I h. 30 AG0,924	10 <t
Posamezna številka 10.	/'o /,/o t-k rtfčŠ
i/lia |t> dlit: *,-tonil Kilmk l'riill<'i- licvk	("«:ni> • 11
im/ninrln ilil v,,.ij I I	( i
hmj3ca.	a. h*' jju-mncm.-**
Evropa je starka mikim
i vroj a jc starka nadlo/na, bolezni imela je sto. zdravila že vsa je povžila, kar bilo jih kdaj je. jih ho.
Zdaj tare jo huda naduh«, zdaj /»lava jo močno boli, po nogah jo Ire revmatizem, a v žilah ji kri ledeni.
Trpinči jo zdaj vodenica, i e dajo ji spati zob j a včasih vsi udje naenkrat jo strašno prest ra.šno bole.
IV k Iič« jo razne zdravnike, ti zrna jejo samo z. glavo, žc tisoč različnih receptov i:«pisali so ji z roko.
Pač roka je malo tresoča, kaj ho. če ozdrsjvi lakojV Kaj bomo potlej mi zdravniki, hudo bo :<a ras še, da joj!
Pač bolje, ti kašlja in loži, a zraven sto lel še živi. a zraven nam daje živeti: recite. čc pravo to ni?
Tako tudi zadnjič sc zbrali *••<> v Londonu novi možje, '.pet treba je dati zdravilo, ker moč proti koncu ji gre.
I,i. toliko, da ji zapolje po žilaJi obnovljena kri, da spet brez skrbi za življenje bo njeno svet vsaj nekaj dni.
('e je operacije treba, na mizo zdaj s starko na mah. popravite staro to šaro. la ča.s zaigrajmo mi šah.
1 i'a vidimo, kdo bo dobičke j od njene bolezni dobil, I kdo bo sc najširše postne j al, j kdo bo c najbolje redil
J Ko bode komedije, konec, i | ostavite jo u« nogč, nikar sc več bolno ne dela, po svojih opravkih naj gre.
< c treba bo zopet sc«tanka, i zopet zboli krokodil, /i zberemo !:tero si ni v-:t< . da damo ji novih zdravil.
Godca, dne 30. avgusta.
Cuk nu puld je bU do dnu duše ginjen, ko je slišal ln bral lepe besede, ki jih je dat novi minister »prosvete« nemškim in slovanskim zastopnikom, ki so se mu drzniti približati in ga povprašal, kako bo pri nas s kotami. Rekli so mu, da jo Gentitijeva refor/mi nevzdri* na. No, gospod ntinister so go* tmro zelo doitro informirani in so dejali in rekli, da se je Gen* t Hi jeva uniforma pardon!
reforma zelo <j<>l>ro obnesla.
Poslanci so temu ugovarjali. Po krivici. Gosp. minister ima popolnonut prav. Njih name* jHNti je reforma služila. Tudi siišn ne škoduje vsakemu. Tu* ristom stalno lepo vreme prav dobro služi. »Njim« pa Genti* li/eva reforma, ki bo privedla naše otntke do teg/i, da ne bo> do ne Slovenci ne Jtalifani, ne pismeni ljudje ne imalfubeti, ne ptič ne miš. Ko bodo to do* segli, bodo lahko razglasili, da so našli /m«' narod. Morda bo* do dejali, da je ta narod pa* del r lune. Ali pa z Marsa. Ntt vsjtk n/ičin pridemo po zaslugi GentUljeve reforme, kot po* se b nost, ki se je ne da deftnl roti še v muzej, /di pa v cirku' se.
Vendar pa na tem ministru Čuku nekaj prav posebno vga> ja. Namreč to. da je odkrito* srčen. Do zdaj so nam dajali črno za belo. .Ta pa je servjrM• črno za črno. Ginjeni 9mo pot oči k par Umonadnlh Solz ob prvem žarku ministerijolne poštenosti in dejali ter »klen li, da postavimo tej poki e nost i spomenik iz snega, kakor M* tro zapade. Tudi kolajno iz korenja mtf pošljemo. Ne brat ni te se, gospod minister. E1 tutto inutilel
V Londonu se je izvršila konferenca. Med Francozi in Nemci je podpisana pogodba. Pravijo, da je šele stem vojna končana. Zanimivo je, da so Francozi pogoje sprejeli in bo* do Porurje zapustili. Zanimit vo je. da bodo Nemčiji ban* kirji denar posodili. Najbolj zanimivo pa je, da Nemci po* gojev nočejo sprejeti. Vzrok bi moral tičati edino v tem, da so pogoji predobri. Ali pa je vzrok v tem, da je v Nem* čiji še obilo generalov, kote* rim ne zadostuje, da so bili enkrat tepeni in bi radi k pr* vemu tepežu pride jati še ene> ga. Morda bi tudi radi zlezli na prestol številni princi, ki so izgubili vsa upanja od poloma sem, da postanejo kdaj kralji. Na vsak način še Čuk dalje časa čufi, če ga Sova radi ne* pokorščine okljuje, kot pa Nemci, če so po šestih letih vojne in po šestih letih povoj* ne vojne pošteno tepeni.
Čuk mTpahi bi dejal ob tej priliki besedo proti nacijona* lizmu, pa se boji, da ne bi s tem zalezel v hudičevo pole» miko in delo. Zato raje molči. Saj riacljonatizem rdkoti nI hotel vojne, ampak le solze pretaka. Najmiroljubnejši lju* dje so Klemanso, PotmkarJ, Tlrpic, Ludendorf in Viljem. Ti so vedno hoteli mir. Heriot, Mac Donald in drugi pa so vragi, ki ao zdaj naenkrat raz* biH zlato upanje na lepšo bo* dočnost (generalov lin vofnih dobičkarjev) in napravili ne* umnost, ki mu pravijo spora*
zum. Za del Nemcev je vsak sporazum, ki bruni, da bi pri* šel Viljem na prestol, nemo* goč in smešen.
Morda mislijo na tihem ta* di na avstrijskega princa Oto* na. ki ga bajč še danes pouču* jejo y vseh stvareh, ki bi jih lahko rabil kot bodoči vladar {morda Ijjksemburiki). me* sto, da bi ga dafi učiti poštene* ga rokodelstva. Če bi bil Čuk mi palci danes kralj Indije (pa ne Indije Koromandije), bi se sam učil rokodelstva. Gvišno je le gvišno. Tako irisli
Čuk na palci.
Jiav-bav gospoda Jenfcočutnifca.
Kaj ti so pfedrzneš, ponujati čuka, < kaj niti nc ve* it, kaj je morala, pregrešhost z obrtua. resnično ti kuka, in vidi se. da si &£tar* postala. Ti mJicš si diuŠicosto pfccjfcri-ijo, o jaz nc pogledam je, Bog me obvari, po noči le berem, ko zvezde gorijo, in Zraven se zgražam, kaj greh. je to mari? O nekdaj že greh se je bilb smejati, iz smeha le greh; razuzdanost strmita. Le cmeri se raje, k daj so jokiti,' če nc še poskusil boš vražj.*« kopita;
Laskar in njegov pri jatdj .sanje' JošV.
