- li, da bb sneg bel tudi letos. Bilo je nekoliko hladneje kot minule dni, ta sprememba vremena pa, kot vidite, ni prav nič motila zidarjev gradbenega podjetja »Ograd« iz Ormoža, ki sem jih'našel na "Visokem položaju« pri dozidavi dimnika na hotelu »Jeruzalem« v Ormožu'. Opa- zili so, ko sem potegnil iz aktovke fotoaparat in mi iz vrtoglave višine pomahali z rokami. Enega izmed delavcev te delovne skupinice sem našel na varnih tleh in ga povpra- šal, če se tudi on želi povzpe- ti na »visok položaj«? Opa- zil je, kam sem meril in mi odvrnil: »Ja, pi-i nas zidarjih je že tako, da skoraj vsak dan menjamo »položaje« iz nizikega na visokega, i*azlika pa je edino v tem, da na teh visokih položajih, kot jih vi imenujete, nimamo tudi vrto- glavo visokih plač!« Zavezal mi je jezik in preostalo mi je le še to, da sem jim zaže- lel pri delu mnogo u.speha. J. S. Delavci gradbenega podjet ja »Ograd« iz Ormoža na > vi- .sokem« položaju. PRVI SNEG Po dolgotrajni in izredno lepi jeseni smo dobili za praznike prvo, sicer skromno pošiljko snega, ki je še posebej razvese- lila naše najmlajše, ki so takoj privlekli na dan smuči in san- ke ter se malo po zemlji, malo po snegu povaljali v belem ele- mentu. Sneg je tokrat še posebej raz- očaral prve znanilce pomladi, ki so letos mnogo prerano po- kukali iz zemlje. Zvončki, tro- bentice in vijolice, o katerih smo poročali pred nedavnim tudi v našem listu, so se to- krat, kot smo seveda lahko tu- di pričakovali, nenadoma znašli pod tanko snežno odejo, ki jim je vzela njihov vabljivi vonj in mnogo prerano naznanitev po- mladi. Prvi sneg pa je povzročil tudi težave v prometu. Poledenele ceste in pločniki so že terjali svoje prve žrtve. Smo torej na pragu zime, na pragu zimskega veselja in tudi mnogih razoča- ranj, ki nam jih v takšni ali drugačni obliki prinaša zima in z njo snežna odeja. J. S, AKCIJI 7A POMOČ IBANJALUKI TUDI MEi ZASEBNIK« Osnovna organizacija RK v Slov. Bistrici je pred krat- kim organizirala akcijo zbi- ranja sredstev za pomoč Banjaluki tudi med zasebni- mi proizvajalci na območju mesta Slov. Bistrica. Akcija je že v polnem te- ku. Organizator pričakuje, da bodo lahko že v nestaj dnevih ugodno ocenili dose- žene rezultate zbiralne ak- cije med zasebnimi pr.jizva- jalci, katerih je na tcrn ob- močju veliko število. Viktor Horvat Kaj so pokazali kontrolni pregledi turističnega prometa na območju občine Ormož? Večjih prekrškov ni bilo Tokrat smo zaprosili za raz- govor Viktorja RAJHA, tržne- ga in.špektorja pri občinski skup.ščini Ormož, da bi nam kaj več povedal o ugotovitvah, ki jih je tržna in.špekcija zabe- ležila v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini. TRGOVINA Poslovni prostori, kot tudi njihova oprema več ali manj ustrezajo predpisanim pogojem glede na pravilnik o minimal- nih tehničnih pogojih, napra- vah in opremi trgovskih pod- jetij, trgovin in trgovskih po- slovnih enot. Letos je bilo na območju občine adaptiranih in na novo opremljenih večje šte- vilo poslovalnic TP Zarja. V nekaj prodajalnah na podeže- lju se pojavlja problem vskla- diščenja blaga, ker primanjku- je skladiščnih prostorov. Pri poslovanju razen nekaj primerov pomanjkljive označi- tve blaga s cenami nismo od- krili kakšnih posebnih prekrš- kov, razen v dveh primerih, kjer je poslovalnica prodajala blago po višji ceni, kot jo je določila gospodarska organiza- cija. Pregledali smo tudi odkupne postaje in trgovine z reproduk- cijskim materialom podjetja Slovenija vino, obrata ».Jeru- zalem« v Ormožu, kot tudi pro- dajalno s sadjem in zelenjavo v Ormožu. Večjih kršitev ob- stoječih predpisov nismo od- krili. Sklepamo lahko, da je trgov- ska mreža na območju občine zadovoljila tako glede kakovo- sti blaga in solidne strežbe. Lahko trdimo, da je bil letos na tem^področju dosežen lep us- peh. GOSTINSTVO Obrati družbenega sektorja t.j. trgovskega podj, et j ;^ » Zar j a « iz Ormoža in obrata »Jeruza- lem« so glede poslovnih prosto- rov primerni za opravljanje go- stinske dejavnosti. Pregledi kvalitete in rokov trajanja do- ločenega blaga so pokazali ne- kaj potekov roka trajanja pi- va, ki je bilo takoj izločeno iz prometa, odgovorne osebe pa predlagane v kaznovanje. Označevanje cen v gostin- skih obratih je bilo zadovolji- vo. Ob pregledih ni bilo opa- ziti, da sti-ežno osebje ne bi upoštevalo objavljenih cen ali pa na zahtevo stranke ne bi iz- dale računa za gostinsko stori- tev. Kakovost hrane in postrežbe sta se v predsezoni in v sami turistični sezoni v obratih druž- benega in zasebnega sektorja vidno izboljšali. * Na območju ob^'ine se je sko- zi vse leto pojavljalo pereče vprašanje prenočišč za prehod- ne goste, saj so imeli v Ormo- žu v predsezoni in v sezoni le en obrat socialističnega sektor- ja, ki razpolaga s kapaciteto 5 sob s skupno 15 posteljami. To vprašanje je bilo ugodno reše- no z otvoritvijo hotela »Jeru- zalem«, ki ima 15 sob s 30 le- žišči. Te kapacitete bodo v pri- hodnjem letu še raz.širjene. Kader v trgovinah in v go- stinskih obratih in njegova us- sposobljenost je dokaj zadovo- ljiva. Strežnemu osebju manj- ka ustrezno znanje tujih jezi- kov. OBRT Tudi na področju obrti razen nekaterih manjših prekrškov večje nepravilnosti niso bile odkrite. Iz navedenega izhaja, da trž- na inšpekcija na področju turi- stičnega prometa ni odkrila večjih »grehov«, pa še tisti manjši so bili hitro odstranje- ni. J. S. STRAri b TEDNIK — ČETRTEK, 4. decembra^ Naša pisma Alenka! Spet se ti oglašam. Zelo rada berem Naša pisma. Posebno se razveselim, kadar je natisnjena tudi moja pesmica. Danes ti po- šiljam dve pesmici. Upam, da bosta obe natisnjeni. Imam" še mnogo pe- smic, ki bi jih rada poslala Za praznik republike sem napisala pe- smico: VSI HOČEMO SVOBODO Kresovi godijo, vrhovi žarijo, noč je pregnana svoboda izvojevana. Naši so padali, prelivaJi kri, da svobodni smo mi. S Titom na čelu želimo si to, da nikdar vojne ne bi bilo, mir naj zavlada tudi drugod, naj bo že konec vojnih grozoti Zakaj še tujec napada in hlasta, kjer niso njegova tla? Zakaj pobija