OfficS of Chicago, m. By Wder Of tKe president, A. S. Bnrksoa, Postmaster General C, ▼ Združenih držajih. Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za čbme, na leto Zm nečlane.......... Za inozemstvo....... f ™ 13,00 NASLOV oradalltra in upr>.vniitv* j.s 1004 N. Chicago Street, Jcliet, Ul. Tek CATIIOI.IC TIN ION Eptered M Sacomd-Claas Matter December 9, 1920, at the Po»t Office at JolKet, IHinol«, Und*r the Act of August 24, 1912 ' " 1 i ■ i i i . ., ■ . .. . . m ■ -------- ---------;--wwuw i/wwnoCT y, si mr ■ v/iiice at Jomei, iiunois, unorr me «ci or /-,ugust 19)2 ACCEPTANCE TOR MAIIjNQ AT SPECIAL RATE OF POSTAGEPROVXPgDyORgT^fecTJON 1103,^CT PlToC TOBE^ lift No. 15—Štev. 15. J0LIFT, ILL., 13. APKILA (APRIL), 1921. Leto VII. Volum« NOVA PRAVILA SO V TISKU. Ognjenemu i' članstvu krajevnih društev se tem potom naznanja, da smo minuli teden poslali nova pravila v tisk ti skarni 'Ameriške Domovine\ Cleveland, Ohio. Med šestimi različnimi tiskarnami, katere je vprašal pravni odbor za ponujeno ceno tiskanja naših novih pravil, je nam gorinave dena tiskarna dala najbolj u-godne pogoje. Po zatrdilu upravnika te tiskarne bodo pravila gotova najkasneje do 10. maja t. 1 Istočasno bo tudi ta clevelan-ska tiskarna pričela posameznim društvom razpošiljati gotovo število pravil, po številu članstva. Vzrok, čemu se je s tiskanjem in izdajo naših novih pra vil tako zakasnelo, je bil v listnici uredništva dne 2. marca t. 1. natančno razložen in pojasnjen. Josip Zalar, gl. tajnik. Razne vesti. OTVORITEV 67. KONGRES Predsed. Harding bo pre&tal svojo poslanico osebno. — Zasedanje bo trajalo do jeseni. Washington, D. C. 11. apri la. — Vsled določbe predsednika Hardinga se je danes o-poldna kongresna zbornica prvič skupaj zbrala, da prične in nadaljuje svoje težavno delo, ki jo čaka. Povodom današnjega zase danja so se vršile samo formal ne predpriprave, volitev raznih pododsekov, volitev prvo-mestnika zbornice in določitev dnevnega reda. Prvomestni-kom kongresne zbornice je bil soglasno izvoljen republika nec Friderik H._Gillett iz Mass., njegov demokratični tekmec Claude Kitcbjin iz Severne Karoline je pri glasovanju propadel. Pomniti je treba,da so po preteku 8 letne demokratične vlade zopet republikanci v kongresu na krmilu in v večini. Voditeljem repub likanskih kongresnikov je bil deli iz Wyo., demokratičnih deli iz Wyo., demakratičnih pa Claude Kitchin iz Severne Karoline. Otvoritve 67. (izvanredne-ga) kongresnega zasedanja se je do malega udeležilo skoro vseh 435 kongresnih poslancev iz vseh delov držav. Ko je dospela v zbornično dvorano gdc. Alice M. Robertson iz Okla-home, ji je občinstvo na galerijah priredilo buren aplavz Navedenka je namreč edina ženska izmed števila kongres nikov; njena prva in edina so-vrstnica je bila v kongresu za časa vojne gdč. Rankin, iz Montane. Gdč. Robertson je bila izmed celokupnega števila 100 novih kongresnikov prva, ki je došla v zbornično dvora no; na prsih je imela velik šopek svežih rož. Nove kongresne poslance je zaprisegel 14speaker*' Gillette. Posjance 67. kongresnega zasedanja čaka ogromno delo kajti na dnevnem redu bo tekom zborovanja nad 1200 no-vil| zakonskih načrtov in re solucij, deloma novih ali pre ostalih od minulega zasedan ja. Med temi vendar ni resolu cija za proglasitev miru s Nemčijo in Avstrijo; to resolucijo ozir. to točko bo gotovo predsednik Harding jutri o-sebno v svoji poslanici na kon gres označil. Prva točka dnevnega reda za prihodnjo sredo bo Fordnjeva nujna ta rifna predloga, katero je, kakor znano bivši predsednik Wilson vetiral. Kongresna zbornica priča kuje z največjim zanimanjem jutrišnjega dne, ko bo predsednik Harding osebno preči-tal svojo zanimivo poslanico. Mr. Harding bo naglašal, katera domača in zunanja vprašanja se mora rešiti in kako! V kolikor znano, bo predsednik priporočil davčno in carinsko preuredbo, izboljšanje de-lavskity razmer, pomoč doslu ženim vojakom, ekonomično preosnoyo raznih vprašanj po- Glede zunanje politike je predsednik Harding mnenja, da naj Združene države pod nobenim pogojem ne odobri jo Lige narodov v obliki, kakor dosedaj izdelana. Mr leivIL šev za ponovno obravnavo, da bi se na ta način izognili že odmerjeni kazni. C tem uradt nim činom je končan večletni boj Wm. o. Haywooda in njegovih sodrugov, (članov I. W. W.) ki so bili še leta 1917 are, tirani, kasneje pa obsojeni po sodniku Landisu vsled zarote proti vladi. Odmerjena kazen teh obsojencev znaša od 1 leta do 20 let. — Zdaj ima samo predsednik Harding pravico in oblast da označene obsojence pomisli in reši ječe. Korški župan je nezaželjen v Ameriki. Washington, D. C. 11. aprila. — Delavski tajnik Davis je danes odredil, da se mora župan mesta Cork na Irskem, Donal I. O' Callagh^n tekom 60 dni nazaj vrniti, ker je kot politični begunec ,tukaj nezaželjen. Ker ta odredba Callaghano-vem pristašem, ali v Ameriki živečim Ircem ni po volji, se bodo s posredovanjem več odvetnikov obrnili na najvišjo instanco, da se korškemu žu-« (nasledniku pok. vanje v ni premogovna družba kopati in delati predpriprave za novi, velikanski premogovnik, za kar se bo izdalo nad 1 milijon dolarjev. Ko bo ta premogovnik enkrat dovršen, se bo lahko vsako uro 1,000 ton premoga nakopalo in spravilo na površje; zaposlenih bo pa v tem rovu nad 1500 premogokopov. Novovrstna univerza. — "Dr. perila." Syracuse, N. Y. — Na nedav-se tu vršeči konvenciji zveze lastnikov perilnic (laundry) je bila določena svota $500,-000 za ustanovitev posebnega učilišra, ozir, univerze, kjer se w o pranju perila temeljito podučevalo. Vsak visokošolec. ali visokošolka te univerze, bo dobil ,po dovršenih študijah častni naslov: "Dr. perila" To čudno univerzo nameravajo z graditi ob michiganskem jezeru blizu mesta Chicago. IZPLAČANJE JUGOSLOVA JNSKE IMOVINE PRI ALIEN PROPERTY CUSTODIAN. Kakor doznavamo iz verodostojne strani, je jugoslovanska vlada sklenila reciproci tetno pogodbo z ameriško vlado glede izplačila imovine jugoslovanskih državljanov, za-pljenjene od Alien Property Custodian. (Oskrbnika lastni ne tujezemcev.) Vsled tega je upati, da vpra sanje posmrtnin in drugih i movin v shrambi pri Alien Property Custodian pride k-malu do ugodne rešitve v korist interesentom. Rabinec v škripcih. Rochester, N. Y. 11. aprila. —Danes so prohibicijski agen-tje udri i v stanovanje židovskega vrhovnega rabinca Sa a ker je ne- nu BeuttI1Jl urzavijani vmm potom prodajal vi- Xem^je in Avstro-Ogrske, ki no, določeno v židovske obredne svrhe. Pri tej priliki so mu agentje zaplenili za $18,000 Mraz povzročil ogromno škodo sadnemu drevju. Chicago, 111. 10. aprila. — vidnosti obrednega vina. Ker se je včerajšnji izvanred-iio hudi mraz in začasno za- Harding odobrava znano j padli sneg pojavil skoro v Knoxovo resolucijo za skleni vseh država^ osrednjega zapa- tev miru in prijateljske, odno-šaje z Nemčijo in Avstrijo, toda le tedaj, če bodo zavezniki vpoštevali tudi zajamčene pravice Združenih držav, nastale -b sklenitvi miru. Med važnimi predlogi in nasveti raznih vladnih depart-mentov bo nedvomno velikega pomena zahteva delavskega tajnika Davisa, da naj se uredi postavo glede spornih točk med delavstvom in delodajalci. Novi delavski tajnik nikakor ne odobrava postave prepovedi stavk; organizirani delavci naj bi imeli pravico stavkati, pri tem naj bi bila pač postava uvedena, da naj se medsebojno skuša doseči sporazum še pred izbruhom stav-ke. Rev. John Mertel zbolel. Iz Pitsburgha, Pa. se nam poroča, da je večletni župnik tamošnje slovenske cerkve. Rev. John Mertel hudo zbolel in da se nahaja v St. Francis bolnišnici v Pittsburghu. Rev. Mertel boleha že dlje ča da, je ta nagla preraemba vremena sadneniu drevju povzročila ogromno škodo, ki znaša več milijonov dolarjev. Tukajšnji zvezi sadjerejcev prihajajo iz raznih držav vedno bolj kritična poročila. Tako so bili hudo prizadeti sadni vrtovi v državah: Iowa, Nebraska, zap. Missouri, {Illinois* (Kansas in del Michigana. Skoro, vse cvetje in brstje sadnega drevja je pozeblc, o-sobito pa črešnje. Nekateri farmarji šo cd sinoči do zjutraj netili ogenj pod sadnimi drevesi, da se je na ta način saj nekaj sadeža rešilo. Hudo so tudi prizadeti vrtovi z raz, no zelenjadjo. Vsled včerajš njega mraza se bo letos dobilo komaj 40 del normalnega pridelka sadja in ovočja; to je povzročilo, da se je cena zelen-jadi že sedaj podražila. C1 kaška mladina, pozor! Naturalizacije prejšnjih nepri-jateljskih tujcev. Naturalization Bureau La bor Department naznanja: Resolucija (H. J. Resolution 382), ki jo je podpisal predsednik dne 3. marca. "Izjavljajoča, da gotove postave kongie- sa, skupne resolucije in prok-iamacije treba tolmačiti, kakor da je vojna končala in da je se-dnja ali obstoječa nujnost mi nula" je stopila v pravomoč in odstranjuje potrebo,, da si bivši ali sedanji državljani želijo postati ameriški držav Ijani, morajo izposlovati 'Pre sidential Exemption". Ti tuj ci nore jo biti zaslišani v pogledu naturalizacije brez ozi jra na svoj prošnji položaj. * Ta objava naturalizacijske- Cliicago, 111. 9. aprila. Ker je .» . ■ ---------v T mestni svet včeraj potrdil no- *a uraaa * P^ebne-važnosti, „__i iT j. Iza ono r>rosi!no. ki lioooio noslu- vo postavo glede prepovedi pohajanja otrok v večernem času, bo to postavo župan skoro- gotvo v kratkem času podpi sal, ako se ne pojavijo kake posebne legalne zapreke. Nova "curfew" postava določa, da morajo biti vsi otroci do 16. let stari brez spremstva starišev vsak večer že ob 10 doma, inače bodo imeli stari ši sitnesti s policijo. Vsakega mladega kršilca te postave se bo po 10. pri zvečer na cesti ustavilo; njih stariša, ali vari-hi bodo morali pa plačati za vsak neutemeljen prestopek od $5 do $100. globe? Pač umestna postava, ki bo za čikaško mladaino velikanske moralične vrednosti. j za one prosilce, ki liočejo postu ti ameriški državljani* kajti s tem je odstranjena precejšnja sitnost pri dobavi državljanstva. Krompir po 18c bušelj. Traverse City, Mich. _ 9. a prila. — Na tukajšnjem trgu se je danes prodajalo bušelj .... , J - loP e*a starega krompirja po sa na živcih vsled revmatizma; lfic; tako nizke cene krompirja fn era -Ia nonnliln ^Jn nA X«. —._______• . . to ga je napotilo, da se je šel lansko poletje po minuli kon venciji K. S. K. J. zdravit v Minnesoto. Zaslužnemu župniku Rev. Mertel-nu in našemu t sobratu iskreno želimo, da bi kmalu zapustil bolnišnico in se okre-van zopet vrnil med svoje fa-rane T Haywoodov priziv oklonjen. Washington, D. C. M aprila — Danes je vrhovno zvezno sodišče odklonilo apel Haywooda in njegovih 79 tovari- Novi prohibic. komisar. Washington, D. C. 11. aprila. Namesto nedavnega odstop-ega prohibicijoniskega komisarja J. F. Kramer-ja, bo skoraj gotovo imenovan Frank Feeney, delavski voditelj iz Filadelfije. še ne pomnimo leta in leta. Ker so bližnji farmarji pripe-Ijali na trg več tisoč bušljev tega pridelka, so ga morali prodajati v izgubo, ker ni bilo dosti kupcev od daleč. Največji premogovnik na svetu bo v državi UL West Frankfort, IH.—Frank lin okraj se bo v doglednem xasu ponašal z največjim moderno urejenim premogovni^ kom na celem svetu. V tukKj ™ji bližini bo te dni pričela "Chicago-Wilmington - Fraklin Posebna postelja za predsedni-_ ka Hardinga. Grand Rapids, Mich. 8. aprila. — V kratkem času bo predsednik Harding spal na novi izredno veliki in krasni leseni Postelji, ki bo 5 čevljev široka in 8 čevljev dolga; ta postelja bo narejena v neki tukajšnji tovarni pohištva iz najboljšega lesa in bo 1 čevelj 8 palcev daljša, kot so navadne postelje. Naročil jo je predsednik Harding vsled tega, ker je iz-J^dno visokega in močnega života. BIVŠA NEMŠKA CESARICA UMRLA. Pokopana bo v potsdamu. 'Eks kajzer, se ne sme vdeležiti pogreba. Doorn, Holandsko, 11. apri la. — Danes zjutraj ob 6. uri e tukaj umrla bivša nemška cesarica Avgusta Viktorija zadeta od srčne kapi. Pokojnika Avgusta Viktorija je že leto dni bolehala, oziroma od 11. aprila 1920, ko se je s svojim možem in družino prese lila iz Amerongena v novo bivališče v Doorn; osobito je na njeno bolestno stanje tudi mno go vplival samomor njenega 3ina princa Jo ah ima, ki si je lansko leto v. Berlinu ustrelil. Zadnje dni se je njena srčna bolezen vedno slabšala tako da ni bilo več nobene zdravniške pomoči. Ol> času zadnje ure bivše nemške cesarice sta sta la ob njeni postelji samo njen soprog ekskajzer ; Viljem in princ Adalbert poleg hišnega zdravnika in domačih poslov Njena hči, princesinja Vikto rija je bila včeraj z Dunaja br zojavnim potom v Doorn pozvana, da še enkrat vidi svojo mater živo; vsled gotovih za prek pa Viktorija Lujiza ni mogla pravočasno semkaj dospeti. L_ Bivši nemški cesar je stal ob smrtni postelji svoje žene ves potrt in žalosten, smrt žene je gotovo hud udarec za nje ga. Ko se je vest o smrti !>ivš<* cesarice po mali vasi I)|>om raznesla, je bilo prebivalstvo zelo potrto, kajti dooriuski vaščani so sočutsvovali z izgnano bivšo nemško cesarsko družino. Takoj po naznanjeni smrti Avguste Viktorij^ se je oglasil mrtvaški zvon v nih cerkvah^ nakar se je ljudstvo pričelo zbirati predi Vi-jemovo palačo. Pokojna, bivša cesarica je bila stara 63 let, rojena v gradu Dolzig«, kot prk va hči Friderika, tedanjeg* slewig-holntajneskega vojvode in princensije Adelheid JJo-lienlolie. S svojim možem so je spoznala na nekem lovu, na^ar je dne 27. febr. 1881 sledila poroka. Letos, dne 27. februarja ista oba obhajala v Doornu 40 Jet-nico poroke. Pok. bivša cesarica zapušča šest sinov in 1 hčer, eden izmed sinov (Joachim) se je lani u strelih Truplo bivše nemške cesarice bo v soboto, dne 16. t. m. prepeljano v Potsdam blizu Berlina, in položeno v posebno grobnico, katere je dala Avgusta Viktorija že pred leti v bližini cesarskega grada zgraditi. Pogreb se bo vršil popolnoma na pripro8ti in privaten način. Berlin. 