Pregovor pravi, da se nobe* na reč človeka tako dolgo in trdno ne drži kot dober ali tu* di slab — priimek. Tudi »ranjc' JosTc« ga je nosil nad 50 let svojega revnega življenja, a slišal ga ni nikoli rad. — Jaz sem ga poznal celo vrsto let. pa tudi mnogi naši citate* lji se ga bodo spomnili, ako jim povem, da je bil naš Jošlc cestar na poti, lci vodi od Sv. Križa mimo Gospodovega bor-Šta do Slokarjev nad Loka-v* cem pri Ajdovščini. Bil je ve* lik in močan dedec, dopadlji* vega. skoraj lepega obraza, z majhnimi, prijaznimi očmi pod košatimi obrvmi in dolgimi, močnimi brki Ostali del obra* za je bil, vsaj o velikih praznikih, obrit. Hodil sem malo« dane vsako soboto po oprav* lcih v Ix>kavcc, pa sem ga vsakokrat in ob vsakem vremenu srečeval, ko je po izvoženi ce* s ti vozil grušč in polnil Ž njim globoke kolotečine, ki so jih zorah naloženi vozovi desak in dolgih tramov. Vsakokrat sem se ustavil na kratek raz
govor, ki je z moje strani za-čenjal — sevč le za šalo — s kregom in prepirom. Po nje* govem prijaznem »o, an duo* b'r dan jem Buoh dej, has* p uod!« sem navadno začel: »Lepo cesto imaš, Jošld Se v Parizu nimajo takih grdih in debelih krčp po cestah kot so pod .Gospodovim borštom! Prihodnjič se pritožim pri gla* varstvu!« — »Jest nejs'm prou neč kriv, pruos'm od zamrrp, haspuodJ Tejš'n cmanterjaT mi voz'jo, jest poj nej mam mcšin'cc, de b'ha zmleti... To* lc*lc rejs ni prou duobm cej-sta...« »Nu, gori višje pa je še slabša!« ga pretrgam v njegovem besedičenju. »Sej vejm, dc sc špasajo, haspuod!« — »Pa imaš že ljubo. Jošlc?« Tako vprašanje mu je navzlic njegovi starosti vedno ugajalo. Popraska se za ušesi in po šče t masti bradi, zavih ne brke in dč: »Sej bi se oz i en u, vojo, ah kej, ko 'mam samuo 13 gruošu za ž'rnado (dnino).« Pogovor jc končal s tem, da sem mu stisnil v trdo pest srebrno kro-nico. Da ga je Bog hotel usli* šati in mi tolikrat povrniti skromni dar kot mi jc vsakokrat želel moj dobri »ranjc'
Joti'ks bi. štel danes kronicc kjur ne — mernike,.. Ako acm šel včasih.po drugi poti,, pa s0 nisva dobila, me je prihodiipč opozoril: »Un' tejd'n, ha»:. puod, se pej ncfrv* vidV« — Moral sem mu stisniti so »dolžno« krono, in hvale in zahvale ni bik) rie konca nc kraja.
Ali prijazni čkateljl bi /c radi vedeli, zakaj so mu dej ah »ranj c Još'k«. Jan sem sicer vedel, zakaj, pa ga nitj pri vi. nu nisem poprašev«! po tem. Zato prepustim £>eseck> prtja> telju Laskar ju. ki to bolje zn*
»Pr' Joškovih ao bli ^ nimr bclj buohi fdjfc par niu'e (np. vic) so 'inejk, par 8'nožielc, ana krauca je b'la u štalci un šie an par voHčTai DržinVa velika, pej vsi pridni, pošt ien i an halšnt. Ko je blu rapu.' Još'k fantin c od kejšnih 17 do 18 lejt, ni jčmu (imel) očieta, an je hodu s te starejšim hra. toin Janezom u cesarski hoj z« i po čoke, vejo, kuok'r luni jo Šie dan's Slokarji, Čobi. Ho« rejnei, KAmencr an druži. An takuo sto šla spiet tistf buot /. bratom u hojzd. Mat' jenia .(njima) jc spickla pohač'co an sta Šla šie pred zorom! včlju nuotr' pod Nemški hrib i><» čoke. VoliČlca sta se l'pu (lepo) pasla, fantincapej jiiž'na> La morpo pohač'co. Ko sta po. jiiž'nala, sta nakladala čeke, an je žic t»t' buot; ranjc' Jošl zaČku jamrati, do ha po triebV (trebuhu) kuoAe (kolje). Nu, šie fda čok sta nak>ž» la, vejo^ an,-pol je rajne' Još'* liegu pod ano hojjo on je tain joudu (kričati »joj«), da ha triebTi niin'r belj boli an dc b.uo glih u hojzdu umrou. Nu, Janez je voz poršjkln (zvezal) an zapriegu, de b'šou damou. Rajne1 Jošlc je pcj joudu an joudu an šraju, de buo umrou poji hojo. Janezu se je smihi bUohi JoŠ'k an ha je tolažu: »Vejš, liib' muoj JoŠ'k, čie nejsi kapac (ako nc moreš) hod't, pej počivaj pod hojo, ti bo žie pasilo .(minilo). An čie buoš lač'n. pej naberi borounic in malnk an driiz'h jahod, pej buo!« — Rajne' Još'k pej lc neprej, de ha kuo* le in de buo umrou. Nu, Janez ha šie l'pu potolaži, an mu prau, de jutri zjafro navso shuodi žie pridejo \ pojn, čie buo žiu aFmrtif.Janez, se-vej, je mom damou z ž*vino an s č<Ai, .an buolii Jošlc. jc pcj joudu, zdej šie belj, k' je biu sam u hojzdu. GŽh takuo »e joudu, V£jo, ko srnjak, čie mu zasmedim u pleče namejsto u pliič'ca al pa u srcič.' — Vejo. tista pohačea žie noj b'la pum nečiena, al pej je bla muoka frdirbona, an zatuo je rajne'lin Joška klalo. Za ani dvoj uri j<-slišu tisto joudanje haspuo<l feršner I^erjančič, vejo, glih listi, k'je piu uole (olje) w mejst' vina, k' se je biu an buot doma premirku s flaško Haspuod feršner jc žic mislu. de nejde srnjaka an je žie raj-tu. de s'm ha jest strcjlu, p«'i Buoh vej, dc tist' buot ncjs'm biu prou neč lcriu. Nu, ah tn> kuo nejde rajnc'ha Joška ho mu da žhanji, ha je ičmu u
rukzaki, an šie sam ha je ana dvabuot požru. An to je h'la ^lih ta prava medižina za rajne'ha Joška: želuodc mu je /.ačicu cirat' (nemški: zehren) aji metat' pohač"co iz sobe, de
je zdejk>, de rastejo pod ho* jo tiste nmene huob ce, k' jehi [trmimb lesiČce. Pej mu je b'lo huoljš' an tist', buot nej šie mnrou. Pred mtejo so mu dali malo žiip'ce an je šou čiez Platne damou. Na Platneh, v«;jo, kam'r nim'r piha tista strašna burja an vejtV, je lio-gu u senco na trauco an jc zaspau, an je spau do pozne noči. Sevej, rievče je bl'o trudno an zmantrano od bolečin.
Janez je na žabi skrhu (raz. ložil, ital. scaricarc) čoka an je [MHisuod pravu, de je Još'k u» mro u ho j zdi an de bre jiitri navseshuodi pojn. Doma je spiet pravu, kakuo de je b'lo s Joškom an so se vsi jokali, šie posiebno pej njelia mat', riova Nu. pol so povečirjali an so molili ta sviet' rožen« knanc za buoho dešiico ranj* e'ha Joška an so šh spat-...
Nu, Jpš'k se je na Platneh duobrŠno naspau an jo šou prot' I-okauci. Kejs, de biu šio nejkam švoh, sej rievče nej "mejlo druz'ha u želuodei ko tist' kan'c žgp'co, k'uui ha je dala haspa Ferjančičcva, k'je b'la nim t halant Nu, rajne' Jot'k je prišu pozno do soje hiše an je potouku na uokno. Mat* ni mohla spat', ha je čiit'la (slišala) an je zašmjala. k<k> de jc. Još'k ja pej prosu: »Oprte (odprite), mat', jest s'iii, vaš Još*k! Oprte, k' s'm lač*n!« — Mat' se je pej o^trašla. k*'j6 hfisHht; dc je Još.k zagvišno umrou, an jc sklicala Janeza an te driihe atroke an jc djala; »Jojšmari* ja, ustan'te, liibi moji, čiit'te, ranjcf J oš'k je pr'šu nazaj, moijmo šie an sviet* rožen* k rane za neha buoho dcštico!« An je vziela žiehnane vode an je škropila... K' mu nejso h'tli oprt', je šob JošTc na atavo, an drUp 50 P1"*5.) vsi vejd'li, de nej umrou — an talcuo mu je ostau j>r'douk »rajne' Još'k.« vejo.
V visoki starosti po kratki bolpzni je umrl »rajne' Još'k«. Našli so ga mrtvega v njegovi skromni hišici Še v smrti ic kazal na obrazu ono ponižnost in vdanost, ki ga je dičila v njegovem dolgem, bridkem življenju. Ako sem mu napi« sal v spomin te vrstico v listu ki jc v prvi vrstr namenjen šali in zabavi, naj se upošteva, da ni bilo le življenje »ranjc'ga Joška«, ampak da je tudi naše prava, pravcata tragik orne? itija.