ljudi, ki radi živeli bi? Kaj naredili otroci so? Zakaj žalostno'jokajo? Vsi hočemo svobodo, vsi hočemo mir, naj bo vsem ljudem dobro, naj se povsod neha prepiri Majda Svenšek, Lancova v«9 LINDA Vso lansko zimo smo se zanimali, kje bi lahko kupili dobrega konja. Neko nedeljo je prišel očetov zna- nec povedat, kje je naprodaj. Takog smo ga šli gledat. Žival je bila primerna za nas. Bila je kobila z imenom linda. Cez tri dni jo je sosedov Konrad prijahal k nam. V začetku sem se linde zelo bal. Da bi se me privadila, sem ji vsak dan nosil kos domačega kruha ali tri late koruze Nekega večera sem jo napojil in privezal, kot mi je oče naročil. Ko sem prišel zjutraj v hlev, je bila od-frezana. Radoveden sem bil kako se je mogla odvezati, če Pa sem jo tako močno privezal. Zvečer sem jo spet privezal in skozi okno opazoval, kako se bo odvezaal. Videl sem, kako je t gobcem prijela za vojko in z glavo potegnila in že je bila odvezana. Stekel sem k očetu in mu povedal, kako je naša linda pametna »To ni mogoče«, je rekel oče. »Je, je!« sem odgovoril. Oba sva odšla v hlev. Linda naju je modro gledala. Oče mi je po- kazal, kako jo naj odslej drugače privezujem, da se ne bo nikdar več odvezala. Cez nekaj tednov je skotila krava lepega telička. Ko je malo zrasel, je hodil h kobili jest krmo. Nekega dne sem opazil, kako je poskusil teliček lindo zizati. Linda je bila pridna in mu ni nič storila. Ker ni imela mleka, jo je pustil in raje odšel h kravi. Naslednji dan sem šel na njivo vlačit. Teliček je vso pot tekel zraven linde, ki je bila vprežena Na koncu njive sem ga privezal za voz, ker sem moral delati. Do- mov grede je hitro tekel, ker je bil lačen in ker mu je bilo dolgčas po njegovi kravi. Linda je še danes pridna. Janez Meznarič, Stojnci Janezi Lindo in telička si tako preprosto in prisrčno opisal, da sedaj čutim vonj po hlevu in kmečkem dvori- šču. Delo, ki je večkrat naporno in za tvoje moči zahtevno, ti lajšajo domače živali. Rad jih imaš Kako jih ne bi imel rad? Saij so tvoje pri- jateljice in pomočnice. Se kaj za- nimivega napiši! Majdal Hvala ti za pe«micil Ena je že natisnjena, druga p^a še bo. Lahko se veseliš. »Imam še mnogo pesmic,« praviš. Saj jih boš poslala, kajne? Marijal Tvojega pisemca aisem vrgla v koš, ker bi ga bilo škoda. Le, ker si ga napisala v govorici prleškega Lujzeka, ga nisem upala objaviti. Veš, Lujzeka se bojim, ker bi ml lahko vrgel v obraz, češ, kaj me posnemaš kaj hodiš v moj zelnik? Vendar naj bo kar hoče! MARI- JA STAGNER iz Vičanec pri Veliki Nedelji piše: ZAČNEJO SE DELATI KOLINE Hanza je doma kašo meša, Ci- ril pa je šo črev prot. Hanza mu je reka: »Hodi s črevami na mlako, pa dvakrat vujdri po brvi, pa do čreva čiste«! Vse tri, Majdo, Jane- za in Marijo lepo pozdravljam. ALENKA KUO črešiijevec potrdil svoj procfrom dola Na zadnji sej: KUD v Creš- njevcu je prišla do izraza ve- lika akcijska sposobnost, ki odlikuje to društvo že vrsto let in ga uvršča celo med najuspešnejša amaterska društva v občini kakor tudi republiki. Člani upravnega odbora in predstavniki družbenopolitič- nih organizacij tega območja so sprejeli nov program dela za obdobje 1969/70. Med po- membnejšimi akcijami bodo tudi v naslednjem obdobju klubski večeri. Predstavili se bodo z vsaj enim lastnim dramskim delom. Skupno z mladinsko organizacijo bo- do izvedli vse pomembnejše proslave kakor tudi druge kulturne prireditve na svo- jem območju. Delovati je pričel tudi pevski zbor pod vodstvom pevovodje Sušter. šiča. Skupno s pevskim zbo- rom iz Pragerskega bodo or- ganizirali samostojen pevski koncert, s katerim bodo ra- zen v obeh krajih nastopili še v okoliških. Letos si je društvo do- končno uredilo svoj dom ter si sedaj prizadeva vzpostavi- ti sodelovanje z okoliškimi kraji, od koder bi vključe- vali nove člane. Trenutno so že povezani s krajema Pre- trež in Vrhloga. Pri vsej dejavnosti je po- sebno mesto dodeljeno mla- dini, ki se že od samega za- četka vključuje v to dejav- nost. Zraven tega, da bodo mladi tvorili osnovo kultur- ne dejavnosti v kraju, bodo imeli še filmski krožek in re- dne plese. Društvo bo v prihodnjem obdobju organiziralo za svo- je člane vsaj dva obiska pri- reditev poklicnega dramske- ga gledališča v Mariboru. Društvo namerno ni sprejelo obširnejšega plana dejavno- sti, saj bodo tako uspešneje izvedli vse sprejete naloge Po potrebi pa bodo program še dopolnili. Viktor Horvat Občni zbor Planinskega društva Ptuj 18. novembra letos se je sestalo Planinsko društvo na svojem rednem občnem zbo- ru. Najprej je bilo predava- nje mariborskega profesor- ja Franca Vogelnika, ki je s svojim pripovedovanjem in prikazovanjem barvnih dia- pozitivov popeljal poslušalce v mariborski kot, na Zavcar- jev vrh, Nanos. Uršljo goro, Peco, na avstrijske in dolo- mitske gore. Dokaz zanima- nja za tako predavanje je bila nabito polna velika dvo- rana SO Ptuj. Največ obi- skovalcev je bilo iz vrst mladih, kar je samo po sebi hvalevredno, saj je potreb- no pritegniti prav mladi-no. Poročilo o delu društva je podal njegov dosedanji pred- sednik Albin Planine, ki je i po imenu i v resnici pravi pianinec. Med poročilom je prebral tudi nekaj zanimivih misli o planinstvu. »Planinska organizacija po- sreduje ljudem zavest, da je narava človeku potrebna, da jo spoštuje, se v njo vrača, se od nje uči in se z nio ra- zumno okorišča, ker so na- ravni zakoni večni in jih ne more noben izum spremeniti, V sodobnem življenju igra važno vlogo telesna kultura, ki ni samo šport in tekmova- nje za rekordi. Naša dejav- nost je pomembna tudi ta- krat, kadar nas pokliče do- movina na obrambo. Planin- ci podrobno poznajo svojo deželo, njene gore, doline in gozdove. So utrjeni, z:najo hoditi tudi po 16 ur dnevno, v soncu, v dežju, megli in viharjih. Ce je treba, preno- čijo tudi na prostem, plezajo po skalovju in premagujejo vse ovire. Skromnost, tova- rištvo, disciplina ter nesebič- na medsebojna pomoč so njihove odlike. V gorah so vsi enakopravni; ne vpraša- jo te kdo si in kaj si. S tak- šno dejavnostjo in vzgojo bomo