11. aprila. — Bi rm nemški cesar Viljem se ne bo smel vdeležiti pogreba svoje žene Avguste Viktorije, ki se vrši dne 16. t. m. v Pctsdamu, bivšemu cesarskem gradu poleg Berlina. Že prod nekaj tedni, 'ko n k bila Avgusta Viktorija zelo slaba in blizu smrti, je holrl ekskajzer Viljem opotovati v Berlin, da uredi predpriprave za pogreb svoje žene v cesarski grobnici v Potsdamu. iie tedaj so nameravali monarh i-sti to priložnost'izrabiti, u postavili Viljema zop( t i i nemški prestol; povratek ■ Ija Konstantina na 1 p 5e dajal pogani. Od tega časa je o^u . )ivši cesar Karol ski zasesti ogrski prestol; pa še pravočasno iz dežele nali. Iz teli razlogov jo holanask i vlada namignila 'ekskajzerju , da če gre sedaj na Nemško, se ne bo smel več nazaj na Holandsko vrniti; na to so holandsko vlado opozorili zavezniki. Truplo pokojne nemške cesarice bo na avtomobilu prepe-jano na bližnjo železniško p< stajo; od tam pa s posebnii vlakom naprej čez mejo d< Potsdama. Nemški cesar 1)0 smel truplo svoje žene spremljati samo do meje, na kar se bo moral nazaj v Doorn vrniti; pogrebu, ki se bo vršil natihoj-ma ali skrivoma bodo prisostj-vovali samo njeni otroci. Tru| plo pokojnice bode položeno poleg njenega sina Joahima, ki je izvršil lani samomor. Člani nacionalistične nemr Ske stranke so poslali nemškemu kajzerju izraz sožalja; dalje so določili, da bodo medsebojno 1 mesec žaloval za pokojno bivšo nemške cesarico, med temi je tudi nekaj častnikoVj . j I ■ti i !)G Charles Romanovski, Za občinskega nadz glasilo ■ ^jHfcii? » ii A S - ,,, ■ ti®, S. K. JBDMOyy| 18. APRILA 1921. Is urada društva sv. Frančiška it. 20 Joliet, 111. jakom Slovencem in Hr-v&Wca. se naznanja, da je zgo-imenovario društvo na mesečni seji dne 3. apri-in določilo prost pupup v društvo za dobo 3 me secdfr. Zatorej rojaki, kateri niste še pri društvu imate se-dajTTiekoliko olajšave, da lahko Igedaj pristopite k društvu sv.»Yančiška Sal. št. 29. mdalje je bilo sklenjeno in dojena 50 centov za onega ki pripelje kakega novega čla-natCdruštvo in tako bode vsakdo kateri pripelje kakega noveli člana v društvo dobil $1.5^ nagrade in sicer $1.00 od Jednote in 50 centov od društva. "Zatoraj člani na delo! Ker sedaj zopet prihajajo rojaki iz stare domovine in tako jih lah ko .dobite lepo število do prihodnje seje. Zatorej ne zamudi te nagrad katere so tukaj'oz načene; požurite se in pripeljite nove moči v društvo, tako da bode društvo ob koncu leta štelo 400 članov in potem bo-demo lahko rekli, da delamo za prosper in dobrobit društva in K. S. K. Jednote. S sobratskim pozdravom John Oregorich, tajnik. tega ni nihče naznanil, pač pa bo prememba prihodnjič obe lodanjena. Dalje nam zastopnik gornjega društva poroča, da se je dne 3. aprila t. 1. v slovenski cerkvi v Pittsburghu vršila sveta birma, koji zakrament je prejelo nad 100 slovenskih birmancev. Imena vseh teh birmancev bodo priobčena v prvi števil-kt" Angelčka" začetkom junija t. 1. Prosili bi še za eno sliko birmancev, če so se sploh dali skupno slikati. Društvo št 49 Pittsburgh, Pa. Več članov našega društva 44Jezus Dobri Pastir" št. 49 K. S. K. J. me je vprašalo kje da zborujemo sedaj? Da bodo naši člani na jasnem glede te zadeve sporočam sledeče: Na naši glavni seji meseca decembra-.1920 se'je sklenilo, da se bode zanaprej zborovalo pri druStvenem tajniku. To je bilo določeno valed tega da si društvo prihrani nekaj denarja, ker vsak prihranjeni cent, društvu prav pride. Takoj prvo sejo v januarju se je pa pokazalo, da se člani ne zanimajo za premem-bo prostora.. Odbor društva je takoj naredil potrebne korake, ter se domenil z vodstvom Slovenskega Doma za na-daljno zborovanje v ravno isti sobi, kakor preje. Torej drust vo "Jezus Dobri Pastir" ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne v Slovenskem Domu na 57 cesti soba št. 11. Da pa ni v našem "Glasilu" označena v imeniku,prememba zborovanja našega društva to nam bo najbrž povedalo u-pravništvo "Glasila", kajti ono ve, če je zanikrnost pri našem tajniku ali kje drrgje. Sedaj ko bodejo člani vedeli, kje da se vrše naše seje, so vsi haprošeni, da pridejo na prihodnjo sejo, katera se vrši dne 17. aprila. Kakor Vam je vsem znano da smo pristopili v Centralizacijo i bolniške podpore z več bratoljubnimi društvi naše K. S. K. Jednote, nam je potrebno* nadaljno poslovanje našega društva preurediti, da bodemo ustregli vsem zahtevam novonarejenih pravil tičočih se Centralizacije bolniške podpore pri K. S. K. J. Slučajno da enemu ali drugemu naših članov (ic) ni mogoče vsled slabih delavskih razmer , plačati asesmentov, vsak tak elan(ica) naj pride k seji, da se društvu predstavi, in se ga bo plačevalo dokler se razmere ne izboljšajo. Vse člane in članice nase dične K. S. K. Jednote pozdravlja George Weselich, zastopnik. Opomba upravništva in u-redmštva: Premembe zborovanja Vašega društva nisftho zaradi tega označili v zadnjem imeniku krajevnih društev, ker naih Iz urada dr. Sv. Jan Krist. Št. 143 Joliet, ni. S tem naznanjam vsem članom našega društva, da se vtftf prihodnja mesečna seja v nedeljo, dne 17. aprila t. 1. ob 2 uri popoldne v navadneig prostoru. Ker je bilo sklenjeno, da nase društvo ne bo imelo skupne velikonočne spovedi, zatorej je dolžnost vsakega člana, da si preskrbi spovedni listek, da se zamore izkazati o opravljeni dolžnosti, kar je qo društvenih in Jednotinih pravilih od njega zahtevano. Vsi oni člani, ki so že opravili svojo versko dolžnost, naj prinesejo svoje listke na prihodnjo sejo. Upam, da se bodo člani prihodnje seje v obilnem številu udeležili. S sobratskim pozdravom Steve G. Vertin, dr. tajnik Društvo Mar. Magdal. št. 162 Cleveland, Ohio. Cenjene mi sosestrfc in dru-štvenice! Fljudno vas prosim, da redno plačujete svoj mesečni ases-ment. Pomnite da, čeravno so 3labi časi se mora vseeno za društvo skrbeti, ker nihče ne ve, kedaj, ali kje ga nesreča čaka T Lahko naenkrat žbolite in umrjete. V takem slučaju se bolniške in posmrtninske >odpore ne izplača, ako dolgu-, ete društvu. Dalje naznanjam da članica, ki je že bila, ali pa še bo morda suspendirana, lahko zopet na-!r>aj pristopi, če plača asesmeufe akoj prvi mesec po suspen-daciji. Se enkrat vas prosim, drage mi sestre, da to vpošte-vate in redno plačujete svdj asesment, S sosestr8kim pozdravom Miss Josephine Menart, 1277 Norwood Road Cleveland, O Bridgeport, O. Sporočiti želim rojakom ši rom Amerike, da se delavske razmere tukaj še niso nič zbo-lj&ialej premogorovi ^poslujejo le po en dan v tednu; le malo število jih je, ki obratujejo malo boljše. Pred enim tednom so zaprli veliko tovarno v Benwood, W. V.," 6 milj od tukaj ter je natisoče delavcev brez dela. Ker poleg te tovarne tudi vse druge, v tej okolici počivajo, delavci le čakamo in čakamo boljših časov. Kedaj se bo ta kapitalističen manever skončal, nobeden ne ve? Zato ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, ker ga -še mi nimamo. Pred nekaj tedni sta prišla iz stare domovine mladeniča Josip Longar, ki ima tu očeta in Frank Mirtič, prvi je doma iz Stranske vasi, drugi pa iz Trebče vasi fara žuženbcrk. Dasi še prav mlada, vesta mnogo zanimivega povedati o Jugoslaviji in o žalostnem ta-mešnjem položaju. Vesela sta, da sta se rešila in dospeXa v našo, vsaj deloma svobodno državo, , _^^^^^^^^^^^ Glivar, je srečno priromala semkaj; tudi nji je Amerika prav všeč, kakor mislim da je vsakemu ložje pri srcu, ko zagleda kip Svobode ob prih|pdu New York. Gospa štorklja je tudi obiskala našo naselbino, ter prinesla družini Fra&k Blatnik krepkega junaka, družini Jo sip Simonič je pa podarila čv rsto hčerko. Naše čestitke, no vorojenčkom pa srečno in dol go življenje. Dne 23. aprila priredi dramatično društvo "Orel" jako zabano in zanimivo igro "Mu-tasti muzikant", ki je polna zdravega humorja; poleg te igre, bo tudi igra v angleškem jeziku "Who is a Coward!" in še razne druge točke se bodo proizvajale, ki bodo goto-vsem udeležencem po volji. Dram. društvo se skrbno pri-iravlja, da zopet napravi en vesel in zabaven večer slovenskemu občinstvu. Ker bode po igri tudi plesna zabava , bo preskrbljeno tudi za izvrstno godbo, in za vse, kar je potrebno za pravo zabavo. Zatoraj tem potom uljudno vabim vse Slovence in Slovenke iz tukajšnje naselbine in okolice, da se gotovo vdeleže te prireditve, da tisti večer, vsaj za nekaj uric pozabijo na ta svetovni "trubel," Dram. društvu pa izkažejo priznanje in pomore-jo do boljšega uspeha. Igra se vrši v Slovenski dvorani v Boyd8ville. Začeteb ob 7 uri zvečer. Torej na veselo svi denje 23. aprila. Ker so take prireditve v naši naselbini jato redke, ne zamudite te prilive, da vam no bo žal. Mihael Hočevar. deli mir in pokoj. Na svidenje nad zvezdami! Agnes Fugina, žalujoča soproga. Lokalne vesti. Po dolgem presledku bomo v Jolietu zopet enkrat obhajali zelo redko svečanost, koje niso povsod in vedno na vrsti. Dne 22. maja t. 1. bo pel naši cerkvi sv. Jožefa novo . [v šolski dvorani zbrali uradni- _ Dne 5. t. m. 8e je mudila ki in ur^nice v«*k krajca, v našem uradu gdč. Christich, društev K. S K. J. iz nfceg« vneta,katolika Jugoslovanka,Lcata m ki potuje po Ameriki ter agiti- se je določilo, da se priredi tp ra za zgradbo katol. katedrale sitost eno nedeljo v mfsec« Sv. Cirila in Metoda v Belgra- juniju s slovesno sv. maso, p* du. Gdč. Christich je Se lansko [rado m pikmkoin popoldne, leto d6šla semkaj iz Belgrada;lDruštva l}odo naprofenaJfcM J. /v . T -1___- NAZNANILO IN ZAHVALA So. Chicago, 111 S tužnim in žalostnim srcem nazjQ^aqjam vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 2. aprila t. 1. v Gospodu zaspal moj iskreno ljubi [jeni soprog John Fugina. Bolehal je samo 3 dni za pljučnico. Pokojnik je bil doma iz vi-niške are na Dolenjskem in star 50 let. Tukaj zapušča mene (soprogo A#nes Fugina). Živel je v Pittsburghu, Pa. 19 let, ter bil tamošnji naselbini zelo priljubljen. Bil je tudi ustanovnik dr. sv. Boka št. 15 K. S. K. J. in večletni predsed nik označenega društva; vedno je gledal le za napredek naših rojakov. Tukaj v So. Chicagu je živel 16 let; ali do časa, dok ler ga ni Bog k Sebi poklical; bil je tudi nekdanji predsednik dr. Vit. sv. Florijana št 44 K. S. K. J. Da je imel pokojnik dosti svojih prijateljev se je poka zalo pri njegovem lepem pogrebu dne 5. aprila. Podpisana se srčno zahvaljujem, članom dr. Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. za njih tolažbo v moji žalostni uri, za darovani venec in veli ko vdeležbo pri pogrebu. Lepa hvala tudi društvu "Delavec" št. 8 S. N. P. J. za darovani ve-nec in vdeležbo pri pogrebu; moj pokojni soprog je namreč spadal k označenima dvema društvoma. — Hvala rojaku Frank Gcrenc in Jerry Triler ki sta tako lepo vodila pogreb kot maršala, ali voditelja. Pogreb se je vršil s sv. mašo za dušničo v cerkvi sv. Jurija Zahvaljujem se torej vsem vdeležeseem pogreba, osobito pa še mojim svakom in svakin jam in njih družinam, ki so prišle iz Racine, Wis. na po greb. Hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Hvala Mrs. Pavšek,5 ki je z meno, vred stala ob smrtni postelji mojega sporoga. Naj Vam bo ljubi Bog za vse izkazano obilen plačniki \ Tebi dragi mi mož bodi pa lahka žemljica. Bog naj ti do- maso naš domačin in sObrat Math J. Butala, ki bo v par tednih dovršil svoje bogoslov ne študije v semenišču sv. Frančiška v St. Francis, Wis. Č. g. novomašnik, naše gore list, rodom Jolietčan ima tukaj svoje stariše. Ker še ni dosegel predpisane starosti za duhovski stan, bo s posebnim dovoljenjem sv. Očeta že letos v mašnika posvečen,ter bo pri-deljen kot duhjovski pomočnik pri naši cerkvi sv. Jožefa. Da se ta redki dan primerno proslavi, se delajo že med vsemi našim društvi predpriprave za skupen nastop pri slavitvi nove maše. Uglednemu sobra-tu kličemo že vnaprej: Novi mažnik bod pozdravljen! —I — So enega slovenskega zdravnika dobimo v Joliet! — Naš rojak in sobr. Dr. J. E. UršiČ, rodom Jolietčan, ki se v svrho dovršitvo svojih študij sedaj nahaja v General Hospital v Cincinnati, Ohio je dne 4. aprila pisal sobr. Jos.. Zalarju, da je dobil postavno dovoljenje za zdravniško prakso v državi Illinois. Semkaj v Joliet pride kmalu po 1. juliju letos, sjer bo izvrševal posel zdravnika. Mladi g. doktor jo v zgodovini naše naselbine prvi jo-ietski Slovenec, ki je dosegel o redko čast, oziroma, ki je postal doktor vsega zdravilstva. Tudi njegovi stariši živijo tukaj že več let. Naša slo-sorodnikom,. *cnska fara 8V\ Jožefa je lahko ponosna na prvega doktorja, ri je bil pred toliko leti nazaj učenec te šole. G. dr. Uršiču njen oče je Jugoslovan, njena mati pa Irka, vsled tega govori ta gospica perfektno tudi fcngleSki jefcik. Cuje se, da bo gdč. Ghristich tudi v naši naselbini priredila predavanje o sedanjih verskih razmerah v Jugoslaviji. Dan predavanja če ni določen. Gdč. Christich želimo mnogo uspeha na njenem potovanju. «— Kakor smo že na tem mestu poročali, se vrše v nasi bliž nji naselbini Rockdale dne 19. aprila t. 1. občinske, ali župan-se volitve. Iz današnjega velikega oglasa je razvidno, da je Delavsa stranka postavila 6 kndidatov; med temi so trije Slovenci: rojak Frank Gospodaric, za župana; Josip Birsa za občinskega tajnika in Va< kritin Fajnik za policijskega sodnika. Slovenski volilci in volilke! Oddajte ta dan glasove za to (delavsko) stranko. Ako zmaga ta stranka, bomo imeli Slovenci kar 3 može v občinskem uradu v Rockdale, med tem bo pa celo župan Slovenec, ki bo zajedno najmlajši župan v celi Ameriki. Svoji za svoje! — Ker je od minule konven- te prireditve udeleže ko tivno in sicer ves akti delek, pa tudi Mladins delek. Ta dan naj bi bil v prvi vrsti namenjen naši mladini, cije K.S.K. J., vršeče se lansko leto v Jolietu, pripravljalnemu odboru za Bprejem delegatov po plačilu vseh računov preostalo še $230.38, se je glasom že svoječasnega sklepa združenih jolietskih in roekdalskih društey K. S. K. J. ta znesek tekoči teden izročilo slov. cerk vi sv. Jožefa kot dar. , — V svrho predpriprav za veliko jubilejno slavnost povodom 5 letnice obstanka Mladinskega oddelka K. S. K. Jednote, vršeče se meseca junija dičemo: Dobrodošel v našo t. 1. so se minulo nedeljo pop. zato bodo pa vsi otroci, člani Mladin. oddelka raznih hdruštev zastonj pogoščeni na piknikovem prostoru, podrobno o tej slavnesti poročamo kasneje, ko enkratj zve-mo mnenje članstva rjtznih društev, če odobravajo pačrt slaVnosti. katerega jiix^ bo predložil tozadevni pripravljalni odbor. Dan Jte sla^nosti naznanimo v prih. številki. Pri tej priliki se je tudi mnogo govorilo in debatiralo o agitaciji za naš Mladinski oddelek in za naš Mladinski mesečnik "Angelček", ki izide začetkom junija t. 1. Izmed nasvetov navzočih zastopnikov krajevnih društev se je vzelo v to svrho lijasvet g. župnika Rev. J. Plevnika, da naj se takoj začno z ranjem naročnikov po ol naše fare. Društvo sv. d je prevzelo kolekto naročnikov v 4, 13, 14, 16, 18, 21, 22, ^4 in 25. okraju. Društvo sv. Jurja že nabira v svojem krogu nove naročnike. Dr. sv. Cirila in Metoda bo imelo v oskrbi kolekto v 5. in 23. okraju. Ejrušt-vo sv. Frančiška okraje 6, 7. 