Nekje na štajerskem sem našel na vaškem pokopališču naslednji
NAGROBNI NAPIS:
?-ena se htela jc v mesto peljati. Jaz pa nem moral kobilo glcStati. Joj, kobil« je moje Čelo Va/.bil«, Kana ae *ni zacelila: Moral sem leči v (a hladni grob. Tukaj ležim kot n« njivi snop ln uživam večni mir in pokoj 1'rcd kobilo in svojoj ženoj. Amen.
Vesti iz sveta.
PRA V t JO. Ju je luški zre* koplovec letal okoli sveta, pa se je med ledom izgubil. Ame> riška vlada mu je zato prisrčno častit alu
PRAVIJO, da so nekateri ljudje v Jugoslaviji Izgubili ob novi vladi vso sapo in so /w>» stali bolj juipeški kot je pa* pež sam
PRAVIJO, du opoziciji v Jugoslaviji Radič ni dovolj republikanski in komunisti> čen, zato ga mislijo založiti pri ruski vladi, da dobi črno piko.
PRAVIJO, da je bila raz* stava v Tolminu zelo lepa; po> dobna je bilu slovenskemu de* k letu, ki te laško pozdravi : »IUm žorno. Senjorf«
PRAVIJO, da je v Mutte* ottijcvem procesu nekdo prav veliko povedal. Nas zelo zani> mu tisto, kar je kdo prav vel ktt zamolčal.
PRAVIJO, da je prepove, dun pečinski. tečaj odmevni tudi »' Rimu. Ta, ki ga je pre.»
Buffallo - Bili
Pred leti je svetovnoznani pravi ameriški cirkus Buffalo. Bili dajal svoje v resnici prvo« vrstne pre<Lstave tudi v Gori« ci. Neki večer sem sedel v pr vi vrsti baš za orkestrom: Med najbolj zanimive točke so spn* dale pantomine, kjer so pred* stavljali bojo med Indijanci in Evropejci. l\i so dirjali konji v divjem begu preko odra, jezdeci so streljali, metali zanj: ke (lasso) itd. Meti tako dirko nride tisti večer na pozorišče tudi - velik medved. Vname se boj med zverjo in dvema Indijancema. K on ceno se zva.- I
povedal, se opravičuje, da je hotelo priti na Pečine 16.000 dijakov s konjenico in topni* štvom, ker bi bilo za državo v resnic/ nevarno.
PRAVIJO. da se je na Tri* glavu zopet ponesrečil neki dijak. Mnogokrat je bolj zdravo pusti pri izpitu, kot pa na triglayski steni. Šport, ki je združen s tako nevarnostjo, pu ni več šport, ampek »Mordjt
PRAVIJO, da se zadnje Čase zelo zanimajo za narod* ne manjšine — v drugih drs žuvuh To zanimanje je zelo ganljivo zaradi tega. ker o lastnih minut rtih monjširuih noče nihče ničesar vedeti ne slišati. Vsak privošči vse do* bro magari manjšini na Ma* rim. le svoje numjšine ne vidi.
strog oce.
»Kaj pa je storil muli, da ste ga tako pretepli?«
»Ta nepridipnav. Po noči se mi je sanjalo, da je kazal stari materi jezik.«
li »medved«, smrtno zadet baš na levo stran pred orke* s ter, kjer je češki umetnik sto* je tolkel na boben, činele in druga glasbila. V tem »pra* vem« ameriškem cirkusu je bi*
Io kot povsod v takih pod jet* jih rned akrobati, žongLerji in v orkestru mnogo — Cehov. Ko pade »medved«, oziroma njegova izvrstna maska, v k a? teri je tičal in se potil akrobat in obleži v neposredni bližini orkestra, vzdigne Ceh izza bobna glavo in vpraša medve* tla: »Co si ty Cech, prosim?* — Izmučeni medved pa zamo* mlja: »Dej mi pokoj, potvoro l (hudir)!« —	I
NI MOGEL DIHATI.
V neki vasi, Ici je nočemo imenovati je kmet Luka Poto-> kar po svoji stari navadi navsezgodaj krmil živino in po-t«rt hodil in zehal po ograji. Ves prestrašen opazi na sosedovem vrtu— obedonca na košatem'orehu. Ko stopi bliže, spozna poseda Tomaža, ki je visel na debeli vrvi, p ovečan pod pazduho. — «Zm boga. kaj pa delaš, so«ed?« vpraša Luka. »Vidiš, kom pare, vse mi gre nav?fkriž: pri hiši ni sreče ne jniru, slabe letine, krava ml je poginila, m zato hočem končati svoje nesrečno življe« nje. P* ?ein se —obesil«. — »Pa ako hočeš umreti, si moraš zacbrgniti vrv okoli — vratu « »Som jKKikušal, prijatelj, pa nisem mogel — dihati,« mu žalostno odgovori obešencc. NAŠ l>ECKO NI DEČKO'
<)b slovensko - brv. meji, vobče med kajkavskimi Hrva> ti, i>oincni beseda »dečko« toliko kot naš »fantič«, potem »lant od fare«, pa tudi narobe: »hmicvot«. Dva razposajen na fantiča sta s« v neki vasi ob Sotli sprijcla in eden izmed njiju, ki jih je po končanem »boju« dobil največ po hrbtu, jo fxlkuri kot premagan i>etc^ linČck preko plota na domačo <)grajo. Tam se je čutil bolj varnega, pa svojemu sovražniku izplazi jezik in mu zakliče: »Dečko, ti si dečko J- To psovko sliši mati prvega in se skrega z materjo drugega, ki je bila na krik prihitela lz/a ognjišča in ji vsa razjarjena •zabrusi: »Kaj jc rekel tvoj dečko, da ie moj dečko dečko? Moj dfcčkO ni dečko, moj dc^ko je dečko!« POBOŽNA ŽELJA.
Gorjanov Lojzek, sinček premožnega krčmarja in mesarja, je bil v šoli po stari na/ vadi že zopet poreden in raz* I>osajen. Učitelj ga pridrži pol ure po pouku v sobi in ga do* bro namaže »z leskovim ob jem in brezovo mastjo«, ker ni mogel pripraviti poredneža do tega, da bi prosil odpušča* nja in obljubil, da. se poboljša. Po prestani kazni zbeži Lojzek joka je iz šole, se ustavi pred šolskim poslopjem, skrči svo* jo majhno pest in pravi ves jezen: »Oj, da sem že velik, pa da jc cerkveni shod, pa da sc midva spopadeva na našein dvorišču, potem pa bi jaz tc* be namazal po grbi I« ZADNJA CIGANOVA ŽE* LJA.
Starega cigana so radi nje» govih zločinov obsodili na — vešala. Pred smrtjo so mu dovolili zadnjo željo. Cigan je prosil žganja, tobaka in pipo. Prinesejo mu, kakor jc želel. Ko popije žganje, si poča-si nabaše pipo in jclni.ški čuvaj mu vžge šibico, na kateri je bilo dosti žvepla. »Oj. le počasi, prijatelj, da se žveplo odcedl in izbori, sicer je nevarno, da dobim jeriko.
GRENKO.
Pesnik. Moja i>esem je uspe. la nekam na dolgo.
Urednik. Na doljjo že a uspela ne.
Gledal na Marsa
je mož dolgonosi . .
Gledal na Marsa je mož dolgonosi, na tiho povedano: je radoveden, če tudi na Marsu ljudje so vsi bosi, če tudi promet tam Ic malo jc vreden. Bi radi napravili Iojtro veliko, da z Marsom bi kaj oživela Gorica, da videli enkrat drugačno bi sliko, in da bi ne bila ves cas pcpelnica. Morda najboljše bi pa sc zgodilo, če naši trgovci bi se preselili na Marsu bi morda šc Vidma nc bilo, in tam bi botege svojč otvorili.
V nemilosti!
- Čuk oa palci jc padel v ne* milost Visoko so povzdignili prst gospod | vipa Tenkočut-nik in so dejali s povzdignjc» niin glasom: -To i>a ne gre, to je pa nespodobno!« Nato so se vseknili v širok rdeč robec, ki so ga potem lepo zga« nib na kolenih in vtaknili v že p, ki sc nahaja v fraku za» daj. ter ,so dejali:	mojih
časih ni bik> tako. Takrat ni* smo |H>znah ne ljubezni, ne polj . .., nc deklet, ne vasovanja, nc loj tre, nc lune. Moj rajni oče, liog jim daj dobro, so dejali: Jaka o>žcni se! Pa s prstom so mi |>okazali Micko, ki naj jo vzamem. Ubogal sein. kar sem do!>cr sin, ampak f h>1 leta nisem nikomur poglc<laJ v oči. Ko so me go« spod župnik vprašali čez dve leti: -Kje pa si dobil tukcg* lantieka?t sem pogledal št. vedno na tla in dejal, kol sem bral v bukvali za odraslo mia dino: »štorklja mi ga je prinesla!« Tak sem bil. Danem je svet ves dmgkčcn, o druga-čen!«
In papa Tenkočutnik so se zgrozili in obrisali' s palcem desne roke debelo solzo, ki je pritekla po desnem licu.