storili svojo dolžnost, ne samo v svoje zadovolj- stvo, temveč tudi kot dobri državljani naše lepe domo- vine. Slovenci smo lahko po- nosni, ker živimo v eni naj- lepših dežel na svetu. Imamo 175 planinskih domov, koč in zavetišč, ki nudijo vsem go- stoljubje. Slovenci precej slabo po- znamo svojo ožjo domovino. Kdor jo hoče spoznati, jo mora prepešačiti ter se z do- mačini z gora in dolin, ki jih srečujemo, spustiti v pogo- vor. Tako jih bomo spoznali, videli kako živijo in kaj de- lajo. Ena najvažnejših nalog nam je pridobivanje mladih. To bomo dosegli, če jim bo- mo predstavili planinski svet najprej v lepi luči. Tiste temnejše strani planinstva, ki jih mora vsak prej ali slej doživeti, naj pozneje vsak postopoma spoznava. Ne smemo pa pri prvem na- poru iin neuspehu vreči pu- ške v koruzo. Gore ne smemo podcenje- vati in jo naskočiti slabo opremljeni in neizkušeni. Gora se bo takim hudo ma- ščevala, ker zna biti poleg lepote in privlačnosti tudi okrutna."« Prav tako je važno tudi spoznavanje kulturnih spo- menikov, ki jih planinci re- dno obiskujejo. Posebno pa se je predsednik v svojem poročilu zahvalil direktorju Petovie Borisu Urbančiču, ki nudi društvu brezplačno pro- store za njihove seje in se- stanke. Prav tako je pose- bej omenil tov. Hermino. ki že več let opravlja zraven blagajne še vrsto drobnih, a v bistvu za obstoj organizaci- je važnih del. Po izvolitvi novega odbora, večina članov je ostala istih, so sklenili, da naj bo tudi v prihodnjem letu predsednik tov. Planine. Dal-)čili so tudi nov okvirni program izletov. Prav tako so navzo^^i z vese- ljem pozdravili željo Toneta Purga, da bi naj v novo na- sta'lem mladinskem klubu bi- la enkrat mesečno predava- nja o planinstvu. Zborovanja sta se udeleži- la tudi predstavnika Planin- ske zveze Slovenije podpred- sednik Tone Bučar in tov. Rajer, ki sta izročila letos najzaslužnejšemu planincu Simonu Petroviču častno značko za njegjvo požrtvo- valno in uspešno delo v dru- štvu, posebno z mladimi. Bu- čar je v svojert) govoru po- hvalil zanimanio mladine za planinstvo in obljubil, d-j bc zveza prispevala za izlete mladih do 30 "/o. tako ia bo lahko marsikdo brez finanč- nih težav obisko^/^al na^e go- re. Odlikovanec Simon Petro- vič se je zahvalil za odliko- vanje in tudi sam sprego- voril nekaj iskrenih besed o delu z mladimi. »Lepo je pristopati h go- ram. Vendar je resnica, da veliko ljudi tega ne zna ali pa noče, čeprav največkrat ne posvoji krivdi. Mlado srce je dovzetno za lepito nara- ve, samo odpreti mu moram: vrata. Preden je prestopil šolski prag, mu moramo po- kazati bližnji svet. da ga bc spoznal, cenil in vzljubil. T<: nadaljevati v šoli. kjer je vsak dan sto in sto možnosti Ko bo poznal črke. mu dat: v roke knjigo, kjer so opis lepote, ga pe'jati k naravnirr zanimivostim in mu jih raz- lagati, pa ne s suho šolske modrostjo, temveč z ognjem da otrok spozna učiteljeve navdušenje. Voditi ga naore; z lepimi čtivi, ki mu bodo od- prle pogled v lepo*>3 besede slike in človekovega ustvar- janja sploh. Ta,ko je mlade- mu človeku odprta pot k le- poti in odločitev za ali pr, t; pa je njegova osebna va. Za spoznava n,je, občud ' vanje in dojemanje, čar' gorskega sveta se lih riia' odloči. Tisti, ki so eakr* vstopili k ljubljencem svi- jega srca, se pa večkrat vr, i čaj o k njim, za trud pa spr < jemajo plačilo, ki se ne p plačati v denarju. Ljubljp.: ci gora so pa tudi v najboH ši šoli. gore jih n:iUČijo,žr' Ijenjskih modrosti, ki jih a i bena kr.jiga in noben str učitelj ne more naučiti. Ti! i stopajo na vrhove zreli, oj i kleneli, skromni in dob poslušal, toda ne hl?,pčevsi Taki stopajo skozi 2ivlje.nj' v srcu nosijo luč z gora ki|l svetljujejo tudi druge. Ta ljudje so bogastvo družbe, z' klad dežele. To so ljudje, jih potrebuje sociai'st:č! družba, ljudje, ki cer.ijo di teklost. razianejo sedanjo oči pa imajo odprte v priho njost. V družbi takih je čl vek srečen, vesel in vedi mlad. Lepo je pristopati k i stim stJdencem.« Mislim, d?, sam ne b! 'in tu kaj dodati. Vem .samo 1 da ta, kt n« zna ceniti sv: dežele in svojih Ijiidi in ho za ceno už vaoja v oujir.c so lokali in beznice njegov dini dom-, da lak ni vreden,( se imenu's Slovenec. E. J OGENJ UPERELIL DO- MAČIJO V KOSTANJE CU v noči od nedelje na pol deljek je izbruhnil požar stanovanjskem in gospoda skem poslopju, last Karla K puna. Kljub hitri pomoči j siicev pa sta poslopji zgo li. Gospodarja Karla Kapu v času požara ni bilo doii Škode še niso ocenili, je gotovo precejšnja. Uslužb« ci UJV raziskujejo vzroli požara, o katerih bomo pisal brž ko bodo znani. DU KOŠARKA v prijateljskem košarki' skem srečanju sta se v venski Bistrici sestali ek^i druge vzhodne košarkars' lige DRAVA iz Ptuja in * mači PARTIZAN. Med*^ ko so v prvem delu igre t" uspešnejši gostje, so v dr^, gem delu prevzeli pob^^: domačini in zanesljivo pf^.; v vodstvo, katerega niso pustili vse do konca sre-' Pri gostih je bil najU^P"^ nejši Cimerman. medtem je pri domačinih bil nal^ pešnejši Peter Bradan. , Rezultat srečanja DRA* (Ptuj) — PARTIZAN (Sio Bistrica) 56:84 (30:25). Viktor Horva* STRAN 9 (leii.ški vesoljt:ki potniki so t pristali na Mesecu. Da- je že govori o možnostih za 1 na Mars. Venera je nekaj ; Zemlji, je pa prevroča, )i bilo mogoče bivanje na Vesoljski polet na Mesec 1 tri dni, na Mars pa osem ;cev. Na tem planetu bi al človek živeti leto dni, i pričakal ugoden trenutek ovratek. V breztežnostnem ju bi moral biti najmanj oajst mesecev, verjetno pa flindvajset mesecev, ■eztežnostno stanje povzro- če gre za daljši čas, atrofijo ibitev) mišičevja celotne- lelesa zaradi tega, ker ne ije, izgubo kalcija iz kosti lemoglobina iz rdečih krv- telesc. Spremembe so po- ae tistim, ki jih opazimo :loveku, ki zaradi kronične izni dolgo časa preleži v ;elji. Breztežnostno stanje ij povzroča zelo težke spre- nbe v človekovem organiz- a daljših vesoljskih potova- i je problem tudi oskrba z o, hrano in kisikom. Dolo- e zaloge je mogoče vzeti s oj, vendar so te možnosti [jene. Vprašanje glede vode nogoče sicer rešiti