10, 17, 19, 20, 26. Društvjo sv. Genovefe: okraj 2, 3 iti 15. Društvo sv. Ant. Pad. okraje: 1, 11, 12, 27. Društvo sv. Jon. Krst. okraj 8. Kolektorji za Rockdale bodo v kratkem času določeni. Zaključek te kampanje bo 1. maja. Celoletna na* ročnina "Angelčka" znaša $1. za pol leta pa 60c. Pri tej, važni kampanji želimo vsakemu ST Rockdalski volilci in volilke! fflasujte za kandidate Delavske (V torek, dne 19. aprila 1921 se vrše v Rockdale, 111., občinske volitve. Dolžnost vsakega volilca in volilke, ki je prijatelj delavcev je, da gre ta dan na volišče In da odda svoj glas za candidate delavske stranke. (Workingmeu's Ticket) Ti Candidatje so: Za občinskega tajnika JOSIP A. BIRSA (rodom Slovenec.) Za župana: FBANK J. GOSPODARIC, (rodom Slovenec) JOHN BROZMAN Za občinskega nadz. Volišča so odprta od 7. ure zjutraj do 5. ure po-Za policijskega sodnika poldne.—Ženske tudi lahko volijo. VALENTIN FAJNIK Ne pozabit*to torej 19. apr. glasovati za gornje Za občinskega n^dz. (rodom Slovenec.) kandidate! . ........., . vX Mort Neiswender . S. K. JSPNOTE 13. APRILA 1921 --1---- ' ' r" = B Greh. (Za "Glasilo K. S. K. Jednote napisal Ksaver Meško.) »» Vse neskončno trpljenje Gospodovo, zaradi česar je bilo? Edinole zaradi nasil^ daš, zaradi z grehom omadesjevanih duš. A, če je moglo duše oprati gTeha le tako nepopisno trpljenje, mora biti greh v resnici nekaj neskončno hudega in strašnega, kar mora mislečega človeka in človeka, ki mu je vsaj nekoliko mar zveličanje duše, navdati s strahom in trepetom. Neumnež se smeji grehu, pravi sv. Duh (Preg. 14,9); misleč človek se ne more. Oglejmo si danes to zlo, to največje in najhujše zlo, da bi se ga potem tem bolj Varova-' li. Oglejmo si greh sam v sebi, a tudi v njegovih posledicah. Kaj je greh po svojem bistvu, po svoji naravi? Le upor in punt zoper Boga, nehvalež-nost do Boga, krivica zoper Boga in obenem nepojmljiva lahkomiselnost. Upoi in punt zoper Boga. Seveda, posvetni ljudje, ki na Boga komaj kdaj mislijo, tako mimogrede morda kakor na kakega kralja onstran morja, v deveti deželi se tega dostikrat komaj zavedajo. Kajpada s tem niso opravičeni, ampak tem večja bo njih odgovornost ker so se za najvišjega svojega Gospoda tako malo zmenili, tako malo se brigali za njego vo čast, tako malo se potrudi li, da bi izpolnjevali njegove voljo zvesto mu služili. Posvetni ljudje poznajo pač razne grehe in pregreške:* pre-greške zoper dostojnost v vedenju; pregreške zoper ljubezen do sebe, zoper skrb za svoj ljubi jaz, če kdo drugim pomaga, samega sebe pa pritem pozabi; prčgreške ZOper posvetne zakone. O kaj malo poznajo grehe zoper Boga, kaj malo se zmenijo za nje. In ko je njih najusodnejša, najstrašnjesa z-mota. Zakaj če Bog je — in le nespametnik je rekel v svojem srcu: Ni Boga! (Ps. 14, 7) pre-greška in greha, ki bi bil stra-šnejši negO greh zoper Boga. Saj je greh prostovoljna in pre mišljena prelemitev zapovedi božjih, prostovoljno in premišljeno i zaničevanje . pre svete volje božje. Kje pa je kak zakonodajalec, tako mogočen in visok kakor Bog, Kralj kralja, Gospod gospodov (Skr. razod. 19, 10.) In temu najmogočnejšemu Gospodu in zapovedoval-cu se upa ' ustavljati -človek, kapljica, ki jo lahko otrese u-žaljenost tega vsemogočnega Gospoda v hipu upora in punta, v hipu greha, prah, nič pred njim — "iakor kaplja na vedru (je človek), droben prah1 * (Iz. 40, 75). " Vsi narodi so pred njim, kakor bi jih ne bilo" (Iz^40, 12.) Temu vsemogočnemu neskočnemu u-pa reči človek, slabotno delo njegovih rok: * 'Ne bom služil'' (Jer. 2, 20), Kdo je Gospod, da naj slušam njegov glas? Nepoznani Gospoda" (HI Mojz. 5, 2.) Kakšen nerazumljiv, nesmiseln punt! — Kje" je zakonodajalec, tako svet, tako usmiljen in dobrotljiv kakor Bog? In tega najdobrotljivej-šega zakonodajalca in Gospoda grešnik z grehom zasmehu-ju. Kje je kdo, ki bi toliko storil za svojo deco, toliko za svoje prijatelje kakor Bog za ljudi, kakor Sin božji, ki je samega sebe dal za nas" (Efež. 5. 2.). A mi se z*grehom odvrnemo od Boga, pehamo njega, njegovo usmiljenje in ljubezen od sebe, zasmehujemo njegovo vsemogočnost, izzivamo njegovo pravičnost. Krivičniki pravijo Bogu: 11 Pojdi od nas!" (Job. 21, 14). Oni pa so ga dražili in žalili njegovega svetega Duha (Iz. 13. 10.) Z grehom teptamo v prah zaslužen-je oživljenje in trpljenja Gos- "i podovega. "Teptal je Sna bož- božje upoštevata in zaračuni-jega' (Hebr. 19. 29.) razlivamo ta, da dasta grešniku tem pre- v blato dragoceno kri Gospodovo; nočemo biti bratje in sestre Gospodove, ne otroci božji ne dediči nebeškega kraljestva. Kakšna nehvaležnost zoper Boga! — In kakšna krivica proti Bogu. Iz Boga smo izšli, naše telo in zlasti naša duša je last Boga, a mi ju z grehom jemljemo in ju dajemo satanu. Ali ne veste, da ste tempelj svetega Duha?(I. Kor. 3, 16) "Ali ne vste, da so vaša telesa udje Kristusovi? Pa naj lt vzamem ude Kristusove in nij naj storimo ude necistnice? (I. Kor. 6, 15.) Kakšna krivica zoper našega Boga, zoper Stvarnika našega, našega Od-rešenika Gospoda Jezusa Kristusa zoper sv. Duha posveče-valca! "Čujte nebesa in zemlja vleči na uaesa... otroke sem zredil in povišal, oni pa so me zaničevali" (Iz. 1, 2.) ; Ne zabimo pa tudi, da je Gospod Bog zakonodajalec, ki ta ko vestno in natančno, rekli bi lahko ljubosumno pazi, da bi njegovi podložniki izpolnjeva li njegove zapovedi kakor noben drug zakonodajalec. Zakaj njim v korist, v zveličanje njih duš jim je dal te zapovedi. In če je Bog goreč Bog, ljubosumen na svojo Čast in na izpolnjevanje njegovih svetih zapovedi, ali ni tedaj strašno nevarno, da bo tiste, ki teh njegovih zapovedi ne izpolnjujejo, v svoji jezi zdrobil in zaklel? "Kdo se te naj boji, ti Kralj ljudstev?" (Jer. 10, 7.) "Človek pa ne ve svojega časa. Kakor.ribe love na trnek in kakor ptice v pogubne zanke, tako se zapletejo otroci človeški v mrežo ob času nesreče, ki jih nepričakovano zadene'' (Pridig. 9, 12.) Poglejmo pa greh v njegovih posledicah. Kakšne so te? Smrtni greh uniči vse naše dosedanje zasluženje, stori nas nezmožne, da bi si, dokler ga imamo na vesti za večnost kaj prislužili, stori nas vredne božje jeze in večnega pogubljenja, ker telo in dušo stori ostudno pred Bogom. Z grehom se odvrne dušo od Boga, ki je luč in solnce duše. "Vrgel si me na svoj,hrbet" (in. Kralj. 14, 9.) Tako blodi duša brez luči v temi, v mraku in v temi grehov in hudobij. Brez luči.božje zaide dalje in dalje na kriva pota, in če ji vsaj še v zadnjem hipu ne zašije žarek neskončnega usmiljenja božjega, se pogrezne v prepad pogubljenja večnega trpljenja, "grebja plačilo je smrt" (Rom. 6, 25.) Brez solnca nic ne raste in ne pro-speva. Brez posvečujoče milosti božje — milosti ali pomoči božje, ki je le v duši, katera je brez smrtnega greha, ki je prijateljica božja — človek nič dobrega in zasluženega za večno življenje storite ne more, je ena temeljnih ali poglavitnih resnic svete vere. Glej, brat moj, sestra moja, kakšna strašna posledica, kak šna grozna kazen za greh je že to. Morda pridno in veliko moliš, hodiš v cerkev, daješ miloščino, se postiš, voljno prenašaš bolezni, vdano trpiš duševne bridkosti in bolesti, si dober, si potrpežljiv z domačimi, pomagaš domačim in drugim s svojo dobroto čez marsikate ro težavo, tolažiš trpeče, učiš nevedne, obiskuješ bolnike, delaš za cerkev, za siromake, žrtvuješ se na vse mogoče načine — glej, koliko zasluženja, kako velik zaklad za nebesa bi "si nabral s temi dobrimi deli, če bi jih vršil v svitu in toploti posvečujoče milosti božje. A zdaj jih vršiš v noči smrtnega greha, in neskončno čisto, presveto oko božje ne more po gledati nanja z veseljem, tako da bi jih zaračunal duši za večno življenje. Seveda toliko jih pravičnost in usmiljenje je in tem lažje milost spreobr njenja. Še več! Tudi dobra dela, ki si jih storil pred smrtnim grehom, še v luči božje, zagrne tema smrtnega greha brž ko ga storiš, tako zelo,da jih oko božje ne mara in ne more več videti. Res, "venec je padel z nase glave" (Žal. Jer. 5, 16.) "JCako je otemnelo zlato, kako se izpremenilo blesteče zlato" (Žal. Jer. 4, £} 4' Ako pa se odvrne praviČ* nik od svoje pravičnosti ter dela krivi en osti po vseh gnusobah, ki jih j>očenja brezbož-nik, ali naj živi? Nobeno pravičnih) del njegovih, ki jih je storil, ne bo več v spominu; zaradi nezvest(>be, ki jo je zagrešil in zaradi hudobije, ki jo je zakrivil, mora umreti" (Ecekiel 18, 24.) Kaj ne, kaka nepopisljiva škoda! O usmiljenje božje je tako veliko, da po njem ta dela lahko svet o-žive. Če se očistimo smrtnega greha z resničnim kesanjem in odkritosrčno spovedjo, zable-ste pred obličjem božjih spet v nekdanji krasoti. "Ako pa krivičnik dela pokoro, naj živi" (Ecekiel 18, 21.) In kako greh poniža dušo človeško, kako jo omadežuje, kako ostudno jo stori v očeh božjih! Glej, brat moj, sestra moja, hčerka Boga Očeta sestra Kristusa Gospoda, nevesta sv. Duha se valja v blatu. Kako more tako, ako se ne očisti. Bog vzeti kdaj k sebi. Ne, ne more, zakaj "nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo" Ne, ne more zakaj "nima sva-tovskega oblačila" (Mat. 22.). Ampak slišati bi morala ob uri sodbe, ker vsa omadeževana, vsa grda sovražnica božja i "Poberi se izpred mene, prok-leta, v večni ogenj" (Mat. 25, M.) To stori greh, en sam smrten greh. Storil je to pri satanu, ki je "padel kakor blisk iz neba" (Luk. 10. 18) Zaradi e-nega sanfega smrtnega greha. Zato so se svetniki greha tako bali, zato so pred njim trepeta li kakor sv. Marija Magdalena Paciška ali. sv. 'Stanislav Kostka, ki sta že v najnežjih letih postala vsa zbegana, sta čestokrat omedlela, če sta o grehu le govoriti slišala. In zato so svetniki se greha tako varovali. Da se ga bodemo bali in varovali tudi mi, premislimo čestokrat tudj mi vso zlobo greha in vso nevarnost, ki iz nje ga izvira. Izmemo, pretehtaj-mc in precenimo čestokrat ve likost in globokost, težo, zlobo in strahovitost greha na pre-dragoceni krvi Gospodovi, za naše grehe prelite. In vzdihni mo čestokrat: Gospod Jezus, Sin Davidov, usmiji se me! Bog bodi milostljiv meni ubo zemu grešniku! Usmili se me, o Gospod, usmili se me po svo jem velikem usmiljenju in ne zavrzi me za veke izpred svo jega svetega obličja. Ameti. Tri rane na telesu a-meriškega naroda. Piše Rev. Anton Sojar. (Dalje.) Kapitalizem in socializem. Vsak človek hrepeni po sreči. Srečen je človek na tem svetu, Če izpolni po svoji najboljši mooi vse dolžnosti Ido Boga in do bližnjega. Kdor išče najpoprej božje kraljestvo in njegove pravice, ta bo tudi za svoje telo, za časne potrebe prejel vsega dovolj, kar potrebuje. To je obljubil naš Izveli-čar v svetem evangeliju. Veren delavec dandanes moli, živi po naukih Kristusovih, rad dela in hrani, kar more prihraniti; a vendar vidi, da ne prejema tega, kar mu eyan-gelij obljublja, ali vsaj ve, da bi bilo lahko bolje na svetu, Če bi na svetu vladala pravica. Delavec čuje v cerkvi lepi Kristusov nauk o ljubezni: Očeta enega smo vsi sinovi. Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. To čuje delavec v cerkvi. Zunaj cerkve opazi delavec, da tega krščanskega bratstva ni in — ga ni! V cerkvi se moli Bog, zunaj cerkve se moli zlato tele — mamon. Denar — sveta vladar, je moderno geslo. Če nič ne-lnaš, si pred svetom ničla, čeprav si pred Bogom svetnik. Če si pa bogat, se ti klanja celi svet. Veren delavec se vpraša: Kje je moj Bog? Ali je moj Bog tisti, ki me je ustvaril in ki me bo sodil, ali je moj bog ta bog, pred katerim zunaj cerkve vse poklekuje —: in ta je: bogastvo T Veren delavec tako premišljuje: Zemlja je velika in lepa in bogata. Ptice pod nebom — živali na zemlji —» ribe v vodi — rodovitna polja in gosto zaraščeni gozdi •— bogate rude. skrite v osrčuju zemlje— ali niso vse te stvari božje ustvarjene v taki množini, da bi lahko imel užitek od njih; vsak človek na svetu, ustvarjen po božji podobi T Ali ni cela zemlja takoreč bogato obložena miza, h kateri sme prisesti prav vsak človek na svetu brez izjeme, in se lahko nasiti? In če je danes tako, da samo nekateri izvoljeni imajo sedeže pri tej mizi, veliko ali večina ljudij pa pobira ostanke, ki padajo s te bogato obložene mize — ta miza je narava božja— kdo je vzrok tega T Veren delavec odgovarja sam na to vprašanje in pravi: Bog ni kriv naše nezadovoljnosti, ker Bog je dal človeštvu dovolj. Krivda je na ljudeh samih, če ni vse tako, kakor bi moralo biti. Kdo je kriv splošno nezado-voljnosti na svetu? Vsaka povodenj prihaja od zgoraj v niža ve; od zgoraj pri-drvijo hudourniki in šiloma preplavijo in uničijo žitna polja, ki cvetejo v dolini. Kmet je sejal in delal in se potil in ko' zagleda hudournik, dvigne roke kvišku in moli: O moj Bog, otmi nas rev. otmi nadlog! Ker ni takoj uslišan, pa se obrne naravnost do hudournika in ga prosi: Prizanesi mi! Hudournik — mrtev bog—ne čuje prošnje in molitve ubogega siromaka in veren delavec, napol v obupu, pozabi na živega Boga, zjezi se nad mrtvim bogom hudournikom in postane — socialist. Mrtvi bog — hudournik je kapital. Živi Bog, Stvarnik nebes in zemlje, vernega delavca sicer tolaži, a prepuača rešitev vprašanja kruha ljudem samim, ker je Bog ljudem podelil luč razuma, ki naj sama rešuje to vprašanje. Staro je to vpraša-nje_ kakor je star človeški svet. Ali mi ljudje moremo rešiti to vprašanje? Lahko, če le hočemo! Kadar se bo vsak človek in vsak stan zavedal, da iz ljubezni do Boga mora