Čuku na palci so šle besede, ki jih je govoril papa Tenko« čutnik. glolMkko v sreč. Sklenil je, da se |>oboljša in je vi-del pravzaprav, da je žc od vekomaj dober. Cuk na palci m / njim tudi vsi njegovi čila tel ji trdno verujejo, da otroke prinese štorklja iu da je ma« mu samo zato tu. da kuha, ata pa /.ato, du tepe. Kdor draga* če misli, ta je na krivi |H>ti, tO Cuk javno na tem mestu iz-javlja.
Ce se _pa včasih zgodi, da v kakem '»pravijo« kateri fant malo pogleda k dekletu in de« kle k fantu, ali da sc celo ob« rekujeta, tega ni Cuk kriv; najmanj pa jc ukazal raz-niin ljudem v dovtnrih ali hu= moreskah deliti poljube. To ncokusnost so zagrešili ro= inantični pesniki, naš narod pa je kremen it in zdrav in v razodevanju svoje simpatije sega pa radikalnejših sred* stvih in ne po poljubih.
Tudi ni Cuk na palci tak. kot so ljubljenski »špiebir--gorji,« ki prvo plakatirajo go« loto nesramno, potem jo pa s papirčki prelepijo, da stem s prstom pokažejo, kam jc trc= ba pogledati. Tudi ni Cuk na palci tak, da bi brozga! po pri-' vatnih zadevali grešnih ljudi in s pogledom v nebo uprtim raznašal tajne grehe in v družbah pobožno puhliciral kot pomografično čtivo za ho« norar soogorčenja cele druž« bc. —
Cuk na palci celo predlaga, naj sc ženska izrine od povso« di, celo iz slovnice in še jc sred nii spol ravno tako škodljiv, naj gre še ta k vragu. Kadar se to zgodi, bodite prepričani. papA Tenkočutnik, da Cuk na palci nc bo nikoli rabil niti sa« mostalnikov ženskega spola ne in se bo izogibal celo dvo»
j i ne. ki bi tudi lahko vzbudila j sum in pregrešne misli in tc* ! zave.
! Dano v glavnem stanu v
polni zavesti svoje bivše kriv in bodočega poboljšan|a svojega z dovoljen jem Sove.
Cuk.
Vodno isto
aU
Londonska konferenca
ToUtžnlk..
-Mo| H«»|".	U«»g. uearefna |a*.
<U moral mo> |r iimietl.a rila) vdova lo/.i M' Milil, -U| /<l<t| mi |i- /af<-U?«
Njen M>he«i |u |r «lol>er mož,
iianvcl ,1 Ilo.V (lati
»Ja/ nudim. <la milil je /ila)
■ IU |lx>l |i<" |M »kopu 11 a
SABINI. Ti /. Vrhnike draga Sabina, preveč mi molčiš, to ne gre! K a j čakaiš, da rečem še enkrat? Lc v mlinu se dvakrat pove.
Kdor me obrekuje nesramno, naj še zadoščenje mi d6. Kdor ima pogum za lažnjivost, na šc za preklic ga. ima.
To menda jc zadnja beseda, ki v stvari so tej govori, * potlej pa bom storil po svoje, nasledke pripišite si!
DOBER ODGOVOR.
»Kaj? Sto lir da stane ta klobuk? Ah ni greh, dati toli: ko denarja za en klobuk?«
»Ne vznemirjaj se! Ta greh pride na mojo glavo.«
ODGOVOR.
Mlad človek je do ušes za* ljubljen. Deklica je v sosed* njem mestu On jc brzojavil: »Jaz Vos snubim. Dvajset be* sod za odgovor plačanih.«
Odgovor je bil tale: »Vi ste zapravljivec. Devetnajst be« sed preveč ste plačali. Ne!« ETIKETA.
Sedma ura zjutraj. Gospod Pijačkar gre precej natrkan domov. Ko odpre vrata, vidi svojo ženo, ki Sedi na našlo« njaču z goSpodom Bcžnikom. Pijač kar sc ustavi na vratih in reče: »Hup — kdo pa je tu* kaj?«
»Ali me nc poznaš? Jaz sem — Bežnik.«
»Bcžnik? Tako? Kaj pa dc, laš tukaj? To vendar ni ura za obiske.«
»Pijačkar! Jaz sem prišel
točno ob peli uri popoldne n.i ČAJ.«
»Tako? No. |»otcin je dobro.«
NA VIPAVSKI 2ELEZNIt:i.
»Sakralot vendar! Kdaj pu pride la »kofemaln«? Zc d vaj« sel minut ga čakam.« ,
Postajenačelnik. »Malo po-trpljenja prosim. Zdaj nc bo trajalo več dolgo - vsako uro laliko pride.«
ODGOVOR,
»Moj mož ni ljubosumen!«
Kuharico. »Vi sc motite, go«
spa___Da bi ga bila včeraj vi*
dela, kakšen je bil, ko jo videl, da me je naš podnajemnik
____« (Na to inesto je :mc>
la priti beseda, ki je Cuk na pafci ne napiše, posebno cele nc, da nc vzbudi sum nemoral« nosti.)
POKLON.
Gospa (gostu, ko jc končala igrati na klavir in jo je ta hlad« no pohvalil). Vaša go«?pa so« proga Vam gotovo pripravi večjih vžitkov 9 klavirjem.
Gost. Ne; moja žena /udi ne zna igrati.
KATASTROFA.
»No, kako se je zgodilo z Vašim sinom? Ali je izdelal izpit?«
»Propadel je. Njegove hlače pa smo morali poslati v ke« mično pralnico.«
MICA KOVAČEVA.
Mico Kovačevo so v osebi pijanca zagnali na ulico, ker ni mč plačala.
»Kako je dobro, da nisem vtaknil jedilnega orodja v žep. Kako lahko bi si bil zdajle za» bodel vilice v trebuh!«
POPOLNOMA NARAVNO
Sodnik. »Kako jc prišlo do pretepa?«
Obtoženec. »Po kratkem prepira mi je da! Pepc zaušni« co, jaz sem mu jo vrnil, on mi jo je dal nazaj, jaz sem mu jo zopet vrnil in ker zaušnice no= beden izmed naju ni hotel ob. držati, sva sc stcpla.*
ČUK NA MARSU.
Te dni vse govori o Marsu, namreč o planetu, ki .sc pravkar zelo, približal zemlji pa še vedno ne dovolj bli/.u* du bi laliko pristavili lojt.ro in' nanj splezali, še, man j pa, du bi skozi vpe daljnoglede sveta, kaj videli na njeni, vsaj opicc[ če drugega ne. Res, da so po. skušali te dni pogledati Iia Marsa in ga celo fotografirati, celo s svetlobo, so ga baje dr«, žili, tako kot dražijo paghvei spečega človeka z zajčkom zrcalom, a se baje stric Mars ni mnogo zinenil mi o. Neka, teri so res slišali travo rasti in so j>0 radio » telefonu ujeli neznane znake, v katerih .»a sc ne da sklepati, ali so prišli 7. Marsa ali z lune, ail pa jih jr poshda kaka vesela, družin, ko se je ob peti uri. zjutraj vračala iz gostUnc >n hotela potegniti ves kulturni svet, ki je z napetostjo minister sinja trebuha pričakoval ' vesti z Marsa.
Ljudje nainrcč hočejo vr.lc li, <hi so na Marsu £udi ljud jo, ali če nc ravno ljudje, pa vsaj ljudem zelo podobna, bilja. Človeštvu je namreč postalo na zcinlji zelo dolgčas in bi ra-di dobili najmanj še en plaiul, da bi prvič na njem nasitili svojo radovednost, da bi <>a preobrnili s svojo kulturo in civilizacijo, ki je neoporečna in da bi se imeli v bodoče s ko«n vojskovali.