s preči- ranjem izločene vode, celo k je mogoče dobiti iz izdi- ega ogljikovega dioksida, lijo tudi, da bi vesoljsko la- opremili tako, da bi na i bilo mogoče gojiti rastline, i dajjilc plodove za prehra- in ki bi absorbirale ogljikov ksid in oddajale kisik. Sov- Iki vesoljski strokovnjaki airajo ureditev kunčnic na oljskih ladjah in živali, ki le hranile z algami, t bolj kompleksen pa je problem zavarovanja pred ne- varnim žarčenjem. To žarčenje prihaja iz vseh delov vsernir- ja. Tod so tudi atomi težkih elementov. Takšno žarčenje prodira tudi skozi zemeljsko atmosfero vse do 20 km nad površino Zemlje. Okrog Zemlje je tudi pose- ben žarkovni pas, ki ga tvorijo vodikovi atomi brez elektronov. Te atome je zadržal Zemljin magnetizem. Podoben pas je okrog Lune, vendar je soraz- merno manjši. Med poletom na Mesec je treba torej skozi dva takšna pasova. Žarčenje zaradi eksplozij na Soncu je posebna nevarnost. Je podoben žarkovnemu pasu okrog Zemlje, vendar traja le nekaj časa. Po moči in frek- venci je zelo nestabilen. Astro- nomi spremljajo danes eksplo- zije na Soncu in lahko opozori- jo posadke vesoljskih ladij na nevarnost, ker ti žarki rabijo do Zemlje okrog 24 ur časa. Na Luni je največja nevar- nost pred žarčenjem na njeni površini, ker Luna nima atmo- sfere, ki bi varovala pred žar- ki. Dr. JV Vaše iii'm\e ilateniea Tako imenujemo vnetje jeter, ki ga povzroča zelo majhen po- vzročitelj — virus. Bolezen je nevarna, ker lahko pusti traj- ne okvare na jetrih, v hujših primerih pa celo povzroči smrt. Pri otrocih je bolezen navadno lahka in zato jo nekateri star- ši premalo upoštevajo. Zna) bolezni so lahko različni; opi- sali vam bomo najrazličnejše. Bolezen se lahko začne kot gripa z nekajdnevno vročino. Človek se slabo počuti, je utru- jen in brez apetita. Kmalu na- to postanejo koža in beločnice rumene, blato sivo, voda pa temno rjava. Bolnika tišči okrog pasu, bruha in ima lahko prebavne motnje. Bolezen se prične lahko tudi s podobnimi motnjami kot pri pokvarjenem želodcu. Bolnik predvsem bru- ha, ima driske ali pa je zaprt. Bolezen je kaj lahko prepozna- ti, ko se pojavi zlatenica. Bole- zen lahko prenašajo tudi ose- be, ki jo same na lahek način prebolijo. Kako se bolezen prenaša? Med boleznijo bolnik izloča z iztrebki virus, zato je način prenašanja isti kot pri drugih nalezljivih črevesnih boleznih: z umazanimi rokami, muhami, okuženo hrano in okuženo vo- do. Kot pri tifusu pravimo tu- di pri nalezljivi zlatenici, da je to bolezen umazanih rok. Zato morajo bolnik in vsa oko- lica paziti na čistočo. Umivali si morajo roke, zlasti ko pride- jo iz stranišča in pred jedjo. Priporočljivo je z razkužilom očistiti vsak dan kljuke na vra- tih, sedno desko na stranišču in ročko za potezanje vode. Med boleznijo najdemo virus tudi v krvi. Ne vemo pa, kdaj odtod izgine, zato okrevanci ne smejo nikdar postati krvoda- jalci. S transfuzijo krvi bi lah- ko prenesli tudi bolezen. Tudi s premalo razkuženimi instru- menti v laboratorijih in ambu- lantah je mogoče nehote okuži- ti druge ljudi. Bolezen zdravimo v glavnem z ležanjem in dieto. Otroci mo- rajo ležati okrog 4 do 6 tednov, odrasli pa navadno več. Krvne preiskave pokažejo, če so je- tra že zdrava. Dokler bruhajo in nimajo apetita, naj bolniki uživajo le sadne sokove, kom- pote, sladkane čaje, prepeče- nec in obrano mleko. Ko se apctit povrne, priporočamo v prehrani predvsem jedi, ki vse- bujejo beljakovine (nemastno meso, mleko, nemastne sire in jajčka) in sladkorje (jedi, pri- pravljene iz moke, krompirja in riža). Odsvetujemo pa svinj- sko mast, Evinino, salame, klo- base in konserve. Prepoveda- na je tudi čokolada in alkohol- ne pijače. Dieta naj traja pri- bližno pol leta. Po prestani bo- lezni človek nekaj časa ni spo- soben za večje telesne napore. ■ Ce bodo ljudje npoštevali nasvete, se bo bolezen manj ši- ri3a, pri obolelih pa posledice ne bodo tako hode. TOPOLčKiKU ŠE Em pmimum Uredništvo TT podeli vsako leto ob 29. novembru najbolj- šim slovenskim športnikom Ziherlova priznanja za tek- movalne dosežke. Letos, ko so priznanja podeljevali že enajstič, so športni novinarji med najboljše uvrstili tudi Stanka Topolčnika, člana Im- pola iz Slovenske Bistrice, ki je pred dnevi praznoval svoj dvaindvajseti rojstni dan. Zlate plaketo je seveda po- novno prejel Miro Cerar. sre- brno Ivo Dsneti. bronasto Da atletinja Nataša Urban- čič. ToDolčnik je za uspehe v nainuli sezorii prejel pri- znanje. Ziherlovo priznanje je največja nagrada Topolč- niku za neumoren trening in napore, ki jih je vlagal za uspeh kluba in državne re- prezentance. Po prireditvi, na kateri so podelili nagrade, sem se pogovarjal s Stankom in ga povprašal o vti.sih s pri- reditve v Litiji. Takole je po- vedal: »Tiste sreče, ki sem jo ob- čutil, ko sem prejemal pri- znanje, ne morem opisati. Posebno me je navdušila družba s Cerarjem. Danevom in drugimi športniki, ki so tudi izredni prijatelji. Doma- čini so se izkazali kot odlič- ni gostitelji, športni novinar- ji pa so še enkrat pokazali v svetli luči, ko so vodili od- dajo. To priznanje mi pome- ni zelo veliko in bo zagotovo povzročilo, da bom v prihod- njih mesecih še bolj treni- ral in želel uspehov. Upam, da bom do konca tekmovalne sezone dosegel še kak po- memben uspeh, predvsem pa želim nadoknaditi zamujeno s svetovnega prvenstva.