vsakdo ljubiti svojega bližnjega kot samego/sebe, takrat bo to vprašanje rešeno. Dokler bo kapital imel zlato tele za svojega boga in delavca za svojega sužnja in dokler bo^tudi delavec b mamonu o-boževal svojega boga in želel v prvi vrsti samo, kdaj bo on sam postal kapitalist, toliko Časa bo -- boj na zemlji. v> Vsak človek more in mora živeti. Kjer so očetje, tam so otroci; kjer so gospodarji, tam so hlapci; kjer je kapital tam je delo. Med očetom in otroci, med gospodarji in hlapci, med kapitalisti in delavci pa mora vladati pravica in ljubezen. Kjer ni pravice, je upor. i Kjer ni ljubezni, je nezadovoljnost. i ~Ali smejo nekateri ljudje biti bolj bogati kot drugi? Na vsak način! Zakaj ne? Noben človek pa nima pravice obogatiti se stem, da drugem dela krivico. ^Ta svetu lahko živita bogatin in delavec — drug poleg drugega, oba zadovoljna. Kapital ne more biti brez dela, ne delo brez kapitala. Oba: Kapital in delo naj delujeta skupno v blagor človeštva! Nekateri ljudje so tako nestrpni, da so jezni, ko slišijo besedo: Kapital. Vzemite zgled za pojasnilo: V Ameriki imamo v nekaterih večjih mestih razvito slamni-karsko obrt, pri kateri so upo-slene naše Slovenke kot pri-poznane izurjene in spretne delavke. Zakaj so prišla delat v Ameriko? Zakaj niso razvile slamnikarsko obrt na doma čih slovenskih tleh, da bi tam ostal ves denar: zaslužek in dobiček? Pridne roke imajo, a manjkalo jim je kapitala, ki bi postavil tovarne in jih opremil s stroji! Ker niti Domžale, niti Kranjska, niti Avstrija ni so mogle ali niso hotele dati kapitala za začetek in uspešen razvoj slamnikarske obr ti na Slovenskem, so prišle v Ameriko, kjer jim tuji kapital ponuja delo. Delavke, ker so pametne ne zahtevajo od svojih kapitalističnih delodajalcev nič drugega nego to, da pripoznajo unijo. S plačami so splošno zadovoljne. Torej delavkam manj ka samo enega pogoja, pa bodo lahpso složno in v popolno za dovoljnost delale, roka v roki: delo in kapital. Organizirano delo naj dobi svojo pravično plačo — kapi tal pa dobiček, ki mu pripada. (Dalje prihodnjič.) Sevcrova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. Srbeče koine bolezni to mnogokrat nepr«nesljlve. Pokažejo m T obliki pordeCele kote. mehurjev, izteklin is kar Je nsjneprljetnejie — ti znaki neprenehoma 8i be, dražijo in povzročajo pekočo senzaci'o, k« pri mor* bolnika, da m praska na prizadetih mesti, kar je pa ie s labia. N« trpite te«a. Poal ožite se Severa's ESKO (prej* Sererovo Mazilo za kolo) antlaep-ti&ncfe mazila za srbečo ln vneto kožo in k malo bost« dosegli zaželjeno od pomoč. To mašilo vilva zaupanje pri tisočih ljn* deh, ki »o ga poskusili proti srbečnl kožni bolezni različne Trsta. Ti so isnaili v njem izvrstne uspehe — tako boste iznaill tudi vL Na prodaj pri vsih dobri!. l;V«rjih. Cena 50c. W. F. S TVER A CEDAR RAPIDS, CO. IOWA C 3MMBB9ES55 »SHI m Vsakemu naznanjamo, da mi izplačujemo denar v Jugoslaviji ne samo v KRONAH, ampak tudi v v Dolarjih, v gotovini Cena pošiljartve je 3% in najmanjša svota za d'oplacUo anaša 1 dertar. Ako pošljete denar v kronah, vam nač ne računamo, zvzem&i pri brzojavni pošijatvi, za katero je trea nekaj posebno doplačati. Pišite za naše cene denarnih pošiljatev. Prodajemo šifkarte za vse proge po izvirni ceni. Sprejmemo denar na pohrano in dajemo štiri odstotke obresti. EMIL KISS BANKIR. 133 Second ave. New York, N.Y. 1 domovino hitro in zanesljivo po najnižjem dnevnem kurzn. Vse pošiljatve garantirane # Josip Zalar JOLIET, ILL., KAKO SE UČITE ANGLEŠKO Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnico (note book) in Angleško-alovenski besednjak, ki ga je sestav Kern. Vsako neznano b( poglejte v besednjakn, ki izgovori in kaj pomeni; te neznane besede v beleži jih večkrat ponovite. V pai secih boste imeli lep zaklad angleških besed, katerih bi ne dali za stotine dolarjev. Cena besednjakn je $5 s poštnino vred. Vsaka hiša bi morala imeti to knjigo. Naročite jo na ta naslov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Glair Ave. Cleveland, Ohio. fstotako lahko naročite za 25 Zormanove pesmi, ki bodo ngrajale mladim in starim.' BOLGARSKI KRVNI CAJ pomaga bolnikom. Zdravniki in Jekarnarjt priporočajo ta irboren krrčistUen čaj, ker drij ze-lodlec, jetra, ledice in kri v redu ; (čiste.) Vzemite ta gorki čaj ako hocet^ re-, gnat irehlad in se obdarovati influence ter ljučnice. Bolgarski krvni čaj je na prodaj po vseh lekarnah, aH ga pošljem priporočeno po pošti eno veliko družinsko škatljo za $1.25, triiza-vitke za $3.15, šest pa za $.25. Nasfov: H. H. Von Schlick, President Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. LJUDJE S KILO Vrzite proč svoj kilni pas. Na tisoče ljudi z utrganjem (kijlo) ii lajšuje trpljenje s tem, da osijo ia rabijo STUARTOVE umetne P^I-LEPLJIVE PLAPAO PODLOfcE (blazinice). Vrzite torej proč fvoj^ t ;tari kilni pas. Ne nosite več jekpe-nih ali gumijastih trakov, ki vas ;n tudi lahko vbodejo. Naj Vam dopošljemo za poskušnjo eno PLAPAO PODLOGO ZASTON Ne računamo za isto ničesar, vam dokažemo številno slučajev, ;o PLAPAO PODLOGE za druge fee lobrega storilč. Pišite po našo knjigo. o utrgovanju (krli), tam boojte nmogo zvedeli o tej neprijetni bol ni. Mi imamo zaprisežena spričevi in zahvalna pisma iz vseh delov ve, kjer je dokazano, da so PLAPA PODLOGE najboljše in da so ^e rifnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minule več. Pošlji t mam svoje ime in nasldv SE DANES. Mi Vam bomo tak«}j poslali a poskušnjo in ZASTONJ en PLAPAO PODLOGO in knjižico utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 326^ Stuart Bid g. St. Louis, Mol 50,000 akrov Lac Conrt Oreilles Indian Reservation na prodaj. Zastave, bandore, regalije in slate znake za društva ter Slane K. S K. J. izdeluje EMIL BAOHMAN .2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HL New York City. Ponujamo na prodaj za na seljenje to zemljo, ki je poras čena z najlepšim lesovjem ter ima krasne doline Chippewa v solnčni Sawyer County, Wis consin. To je prvikrat, da se ta zemlja prodaje. Zemlja, je jako dobra, rodovitna in je v najlepšem kraju. Cena je okoli $20 aker na male, lahke obroke. Za zemljevid in pojasnila pišite na: COTOT OREILLES LAND CO. Hayward, Wis. Lastnina Kranj sko-Slo venske m fe -- 1004 N. Chicago St "... o Ms -- Izhaja vsfko sredo. Jednote v Združenih državah ameriških. Uredništvo in npravniitvo: Telefon: Cfticago 1048. JOLIET, ILL. ^^^n&t Naročnina: t M ...... Tftline, na leto .......v........................................... Zk nečlane | emstvo $3.00 ................................ ...*.««»»»» 3;- ■■■ ■■■■'■ i -T OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA \ ____ Maintained by and in the interest of the order. _Issued every Wednesday.___ otsBI mtpn ■ r 1004 N. Chicago St _--- OFFICE: Telefon: Chicago 1048. JOLIET. ILL. Subscription price: For Members, per year ......................£.« ---- For Nonmeinbers .................................................... For Foreign Countries..................................................j***' ft 63 St. niCa» 1921 mar ampak delate pri tem le sitnosti, kar ni na mestu in tudi ni diptomaticno. K protestu urednika "Slov. Naroda" se tudi mi pridružu- M■■■■■■■ii Strahovlada na R, 16, $1000. . 9527 Tič Kristina, roj. Tudi mi odločno protestiramo! Te dni smo v starokrajskih listih čitali, da je belgrajska vlada izdala naredbo, da mora imeti od sedaj naprej potni list aa inozemstvo tudi vizum konzularnega oddelkka pri ministrstvu za zunanje zadeve v Belgradu. Ta oddelek bo vodil splošni register in kontrolo vseh izdanih potnih listov za inozemstvo. Kmalu po tej naredbi jo prinesel 4'Slov. Narod" z dne 12. marca sledečo protestno izjavo: " Odločno protestiramo! Danes razglašajo, da so hočejo poostriti potovalni predpisi za inozemstvo. Mi sami smo ponovno zahtevali, da se pazi v vse drugačni meri na sumljive ljudi, ki potujejo iz naše države in nazaj, kakor se je godilo. Ali to. kar se nam sedaj obeta, je proti zdravi pameti. Za vsak vihtim bi se bilo obrniti v Beograd na ministrstvo za zunanje stvari.. .Ljudje božji, ali veste, kaj to pomeni? Promet je velikanski in kje bi moglo ministrstvo pri svoji uredbi zmagati velikansko delo, ki bi naraslo s pasaži iz cele države. Kdor ima opravka z ministrstvi, pa si ne more, kakor verižniki, najemati nepopisno dragih " intervenijentov'kakor znano čaka in gleda, kdaj dobi odgovor. Mi Prečani bomo potem sploh obsojeni, da smo prikovani na svojo zemljo kakor kmet pod fevdalizmom. V poštev pride-čas, denar in zmagljivost ogromnega dela. Sedaj si pa mislite, da treba nujno potovati zaradi bolezni, smrti, kupčije. Ali naj celo naše gospodarsko življenje zastane zaradi nepremišljenega in neizvedljiveega u-krepa. Nadzorstvo je potrebno, ali urediti je to tako, da ne bomo hermetično blokirani od celega sveta. So še vendar tudi pošteni ljudje, ki morajo iz države. Ali smo mi • morda v Albaniji? Zahtevamo rv imenu našega prometa, trgo--vine in zdrave pameti, da se vlada in vsi poklicani faktorji ta-koj postavijo proti nesprejemljivemu fermanu, ki se pripravlja. Est modus in rebus. *9 Koga se ti predpisi najbolj tičejo? V katero inozemstvo potuje največ ljudstva iz Jugoslavije, pravilno rečeno, iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev? Brez nadaljnega pomis-' leka lahko odgovorimo, da se ti novi strogi in bedasti predpisi tičejo nas, ameriških Jugoslovanov; torej tudi nas ameriških .'" Slovencev, bodisi že direktno ali nedirektno. Največ ljudstva r se dandanes iz Jugoslavije seli v Ameriko, oziroma v Združene 5ft države. Kdo sploh dandanes lahko potuje v Ameriko? Samo bližnji srodniki že tu živečih naseljencev. Prav je in umestno, 1' da na primer vsak ameriški Slovenec, ali Slovenka gleda in skr-^ bi to, da vzame k sebi svojega najbližjega sorodnika, n. pr. * 1 moža, ženo, sina, hčer, starše, brata ali sestro. Mnogo je so-ifcfcikov v Ameriki, ki sploh ne dovolijo državljanske pravice takemu prosilcu,ki ima morda svojo družino (ženo ali otroke) še " v starem kraju. Ta slučaj so je lani pripetil rojaku A. v Chica-"guj'da so mu bili lastna žena in otroci za pričo pri sodniji takoj ** po prihodu iz stare domovine. Sodnik, ko je osebno videl pro-sflčevo ženo, mu je izdal drugi državljanski papir. Ne vemo, ali naj bi se naravnost smejali, tej neumestni lia-redbi slavne belgrajske vlade, ali naj bi isto ostro obsojali? Po celem širnem svetu ni menda glede potovanja v Ameriko tako postav? Ta slučaj bi bil n. pr. podoben slučaju, če bi de-■tfafvtfki in trgovinski department (ta jnik) v Washingtonu, D. C., - zahteval od vsakega ameriškega državljana, da se mora osebno i zglasiti v Washingtonu v sv »ho izdanja potnega lista za inozemstvo. Vožnja in stroški za potovanje iz države Washington v mesto Washington, D. C., bi znašali okrog $100. Tako se '"■ {M izdaja in vizum potnega lista izvrši kretom pošte. Poštnina 1 ^ za tja in nazaj stane samo 4c. Pristojbina za izdajo potnega lista amer. državljanov pa znaša po novi določbi $10.00. Vprašanje je, koliko dinarjev, ali kron bo zahtevalo bel-u i grajsko ministrstvo zunanje stvari za vizum takega potnega lista 1 Ako bi hotel kak rojak, živeč na Gorenjskem potovati k — Vvojcm v Ameriko bi moral najprej doma letati od Poncija do Pilata: najprvo k županu, potem k okrajnemu glavarstvu, končno pa še k ameriškemu konzulu v Zagreb. Vsak urad zahteva plačilo gotove pristojbine. Okraj, glavarstvo K 1000 (tisoč). Amer. konzulat pa $10.; zdaj pa k temu še računajte zamudo časa, in vožnjo iz Jesenic do Belgrada in nazaj; koncem konca pa še. ministrsko takso za vizum. Sami ti stroški znašajo danes več, kot je pred vojno stala vožnja iz Ljubljane do New Yorka. Če hoče kodo dandanes k sebi vzeti kakega sorodnika iz stare domovine, mora biti že bogat, kajti 3 stotaki celo ne zadostujejo. Nikakor si ne moremo na pravilen način tolmačiti vzroka, čemu dela SHS vlada take ovire in zapreke osebam namenjenim v Ameriko. Ali je dandanes v Jugoslaviji res že toliko slabih rI ljudi, da se Jugoslavija boji za Ameriko? Večkrat smo že ei-tali, kako z veseljem sprejemajo doma naše, iz Amerike se vr k nivše rojake, to pa iz več vzrokov. Ce boste ljudstvu branili v Ameriko, se tudi sčasoma ne bo več iz Amerike domov vračalo s prihranjenimi dolarji. Ban kron|. Nedavno je bila izbrana posebna izpraševalna komisija Amerikancev, da prouči sedanji položaj in razmere nesrečnih Ircev, katere še stoletja s svojo strahovlado zatirajo ošabni in neusmiljeni Angleži (Britanci.) Označena komisija je to Svoje delo dovršila in poslala državnemu departmentu svoje uradno poročilo, ki takole slove: 4 4 Mi smo pronašli in dognali, da se na podlagi britanske postave irskemu ljudstvu krati zaščito, do katere naj bi bili kot podaniki britanskega kralja opravični. Tako se tudi Ircem krati moralično zaščito na, podlagi mednarodnih postav. Vsi ti (Irci) so podvrženi milosti in nemilosti kraljevih britanskih sil, katere ravnajo ž njimi proti postavi in proti vsem načelom pravičnega človeškega ravnanja. Britanska vlada dandanes vprizarja na Irskem pravo strahovanje in sicer: 1). Kraljeva britanska vlada je poslala na Irsko najmanj 78,000 svojih mož močno armado. Med tem vojaštvom je dosti neizkušenih mladih fantov; dosti izmed teh je bilo že v raznih zaporih ali predkaznovanih. Ta armada počenja na Irskem nasilje, koje je nemogoče do cela opisati. 2. Kraljeve britanske čete so na Irskem na neopravičen in kriminalen način umorile že dosti nedolžnih oseb, (mož, žena in otrok); dalje so na kruti način postrelile dosti oseb pod pretvezo, da sO republikanci; mučile in ustrelile so številno ujetnikov, ko so bilo še v zaporu brez kake obravnave, ker se niso hoteli pokoriti nasilju vlade. Med temi je največje število voditeljev Sinn Fajnove stranke. 3.) Te čete so pod vodstvom britanskih častnikov požiga-le hiše, pustošile naselbine, vasi, trge in mesta na nečuvene načine. Po nekaterih krajih so biše z gazolinam polili in zanetili, ali pa z bombami porušili. 