Edino, kar ljudi plaši je dej. stvo, da je n« Mars bolj daleč kot v Ameriko, da med zemlio iri Mnrsoni ni mor j as ampak presneta. rcČ — tak »zrak«, da še zrakoplovov ne nese To dejstvo je gotovo obupno. Ne toliko za Čuka, ki si zna pn« mugati.
Ko sc je Čuk vrinil med raziskovalce 'Maraa, ae jc spomnil, kako naglo prileti človek v pekel, če te tvoj so« vražnik v ne nmx$ prijaznem pogovoru po&lje k vsenj vrtu gom. Čuk na palci sc je napotil k enemu izmed tistih, ki ga imajo precej v želodcu m sc mu j c predstavil. Gospod <>a jc pogledal — po strani ga jc pogledal in nevoijno in ker je bil k sreči to dni ravno Mars v modi, je zarohnd: »Pojdi k Marsu!«
Ta rohneča beseda, je bi'a jedva izgovorjena, ko sc je Cuk z naglostjo misli žc po« s lovil od zemlje in letel skozi zrak, nato skozi veter v nc skončnost s talco hitrostjo, da je bila beseda jedva izgovor je na in žc je Cuk Čepel kot hjisk v močvirnati pokrajini do ko len v vodi.
Mislim, da vam ni treba po« sebej praviti, d« sem priletel na Mars. Ko sem sc ogledal po obsežni in dozdevno pusti pokrajini, Id se je raztezala daleč do obzorja, sem zagledal dolge, rjavo palače, ki so se na visokih podzidkih dvigale i/ zemlje. Moje čukovsko srce sc jc po pravici razveselilo. !/• kobacal sem sc iz zemlje. Se« dol sem na neki zid, da bi se pošteno posušil, zakaj sobice
„j grelo posebno in se razgle* jul ,x> pokrajini.
Naenkrat zagledam čudno [„1,0 pred seboj. To bitje ni b,|0 ne žival ne človek. Ven* ,|ar me je razumno približevat nje spomnilo n* tov d* mora nneli to bitje dokaj mozga* nov. Jaz pa sem vseeno trepe* tal. Bilo j« strašno. Da jo ime* I,, en sam nos in ena, trobenti ,»odobna usta, to ni nič'čudne* ,.„; to imajo tudfi ljudje. Imelo ,„i je tudi eno samo oko sredi čela, ene same obrvi, eno ro* ko spredaj eno zadaj in sem vulel, da. se na čudnih nogah luliko z isto naglico pomika naprej ali nazaj.
I Vedno sem padci v neza> vcsl, me je Čudno bitje nago« vorilo: »Ali znate angleški?«
► Ne,« sem dejul začuden. ^Slovensko.«
»No, dobro,« je dbjak> bitje, ki ga iinertujein' za zdaj radi enega očesa sredi Čela kiklop, »pa* govorimo slovensko. Jaz sen* učenjak Vip; če vam je drago, pojdite z mienoj v izbo, no boste posušili-«
Vesel sem mu sledil. Ko sva .odela, Sfejn mu hotel pojasni* l i: »Jaz se«n priletel z zemlje. Moje ime je Cuk, a nisem čk>* vele; ljudje so drugačni, o njih vam bom povedal...«
Učenjak Vip sc je nasmeh* i iii in dejal: ®Vem; da si prišel z zemlje. Tudi vaše živalstvo dobro-poznam. Tembolj pa še ljudi. Mi prebivalci Marsa smo daleč folj napredkii kot vi Zemljani. Pojdi sem!«
Pokazal mi je na čudni stroj. Na njem je bila pritrje* na ogromna leča. Nešteto ko* lese so je zavrtelo v Čudnem mehanizmu, ki ga je gnala m<e* ni nepoznana energija s hitri* co, kf je za naše pojme neum* ljiva
Odprl je malo okence in tle* j al: »Poglejte!«
Pogledal sem. Vfdel sem v lepem poslopju skupino lju* di, ki strašno kliče in se prete* pajo. Pretrgana nemščina mi je prihajala na. uho. »Kaj je to?« sem vprašal. »To je nemški parlament, ki noče sprejeti londonskega dogovora«
Nato je zavrtel neko koles* ee in videl sem drugo sliko. Skupina mladih ljudi bulji o* koli mnamornate mize v eno točko... Prostor mi je bil znan, a nisem se- mogel domisliti »Kaj pa je to?«
»To... je kavarna Adriatico v Gorici, kjer se nadobudni Goričani uče igrati »trešet«.
»Pokažite mi še, kaj dela Sova?«
Učenjak se je nasmehnil. »Tu nai Marsu pa nismo rado* vedhi. Kar opazujemo, opažu* jemo radi znanstva. Mnogo koristnih naprav Zemljanov smo posneli, slabe smo zavrgli. Mi poznamo življenje zemlja« nov, njih kulturo in jezike do podrobnosti.«
»Zakaj ne stopite v stike ž njimi?«
»Bog vari. Mi bi jim morali zaupati svcJje iznajdbe. In te iznajdbe, dragi moj, so stiaš* ne, če jih nima v rokah pa*
motno bitje. Zemljani so iu\» prcdovaJi v znamenju morit v c, mi smo napredovali v zna* men ju obstanka, Ce bi pa zemljaui imeli naše pridobit; vo, bi vničili prvo nas. potem še sebe. O poznamo tc bešti* je!«
»Kaj pri vas ni vojska?«
»Nc poznamo te besede. Ne poznamo besede narod, samo ime plemena, ki živi na plane* tu. Mi sanu) delamo, delamo, da sc ohranimo. Naše leto tra> ja dve vaši leti, naša zima jc naki eno leto dolga, ostaja num samo nekaj mesecev za delo m to dobo moramo izrabiti z vse* mi silami in tehničnimi pripet močki, da pridelamo dovolj živeža za dolgo, dolgo zimo. Tu ni čas za vojno, tu je čas za tlelo. Boj z naravo združuje bitjo, zemljani pa so presiti in jim je Bog pri odmer! dal manj razuma kot nam, ker ga v razmerali, ki jili žive tudi manj potrebujejo.«
-Torej.ni upanja, da bi zem* ljani kdaj lahko tako gledali na Mars. kot vi na zemljo?«
»Nikoli. Zakaj zemljani vse svoje energije potrosijo za vojne ii) ne za napredek. Mi pa jim skrivnosti ne izdamo.«
Ko jc učenjak umolknil, me •je naenkrat zaskrbelo kako bom prišel nazaj na zemljo.
»Nc skrbite,« je dejal, »sto> pite na ono ploščo.«
Videl sem, da je bral moje misli. Groza me je objelo, ko sem stal na plošči in so jc ti* soč koilcsc zavrtelo okrog nie> no, skozi telo pa je začela br* neti neznana sila s hitrostjo misli
»Z Bogom, Cuk!« je dejal učenjak in že sem v obliki ne* vidnih atomov letel skozi zrak skozi zvjrzde in kino hi priletel iia uredništvo v stori obliki. 1\»gladil som si perje. In če je kilo, ki se je zaklel, da se /a Marsa ne bo več zanimal, je to Cuk /ui /uilci
Nof in dan na nogah. I
Sosed: Kaj pa dela tvoj sin? Oče: On študira v mestu. Sosed: Ali se kaj pridno uči? Oče: Da Saj mi je zadnjič, ko sem bil prt njemu, prisegel, da je noč in dan na nogali
JASEN ODGOVOR.
Tujec prkk? v malo mesto in vpraša edinega postreščeka. ki je zehal na Glavnem trgu: »Povejte mi, prijatelj, kje sc pri vas pustijo gospodje bri> d?« - «Pri nas se vsi gospodje dajo briti navadno le po obra* zu.«
GLAVOBOL.
»Mene muči glavol>oL.«
»Hvala Bogu---«
»Kaj? Ti mi še privoščiš to?«
»čakaj, da povem: Hvala Bogu, da sem jaz: zdrav!«
MNOGO OBETUJOC.
SMc. »Kako si lo mogel ta* ko zavreči, ko si bil preje toliko obotujoč dečko?«
Nečak. »Kaj zdaj nisem? Lc vprašajte moje upnike.«
OLAJŠEVALNA OKOL* NOST.
Ta&Ča (v hudi svojemu zetu): Cc bi mc kdo ubil, ti bi ga gotovo |x>polnoma oprostil.