« Prepričani smo lahko, da Topolčnik v domačem in mednarodnem merilu še ve- dno ni pokazal vsega in zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih tekmovanjih zo- pet imel glavno besedo. Prva večja preizkušnja bo že v nedeljo na tradicionalnem tekmovanju za pokal Naga- oke v Ljubljani, kjer bodo poleg najboljših domačinov sodelovali še judoisti iz Av- strije in Italije Seveda želi- mo Stanku in njegovim Klub- skim tovarišem vso srečo. DU mi MQMmQ ¥EB€TI 0 MESU? ■ Meso spada v skupino hra- nil, ki so telesu nujno potreb- na. Zelo je bogato z beljakovi- nami, brez katerih bi organi- zem težko shajal. Beljakovine so v večjih količinah še v neka- terih stročnicah, kot so grah in fižol, vendar so te beljakovine manj vredne od živalskih. ■ Hranljiva vrednost različ- ne vrste mesa je prav tako raz- lična. Svinjsko meso, ki je mastno, ima več kalorij od go- vejega. Vendar je količina ka- lorij manj važna od količine beljakovin. Teh pa ima goveje meso več. ■ Največ beljakovin je v konjskem mesu. Poleg tega je dobro vedeti, da je hranljiva vrednost različnih tkiv mesa različna. Mišična vlakna, oziro- ma meso brez žil in ostalega vezivnega tkiva, imajo več be- ljakovin od žilavega mesa. Naj- boljše meso je ob hrbtenici, medtem ko so kosi mesa blizu glave manj vredni. B Mladi, zdravi ljudje lahko jedo vse vrste mesa. Telo otrok in starejših oseb rabi mlado meso, prav tako okrevajoči. Zanje je najprimernejše meso kokoši, piščancev in ostale pe- rutnine, ker so mišična vlakna tanjša in se tako meso laže prebavlja. B Čeprav je meso v ljudski prehrani nujno potrebno, pa se vendar njegova vrednost cesto precenjuje. Na kilogram teles- ne teže je potreben san'K) en gram beljakovin (seveda se na- naša to le na zdrave, odrasle osebe). Primer: nekdo tehta 78 kilogramov. Dnevno bi torej potreboval le 78 gramov belja- kovin. Ce to preračunamo na meso in upoštevamo, da so v vsakem mesu tudi vlakna, bi znašalo zaokroženo 90 do 100 gramov ali 10 dkg. Ce se k te- mu doda še beljakovine zauži- tega mleka, sira, fižola, organi- zem nikoli ne bo občutil po- manjkanja beljakovin. kGPemje? Najrazličnejše stvari vpliva- jo na nastanek kolcanja. Vča- sih preobilno kosilo, pretirano kajenje in tudi smeh ter še vr- sta drugih psiholoških vzro- kov. Kaj se pravzaprav dogaja, ko se nam kolca? Trebušna prepona začne zmedeno delova- ti. Zato začnemo nehote poži- rati majhne količine zraka, kar se precej neprijetno sliši. Kol- canje lahko traja petnajst se- kund, nekaj minut ali celo ne- kaj dni — dokler ne začne živč- ni sistem, ki kontrolira prepo- no, normalno delovati. Trdovratno kolcanje navad- no poneha po eni uri, so pa lju- dje, ki se jim je kolcalo tudi nekaj mesecev. Rekord v kol- canju ima neki prebivalec Los Angelesa, ki se mu je v pr* sledkih kolcalo osem let. Zdra- vila, kot so pitje kisa, žvečenje zelišč ali postavljanje na gla- vo, navadno ne pomagajo. So- dobna medicina svetuje nesreč- nežem, naj enostavno ležejo in se sproste ter tako umirijo živce. VsokcJcin|cs priEožncist velika izbira otroških dokliškm pUiščcv, loploga pe- rila in v.i .. času primoMiia oblačila v ra/nili kvalitetah in najugodnrjšili cenah vam nudi oiroSka trgovina iCicihan«, Prešernova ul. 1 v Ptuju m lRi^3NICA [ decembra švedski film p GOR. FRED! bRiCEVO 1 in 7. decembra an-gle- \ film MOST NA REKI 'AI; 10. in 11. decembra »icoski film PESEM SVE- BTOMER • in 7. decembra špoinski 1 IZGUBLJENA 2ENA; in 11. decembra ruski film PAVANA LEPOTICA; »VENSKA BISTRICA [. 6. in 7. decembra ame- i film BONNIE and CLY- 9., 10. in 11. decembra ^riški film PLACA ZA 'AGA; I^AŽ PRI ORMOŽU L decembra agleški fi.ni '^NGLA LEPOTIC; |vrc .decembra angleški film ^REDOVANJE V ZA- STR Al J 10 TKDNiK — Četrtek, 4. decembra r Zanmilva pusjci drožfiiica pri Bračičevih m Vidmu piri Ptuju Asta lil njenih sest mladičev Odkar delam pri Tedniku sem pisal že najrazličnejše življenjske zgodbe o ljudeh, o njihovih življenjskih jubi- lejih, o srečnih in žalostnih dogodkih, toda »pasjega in- tervjuja« še nisem imel ni- koli. No, tokrat se mi je po- nudila tudi ta nevsakdanja priložnost. Franca BRACiCA, elektri- karja in strastnega lovca, njegovo ženo Anico in hčer- ko Ančko iz Vidma pri Ptuju poznam že precej ča- sa. Kadarkoli sem bil pri njih na obisku, vedno je stekla beseda o lovu in o njegovi zvesti prijateljici rodovniški lovski psici Asti,, ki izhaja iz čistokrvnega pasjega rodu pasme špringer španjel. V njenem rodovniškem listu je napisano marsikaj zanimi- vega o njenih prednikih, bližnjih in daljnjih, tako na- tančno, da tega niti pri lju- deh v rojstnih knjigah ne zasledimo. Pri Bračičevih so si vedno želeli pasji nara- ščaj, ki bi jim ga naj dala Asta. Nekajkratni poskusi paritve so bili zaman in že- lja po »srečnem dogodku« v družini se jim ni uresničila. Toda letos se je zgodilo. Pa- ritev s postavnim vrstnikom enake pasme Jagom iz Slo- venske Bistrice je tokrat uspela in Asta je pred peti- mi tedni skotila šest skoraj popolnoma enakih mladičev. To je bilo veselje pri Brači- čevih, pa tudi skrbi za raz- voj in prehrano pasje druži- nice ni zmanjkalo. Ker imam tudi sam v sebi nekaj lovske žilice, še bolj pa je k temu pripomogla poklicna radovednost, sva zadnjo nedeljo v novem- bru z Ivanom Vi- dovičem in njegovo hčerko Vlasto prav s tem namenom obiskala Bračičeve. Sončna jesenska nedelja se je počasi nagibala proti večeru, ko smo parkiraili na našem ci- lju. Gospodar Franc, ki se je pravkar vrnil z nedelj- skega lova. naju je pozdravil na dvorišču in tu smo tre- nutek za tem doživeli tudi prvo srečanje z Asto in nje- nim naraščajem. Majhni in zavaljeni psički so se drug za drugim podili po dvori- šču in Asta je imela kaj de- la, da jih je pomirila in spravila k lepemu obnašanju do radovednih gostov. Ujel: smo zadnje žarke zahajajo- čega sonca in napravili tud' »družinski« posnetek. Seve- da mladiči brez sladkega mleka, ki jim ga je morala gospodinja Anica naliti v posebej za njih pripravljene skodelice, mojemu apara^ niso hoteli požirati. S svojo, vsaj zame nerazumljivo, pas- jo govorico so se mi pred- stavili: Aris, Atoš. Abi, Ago, Ada in Asta, ki je dobila ime po materi. Gospodarja sem povprašal, zakaj se vsa nji- hova imena začnejo s črko »a«. Povedal je, da je to pi- sano pravilo rodovniških psov in da morajo biti z začetno črko »a« imenovani vsi psički iz prvega legla. Torej, to uganko smo raz- vozlali. Mnoge druge pa smo rešili v kuhinji, kjer nam je zgovorni lovec Franc Bračič povedal o lovu in o pasji družinici še marsikaj zani- mivega. Med drugim tudi to. da sta na njihovem dnevnem jedilnem listu vsak dan dva litra svežega kravjega mleka in tudi meso, ki ga v ta na- men prinese iz ptujske klav- nice. Vlasta je imela v času našega-pogovora v