4.) Britanci so vprizorili pravo kampanjo da uničijo ves irski narod; da požgejo vse tovarne, mlekarne, poljsko orodje in pridelke, tako tudi živino. To pustošenje se ponavlja neozi-raje so na politično prepričanje dotičnega lastnika.. Pri tem morajo osobito ženske in otroci dosti pretrpeti. 5.) Kazne kompetentne britanske vojaške oblasti vprizar-jajo nasilje republikanski (irski) armadi. Raznim krajem in vasem se nalaga denarne kazni za prestopke posameznikov. Vprizarja se reprisalije, za čine, s katerimi niso lastniki kmetij iili domov nič v zvezi. Civilno prebivalstvo je podvrženo inkviziciji britanskih vojaških sil pod pretvezo, da imajo posamezniki važne informacije o angleški armadi. Vsa ta početja kraljevih britanskih čet so v nasprotju z mirovnimi postavami med civiliziranimi narodi. v 6. Navzlic vsemu temu ni mogel označeni britanski " teror* ' uvesti britanske vlade na Irskem, v obče dandanes na Irskem britanske sodnije več ne poslujejo, kajti v obče tamošnje domače, okrajne in mestne oblasti ne priznavajo več britanske nadoblasti, vsled tega so bili ;vsi civilni britanski uradniki z Irskega pregnani. , 7.) Čeravno vlada na Irskem tako nasilje, se je večina irskega ljudstva potom splošnega glasovanja izrekla ja irsko republiko, kateri je tudi svojo zvestobo priseglo. Irci plačujejo davke svojim lastnim (irskim) oblastim; tako priznavajo tudi le njih odloke in poslovanje irskih civilnih uradnikov.'' Uradno naznanilo. PREMEMBE ČLANSTVA ZA MESEC MARC 1921. Pristopili Člani. ■ K dr. £»v. Jožefa it. 2 v Joliet. 111., 23573 Ciovednik Fraitc roj 1901 R. 19, $1000. 23574 Sitrcel Johan, roj. 1891, R. 29 $1000. Spr. 6. mar. 1921. Dr. šteje 411 članov(ic). K dV. sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Mtinn., 23575 Tekautz "Fran?, roj. 1905, R. 16, $100. Spr. 17. mar. 1921. Dr. šteje 107 članov(ic). K dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 23576 Krasovrč Ivan, roj, 1904 R. 16. $1000. 23577 Okečič Rudolf, rej. 1902, R. 19, $1000. 23578 Btodarič Alojzij, roj. 1S01, R. 19, $500. 23579 Perko Karol, roj. 1894, R. 27, $1000.* opr. 24. mar. 1921. Dr. šteje 479 Č1an»v(ic). K dr. sv. Janeza KrstnUca št. 11 v Aurora. Ilk, 23580 Mlakar Martin, roj. 1905, R. 16, $1000, Spr. 6. mar. 1921. Dr. šteje 64 ČIanov'(ic). K dr. sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio, 23581 Hochevar Rudolf, roj. 16, 5»1(XK). Spr. 13. mar. 1921. Dr. šteje 39 članov(ic). K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 23582 Baškovec Josip, roj. 1894, R. 27, $1000. Spr. 5. mar.. 1921. Dr. šteje 467 članov(ic) . K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, Iti., 23583 Kotich Josip, roj. 1902, R. 18. $K«0. 23584 Kunič Franc, roj. 1901 R. 19 $1000. 23585 Sotlič Franc, roj. 1901, R. 19, $1000. 23586 Horvat m Josip, roj. 1896, R. 24, $1000. 23587 Tadej Anton, roj. 1893 R. 28, $1000. Spr. 6. mar. 192!. Dr. šteje 344 članov(ic). K dr. Marije Device št 33 v Pittsburgh, Pa., 23588 Vidina Jurij, roj 1900, R. 20. $1000. 23589 Peteh Nikolaj, roj. 1895, R. 25, $500. 23590 Vidina Ivan, roj. 1888 R. 32, $1000. Spr. 6t mar. 1921. Dr. šteje 139 članov(ic). K dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 23591 Garbes Anton, roj. 1905, R. 16, $500. Spr. 14. mar. 1921. Dr. šteje 119 članov(ic). K dr. sv. Jožefa št. 53 v Waukegan. 111., 23592 Celešnik Franc, roj. 1904 R. 16, $1000. 23593 Čepon Andrej, roj. 1904, R. 17, $100Ct 23594 Jakopin Alojzij, roj 1903 R. 18, $1000. Spr. 13. mar. 1921. Dr. šteje 182 čhmov(ic). K dr. sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Cold., 23595 Matkovič Ivan, roj. 1871, R. 50, $250. Spr. 23. febr. 1921. Dr. šteje 89 člano^(ic). K dir. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 23596 Serdoč Arthur, roj. 1894 R. 27, $1000. Spr. 5. mar. 1921, Dr. štej« 126 članov(ic). K dr. gv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 23597 Glavič Josip, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 13. mar. 1921. Dr. šteje 210 članov(ic). K dr. sv. Treh Kraljev št 98 v Rookdale, HI, ?3598 Konc Alojzij, roj. 1893, R. 28, $1000. Spr. 6. mar. 1921. Dr. šteje 66 članov(ic). K dr. sv. Mihaela št. 1-52 v So. Deering, III., 23599 Pavletič Ivani, roj. 1888, R. 33 $1000. Spr. 15. mar. 1921. Dr. šteje 63 članov(k). K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa, 23600 Ladešič Ivan, roj 1904, 'R. 17, $1000. 23601 Rot>ič Matija, roj. 1896 R. 25 $1000. Spr. 13. mar1. 1921. Dr. šteje 149 članov(ic). K dr, sv. Jožefa št. 163 v So. •Bethlehem, Pa., 23602 Horvat Matija, roj. 1891, R. 30, $1000. Spr. 13. mar. Dr. šteje 37 članov(ic). PrLtopile članic«. K dr. sv. Jožefa št. 2, v Jo!ietuv lil., 9611, Zivetz Cecilija, roj 1905, R. 16, $1000. Spr. 6. mar. 1921. Dr. »teje 411 članov(ic). , . K sv. Vida št. £5 v Cleveland, Ohio, 9512 Baškovec Rozalija roj. 1895 R>. 26, $1000. Spr. 55. mar. 1921. Dr. šteje 467 članov(ic). K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111:, 9513 Mlakar Aim, roj 1905 R. 16, $1000. Spr. 6. mar. 1921. Dr. šteje 344 članov(ic). K dr. sv. Alojzija s% 42 v Steelton, Pa., 9S14 Tomaišič Ana, roj. 1898 R. 23, $1C00. 9515 Malešič Johana, roj. 1896 R. 25, $1000. 9516 Mavrin Marija, roj. 1888 R. 33. $1000. Spr. 10. mar. 1921. Dr. šteje 146 članov(ic). K dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York; N. Y., 95i7 Brojaim Marija, roj. 1898 R. 23, $1000. 9518 Okoren Marija, roj. 1896, R. 24, $1000. 9519 Kralj Jožefa, roj. 1896 R. 25. $1000. Spr. 12. mar. 1921. Dr. šteje 57 čla-nov{ic). ..... V K dr. svi Jožefe št. 53.v Waukegan, lit, 9520 )tfovak Marija, roj, 1900, R. 21, $1000. "Spr. 13. ma^ . Dr. šteie l82(članoSr(ip>:. ; 9521_ Hapušjn Ai^ roj. pre A 'h "Jj-ui IFk 9524 JarU Johana, roj. 1881, R. 40, Dr ateie W čla»ov(k). Cleveland, Ohio, 9525 Turk'Alice, roj. 190$, R. i6< 210 MknoVr., 9543 Majerle Aiu, roj. 1883, R. 38, $1000. Spr. 13. mar. 1921. Djr. šteje 17 clanov(ic) K dr sv. Ane št 134 v Indianapolis, Iikl, 9544 Gole Marija, roj. 1900, R. 20, $500. Spr. 6. mar. 1921. Dr. šteje 47 članov(ic). X dr. sv. Aine št. 139 v La Salk, III., 9545 Jermene Marija, roj. 18S>5, R. 25, $500. Spr. 1. mar. 1921. Dr. šteje 43 članov(ic). K dr. Marije Pomagaj, št. 147 v Ra-nicin, Pa., 9546 Likovich Rožama, roj. 1903, R. 17, $1000. Spr. 20. mar. 1921. Dr. šteje 42 članov(ic). K dr. sv. Ane, št. 150 v Cleveland, Ohio, 9547, Fink Rozalija, roj. 1904, R. 16, $1000. 9548, Winter Marija, roj. 1903, R 18, $1000. 9549 Dorč johan«, roj. 1901, R. 19, $1000. Spr. 20. mar. 1921. Dr. šteje 81 članor(ic).! K dr. svv Mihaela št. 152 v So. Deerin«, lit, 9550 Pavelič Ana, ro). |894 R. 27, $1000. ISpr. 15. mar. 1901. Dr. šteje 63 Ganov(«c). K dr. Marija Magdalene št 162 v Cleveland, Ohio, 9551 Pečjak roj. 19<»4, R. 16, $10»)0. 9552 Jakšič Alojaija, roj. 1900, R. 20, $1> Znidaržic A»a, roj 1898, R. 23, $1000, 9554 Mežič Franca,, roj. 1896 |R. 24, $1000. 9555 Ahčin Johana, roj. 1896, R. 25, $500. 9556 Pleško Marija, roj, 18% R. 26, $1000. 9557 Oster Marija, roj. 1876, R. 44, $500. Spr. 7. mail 1921. Dr. šteje 286 K dr. ,sv. Mihaela št 163 v Pittsburg, Pa., 9558 Broienič Laura, r R. 21, $1000. Spr. 13. mar. 1921. Dr. šteje 149 članov(ic). i K dr. Marija Pomočnica Kristjanov št 165 v West Adlis, Wis., 955P Zev-uok Agata, roj 1889 R. 31, $1000. Spr. 13. mar. 1921. Dr. šteje 32 članov(k). Suspendovani člani. Od dr. sv. Štefana, št. 1 v Chicago, IH., 13573 Srnkovee Franc, R. 22, $1000. 16619 Pečnik Ivan, R. 29 $500. 23062 Zakajes Steve, R. 32 $500. 16858 Zupančič Ivan, R. 44, $1000. Susp 5. marca 1921. Dr. šteje 206 članpv(ic). Od dri sv. Jožefa št 2 v Joiietu, I1L, 22998 John Gregoraš, R. 17r$l000. Susp. 15. marca 1921. Dr. šteje 411 č*anov(ie). Od dr. sv. Jožefa, št 7 v Pueblo, Colo, 22228 Laznik Louis !R. 22 Susp*. 20 marca 1921. Dr. šteje 479 članov(ic). Od dr. sv. Cir. in Met. št. 8 v Joliet, I1L, 17132 Kunstik Ignatr R. 29, Susp. 22. marca 1921. Dr. šteje 102 Unov H 22; $500. Susp. 7. marca 1921. Dr. šteje 114 članov(ic). Od dr. Marije sv. Rožnga Venca št 131 v Aurora, Minn., 21385 Benčma Franc, R. 20, $100(X 22762 Stare Josip, R. 24, $1000. 16716 Stampuhar Konrad R. 29 $1000. 9198 Sever Ivan, R. 36, $1000. Susp. 28. mar. 192L Dr. ste-jje 124 članov(ic). Od dr. sv. Cir. in, Met. št. 144 v Sheboygan, Wise. 21618 Brulla ja, R. 16, $500. Susp. 22. marca 1921. Dr. šteje 116 članov(ic) Od dr. sv. Mihaela št 152 v So. Deering, 111., 19426 Horvat Vide k. 29, $1000. Susp. 18. mar. 1921. Dr. šteje 64 čfanov(ic). Suspendovaue članice. Od dr. sv. Družine št 5 v La Salle, IH., 367 Mesojedec Zofija, R. 30 Susp. 15. marca 1921. Dr. šteje 142 članov(ic). Od dr. sv. Barbare, št. 24 v Blooton, Ala., Kokalj Ana, R. 52 $500. Susp. 10. marca 1921. Dr. šteje 6 članov(ic). Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich. 1130 Poiek Katarina, R. 44, Susp. 20. marca 1921. Dr. šteje 264 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Cok>., 1906 Sončar Jožefa, $500. Susp. 14. marca 1921. Dr. šteje 147 č4anov(ic). Od dr. Marije sv. Rožnega Venca št 1321 v Aurora, Minn., 8568 Sure , Marija, R. 18, $1000. 4710 Stampohar 'Marija, R. 27 $1000. Susp. 28. mar. ! 1921. Dr. šteje 124 članov(ic). Od dr. Kraljice Majnika št 157 v Shebogan, Wis., 7844 Fende Am, F-10, $500. Susp. 24. marca 1921. Dr. šteje 68 članov(ic). Od dr. sv. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 8894 2ele Jožefa, R. 46 $250.00, 8804 Hoffart Mamie, R. 31 $1000. 8036 Kaušek Marija, R. * $1CC0. 9435 Prinz Frančiška, R. 23, $500. 8303 Kaps Cecilija, R. 19 $100a 1 P337 Vidmar Jožefa 1921. Suiap. 7. marca 1921. Dr. šteje 286 člaj»v(5c). Suspendovani člani zopet sprejeti. K dr. sv. Jan. Krstni št 14 v Butte, Mont., 23366 Gorshe Josip, R. $1000. ; Zopet spr. 2. marca 1921. Dr. šteje 183 članov(ic). K dr. sv. Petra št 30 v Calumet, Mkh., 1656 Rebrovič Stefan R. 55 $10001 > 8374 Kocjan Ivan, R. 32, $1000. 8930 Simonič Josip, R. 41 $1000. 4286 Sečen Josip, R. 50, $1000. 1641 Majhen Peter, R. 47, $1000. 22624 Kovačič Ivan, R-30, $1000 Zopet spr. 6. mar. 1921. Dr. šteje 264 članov(ic). K dr. sv. Cirila in Metoda št 45 v E. Helena, Mont., 9122 Klcmeapc Franc, R. 34, $1000. 22628 Cvar John, R. 18, $1000. Zopet spr. 14. rtarca • 1921. Dr. šteje 40 članov(ic). K dr. sv. Alojzija, št. 47 v Chicago, III., 16509 Sterfc Jakob, R. 23 $10« Zopet spr. 13. marca 1921. Dr. šteje 94 članov(ic). K dr. sv. Alojzija št 88 v Mohawk, Mich., 17719 Kestoer Jožef, R. & $1000. Zopet spr. 6. marca 1921. Dr. šteje 33 članov(c). K dr. sv. Petra in Pavla, š»t. 91 v Rankin, Pa., 16778 Munič Ivan, R. A $1000. Zopet spr. 20. marca 1921. Dr. šteje 107 člauov(ic). Suspendovane članice zopet sprejete. K dr. srv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. 986 Marinčič Anna, R. 36 Zopet spr. 5. marca 1921. Dr. šteje 467 članov(ic). K dr. sv. Petra št. 30 v Cafumet, Mich., 1205 Rebrovič Franca, R- 48 5020 Kocjan Marija, R. 25 $1000. 3729 Majhen Katarina, R. 48, $10001 " spr. 6. marca 1921. Dr. šteje 264 članov(ic). K dr. sv. Družine št. 136 * Wilard, Wis., 4527 Trunkelj Ana, R. 33, $1001 , Zopet spr. 6. marca 1921. Dr. šteje 70 članov(ic). Prestopili fclani. Od dr. sv. Petra št. 30 v Cahimet, Mich., ic dr. sv. Jožefa št. 103 v waukee, Wis., 21687 Sečen Lovrenc, R. 34, $1000. Prest 5. mar. 1921. li šteje 264 članov(ic), 2. dr. šteje 98 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., fc dr. sv. Jožefa št 103 vIMll waukee, W*k, 20636 Ujčič Jožef, R. 28 $1000.. Prest. 5. mar. 1921. 1. dr. itej« 106 člaaov(ic), 2. dr. šteje 98 članov(ic). Od dr. Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, III., k dr. sv. Janeza št. 65 v Milwaukee, Wis., 18320 Hudoklm Alojzij, R. 27, $1000. Prest. 1921, 1. dr. šteje 207 olanov(ic), 2. dc. šteje 153 članov(ic). Od dr, sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn., k dr. Marija sv. R Venca, št. 131 v Aurora, Hum., 19744 Jakše Atoj2ij, R. 25, $1000. Pres dr Šteic 96, članov (le), 2. dr. šteje 124 članov(ic). v sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, 111,, k JOSIP ZALAR, gL tajnik. Preostanek 1. marca 1921 ---------------------- Prejemki tekom meseca marca 1921, Prejeli od društev ______________________________ Obresti ...................................................................... Najemnina dvorane_______________ML_____________Z Izplačali Posmrtnine ----------- Poškodnine____T______ Centr. bol. podpore Upravni stroški ___ Finančno poročilo K. S. K. Jednote mesec marec 1921. ASSESMENT 3-21. Preostanek 31. marca 1921 Joliet, 111. 31. marca 1921. Plačali na Smrtnina. Poškodnina. Cent. boln, ases. 3-21. podpora. j$ 323.30 | 753.83 •I 259.49 f 193.24 | 241187 j • 769.73 | 183.55 35.53 l 158.07 f_---------- |$ 50^01 |$ ' 500.00 | 50.00 | 250.00 94.04 ______________|, 453.45 I—........................[ 254.48 | 200.00 | 208.90 |_____________________| 57.16 |.............................| 117.48 | |. 122.69 |________________| 106.60 J____| 21.37 |...........................|. 21.37 !.........................| 731.15 | 83.35 589.86 |....................................| 662.12 .................( 139.33 |....................................| 208.88 |................................... 150.51 |.................|. 31.38 |....................................|. 181.33 |................}. 148.10 |................... 238.32 [....................................j. -196.45 |____T---I 344.71 |____________________________|. 109.58 |...............- I- 67.25 |................- I- 147.83 |.............— I 95.04 |------------------------I- 438.48 I 1,000.00 80.26 1,4)00.00 . 218.20 ----------------------------- 316.24 2,000.00 121.96 ----------------- 214.49 ............— - 259.92 ---------------------- 159.98 --------------------------- 168.03 -------------------------■ 418.10 ------------ 84.01 ...................- 158.42 .....................- 40.93 .................- 305.52 .............— 151.97 ........-.......... 220.23 ..................