.Zet (sodnik): Tega ne. To* da. Če bi bil lo eden t vojih zetov, bi inu lo štel kot olajšc* vidno okohiost'.
KOMIČNO.
»Zakaj stanuješ v petem nadstropju?«
»Jaz nc morem priti tako visokoi, da bi stanoval v prveih naJdstvopju.«
IX>BRO BLAGO.
»Kako moreš v tka ju v beli obleki letati po mestu?«
»Jaz ne morem' nič zato. Ko sem/ sc pred par urami obfe--kcl, jc bila obleflda še temno* modra.«
TO JE OD TEGA
Pisatelj komedij. SeTeJ danes vidim, cfa im* tvoja ženal zelo velika usta.
Gospod. To je prišlo od pre* velikega zehanja ob premijeri tvoje nove komedije.
V TRGOVINI.
Ančka je šla po marmelado. Dala si je napolniti lonček. Ko jci hotela plačati, so je spomnila: »O jej, denar pa Ic* ži na dnu lonca!«
RAZLIČNO (MNENJE. ,
Mati. »Micka, le daj še Anč* ki polovico jabolke. Deljeno vese*je jc dvojno veselje.«
Micka. »Da, inati; toda de* ljeno jabolko je le pol jabolka.«
ŠTUDIJ,
»Veš, da je moj prijatelj apostol morale?«
»In vedno občuje s teboj?«
»Radi študija«
PRED SODNIKOM.
»Vi ste obtoženi, da ste svo* jega sozidarja vrgli čez zid 10 m v globino.«
Obtoženi zidar. »Saj jc sam kriv. Jaz sem ga samo zgrabil za ovratnik in setn ga držal čez zid. On je kričal: Ali me izpustiš ali pa pokličuui polk cijo? - Izfmslil sem ga, ker tui maram imeti opravka s po* Heijo.
RESNIČNO.
»Ce hočeš dobiti milijarder* jevo hčer za ženo, boš imel tr* tlo delo.«
»Cc je pa nc dobim, bom imel šc tršje tlelo!«
SPOZNANJE.
»Nc. hvala; jaz nc pijem. I Vod letom m Tin pil kot goba, a me je tako l>olcl hrbet, da sem moral pncmcliati«
•Hrbet tc je bolel? Želodec hočeš reči?«
»Ne, hrl>o£ ker ine je žena neprestano lepim«
TO NI TAKO LAHKO.
Dobrotnik (beraču): Vi pra* vite, da imata otroke doma Koliko jili pa imate?
Slepi beroč. Tega p« ne veni, Saj jih ne morem videti.
DOBRO JE TAKO!
Profesor. Našo mladino moramo pripraviti do tega, da bo na lastnih nogah stala.
Gospod. Prvi poizkušate sami, gč&pod profesor:
Profesor. Kako to?--
Gospod. Zdaj stojite slučaj* no na naojih — prstih----.
DOBER ČLOVEK.
»Vi tedaj pišete tako str o* gc gledališke kritike edino le iz človekoljubja, gospod pro* fesor?«
»Da. Pomislite, če igralca hvalim, sc veseli samo eden, čc ga pa grajam, se veseli sto njegovih kolegov in to je ven'* dar izdatnejše.«
Strahoviti Atila
je bil hunski kralj, pred katerim je trepetalo vse tedanje človeštvo.
je bil imenovan radi svoje krvoločnosti „6iba božja".
Strahoviti Atila
strahoviti Stila ift glavna oseba v krasnem zro JUailUVILI H II I a dovinskem romanu
Zadnji dnevi v Ogle|u
ki je izšel tc dni v Gorici in ae dobi v drobni razprodaji v Narodni knjigarni v Gorici,
via Carducci 7.
Knjiga Btane samo L. 3.80 izvod. - Po pošli 20 bL več I
Pravijo
Pravijo, Jm se nahaja v Vel. Ot<v ku gnezdo dvonočnlh lisic, katere no tako vdouiačcuc, da pri bolem dno vu prežijo na kuretnino. Lovci po« zori!
Pravijo, da sc vipavski brcožogov« ci, preveč sc zanimajo za opravljanje go*j>odičcn. zato pa pri svojem iportiicm poslu zaostajajo. Namesto hrCati žogo. sc brcajo eden druzega v (rebuli, da imajo želodce ranjene. Samo jezik jc šc ccl.
Pravijo, da sc jc kaša. ki so jo v S frači ca h kuhali, tako prismodilu. da jc v Cuzli siri rdelo.
Pravijo Sciuici, da jc dal uapra« vili »»triček s jkhI kostanjev« jx> po* virski ccsti lične klopicc. Ta pa radi lega, da sc na njih odpočijejo neka« tcrc gospiee, katere pridno kolesa' rijo po Icj ccsti.
Pravijo, da" jc sežanski •cs|hhiiu> /ii«« tako zaljubljen v svojo izvo« Ijenko, da . .. (od Iu naprej je vse konliscirano.)
Pruvijo, da so »orlcškc frajle« za« pravile ua »ringel&pilu,« ki je bil v Sekam. j>edcsct lir. Da je to res<iica. luliko |>otrdi sežanski »čukec,« ki je to videl iz ncku strešne line.
Pruvijo, da nekaterim dekletom iz sc^onskc^a »1'ortarturja« ImiIj vgaja« jo »južni bralci.« kakor pa domači fantje.
Pruvijo v Postojni, <la jc m-kilo jMi.ilal 61L11 -pnavijo.« ki jja pa ta ni razumel, /slo ga )c Vrjjol v kot.
Pravijo, <la smo dobili 1/ .Solkana vrč dopisov. ki |>a niso taki, da bi rte svet podrl, ako bi jih ne priobčili. Kadi tega no šli v koA, da uutlo v/.« /urijo in prrmiAljujcjo usodo vseli iicumljivih in minljivih stvari na svetu.
/'ruvljo v Zatolmiiiu, da mc neka' termi drlaveem kVivica f;oiti. Opozarjamo p.i, da faik iui palci za lake novice 111. Pošljite kam drugam; to je resna zadeva 111 nC jo mora resno pri|eti.
Pravijo, da je v Čadrgu človek, ki /cli |M>»lu(i urednik linla »Evropski mir«
Pruvijo. da vlada v tolminskih gra« pah velika dekliška kriza, zato ao nekateri fantje zelo užaljeni, ker so bili prcjiozno obveščeni o /jl»lmin< skem kanili.
Pravijo, da so v Čadrgu žc /rele hruške, zato sc opozarja vse tiste, ki nameravajo priti po nje, naj ne imk stavljajo tiuh letos jm» potu takih >|Mmiciiikov kakor lansko leto.
Pruvijo v Ubcljpkcm, da jc silno zagrmclo. ko jc zlctcl dopis v dveh trenutkah v Cnkov koS, in da bc jc vsa zemlja korenito potrcsla.
Pravijo, da je nekdo poslal dvogo* vor v dijalcktu »oče in 11 čir.« Čuk pa pravi, da tistega dvogovora nc bo priobčil, ker jc preslab, prekratek, preslabo pisan in ni pri dobri volji, da bi ga bral.
Pravijo, da so Sovodcnjkc (51 IS;) zelo »fovš« cerkljanskim dekletom. Poslale so v Ouka dopis, da so dc kleta iz Cerknega zelo zaljubljena v fante z juga. tako da jim kar sainc pišejo. Mi pa tega nc verjamemo.
Pravijo v Kredu, da so nekatere punce tako »štcmanc,« dn nočejo niti odgovora dati. Kot se dalje pravijo, pa ("Sik ne priobči, da nc bo prevc like zamere.
Pisma.
Veliko število srčnih pozdravov pošiljamo vojaki iz Modcne letnika 1903. in 1. 1904., ki služimo pri dru. gcm polku težkega poljskega lopnil« Iva. starišem. bratom, sestram, prijii' tel jem in zvestim prijateljicam.