kuhinji s psički največ opravila. Ene- ga s: je prinesla v kuhinjo in se igrala z njim na kavču. Asta je budno spremljala to igro, lahko bi rekel skoraj s skrbnim materinskim oče- som in z bojaznijo, da se mladiču ne bi zgodilo kaj hudega. Ob znanem dejstvu, da že- ne ničkaj preveč ne »poraj- tajo« svojih mož lovcev, sem s tem vprašanjem obrnil po- govor tudi na gospodinjo, Francovo ženo Anico. Deja- la mi je, da je to prav nič ne moti, če je mož lovec in da je takrat, ko odide na lov, vsaj mir pri hiši. Tudi sama redno prebira Lovca in lovske doživljaje, skratka. z možem se razumeta tudi v tem pogledu. In kaj bodo z mladimi psički? Prodali jih bodo in to celo za okrog 30.000 po repu. Kupci se že javljajo in pri Bračičevih. ki so vsi po vrsti tako zelo navezali na svojo malo družinico, je že sedaj žalost, ko več ne bo pri hiši tistega sedaj značil- nega direndaja in pasjega bevskanja, v katerem se že poskušajo t: mali — bodoči zvesti pomočniki na lovu. Nič ne de, saj je Asta stara šele štiri leta in Bračičevi upajo, da jih bo spomladi zopet presenetila s »srečnim dogodkom«. J. S. Bračičeva hčerka Ančka in mala Vlasta Vidovič v krogu pasje družinice. Vlasta je ljubeče stisnila k sebi svojega malega štirinož- nega prijatelja kajenja Znano je, da skoraj polovi- ca srednješolcev kadi. Žalost- no pa je, da najdemo kadilce celo že med osemletkarji, celo med učenci četrtega razi-eda. Strokovnjaki trdijo in opozar- jajo, da kažejo učenci zelo zgo- daj zanimanje za kajenje in da tretjina vseh bodočih kadilcev začne kaditi okrog 15. leta sta- rosti. Statistika opozarja, da začno dekleta kaditi okrog 16. leta starosti. Mestni otroci zač- no kaditi bolj zgodaj kot po- deželski. ZAKAJ OTROCI KADIJO? Anketa med dijaki je poka- zala, da se mladi ljudje naučijo kaditi zato, ker so videli, da kadijo starejši ali njihovi vrst- niki ter da se hočejo s kaje- njem uveljaviti. Nekateri mla- di kadilci pravijo, da je kaje- nje znak moškosti, zrelosti in odločnosti. Mnogo anketiran- cev je izjavilo, da so jim bili vzor za kajenje njihovi starši, pa tudi njihovi učitelji. Nckp teri so navajali, da so pokadili prve cigarete na počitnicah med svojimi tovariši kadilci, drugi na hišnih ali drugih zabavah oziroma tam, kjer ni bilo pra- vega nadzorstva nad mladimi ljudmi in ko jih nobeden ni opozoril na nevarnosti, ki jim grozijo zaradi kajenja. Otroci kadilci pravijo, da so jemali cigarete staršem, ter si, mesto da bi si kupili južino ali šolske potrebščine, kupili ciga- rete. Med mladoletniki delink- venti je velik odstotek kadil- cev, ki so staršem celo kradli denar, da bi si lahko kupili ci- garete. Zanimivi so podatki o kadil- cih dijakih, ki sta jih zbrala ameriška znanstvenika, ki trdi- ta, da kadi 43 odst. dijakov viš- jih razredov in 36 odst. dija- kinj. KAKO POMAGATI OTROKOM? Starši in učitelji, kakor tudi medicinski strokovnjaki lahko mnogo pomagajo, da otroci ne podležejo škodljivi navadi ka- jenja. Mladi ljudje so zainte- resirani na zdravju in zahteva- jo pojasnilo, zakaj človek sploh kadi. Starši lahko opozorijo svoje otroke na škodljivost' jenja ter jim pojasnijo, dal meni kajenje izražanje ne"^ ze, osebne slabosti, ne pa ličine ali zrelosti. Mladiifl ' dem bi morali vsi pojasniti' televizijske ali druge rekl^ za kajenje cigaret niso nistično usmerjene, ker neS' mijo za zdravjem človeka,'' več le k dobičku za vsako no. Starši naj bi tudi opo^" mlade ljudi obeh spolov, mnogo boljše vložiti svoj d^' v hranilnico, kupiti dobre ge in podobno, kakor pa vreči z nakupom cigaret. Mama, Strah me j( »Ce ne boš pridna, te ne bom več marala«! zagrozi mati dveletni hčerki, ki je posebno razposajena, pač ta- ko, kot večina otrok pri dveh letih: mama me nima več rada, morda bo odšla in se ne bo nikoli več vrnila. Naslednji dan je mama ve- sela .ker je hčerka nenavad- no ubogljiva. Čudno se ji zdi le to. da se niti za hip ne ga- ne od nje. Zvečer, ko misli, da otrok že davno spi, se ne- nadoma prikaže iz svoje sobe in toži, da je žejna. Mama jo spravi nazaj v posteljo, a čez nekaj trenutkov zopet zajo- ka. Majhni otroci občutijo po- seben strah predtem, da bi o- stali sami. da jih nihče več ne bi imel rad. Tako nepre- m.išljena grožnja lahko pri- vede do tega. da otrok dalj časa ne more zaspati, če je sam. Večkrat pomaga že to, če pustimo vrata priprta. Drugi otroci se spet bojijo teme. Strah jim lahko priže- ne drobna, zastrta lučka. Po navadi občutijo strah pred temo le nekaj časa. utegne pa se celo zavleči celo do šole. Nikakor ne kaznujte otroka tako, da bi ga zaprli v tem- no sobo, njegov prestopek ne more biti toliko hud, da bi zaslužil to za otroka tako kruto kazen. Prav majhni otroci, okrog leto dni stari, se bojijo re- či, ki se odraslim zdijo sme- šne, za otroka pa so nekaj strašnega. Na primer, takrat, ko potegnete zamašek iz ko- palne kadi in se voda kloko- taje izteka, bojijo se. da i v stranišču voda ne bi žila sama od sebe in jih nesla s seboj. Strahu ne i i rejo premagati, čeprav t radi posnemajo odrasle Mnogi otroci se bojijo o; drugi spet razočarajo sta. ko se poleti bojijo vode. ] i hodnje poletje bo strah p vodo prav gotovo prema^ toliko prej, kolikor manj ste otroka silili v vodo. , Trudite se, da bi prejij strah iz otroške sobe in ; magajte otrokovi domiš; da se bo sproščala \ grozljivih predstav. Omi pravljice in ne bodite bi brižni. kadar otrok g'eda dajo na televiziji. Nikar ne grozite z miličnikom celo učiteljem. Le tako otrok verjel, da ga bo rni; nik varno popeljal čez l žišče na poti v šolo. Tudi v šoli ne bo šlo č brez strahu. Se tako V7,o učenec včasih občuti tes bo. ali bo znal pesmico, bo vprašan. Toda ta strah sme biti strah pred uči Ijico. ne sme se bati ka al: celo staršev, sicer je u uspeh že v naprej dvomi Veliko število starejših čencev, ne samo tistih, ki rado spodleti, bo priznalo, jih je strah, kadar vedo, bodo vprašani, ali kadar še j o šolsko nalogo. Pri sebno labilnih otrocih utei biti strah pred šolo takoii čan. da izgubijo tek ali morejo spati. Docela t strahu res ne boste m