- • ■ - ■ « 24. Za februar 24. Za marc-— 29.00 21.00 233.00 300.00 pa se je Hi list tiskal lezno števil-la" zopet 12,150'izdaj na teden $328.05, besedo rečeno vsaka posamezna štev. je stala 2.7c. li tiskarni se je torej plačalo zadnje meseee, ko se v Chicagi, $328.05 na teden za (12,150 številk). In predstoječa pogodba kaže, se je tiskovna dražba "Ame-Slovenca" zavezala tiskati list *a ravno isto ceno. je tndi to, da sedaj imamo pogodbo, na podlagi, ka-tore od časa do časa znižati strošek tiska v soglasju cen papirja itd. To je sedaj mogoče napraviti, kar i leta, ko se je 44Glasilo'' tiskalo v Chicagu ni bilo mo->riti, in zakaj ne! zato, ker tiskovna dražba National i ting Co., nam sploh ni hotela pogodbe dati, in je imela prosto in odprto pot, računati za tisk, kolikor je hotela. Da se tiskovna družba "Amerikanskega Slovenca'' drži pogodbe, je razvidno iz naslednjega: Ko se je pričelo 44Glasilo" tiskati v Jolietu, plačali smo za 12,150 številk $328.05, ali za vsako posamezno štev. 2.7c. Ko je zadnje čase cena papirju padla, je tiskovna dražba znižala ceno tisku, tako, da se je plačalo za 12,150 izdaj na teden $316.00, ali 2.6c za posamezno številko. Ko so pozneje zopet cene papirju padle se je zopet cena tisku "Glasila" mižala, tako, da plačamo sedaj za 12,150 številk tedensko Iz tega se razvidi, da od onega časa, ko se je pričelo tiskati Glasilo v Jolietu, pa do danes, se je cena tisku lista znižala za $28.00 tedensko ali za $121.00 na mesec. Poleg tega se je pa prihranilo lepo vsoto denarja vsaki mesec tudi na tem, ker ni treba plačevati najemnine, snaženja, kurj&ve, luči, telefona, poštnine in dragih stroškov v zvezi z uradom <' Glasila." Vse to se je prihranilo, odkar se nahaja upravništvo in uredništvo v Jednotini hiši. Seveda, dokler se je "Glasilo" tiskalo pri tujcih, je bilo vse O. K. Nihče se ni oglasil, čeravno se je list tiskal brez mSfS vsake pogodbe. Ko se je izvršil sklep minule konvencije, ko se je ustreglo želji članstva, in ko se je pričelo tiskati "Glasilo" pri domačem slovenskem podjetju, gotovo, sedaj je pa vse drugače. Nekaterim ne ugajajo črke, dragim zopet ne ugaja oblika lista in eni zopet trdijo, da bi drage tiskarne tiskale "Glasilo" za veliko nižjo ceno, kakor se tiska sedaj. A odgovor na to podajamo naslednje: Vsi oni, ki mislijo, da so črke preveč " starokopitne", kmečke, ali prevelike, naj nam blagovolijo naznaniti in svetovati, kakšne crke želijo. Poskusilo se bo članstvu zadostiti. Oni katerim oblika lista ne ugaja, se prosijo, da sporočijo na upravništvo "Glasila" ali na urad Jednote, kaj jim ni po volji f In če se bo razvidelo, da se da oblika lista zboljšati, se bo to z največjim veseljem storilo. Onim pa, ki predbacivajo, da bi se tiskalo "Glasilo" v drugih tiskarnah za $30.00 ceneje, kakor se tiska v Jolietu, pa navajamo tole: Če to trdi vodstvo tiskarne, ki je tiskala naše "Glasilo" skozi dobo zadnjih 6 let, naj se vpraša one gospode, *akaj pa niso tega preje storili t Zakaj so nabijali ceno tisku od leta do leta, od meseca do meseca in isto prignali s $130.00 do $328.00 na teden T Zakaj niso imeli usmiljenja z našim članstvom in z našim denarjem oni čas, ko se je list tiskal pri njih? Po toči zvpniti je prepozno. Mi ne mislimo s tem nikogar žaliti. Tudi članstvu dr. sv. Štefana ne zamerimo za poslano nam pismo. Prav veBeli smo, da se društvo zanima zato. Edino kar obžalujemo je to, zakaj se društvo sv. Štefana ni oglasilo in vprašalo za ceno tiska Jed-notinega "Glasila" oni čas, ko se je list tiskal v Chicagu T! Radevolje smo priobčili pogodbo kakor obstoji, da bo članstvo samo izprevidelo in izvedelo, pod kakšnimi pogoji se list tiska. Ob enem pa tudi omenjamo, da hočemo paziti na to, da se pogodbo izpolnuje, kakor se je dosedaj. Toliko v blagohotno pojasnilo. Za nadzorni odbor "Glasila K. S. K. Jednote", JOSIP ZALAR, gl tajnik. Itoparski napad. Pri Slov. Bistrici po sejmu so dne 9. marca ponoči neznani roparji napadli trgovca Alojzija Mastema iz Ljubljane. Napadalci so "bili želo siloviti. Vsled groznega napada je zadobil Mas-tek trenotni živčni pretres. V popolni duševni zmedenosti so ga pripeljali v ljubljansko bolnico. Občinske volitve v Sloveniji. Kakor Čujemo se bodo vršile občinske volitve v Ljubljani v torek, dne 26. aprila. Koj na to se bodo vršile občinske volitve po mestih in trgih,, na zadnje pa po kmetskih občinah. Če bodo razpisane občinske volitve tudi v Maribora, nam ni znano. V Postojno prihajajo razne špedicijske tvrdke, prispelo je mnogo železničarjev kakor tudi novega vojaštva. 27. pr. m. so bili nastopili fašisti, skozi mesto se je pomikal cel sprevod, pometali so par slovenskih napisov in obljubili, da pomečejo tako tudi drage, ako se takoj ne nadomeste z italijan skimi. Fašistovski ukaz se ni izvršil, marveč so bili odstranjeni napisi postavljeni zopet na svoje mesto in Postojnčani Drag ameriški vizum. Posestnik Evgen Marolt iz Jalo-vice pri Sodražici je te dni bil v Zagrebu, da si preskrbi ameriški vizum. Na povratku domov je v vlaku med Zidanim mostom in Ljubljano trdno zaspal. To priliko sta porabila dva mlada žeparjain mu iz žepa izmaknila It) dolarjev in več jugoslovanskih kron: * Za 8000 K oškodovani Marolt je tatvino zapazil se le v Ljubljani. "Ameriški vizumi" so sedaj že itak zelo dragi, kajti pristojbina znaša 10 dolarjev, kljub temu drve mladi ljudje v "Ameriko", zaslepljeni od bleščečega dolarja. — Kakor čujemo, se ponekod vrše zopet čedne manipulacije s potnimi dokumenti v Ameriko. Dobava teh dokumentov stane ne-katernike celo 20,000 kron. Od doma je pobegnila. Posestniku Josipu Muskulinu v Starem gradu je pobegnila njegova žena Manda z dvema otrokoma v Ameriko. Seboj je možu odnesla 1800 ameriških dolarjev ali 562,150 jugoslovanskih kron. Jugoslovnski jezik izgnan iz cerkve v Trstu in Istri. Pri Sv. Antonu novem v Trstu v nedeljo ni bilo več slovenske da jih fašisti puste na _ ,. _________ Postojni nimajo nič prepovedi in ne več slovenske i [/icpvcui m ne vec siovensKe j molitve ob jutranji maši. Od- r_______ je iz ce slovenska beseda na ukaz i5ar-tolomasija, škofa fašistov. Slovenske žene so jokale. V po-reško-puljski škofiji je izgnan iz cerkve hrvatski jezik, tako, da je okoli 90,000 Hrvatov brez molitve v svojem jeziku in brez propovedi. Le majhno število je še duhovnikov, ki se drže starega reda v cerkvi. Pregnan je hrvatski jezik na ukaz dragega škofa fašistov. Pederzolija v Poreču. Tako je danes v sredi Istre, da morejo samo pravoslavni verniki v Pe-roju moliti Boga v svojem jeziku. Tako je katoliška cerkev na okupiranem ozemlju stopila na stran zatiralacev jugoslo venskega haroda, ki polagajo važnost baš na cerkev, češ, ako nam cerkev pomaga, potem pojde raznarodovanje hitn> ;svojo pot. Morda pa se motijo italijanski nacionalistični zatiralci našega rodu in ž njimi oba visokocestita katoliška škofa, ki ju fašisti lahko izvolijo za svoja častna člana. Pesniku Stritarju k njegovi 85 letnici. V sobotni seji deželne vlade je predsednik dr, Vilko Baltič stavil predlog, naj se pesniku Josipu Stritarju ob priliki njegove 85 letnice nakloni častno darilo v nesku deset tisoč kron. Predlog, je bil soglasno sprejet. Istočasno se je sklenilo naprositi ministrst vo za prosveto, da dovoli Stritarju enako, kakor pesniku Aleksi Šantiču, častno pokojnino. Nadejati se je, da bo ministrstvo rado ustreglo tej želji deželne vlade za Slovenijo, ki je obenem tudi želja vsega slovenskega prebivalstva. Izprememba poštnih okrajev v St. Vidu pri Zatičini in Veliki Loki. S 1. marcem se izločijo kraji Dolenje Praproče, Vrhovo, Martinja vas in Ste-hanja vas iz okoliša poštnega urada Št. Vid pri Zatičini ter se pridele okolišu poštnega u-rada Velika Loka. Hkrati se uvede v krajih Dolenje Prapre če, Vrhovo in Martinja vas dostavljanje poštnih pošiljk po selskem ' pismonošu. Dostav ljalo se bo vsak dan razen ne dol j. I Avstrijski znaki na mari borski sodniji se odstranijo ta koj, ko se konča zasedanje porote. Pruska slika v porotni dvorani se nadomesti s pristno jugoslovensko. Mesto avstri j skega orla pa pride beli orel u-jedinjene naše kraljevine. Kočevska banka. V Kočevju se snuje "Kočevska industrijska in trgovska bank|j| Pravila so že predložena vladi in zagotovljeni so ji tudi prostori. Ljubljanski Židje si zgrade baje v kratkem tu svojo " sinagogo". Gre le še za stavbni kapital, katerega jim bodo pa neki pomagali zbrati zagrebški kapitalisti. Naša carinarnica v Rakeku. Iz Beograda poročajo: Ker so Italijani že zapustili Rakek, se ustanovi tam carinarnica. Ita lijanska carinarnica bo v Postojni. Izpred mariborske porote. Vfaičar ubil svojega gospodarja. Maribor, 10. marca. Danes je sedel pred porotniki Jakob Lepej iz Jelovca pri Mako-lah, ki je 10. januarja ubil s kolom svojega gospodarja Lovrenci ja Mesariča. Tega dne so namreč delali v vinogradu, ka-mur je prinesla gospodarjeva žena večerjo, po kateri je nastal prepir med gospodarjem in viničarjem. Mesarič je vsled tega odpovedal viničarju kočo, nakar sta se oba sprijela. Vini-čar je udaril gospodarja s kolom po glavi tako, da se je gospodar zgradil na tla s prebito lobanjo. Viničar in hlapec Steinberg sta po umora še pila v vinogradu. Mesaričeva žena je komaj drago jutro izvedla za smrt svojega moža. Pred poroto je izpovedala, da je bil njen mož velik alkoholnik in zelo nasilen človek, ki jo je več- zencev za-dr. Koderman je ple-težko telesno poškodbo s smrtnim izidom. Porotniki so to vprašanje za\jrnili, potrdili pa so z 8 glasovi na uboj, nakar je sodni dvor obsodil vi-ničarja Lepeja na 3 leta težke ječe. SLOVENSKIM VOLILOEM IN VOLILKAM V JOLIETU. Živečim na zapadni strani ali onstran kanala se toplo priporočam, da oddaste pri volitvah za šolskega nadzornika (School Inspector) svoj glas zame. Volitve se vršijo v soboto, dne 16. aprila t. 1. od 7. ure z-jutraj do 5. ure popoldne v poslopju Broadway ljudske šole na Broadway in Hickory cesti. Volijo tudi lahko ženske. V slučaju izvolitve Vas zagotavljam, da bom izvrševal svoj urad kar najbolj mogoče vestno in točno. Z velespoštovanjem Dr. John P. Benson, kandidat za šolskega nadzornika na zapadni strani. KROMPIR, lep, debel na prodaj po izjemno nizki ceni $1.80 vreča, 2 in pol bušlja. A. NEMANICH 1002 N. Chicago St. Joliet, 111. Posnemanja vredno! Pred nekaj tedni smo prejeli naslednje pismo iz Franklin Mine, Mich.: "Iskrena Vam hvala za vaša zdravila. Jaz sem več let bolehal tako da sem že poplnoma izgubil u-panje da zopet ozdravim.Kma-lu zatem pa, ko sem pričel jemati Trinerjevo grenko vino sem spoznal, da je to baš pravo zdravilo zame; in zdaj sem popolnoma okreval. Moja žena pa, ki je na revmatizmu celih deset let trpela, je sedaj tudi prosta teh muk ker je vpora-bila dve in pol steklenice Tri-nerjevega Liipmenta. Jaz priporočam vsled tega Trinerjeva zdravila vsakomur. Spoštovanjem Filip Copp." — Tn ima te torej dva, dokaza, — ako potrebujete kako zanesljivo zdravilo, vzemite si za izgled ta dva bolnika, ki sta popolnoma okrevala in ki vsem toplo ono zdravilo priporočata, ki jima je tako uspešno pomagalo. Trinerjevo grenko vino nima tekmeca pri zdravljenju želodčnih neprilik kot: slabega o-kusa, zabasanosti, . glavobola, splošne slabosti, itd., Trinerjev Liniment je pa izborno zdravilo za revmatizem, nevralgijo hrbtobol, izpahke, otekline itd. Vprašujte pa svojega lekarnarja odločno in vedno, da naj vam da pristna Trinerjeva .zdravila; ogibajte se pa ponarejanji—Joseph Triner Company 1333—45 S. Ashland Ave. Chicago, HI. (Advertis.) '"v m Radost in veselje. nastane doma v stari domovini v hiši, kjer dobivajo kako vest od svojcev, živečih v Ameriki. Njih radost je pa še večja, kadar jim dojde kaka denarna pomoč iz Amerike od njih sorodnikov. AMERICAN UNION BANK pošilja denarje v Jugoslavijo najceneje, najbrže in najbolj zanesljivo. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO samo za EN DOLAR, pišite nam takoj za pojasnila. HRANILNE VLOGE vam donašajo 4% in vaš denar je pri nas varno naložen. Denar izplačujemo nazaj vsak čas BREZ napovedi. Prodaja šifkart. Javno notarztvo Dobava potnih listov. AmericanUnion Bank John Nemeth, predsednik. Glavni orad 10 Bast 22nd St. Urad podruž. 1597 2nd Ave NEW YORK CITY, N. Y. Može vidite, Id delajo trdo, a izgledajo krepki in se vesele življenja. Ti imajo dovolj bogate, tiste in rdeče krvi — in to je vzrok, da so redkokedaj bolni. Ljudje s slabo in nečisto krvjo padajo navadno iz bolezni v bolezen. Držite svojo kri zdravo in Čisto. Vzemite v tem času SEVERA'S BLODAL (preje znani kot Severov Kričistilec). To je zdravilo, Id prenavlja nezdravo kri. Priporočljivo za zdravljenje raznih kožnih nakazov, ki se posledica nečiste in nezdrave krvi. Na prodaj po lekarnah. Cena $1.25. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA = Iman na zalogi prave starokrajske IMPORTIRANE 'Sensen-Werk - Krenhof' kose dolgost 25-27-29-31-33 inčev, s ključem in rinko, za koso pritrditi na kosišče: Cena jedili kosi s ključem in rinko................$2.75 6. kos skupaj ali več............................2.50 Garnitura klepalnega orodja..................... 1.50 Bergamo, brusilne kamne in motike dobim pa tekom ene-* ga meseca. Z naročilom vred je poslati tudi denar. Za vse blago jamčim, kedor ni zadovoljen, mi lahko naročeno vrne in mu povrnem denar«,[ Pišite na: h f Alois Skulj 323 Epsilon Place, Brooklyn. N. Y. Pozor gg. tajniki krajevnih društev Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselic«, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO 2142-50 Blue Island Are., Chicago, III. Ta Vam bode izgotovHa vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela.. Osobito vam priporočam zelo pripravne Vplačilne knjizce za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje hi manjše in posebne pole zaa vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! ~ i SIFKARTE za DUBROVNIK, TRST, HAVRE in HAMBURG po n^jpovoljnejih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja s malimi strolld in brez za-vlačenja. POŠILJAMO DENAR v domovino, ter Izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni deoarni zavodi t starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe za iivljenje in ponearečbe. NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tk-jatve, prevode, vknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugpdnimi pogoji ZA DOBRO POSTREŽBO JAMČI John A Lajevicb & Co. Canal 4116 . 