Ilandclj Alfonz. Zcrjal Josip, Pli« skovjpa; Majcen Ludvik, Volčjigrad ; Krašnja Vcnccslav, Godnič Alojz, Komen; I.avrenčič Ivan, Itaudcl liini« lij, Štanjel; Cerne Alojz, Toiuaj; Sc ražiu Rudolf. Dolenje; Maver Anton, Lokev pri Divači; Mužina Ivan, liro pada; Vidrili evan, Gočc nad Vlpa« vo; C''moj Sil van. Rihcnhcrg; Gruden lidvard, Nabrcžina; S če. k Josip, Vi' pava. J u rea Mirko,. Gorenje pri Po« »lojni; Volk 1'ranc. Ost rožno Brdo; <,'ueek Karlo. Sulica; Flajs Ivan. Ho« vce; Karlovič Peter, Marczigc; Si-k Anton. Slav&i; Buršič Viktor. Cunj; Uršič Ivan. Kobarid; Frankovič Jo» sip, Skedenj; Briško limilij, Nanut Ludvik. Makuc 1'ranc. Standrež; Smodlak Lazar. Mačkovljc; Busan Anton. f'mica; Daje Prane, Višnje; Kragcl j Josip. Zatolmin; Kupnik I:rane, I.edine. Korda Kihard. Dolina.
IZ TOLMINA.
Najlepše pozdrave pošiljajo ie en« krat (loiuov slovenski fantje letnika 1903. kateri služijo pri 9.cm polku alpincev. bataljon Viccnza v Tohni« nu - vsem svojim starišem. bratom, sestram in dekletom ter Čukoviin znancem in prijateljem. Briščik Al, llriščiki; I-ojk P.mil. čroiče; Birsa Anton. Ilalujc; Slokar Franc, Hala. gelj Prane, Kainnje; Furlan Gabrijel. Mavhinje; Svageli Alojz. Ilandclj Alojz, Štanjel; Trušnovcc Rudolf. Ajševica; Markočif. Alojz. Gorica; Scmcc Franc. Prcdnik./ Turk Alojz, Gabrije; Tavčar Dominik. Zagrcc. IZ KRMINA.
Naznanjamo, da smo trije slovenski orožniki v Kriniuu. Vam tudi sporočamo. da <jui sono bella dekle ta, ma pero naša slovenska dekleta non djmcntichiamo. ampak jih šc vedno radi imamo, in speriamo. ila tudi slovenska dekleta nas nc bodo |K>zahil*. Lepo pozdravljam«: iternardi Vinccne iz Pirana, lian Jožef iz Rožu pri Trstu. Zudič Rok iz linija.
.S PLANINI'. HANSCA. Slovenski fantje, letnika 1903. 9. |H'Aji(ilka. hriholazci. nahajajoči sc na
planini Bansca, kličemo
»»• »viden,c
u prvim septembrom. Domovin, i, sprejmi sj>et sina, kl jc tvoj« krvi' jo nihče nc akali. Ignacij Pavlic Dornberg; Grgič Josip, Brjc ...J Koinnu; Jožef Ban, RoJaec-Matcri,. Jožef Rurat, Aempas; Franc Mi^c,,' Gorica; Anton Dodič, Obrov; Anton Božič« Srbonje; Franc Skorjaiicc. verjan; Silvester Soštarčič, ScmpoUj' Alojzij Černigoj, Otlica; Jožef Iv,..' čič. RučelUMatuljc; Alojzij Kant, Kreglišfc; Ofillj Gregorič, Sv. Koto Koper; Gbrijcl Prinčič, Kojako IZ BOLOGNE.
Slovenski fantje Iz. Bologne. ki pri ženijakem jioiku, Jepo po/dr.*, ljujo vse znanec in prijatelje, slanic in dekleta; Belič Alcks. Sv. Lucija p,, Trstu; CigliČ Ladislav, Stcvcrj.n Pregelj Viljcin. Mozetič Mirko. Z«,č Ivan, Mozetič Milan, - StojMnčič A„. ton, Rendc; Scdmak Franc, Pnslojlu Sila Alojz, Povir; UriiČ Mihael. PUJ tur Franc, Kr>barid;' F-rzctič Anton Solkan; Valcnčič Franc, Dolenje. Skcrl Jožef, Sslež; Jpavcc Frane. (Wt. niče; Družina Franc, Staufič Anton Istrn; četrtič Mihael, Kojskn. II.mJič Alojzij. Kobiljaj|lava na Krasu. hn. Inn Angel, GabrOvcc.
ne pozabite
kupovati svoje rpotrd>š£Ine cdliiole v •
Narodni knjigarni v Gorici
Via Carducci štev. 7.
Knjigarna sc je bogalo založila s šolskimi in pisarniškimi polrebščinaml — Glrrfp kakovosti blaga in cen največja konkurcnca!
NENAVADEN
ODGOVOR.
»Oe bo fiaš Maks mojega Tončka še enkrat držal za
lo in ga bo potem še enkrat udaril po glavi. Vam povem, da ga. bom naznanilo.«
»Gospa, ne bošte prav nie opravila; to delajo v zbornici šc vse hujše.«
ZATO!
>Zoka.j pa so ženski klobuki tako dragi. Saj ta: reč ni toliko vredna, kolikor stane.«
»Čisto enostavno! Modisti* nja zaračuna tudi čas, ki ga. zabije, ko ženske izbirajo pri njej svoje klobuke.«
MLADA GOSPODINJA.
»Pridi, Žefa, da te naučim kravo molzti.«
»Ali ni bolje, da začneva pri teletu, ker sem žc čisto nova? jena.«
GLAVNA STVAR.
»No, kako je bilo sinoči v gledališču, ali je dolgo tra* jalo?«
»Ne; ravno prav; ravno prav, da sem svojo večerjo prcbaviL«
V PRENOČIŠČU.
Gost. Da bi me nocoj Ie zobje zopet ne pričeli boleti. Ti mc bolijo včasih tako, da bi kar po steni plezal
Gostilničar (tiho svoji že« ni.) Poberi klobase, ki vise pod stropom!
NO TEDAJ!
»Ali si slišal, da so ulomili pri židu Jej telesu in so mu od= nesli za 8000 lir blaga!«
»No. vidiš! On pa vedno toži, da se ne more iznebiti blaga«
NI V ZADREGI.
»Na vratih nc dam nič,« sc dejala gospa beraču. : Berač: »Radi mene — jaz I grom lahko tudi notri.. .«
STRAH.
»Kar vas poznam, šc nikoli vas nisem videl pijanega priti domov. Vi imate gotovo ved* no svojo bolno ženo pred očmi.«
»To nc; ampak strogo ta? šČo.«
MED BOGATAŠI.
»Ta ženska, ki jo vidiš tam, mc jc Oropala vsega pre? možen j a.«
»Poroči jo, pa boš imel premoženje zopet«
PO OVINKIH.
On: Kot vidim je tvoja mas ti zelo pozabi j iva.
Ona: Kako to?
On: Ali ne vidiš, da se je žc zopet pozabila peljati do* mov.
V NAGLICI.
Popotnik: Če človeka zašle, | duje medved, sc mu je pač nemogoče rešiti. Če človek plava, plava tudi medved, če pleza, pleza tudi medved m njim, čc teče, teče tudi med* ved ...«
Poslušalec: In čc se človek skrije?«
Popotnik: No, potem skrije tudi medved.«
TAKO SE ZGODI.
»Moja stara, ki je že umrla, mi je vedno dejala: Take /.o ne nc dobiš nikoK več! Za. to je pa moja draga žena slabša. f
SLABO RAZUMEL.
Turist (kmetu): »Koliko močna je vaša družina?«
Kmet: »No, ne svetujem Vam, da bi so z uami tepli.«
TA JE PRAVI.
Vdova je okregala svojcua sinčka, ker je bil poreden. Tu ji j b pokazal jezik. »Le ča-kaj,« je dejala: vdova. »Zdaj se je ata čisto gotovo v gn» bu obrniL« — Nepridiprav je zopet stegnil svoj jezik iz »si in bleknil: »Tako, da bo k/al zopet prav.«
ZAGOVORILA SE JI
»Malo pozno ste prišla na sestanek, gospodična.«
»Da. Prejšnji jo Šele prav« kar odšel.«
PRETIRANO.
»Torej. Vi z Vašo deklo niste zadovoljna, gospa Ko žica?«
»Nikakor nc. Dela prav nit. vsakih pet minut pa se vlači po eno uro okrog hiše!«
POTRDILO.
»Slonovi zobje, le pomisli, postanejo lahko zelo nc* varni.«	" - : ■
.Da. Tudi. mi imamo kla*
vir doma.«
IZGOVORITI JE TREBA.