pregnati, potrudite pa se. ga boste kar se da zrna šali, ker bo le tako otrol veseljem, hodil v šolo inse di rad učil. Zelo važno je tudi vpra) nje, kako otroku okarakta zirati strah. Kaj je pravi prav strah, ki ga mno>;ola seveda v drugačni obliki,« čutimo tudi odrasli? Otr.o je to težko povedat:, zato je naša naloga in skrb, da trok ne bomo strašili, ali kako drugače spravljali trenutke, ko se bodo ^ vsega, kar jih obdaja. Za troka je premalo, če mu čemo. da je strah votel in okoli njega ni nič. Pred: -S pNIK — Četrtek, 4. decembra 196» stran II ijdebelejši človek na svetu žrvi v ZDA In tehta 362 kg f )ei leto ali dve bo tehtal »ol tone l ameriški državi New Jer- l živi najdebelejši človek na ;tu, James Chess, ki je vi- i 170 cm in tehta 362 kilo- amov in 200 gramov. James star 28 let in njegova teža prestane narašča. Ce mu ravniki ne bodo uspeli za- taviti debelitve, bo James čez 10 ali dve — pod predpostav- il da bodo kosti zdržale to te- — tehtal najmanj pol tone. Ob porodu je tehtal samo en logram in petdeset gramov, rej manj, kot je normalna te- 1 novorojenčka. Ima tri se- re in dva brata, ki so poroče- 1 in noben izmed njih nima žav z debelitvijo. Njegove te- sne oblike so se začele nenor- alno razvijati šele v četrtem tu po operaciji mandeljnov, i jedel več kot njegovi bratje 1 sestre, toda vse, kar je spra- 11 v želodec, se je spreminjalo maščobo. V petem razredu movne šole je tehtal v staro- d 11 let — 125 kilogramov, [ed sošolci je postal žrtev ne- lanih šal. To ga je zelo pri- adelo. Začel je jesti več kot E bilo normalno, saj mu je to »mirjevalo živce in blažilo ža- ost. V šoli je bil dober mate- iiatik, izstopal pa je tudi pri jočnem delu, kjer je prekašal [se sošolce. Zaradi bolečega ompleksa manjvrednosti in iz- iibe interesa za učenje je v lirinajstem letu starosti pre- ehal obiskovati šolo. Takrat je :iital 240 kilogramov. V na- iednjih desetih letih je neko- ko zavrl debelitev, vendar je ; v 25. letu starosti tehtal 260 ilogramov. Nenadoma je zbolel za pljuč- ico. Zdravniki, ki jih je pro- il za pomoč, ga niso hoteli Iraviti, ker ni imel denarja, a pomoč so mu priskočili larši. V času zdravljenja v olnišnici mu je verjetno za- todilo kakšno zdravilo, saj se i po prihodu iz bolnišnice nje- iva teža dramatično dvigala in »segla celo 370 kilogramov, ivel je v najetem stanovanju, i ga ni mogel plačati in ga je loral zapustiti. . . James pripoveduje svojo tra- ifno življenjsko zgodbo: ^ Ko sem bil še majhen fan- 'K sva z mamo obiskala mno- 5 zdravnike v New Yorku in ^gih mestih ZDA. Potrošili vse prihranke, toda bilo je zaman. Storil sem vse, kar \ od mene zahtevali zdravni- Jedel sem tako malo, da bi ^ tej hrani lahko vsak drug •^rmalen človek umrl, plaval ^tti po pet kilometrov na dan, "^a vse ni nič zaleglo. Tudi '"^aj jem manj, kot je po- j^bno za normalnega človeka, '''bivam injekcije in zdravila, "'iko, da se sam sebi zdim kot *|ujoča apoteka. Zdravniki mi ^'poročajo, da grem na ope- ^'^ijo želodca. Za ta korak se ? Smem odločiti, saj vem, da 'lahko bila ta operacija zame usodna. Moj želodec bo ostal na svojem mestu. Želim živeti. Poleg tega pa imam tudi nekaj načrtov za življenje in upam tudi na zaposlitev .. . In kaj bi lahko delal človek, ki tehta 362 kilogramov? Pred obolenjem pljuč je bil mehanik, sedaj tega dela več ne more opravljati. Njegov oče je upo- kojenec in porabi zanj skoraj polovico pokojnine. Toda Ja- mes bi rad delal in kaj zaslu- žil. Trenutno je v bolnišnici in je v tem času že sprejel ponud- be za delo iz Kalifornije. Raz- kazoval bi se na televiziji, v cirkusu in na sejmih. Zanj ze- lo neugodno delo, toda želja, da bi se lahko zdravil z lastnim denarjem, je močnejša od vse- ga drugega ... James želi živeti.. . Zelo redko zahaja v družbo, ker ga vedno in povsod prebadajo ostre strelice človeškega prezi- ra in posmehovanja. Otroci se radi zbirajo okoli njega. Ne- kateri še celo spležejo na nje- gova pleča. Takrat izgledajo kot veverice na hrbtu miro- ljubnega slona. —sj Ljudje normalne teže smo v primerjavi z njim prave muhe Brez težav na cestah Med prazniki, ko se je p-^/- met na cestah povečal in je bilo pričakovati težave, po- sebej še zaradi zapadlega snega in poledice, se na ob- močju bistriške občine ni pripetila nobena prometna nesreča. Podatek je seveda razveseljiv, saj so imeli u- službenci UJV med drugimi prazniki vedno preveč dela »Zloglasni« bistriški klanci od Polskave do Prelog so bi- li dobro pripravljeni za mo- rebitne težave. Zimske služ-^ be to pot slabo vreme ni pre- senetilo. Razen krajših za- stojev, ki so jih povzročili tovornjaki s prikolicami, je na odseku I. reda, ki vodi skozi bistriško občino, promet potekal normalno. Prevozne so bile tudi vse ostale občin- ske ceste, izletniki pa so z malce dobre volje z avtomo- bili lahko privozili tudi do Treh kraljev na Pohorju. To pot so bili zadovoljni tudi potniki, ki so potovali z avtobusi slovenskih podjetij, saj je na vseh progah vozilo dovolj veliko število avtobu- sov in ni prišlo do neljubega čakanja, kot se je to pripeti- lo ob 1. novembru. DU GRIPA TUD! V PTUJU IN OKOLICI Virus gripe nas je tokrat zaradi zanj idealnih vremen- skih razmer zopet presenetil in spravil v pt^stelje mnoge občane. Ne razpolagamo s povsem točnimi podatki, koli- ko ljudi je obolelo za gripo v ptujski in sosednjih občinah, vendar vemo, da je ta števil- ka dokaj visoka. V postelji se je znašel tudi eden naših sodelavcev, kar nam je pov- zročila v našem številčno majhnem kolektivu precej preglavic. Vdor hladnega zraka in zi- ma, ki sledi toplim jesenskim dnevom, bo razmah gripe prav gotovo omiejila, vendar pa naj to ne zmanjša naše skrbi, da se preventivno ne bi zavarovali proti tej bolez- ni. Tu mislimo na cepljenje proti gripi in druge preven- tivne ukrepe. j. s. m\Aim CEr^TRALNo GRETJE V BISTRIŠKI KINODVORANI Pred nekaj dnevi so pri- čeli v bistriški kino dvorani montirati naprave za cen- tralno gretje. Dela bodo te dni že končana, s čimer bo končno rešen večletni pro- blem, s katerim so se sre- čava,li kino