1137 W. 18th Street s CHICAGO, ILLINOIS GtASlLOfc ft * -TmhvOT^. APRILA 162I. D osla pisma. —Razmotriva nje o mesecu in luni. — Uganka. — Na široki cesti, dne 11. a-prila 1921. Spoštovani* g* urednik:— I>a se me nekateri stari znanci in prijatelji še vedno spominjajo je dokaz ta, ker sem te dni prejel od njih kar 4 pi sma. Ista navajam tukaj po vrsti: Prvo je iz države Vis— konj—zin, drugo iz Volkegona; tretje iz Zaleta, zadnje pa i^ zapada. 1 I« Dragi Mike:— Prav veseli me, da si se zopet oglasil. Vidi se, da nisi žen ske sorte, ker drugače bi ne mogel 15 mesecov skupaj molčati, kaj tacega se pri nas ne zgodi; če bi pa se, bi pa jezik imel gotovo vse polno turov in pik; od samega mirovanja. Mogoče ima pa tudi tvoj piko? Ču<}ni bi ne bilo. Sišea, da se kikanja malo bojišča zaradi tega1 le miren bodi, "kik" je prišel že tako v navado, da ga lahko vsak dobi, četudi ni Mike Cegare. Te sreno pozdravlja in če bi bil bolj čeden, še poljubček bi ti poslala. Tvoja prijateljica « M. Opomba M. C. Radpvedeii sem, če je. ta moja nepoznana prijateljica mlada, aii starat $e je še ledek in frej ali ne! -11 Nord Čik Ago In Volkegon. Dragi Mikec Predno ti nadalje pišemo, te najprej lepo pozdravimo.fVese li nas, , da si se zopet oglasil \ mislili smo že, da si se premu-fal v krtovo deželo. Isti dan ko lem zopet tvojo pismo bra la stem šla k neki prijateljici kjer smo imele tudi regrat par ti i ga nismo jedle, ampak pile {regratov sok, močan kot sem paiuo.) 4»*- ta .moja prijateljica poseka. K sklepji fcinu> so domenile,;če si • zadpvcljen, ti bom poslala v presičevem želodcu eno galon-co trišnega regrata,-že s dehorn zaoeljenega, povrhu p i z reg^e^m sliltf, da & bo življe . Dfruzi Či okraii kajiam se zanj ja pcd.Xord teljfica pa el. sem.- ft si <\Z vim jo Splošno znani^jolietski "Pickle Trio" (KumariŽna trojica) se veseli, ker- si se spet v Glasilu oglasil. Da boš vedel, v ta klub Spada: Feronka, Jazbec in Bebar. Ker se moda vedno suče ia preminja, je ta trojica ua zadnji seji sklenila kupiti oni tvoj štajliš slamnik; ker raste vsa zelenjad na njem, nam ne bo treba veže tebls kupovati, samo solate še manjka na njem! Ta slamnik bo nosil naš Feronka ob nedeljah. Zatem bomo pa priredili kako "party" in M. Ceg. povabili Igrala bo "Pickle Trio" godba: Feronka na fermonko, Be bar na "b" bas, Jazbec pa na klerinet in flauto. Imeli bomo na mizi kranjskih klobas struklej špehovko in nekaj do mačega grep žusa. Po pojedini pa sledi ples na Široki cesti ko bo pofiksana. S pozdravom "Pickle Trio" • IV, Nekje na zapadu. črtica iz društvenega življenja Tajnik društva neke Jedno-te sreča predsednika društva, ki ni bil že 3 mesece na seji in ga nagovori: "John, jutri ima mo mitengo, Jaz mislim pusti ti tajništvo, ker nimam časa za take posle; poleg tega imamo sedaj nekega bolj sposobnega in mladega člana za tajniško mesto. Morda bi on prevzel to delo!" Predsednik društva: "Jaz vem, da ne bom imel časa priti na mitengo; težko, da bi bil jaz tam jutri!"--in nii ga bilo že četrti mesec. Tajnik, blagajniku in zastopniku; ki je dober član in žo mnogo let ni opustil seje. (Tajnik): "Jutri me ne l?o ne sejo moram' zvečer delati. Mislim da bi bilo dobro prenarediti zapisnik zadnje seje,, da.se oolem ne odobri."' J Blagajnik: "Najbrž tudi jaz ne bom šel jutri na sejo, ker me vse skupaj jezi." Tajnik, članu, ki ni bil že mesece na seji: "Jutri me ne bo na sejo. Pazite malo na zapisnik zadnje seje!-- Član: "Tudi mene ne bo na sejo, ker moram iti s svojo že ne v show," Društvo, ki ima take odbornike in take člane, bo gotovo dobilo "first price" ob koncu leta. N. N. Že zadnjič sem Vam obljubil poslati razpravo, ali ramotri vanje o mesecu in luni, oziro ma spisati razliko med tema dvema. Začnimo torej pri mesecu: Od kod izvira beseda mesec še nisem mogel do cela dogna ti. Znano je pač vsem, da je mesec velik planet, ki sfe suče po noči nad nami in nam sve ti. Mesec ima syoje posebne o bozevatelje osobito zdaj tu pri nas v Ameriki, ker ljudstvo prr njegovi mesečni svetlobi in skrivoma žganje kuha, od tod *prihjaja beseda "munšajn Kdor preveč te mesečine popi Ijo, ali po železnici, ali z aero plani, ali pa s kanoni. Najbol; varne bi bile velikanske lojtre pa bi lahko po njih ne mesec na počitnice hodili Tam na pravem mesecu morajo gotovo meti dobrega "ta kratkega," ker ga podnevu in ponoči 'munsajnajo." Meseo ima v sebi čudno moc da človeka po noči iz postelje vrže in okoli nosi; takim pravimo da so mesečniki in me-sečnice. ______ Tudi z botaniko se se mesec vdova, druga, ja pe samica. Gnd baj ; ' 1 Opcmba M. mi pošljete obljubljeni regratovec. Ali imate l$aj kranjskih ;naf<#av kwij-skih klobas tam v Volkegonn! se lahko zaleti v kak brzo <,• ----- —t— javni drog, da vidi mesec, lu| no in vse zvezde pred svojimi očmi. — Mesec opravlja dvoj no službo; prvič pomaga pono ci svoji ženi luni na nebu sveti ti. drn$Tc nam pa deli čas; sakih 30, ali 31 dni nastopi dr&gi^~ mesec. Mesec april, ci pojejo? Ta teden bom skušal enega ujeti in ga bom po svojem izvežbal, da bo kako i-menitno naštudirano pesem zažvižgal; pred vsem pa ono: 'Lepa naša domovina! (Nima dela, nima vina!) Jaz mislim na nažo amerikansko domovino. Ali se je dne 9. t. m. res v Chjcagi vršil pogreb J. B. Z.? — naj v nemiru počival Težka mu bodi*tuja žemljica! (Dalje prih.) renje. Vsled tega ho vzelo par mesecev, predno bo mogoče dobiti potni'list. Kdor toraj želi potovati na poletje, ta mora takoj uložiti prošnjo ako hoče dobiti svoj potni list pravočasno. \ ," K . s'.^ft., r^ Za italijanske in ameriške potne liste ostanejo stare določbe. Rojaki z ameriškimi ukvarja; gotovo vam je znana rastlina "meseček", ki baje samo ponoči raste? Mesec najhujše vpliva na članstvo kakega društva, ali Jednote, ker je trej)a vsak mesec plačati asesmente, ali me-sečnino. Ne zamenjajte pa jesede: mesečina z mesečnino! "?ri tem je dosti razlike! Toli-co o mesecu. Rekel sem že, da je mesec poročen z luno. Kadar luna )olj slabo 'fila', pa ponoči namesto nje meseo sveti, luna pa spi. Mesec in luna sta torej vse eno telo, kot mož in žena. Otrok (zvezd) imata pa milijone. Kakor ima mesec svojo posebno moč, da ljudi meseČni-ce) po noči v spanju nosi, tako pa njegova žena Mrs. Luna? rada ljudi trka; saj pravimo, če je ta, ali oni prismojen, da ga luna trka. Luna se spreminja v obliki kot kameleon in sicer po 4 krat na mesec. Najprvo se spremeni v moškega, pravimo mu mlaj" temu sledi prvi krajec; to je oblika kifelca, obr-t njenega na levo; zatem šele nastane polna luna ozir. ščip« Ker je pa luna najraje v mo-: ških hlačah, se koncem meseca pojavi še v zadnji krajec, ki je podoben naši slovenski ki C. Ko se Mrs. Luna na ta Samo majhen nasmehljaj kake krasotioe, lahko izprazne moškemu veliki denarnico. • ' Med jokajočim obrazom ženske inJkislim obrazom moškega je velika razlika. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim srcem naznajam v sem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da je dne 29. marca t. 1. moj iskreno ljubljeni mož, ozir. oče Anton Gradišar previden s sv. zakramenti za vedno v Gospodu zaspal. Doma je bil iz vasi Hlepče, fara Velike Lašče, Kranjsko. Tukaj v Pueblo, Colo, je bival preko 20 let; bolehal je pa stalno nad 5 let; pokopali smo ga na Rose lav/n katol. pokopališču v Pu-ebjo, Clo. Bil je večletni član društva sv. Jožefa št. 7 K. S K. J. katero ga je z obilnim številom članov spremilo k večnem počitku. Dolžnost mo torej veže^da se označenemu društvom zatp prav lepo zahvaljujem, tako tudi. za darovani krasni venec. Iskrena hvala za darovane potnimi listi lahko potujejo v Jugoslavijo, kadar hočejo. Za nadaljna pojasnila o potnih listih, o kretanju parnikov itd, pišite na naš naslov. PRISELJEVANJE. Vkljub temu, da so nekateri naši "vse-vedeži" že več mesecev begali ljudje s trditvi jo, da bo s 4. marcem priselje vanje ustavljeno, naj poudari mo„ da je 4. marec za nami, a nove naselniške postave še vedno nimamo in tudi ne vemo, kdaj jo bomo imeli. Sedaj je še stara postava v veljavi in bo v veljavi vsaj še nekaj mesecev, ako več ne. Naši rojaki imajo toraj še vedno dovolj prilike, da dobe k sebi svoje sorodnike. Pišite nam po nadaljna navodila DENAR. ti ' ' * i* Priprosta pamet nam pove, da sedanja vrednost denarja napram jugoslovanski kroni ni naravna, ni resnična, ni opravi čena, temveč umetno vzdržana in vsled tega ni trajna. Po našem mnenju dolar ni več vre den kakor 40 jugosl.K. Kolikor dobimo zanj več, dobimo tako- bno £ na ta NAŠIM JUGOSLOVANSKIM ODJEMALCEM IN PRIJA- i TELJEM. j Varčevanje denarja je navada, katere se človek tako r lahko oprime, kakor trošenja in zapravljivosti. Prihranite si vsaj nekaj sleherni meseo* naložite ta denar v našo banko inv • privadli se boste temu z vfeKkb Eadovoljnostjo namesto-da bi težko prisluženi denar pcitat-no zapravljali. The First National banka v Chisholmu, Minn, je p? prikladna banka za Vas, glavnica in prebitek zjl $165,000.00; njeno skupno moženje znaša $1,850, to Vam daje povsem zadostno jamčevino ali sigurnost,. Vaš, ... . denar je pri nas varno nalofeen; istega lahko dvignete vsak čas, ,';r kadar hočete. Mi plačujemo tri (3) od^tOt-rf' ke obresti > kar vam je kot povračilo za Vaše varče\T4njer|v* Najbolj zanimivo je pa sledeče dejstvo: — Ako zahtevate kak nasvet in pojasnilo, mi yam',,? damo isto dragevolje, ker^"Jna^?'v, mo veliko skušnjo. Ako torej . iščete kake pomoči, obrnite se samo na nas in mi Vam bdmo šli z veseljem na roke. Vaš domačin in rojak Jakob Osbolt je pri nas uslužben kot uradnik. 2 njim se lahko pqgo- ~ vciite v vašem materins jeziku obrnite se torej na Sa! Chisholm, Minn. FIRST NATIONAL reč "za šenk." To nenaravno HOLLAND PARNE PECI £n mesec. — Kdo izmed njiju iima prvo besedo, ali kdo ravno je za "bosa" no vem. Če sO oba skregata, pa nihče ne sijo m ne sveti, nakar nastane tem ! na noč. V koledarju nazivamo čas od mlaja do mlaja lunacija, luna-rij je pa aternkukar mašina; skozi katero astronomi luno o-pazujejo, jaz jo pa dostikrat vidim brez tega aparata. Med pesniki, (menda tudi pri Petru Zgagi?) je luna bolj priljubljena, ker jo bolj radi o-pevajo kot mesec. Saj vam je morda znana ona Preširnova: "Luna sije, kladvo bije itd." Ali pa še druga: "Tiha luna lasno sije itd." Kar se mene tiče, pa dajem prednost le mesecu; prvič, ker je moškega spola in ker je bolj močan kot luna. Mesec ljudi nosi, luna jih pa samo trka. Pa tudi mesečna, kapljica ni slaba, ko je 3 krat prekuhana! Pri nas smo ž njo popolnoma pri kraju. Če me kedaj trebuh boli, si prive-žem prazno ' fiasco' nanj, med tem ko zamašek grizem,— pa mi odleže. Zdaj pa še zadnjič obljubljeno uganko: Neki kmet gre na market in vzame s sabo ravno $100. (sto) Žena mu naroči, da mora za ves ta denar kupiti in domov prignati ravno 100 glav, kar je prebrisani kmetič tudi storil, koze je plačal po $100.00, gosi po $3.00, zajce pa po 50c Zdaj pa naj Vaši čitatelji vzamejo plajbezen v roke (več duca'-ra&'z repom vije. Mesec april tov) in več klafter papirja, pa je tudi časovni patron vseh naj izračunajo koliko koz, ko-aaljivcev, kor 1 aprila ljudstvo g°sij iu koliko zajcev je najvor šal uganja. Spomnijam ta kmetič kupil za $100. Kdor 5e se, ko so me v Lblani še kot to uganko do prihodnjega ted-A-iJi-_i; __ __ Tia roši, dobi primerno nagra- do. Pozdravljeni Vaš M. C. P. S. ^li tudi okoli vaše hiše z ju tr^j amerikanski kosi in škor- venoe: mojemu syaku in sva-cin 4 krat preobleče* poto^tinji, Francetu in Mariji Gra- za 1. aprila v štacuno po tioje mleko in žabjo volno. — Pravijo, da tudi na mesecu Jjud|e ž}ve. IJakšni so ti ljudje; se ni ftdiscn preštudiral. Naredili pa botjo če? več let zvezo med mesecem in našo zem dišar; dalje Jožefu Bradač. Francetu Ivočevar in njegovi soprogi, ki so nas tolažili in nam pomagali v teh težkih u-rah. Prav lepa hvala našemu g. župniku Rev. O. Zupan-u za opravljene pogrebne obrede. Se enkrat se lepo zahvaljujem vsem sorodnikom in sosedom, katerih v svoji žalosti slučajno nisem takoj omenila, i Tebi pa, nepozabni mi soprog in ljubljeni oče, bedi lahka ameriška zetallja in v miru porivaj! Mary Gradišar, soproga. Anton Gradišar ml. sin. Pueblo, Colo 6. aprila 1921. HOČETE LI ZASLUŽITI KAJ DENARJA POSEBEJ. Ženske in deklice, tu se vam nudi lepa priHka, da si v prostih urah prislužite kaj postranskega denarja s tem, da izdelujete raznolične stvari iz malih krogljic, n. pr. priveske za žepne ure, verižice, ročne torbice i. t. d. Pletenje ročnih del s takimi krogljicami je zelo prijetno in zanimivo. Za take stvari Je vedno veliko povpraševanje. Mi vam bomo pojasnili, kako zamore-te take stvari dobro prodajati. Pošljite nam en dolar in mi vam bomo poslali po paketni pošti posebno "Simplex" pripravo za tkanje takih stvari. Ista obstoja iz 3000 (tri tisoč) različhih malih koravd (beads), 2. šivank lepih vzorcev in navodla. Isto j« zelo lahko izdelovati, celo za otroke. Vse to stane samo en dolar. Ako vam ni po volji, vam denar vrnemo. Mi prodajamo raznovrstne koravde (beads) po ponujenih cenah. Ni nam treba pisati, ampak pošljite samo en dolar na ta oglas in nam vse pošljite. Označite tudi svoj natancew naslov. Čez par dni vam vse skupaj dopošljemo. Storite pa to takoj. Novelty Manufacturing Co., Room 18, Southern Bldg., Dept. 109-a, Tampa, Fla. in neopravičeno razmerje se ne more vzdržati. Krone ne morejo biti cenejše kakor so. Ako Vam je na tem, da se o* koristite s sedanjimi cenami, tu imate svoj "chance", ne zamudite ga. . .Mi imamo izvrstne direktne zveze s starokrajskimi denar NAJBOLJŠE! Mi izdelujemo in postavlja- :y mo parne peči (furnaces) pa-, .u šega lastnega izdelka ter vas zagotavljamo, da vam bomo v nredili napravo za gorkoto, ki, 4 bo prve vrste. Obrnite se na nas za brez-plad®n naprt in ceno. j - * V zalogi imamo celo vrsto- *' raznih parnih peči s cevmi nimi zavodi in Vam zato lahko točno postrežemo bodisi, da hočete poslati denar na kako izboljšane novodobne, in tidit osebo ali pa, da ga naložite v brez cevi. kak zanesljiv denarni zavod. V tem slučaju Vam mi preskrbimo hranilno knjižico in do tlej, da dobite Vi hranilno knjižico bodo cene teh peči do 1. ndv v roke, smo mi odgovorni za J 921 padle. Pozor: Vse naše cenjene odjemalce zagotavljamo, da ima*-J jo prednost in udobnoost, ako«>- denar. Naše cene med najnižjimi. so vedno Zakrajšek & Cešark 70—9th AVE. NEW YORK, N. Y. Kupite peč sedaj i plačali jo boste prihodnjo zimo. Plačilni obroki so lahki in brezz amudnih obresti. HOLLAND FURNACE C< 104 So. Joliet, St. Joliet, Telefon 2546 POTNI LISTI. Zadnji čas smo imeli skoro vsak teden določbe glede dobave jugoslovanskih potnih lis-Od 1. marca pa je zopet nova odredba, da mora iti vsaka prošnja za potni list naprej v stari kraj na vlado v odob- FARME IN ZEMLJIŠČA lahko kupite tekom tega prihodnjega meseca po nizld ceni, z malim naplačilom in na lahka letna odplačila. Ro^ dovitna zemlja, zdrav, prijazen in lep kraj. Dobra fooa in dober trg, kjer se pridelki prav laliko prodajo. rastejo vsakovrstni poljski pridelki, raznovrstna žita in >' sadje. Pišite po pojasnila na ' SANBORN COMPANY ^ 383 FIEST AVE. MILWAUKEE, WIS. NOTARSKI POSLI so najvažnejši za Slovence v Ameriki, m vsled tega j edlolžnost vsakega rojaka, kojega geslo je PREVlDNOSf, da jih poveri taJcemu notarje -Jf?' katerega sposobnosti in zanesljivosti nima slovenska javnost piti «aj-manjšega dvoma. ' Kadar rabite pooblastila, kupne pogodbe, vknjižbe ali in tabulacije, obveznice, izbrisne pobotnice, prošnje za dobavo svojih sorodnikov alj znancev izx starega kraja, ali ako hočete izvedeti stai^je kakega zemljišča tu ali v domovini, tedaj jste zaupno Qbrnitc na znano SLOVENSKO NOTARSKO PISARNO Anton Zbašnik . Javni notar v * ' ' soba 102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa., Cor. Diamond and Grand Sts., Ali zvečer na domu: 208—57th and Butler Sts. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneja na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma or.strani m; rumatizem v 6ih dneh popolnoma 0; zdravim Bruelintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge in za druge boiezni imam ja^o uspešni zdravilo. Pišite takoj po cenik iu Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zaston-j. Pošljite marko za 5c za _ poštnino. Knjižica velja v potrebi vcc kot $10. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Avene N. E. CLEVELAND, OHIO. (Dalje,) Zdi se mi pa, da so bili najhujši med njegovimi pre Ici tisti, ki so šli sanjah in smelih nadah iti še dalje od njega. Rekel sem že, da so imeli pri nas naivne in preprostodnŠne vobee vsi za bedake ter ' ravnali z njim zaničljivo Vsak je bil tako čemeren in samoljuben, da je nehote pre ziral dobre in nesamoljnbne ljrfdL ' Razen teh naivnih in pre-prostodušnih čebljarcev so se delili vsi ostali, t. j. inolčečni ljudje ostro na dobre in zle, na mračne in na vedre. Mračnih in zlih je bilo nesorazmer no več, in če je bilo tudi med njimi nekaj takih, ki so že po svoji prirodi radi govorili, so bili vsi brez izjeme spletkarji in nemirni zavistniki. Za vse t nje so se brigali, dasi svoje lastne duše in svojih lastnih skritih reči tudi oni niso raz odevali nikomur. To ni bilo v modi, ni bilo "sprejeto". Dobri — kako majhno je bilo njih število! — so bili tihi in so skrivali molče svoje upe v duši; razume se da, so bili bolj od mračnih nagnjeni k nadam in k veri vanje. Sicer pa se mi zdi, da je bil v ostrogu tudi še oddelek tistih, ki so obupali nad vsem. Takšen je bil na primer starec iz starodubov-skih vasi; vobče pa jih je bilo malo. Starec je bil navidezno pokojen — saj sem že govoril o njem — po nekaterih znakih pa sem prepričan, da je bilo njegovo duševno stanje strašno. Toda naposled je imel tudi on svoj izhod in svojo rešitev: molitev in misel o mučeništvu. Drugi starec, k ije bil zblaznel od samega čitanja biblije — tudi njega sem že omenil — in je planil z opeko nad majorja je bil najbrže tudi izmed obupanih, izmed tistih, ki jih jo z'apustila že poslednja nada; in ker je popolnoma brez nade ni mogoče živeti, si je tudi on poiskal izhod v rodovijnem u metnem mučeništvu. Izjavil je, da je skočil nad majorja brez zalega v srcu, z edino željo trpeti muke... I kdo ve, kakšen psihologičen proces se je takrat izvršil v njegovi duši! Brez kakršnegakoli cilja in stremljenja - k njemu ne živi nihče na svetu. Človek, ki je izgubil cilj in nado, se neredko-ma iz zgolj koprnenja izpre-meni v pošast... Cilj vseh na-nity ljudi pa je bila svoboda in izhod iz katorge. Sicer pa: tukaj se silim razdeliti ves naš otrog po razredih. Ali pa je to mogoče? De-janstvenost je brezkončno raz nolična v primeri z vsemi, celo z najbistroumnejšimi izvajanji abstraktne misli; ona ne trpi ostrih in velikih razločkov. Dejanstvenost stremi k razdrobljenju v posamezne dele. Tudi pri nas je bilo življenje vsakogar zase, kakršnokoli, bilo je, in ne samo po zunanjem videzu, nego pravo, notranje, res svoje in lastno življenje. Toda v začetku svoje ostrož-ne dobe, kakor sem deloma že menil, nisem mogel in niti ni- Bem znal podreti v notranjo globino tega življenja, in zato so me tiste čase vsi njegovi zunanji pojavi mučili z nepo pisnim koprnjenjem. V časih me je navdalo kar sovraštvo do teh ljudi, ki so trpeli vendar iste muke kakor jaz. Zavidal sem jim, da so vendarle med svojimi ljudmi, v tovarištvu, in da razumejo drug drugega, dasi so bili v resnici z mano vred do mržnje siti tega tovarištva izpod korobača in palice in te nasilrfe zadruge ter je sleherni zase gledal nekam v stran. Še enkrat pona vljam; ta zavist* ki me je posedala v trenotkih jeze, je ime la svojo naravno podlago. Res pravijo, da je plemnitašu, T mikaneu in fako dalje ravno na isti način težko v naših ka torgah in ostrogih kakor vsakemu kmetu; a žal, to ni res niča. Slišal in čital sem v zadnjih časih o tejtrditvi. Podlaga te misli je resnična in elo vekoljubna. vsi so ljudje, vsi imajo človeško naturo. Toda misel je preveč abstraktna in pušča v nemar mnogo praktičnih pogojev, ki se dado raz umeti edinole v dejanstveno-sti. Ne pravim tega zato, ker čuti plemenita^ in naobraže-nec nekako finoje, ker je občut ljivejši in razvitejši. Duši in njeno razvtost je težko meriti s kakršnimkoli danim meri-rilom. Niti naobrazba v tem slučaju ne more služiti kot merilo. Prvi sem pripravljen pričati, da sem tudi v najnena-obražnejši in najzatiranejši sredi •— med trpečimi ljudmi, srečeval najnežnejše duševne razvitosti. V ostrogu je bilo včasih tako, da si poznal človeka po nekoliko let in si mislil o njem, da je zver, ne pa človek, in si ga preziral zaradi tega; naenkrat pa je slučajno prišla minuta, ko je njegova duša nehjpte bruhnila na dan in se razodela, pa si zagledal v njej toliko bogastva, čuvstva in srca, tolik pživega umevan-a za lastno in tuje trpljenje da so se ti kar naenkrat odprle oči in v prvem hipu nisi "mogel niti vrjeti, čeprav si gledal z astnimi očmi in poslušal z astnimi ušesi. Dogaja se tudi narobe: naobraženost se druži časih s takšnim barbarstvom, da se vam studi in da ne najdete v svojem srcu no-)ene opravičbe in nobenega oproščenja, pa če bi bili še taco dobri in še tako polni predsodkov. >- Tudi o izpremebi navad ne govorim, niti o izprmembi načina življenja, hrane in drugih reči, ki so človeku iz višjih slojev družbe gotovo težje nego kmetu, ki je na svobodi marsikdaj stradal, v ostrogu pa se vsaj naje do sitega. 0 tem se ne bom prepiral. Recimo, da je človeku vsaj količkaj močne volje vse to nič v primeri z drugimi neudobno-stmi, dasi v resnici izpremem-ba navad nikakor ni postranska in malenkostna reč. Toda so neudobnosti, pred katerim izginja vse to tako popolnoma, da se ne meniš niti za nesnago, niti za tesnobo, niti za ne-zabeljeno i nesnažno hrano. Najbolj gladki beloročnik, najbolj nežni razvajenec, ki je delal ves dan v potu svojega obraza, kakor ni delal nikdar na svobodi, bo jedel črni ka-teržni kruh in zeljno juho s ščurki. Tega se človek še lahko navadi, kakor veli šaljiva arestantska pesem o nekdanjem beloročniku, ki je prišel v katorgo: Dado mi kapusa z vodo in jaz ga jem z vso močjo... (Dalje prih.) Začimbe; zelišča in najrazno-vrstnejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp. imam vedno v zalogi Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. AGITIBAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! " s dobiti svojce v si da Uhitro pri ___da nareaiu potrebne V " tako da oseba v starem dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot. mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti prošenj povrnem denar. MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in stari kraj. 8227 Butler St. Pittsburgh, Pa. »M FARME NA PRODAJ. Rojaki, kedor se misli seliti na farme, naj piše po moj cenik. V tem ceniku je 48 farm na prodaj različne vrste, in v različnih državah. Farme, katere so omenjene v ceniku- so v krajih, kjer je že največ Slovencev naseljenih. Na rokah imam šč par sto cekinov, in kedor ga želi imeti naj piše takoj ponj. John Zulich Farm Agency 6313 St. Clair Ave. Cleveland, 0. PATENTI. Pis rte po mojo knjigo s pojasnili o patentih in iiznajdbah, katero se vam pošlje ZASTONJ na vašo željo. IZNAJDITELJI m drugi, naročite si to knjiga Ime A. M. Wilson je poznano že nad 30 let in vsaka stvar, ki jo nameravate patentirati, se »prejme pri nas z zvso pažnjo. Pošljite nam model ali obria vaše iznajdbe v pregled. Pišite še danes po to slovensko knjigo na sledeči naslov: A. M. Wilson, Inc. Registered Patent Attorneys, 315 Victor Bldg., Waashington D. C. ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite se v vseh s-lučajih na nas in Vam borno zadeve povoljno tirediM. E. Greenwald, odvetnik. William B. Laurich, Slovenski javra notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, 111. Telefon: Carnal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.) DENAR V STARI KRAJ! Ker imamo direktno zvezo z ljubljansko banko, nam je mogoče sedaj dostaviti denar v teku 14 dni do treh tednov. Dosedanje cene so bile. 500 kron za $4.00 100 lir za $ 4.60 1000 kron za 7.75 500 lir za 21.00 10000 kron za 76.00 1000 lir za 42.00 Denar prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem draftu. Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v stari kraj, kot: pooblastila, prošnje, pobotmice'kupne in druge pogodbe. V /sakeni oziru se obrnite za pojasnilo na MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. . Chicago, 111. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države,Ohio, ki je tudi naia vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hftnitnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelku. Kose, brusi in pile IZ STARE DEŽELE. Edina agentura za celo Ameriko ža najboljše vrste kose, na katerih je znak zvezde repatice (komet), zamorete kupiti le pri nas. Te vrste kose so zanesljive in jameene ;dolge so od 30 do 32 palcev in jako lepo izdelane. Cena ene kose je $3.75; en ducat (12) kos. po $3.25 vsaka. Potem imamo tudi ceneje kose po $2; ampak te vrste kose niso jamčene. Brusne kamne pro-dajemo po 50c, devet palcev dolge pile iz najboljšega jekla po 65c. Jamčimo tudi naše klepaluo orodje. Cena $1.50; drugo, malo težje $1.75. Že več rojakov je pred tem oglašalo, da imajo kose iz stare dežele, ko sem jih pa naročil, sem pa dobil en kos obžganega pleha in prav zanič, ker je bilo tukaj v Ameriki narejeno. Mi plačamo vožnino na vse kraje. Pošljite takoj Money Order z naročnino, ker to blago bo kmalu razprodano. Zapomnite si naslov: STEVE STONICH, 207 Lake St., Chisholm, Minn. Največja trgovina z železnino in pohištvom. Največja slovenska banka v Ameriki. V 3 TEDNIH POŠLJEMO denar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) * lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naia banka je DRŽAVNA BANKA, vsled Česar nam lahko brez strahu zaupate Vaš denar. Prodajamo šifkarte za vse -parobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 in hitro 1 • . i '"I? ' . m- H » .-PSsSfl , i ..'' • '* *. •. 1 poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge banjčne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland St., New York, N. Y. Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,00(100 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" — za — FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! ■ - < Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po trqji uljudni in hitri postrežbi Mi pUoj«M mm hranilno «'ofo po 3 odst, ki jih pripišemo k glai ako jih ce dvignete. Naia banka je pod vom vlade Združenih držav članica federalnega ga sistema. Pri pošiljanja denarja t Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavi-Ijajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar t staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 POŠILJAMO DENAR V STA- RO DOMOVINO. Vsaka pošilj&tev je zajamčena ali garantirana. Ako želite privesti sem svoje sorodnike iz stare domovine vam proiamo parobrodni listek veljaven od kateregakoli mesta v Sloveniji ali Hrvajtski. Mi izdelamo tudi vse potrebne lisjtine, katere prepisujejo ameriške in slovenske ali hrvatske avtoritete. Ako pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče parniki, ki odpljuje-jo iz New Yorka. Za vsa informacije ali pojasnila pridite v našo prodajalno, ali pa nam pišite. STERN S BIG STORE 903 N. Chicago St. Joliet, I1L Slavna društva K, S* K. J.f pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vee tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitrp in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja siovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše sh društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V naši tiskarni te tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. POZOR! "'< v .t "V '' ■ „.* « - > * - Slovenci in Hrvati v Chisholm, Miran, in okolicil Kadar želite uložiti denar na hramilno ulogo ali na čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na staro im zanesljivo banko: Miners State Bank CHISHOLM, MINN. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik- te banke in vse vaše trgovske posle lahko odpravite v materinem jeziku. "Točnost", "Varnost", in "Postrežba" je nase geslo.