obiskovalci v Slov. Bistrici. Pereče je bilo predvsem v hladnih zimskih dnevih, kar je zelo neugod- no vplivalo tudi na obisk predstav. Odločitev DPD Svobode (čeprav zelo pozna) v sklo- pu katere posluje kino Svo- boda, je naletela med obča- ni na ugoden odmev. To pa še ni zadnji korak društva v prizadevanju za večje število obiskovalcev (z uvedbo TV je to mnogo zahtevnejša stvar). V prihodnjem letu bodo obnovili še notranjost dvorane in delno razširili čakalnico. Viktor Horvat TEDNIK — ČETRTEK, 4. decembra 4 ŠE ENKRAT: TRANSISTOR IN 10.00 STARIH DIN ZA VIKTORJA GUŠTINA Že v naši zadnji številki smo na kratko poročali, da so sc v prejšnjem tednu oglasili v našem uredništvu: Katarina ZUPANIC iz Sp. Hajdine ter Ida, Danilo in Maks OGllIZi-K i/ Zlaiolič- ja, ki so prinesli za invalida Viktorja Guština i/ Starega grada transistor In 10.000 S din. Povedali so, da -so ta prispevek zbrali na družinskeni slavju, ko so praznovali mamin god. Ko so na tem slavju prebrali tudi Vik- torjevo zgodbo, ki je bila ob- javljena v našem listu, so se eno- glasno odločili in vsi zbram na tej družinski slovesnosti prispe- vali vsak po 1.000 S din. Ida pa Je prispevala za Viktorja tu- di transistor. V. razgovoru so vsi hkrati poudarili, da po- zdravljajo tovrstne akcije, saj so ljudje pripravljeni solidarno po- magati drug drugemu In da ilh tovrstne akcije še bolj bogatijo. Povedali so tudi, da imajo do- ma na podstrešju stara oblačila in drugo, kar bi prav gotovo nekdo, ki živi v pomanjkanju — z veseljem uporabil. Ne vedo, komu naj te stvari Izročijo. Me- nimo, da je na njihovem ob- močju prav gotovo krajevna or- ganizacija rdečega križa, ki bi bila verjetno prva poklicana, da rešuje take in podobne stvari. Katarina Zupanič je v zvezi s tem poslala našemu uredništvu tudi pismo naslednje vsebine: Ne morem mimo tega, da ne bi vzela v roke peresa in na- pisala tega pisma. Ob takih se- stavkih, kot je »Proseč pogled in lopel stisk roke«, — se mora človek globoko zamisliti. Na eni strani beremo v časnikih naj- različnejše zgodbe o bogast\u posameznih ljudi, na drugi stra- ni pa se srečujemo s takšno revščino, kot jo je v tem se- stavku ob obisku pri Viktorju opisal vaš sodelavec J. Slodnjak. O takih in podobnih revežih pri nas vse premalo pišemo in zapiramo oči pred kruto resni- co. V^se preveč pa pišemo o naj- f.izličnejših pevcih in filmskih divah, ki se kopljejo v denarju in živijo razuzdano življenje. Vprašujemo se, ali takšni reveži, kot je Viktor Guštin in Jožek Marin nimajo njim enakega sr- ca in iKiše, kot ga imajo ti, s katerimi Iz dneva v dan polni- mo revije z njihovimi slikami in včasih s smešno dolgimi zgod- bami o njihovem razsipništvu. Tednikova akcija za invalida Jožeka Marina je pokazala, da smo ljudje voljni pomagati drug drugemu, le da je treba znati zbuditi v nas naša čustva in nam odpreti srca. Vaš sodela- vec zna to napisati na tak način, da človek o tem, bi dal ali ne, sploh ne razmišlja. Posamezni- ku se skromen prispevek sploh ne pozna, tistemu, ki je name- njen, pa pomeni i/redno veli- ko. V takšnih primerih ni treba dati tistemu, ki nima kaj dati ali pa noče dati, — kdor ima človeško srce, prispeva brez po- misleka. Menim, da je dolžnost novi- narjev, da pišejo tudi o takih problemih revščine, saj so to vendar naši sosedje, naši pri- jatelji in znanci, skratka naši ljudje. Pomagajmo jim, saj se da /. medsebojno pomočjo in razumevanjem marsikaj urediti in pomagali tistim, ki so pomo- či potrebni. Katarina Zupanič P. S.: V celoti se strinjamo z mislimi, ki jih je v svojem pis- mu navedla naša dopisnica, ven- dar pa smo sc v trenutku znašli pred novim problemom. Po ak- ciji za invalida Jožeka Marina so začela v naše uredništvo iz dneva v dan pribajati pistina o podobnih usodah ljudi, ki nas prosijo, da jih obiščemo In prek našega lista pomagamo. Kaj naj storimo? Ali smo novinarji za- res prvi poklicani, da rešujemo takšne in podobne primere? Pred nedavnim sem doživel na ta račun neprijetno razoča- ranje. Srečal sem se z nekom (njegovega Imena ne bi rad ob- javil), ki me je malce pikro in zbadljivo vprašal: »No, tovariš novinar, kako je z vašimi Inva- lidi?« Na to vprašanje mu ni- sem dal odgovora, vendar sem se sam pri sebi vprašal, aH sta Viktor Guštin in Jožek Marin zares moja invalida? Najbrž ne, oziroma prav toliko, kot od vseh vas — torej N A Š A. J. S. Učenci iz Slovenske Bistrice za Banjaluko Akcija zbir.ipija pomoč; za gradnjo ŠOLE SOLIDARNOSTI v Banjalukl je med učenci ka- kor tudi učitelji naletela na ve- liko podporo. Presegla je pri- čakovanja. Samo v razdobju ne- kaj dni so učenci ob pomoči staršev zbrali okoli 1300 ND. Najuspešnejši so bili učenci 4. c razreda podružnice osn. šole LOŽNICA, ki so zbrali 852 ND, sledi 4. d razred Iste šole s 504 N din. Kolektiv šole pa je pri- speval še 1000 ND. BIH so ined prvimi šolami v Sloveniji saj so sredstva že imcH zbrana, preden je akcija v Sloveniji sploh zaži- vela. Poziv Republiški sckrciariat za zdravstvo in socialno varstvo poziva vse osebe, ki so žrtve fašističupga na* silja, civilne žrive vojne ali žrtve vojnega materiala in imajo 60- do 90-ocistotno telesno okvaro, da se ^ času od 2. dpcembra 1969 do 15. januarja 1970 prija- vijo pri službah za socialno varstvo pristojnih občiH' skih skupščin oziroma pri centrih (zavodih) za so- cialno delo. Osebe, katerim je bila stopnja okvare že zdravni- ško ugotovljena, oziroma imajo o telesni okvari ka- kršnokoli dokumentacijo, naj prinesejo s seboj vsC dokument . Pod- bnojša pojasnila dobijo zainteresirani P""' službah za socialno varstvo pristojnih občinskih skup- ščin, oziroma pri centrih (zavodih) za socialno delo- Republiški sckrolaria* za zdravstvo in socialno \arstvO Ted.iik izdala časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj. Heroja Lacka 2, Urejuje uredniški odbor, Anton Bauman glavni In odgovorni urednik, ; Jože Srnjak in in-ž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72, Tiska časopisno podjetje Mariborski t Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.