Sodnik. »Vi ste obtoženi, da ste dejali Pcčniku: Podgri* var je svinja kot Vj. AH to priznate?«
Obtoženec. Bog obvari. Za* kaj me pa Pečnik ni pustil iz* govoriti? Reči sem hotel le: Podgrivar je svinja, kot Vi sa* ini dobro veste.« KKSNIČNA
DOGODBICA. Neki popotnik jc hitel v zgodnjih jutranjih urah k nraiju, kateremu je izročil svojo uro v popravo.
»Moram jo pa danes ob še* sti uri zvečer zopet imeti.«
Popotnik je že davno odhi* tel, ko je jecljajoči urar spra* ril iz sebe: «Z*za*go*to*vo.« Točno ob šesti uri jc. prišel IHipotnik znova: »Jc ura popravljena?« »D*d*da!« »Stane?« ' »E-c-no l*li*liro —« Urar šc ni izgovoril, ko je lira žc ležala, na mizi. Potnik jc let«! na' kolodvor. Kupil je vozni. listek. Sel je na peron. Ravno je hotel stopiti v va« gon, ko ga jc nekdo popadcl od zadaj. Prestrašen sc jc o* glodal. Bil je urar. Kaj je ho* teJ? Počasi sc jc izvilo iz nje* Rovih ust:
»I*in*in p*pct*d*dcsct s *s» .sfo=tink..,«
PRI KONCERTU. »No, gospa, kako vam jc kaj ugajal sinočnji koncert?«
Zena vojnega dobičkarja: I zborno. Posebno deveta sim* patija od Beethovna
prf;dpriprava.
Ona. »Le povej nečaku ču sto odločno svoje mnenje.«
On. Ne boj se! Obul sem ozke čevlje, da postanem po poti ves divji.
KAVALIR. Na nekem plesu je prinesel mladenič na prošnjo svoje plesalke kozarec limonade. Ko je plesalka prijela za ko* zarec, je ta padel na tla in se razbil. Plesalka je bila vsa iz sebe.
»Ne vznemirjajte sc radr lega, gospodična.« je dejal plesalec, »saj bom plačal jaz polovico.«
SLABA KOZA. Neka gospa — ime raje za* molčimo — je dobiki ko io. Nekdo s kmetov jo je daro; val. to se pravi, dal jo je za poravnavo starega dolga. Čez tri dni je prišla žena h kmetu, ki ji je daJ kozo: »Vi, slišite; Koza neče dati niti kaplje mleka.«
»To jc nemogoče. Koza jc zdrava in je vedno dajala do* volj mleka.«
»Prosim Vas. niti, kaplje mleka ne dobimo od nje. Jaz sem že tretji večer postavila lonec v hlev, pa sem našla zjutraj vedno praznega..«
Mlada Zora j^jjjjjnova lu,ii9i-ki KizJ|a te dni
Mlada Zora
Mlada Zora £ «
stane L 3.30 izvod.
v ..narodni Knjigarni44 Via Carducd št 7.
v Gorici,
RAZOČARANJE.
»Gospod prestojnik, vaš blagajnik jo je popihal.«
»Tuko — z mojo ženo?«
»Ne, samo z blagajno.«
»Tepec, glavno stvar jc pozabil.«
MNOGO ZAHTEVA.
»Kidco se imenuje svetla zvezda na jugozapadu?«
»Tega pa vam ne vem pove-dati.«
»Tepec! In vendar stanujete v tem kraju že mul 40 let.« PRIJAZEN MOZ.
Mož in žena sta preti sod* nijo. Zona .je opisovala moža kot grdobežo. Dejala jc: »Po* mislite, cel teden niti spregovo/ ril ni z menoj.« - »Ali res?« je dejal sodnik. »To kaže živo trmo. Zakaj niste govorili?« se jc obrnil na moža. »Iz gole vljudnosti,« je < le j al iiukž, »Jaz svoje žene nisem hotel preki* niti.«
SUMLJIVO.
Soproga (ko jo jc njen mož poljubil, vrnivši se s potovan* ja.) Peter, Peter. Zdi sc mi, da je bil tvoj poljub ob odho* du bolj vroč.«
MODERNO.
Zdravnik: »No; kako je s prebavo?«
Bolnik: »Slabo. gospinl zdravnik. Žclodec je pričel zopet stavkati in vsi drugi or* gani so stopili v »stavko iz simpatije.«
VEČJI HONORAR.
Vi sls tel j: »Kaj? Pctraču ste dali za njegov roman 1000 lir več honorarja nego meni?«
Založnik: »On je tudi za cn natis nesmrtnejši nego Vi.« DVOJČKA.
»Ti nepridiprav Ti, ali boš jen j al tepsti svojega brata?«"
»To Vas čisto nič ne briga — eden izmed naju mora ime* ti zateklo lice, če ne naju ma* ti ne zna razločevati.«
MED »PTIČKI.«
Živela sta dva nevarna »ptička,« poseben eden izmed obeh, jc bil cvct lopovstev.
»Nocoj sc bova zopet en* krat zabavala,« je dejal eden drugemu. »Jaz imam dve v-stopnici k neki komični opereti.«
»Danes zvečer.« ko šlo s težavo. Sem že oddan.«
»Povabljen?«
«Da. od nekega tovariša, ki sem ga šele pred dobro uro spoznal«.
»Na čaj?«
»Nc, ampak k dvcin ulo-mom. Sicer pa — kdaj začne predstava?«
»Ob osmih.«
»Potem bo morda usecno šlo. Lažji ulom bom telefonič* no odpovedal. Za težjega jc pa po končani predstavi ob enajsti uri ravno pravi čas.«
PONESREČENO.
Gospa Mlečnik, lastnica male trgovine, jc bila sicer IH>trpežljiva ženska, toda za nič na svetu ni mogla trpeti, da bi sc ženske ure in ure dolgo ustavljale v njeni trgo* vini in s klepetanjem in obiranjem ljudi preganjale čas. Zato pa si je izmislila zvijačo. Kadar si je hotela spraviti klepetanja željne ženske iz trgovine, je vselej vzkliknila vsa iz sebe: »Moj Bog! Jaz imam vendar mleko na ognju!« To je vedno pomagalo, da jc ku< i>ovulka odšla iz trgovine, za* kaj ženske pač vodo, da sc mleka ne sme pustiti predolgo na ognju.
To je šlo nekaj časa dobro, dokler i\i dobila gospa Mlečnik z gospo Jczičnico novo ku* po val k o, ki je, kar sc jezikanja tiče. prekosila vse svoje sosede.
Ko se je nekega lepega jutra zopet potem ko je kupila za 10 st. mila — spravila hitro na to. d ji sc o svojih sosedih na dolgo in na široko izrazi — je gospa MleČnik znova sdgla po zvijači in zaklicala vsa iz sebe:
»Ti moj Bog, jaz imam mleko na ognju, pa sem čisto pozabila!«
Gospa Jezičnica jc pogledala svojo žrtev mirno in dejala prijazno: »Lc vzemite mleko z ognja, bom pa počakala!« ZAPOSLENOST.
A.	»Naš krojaški mojster jc tako zaposlen, da s šestimi strankami hkratu govori, ure* zuje nov frak in ob enem svo.-jega vajenca strahuje.«
B.	»To ni nič! Naš pismo no* ša ima toliko pisem za razne* sti, da leta vse križem in pri tem pogosto samega sebe sreča.«
OPRAVIČILO.
On. Tvoja prijateljica se pritožuje, da odpiraš njena pisma. Ali jo to res?
Ona. Jaz jo pač nc morem izpraševati o njenih družiu* skih in drugih intimnih zade* vali; to bi bilo preindiskret* nol
ONA ZE VE.
Ona. »Ta gospod Zlatnik mora biti vmazano skop.«
On. »Človeka pač ne smeš soditi po njegovi obleki.«
Ona. »Saj ga sodim samo po obleki njegove žene« TO JE RESNI C Al
»Jaz brez otrok ne morem živeti.«
»Ali imate veliko družino?«
»Nc. jaz sem zdravnik za otroke.«
ŽENSKO.
»Ali ni čudno, <la jc zemlja v vseh svetovnih jezikih ženskega spola!«
»To,ni nič Čudnega. Saj štirikrat na leto menja obleko.« MALI DOBROTNIK.
Učiteljica. Dolžnost vsakega pridnega otroka je, da v teku onega tedna osreči vsaj enega človeka. Toga se vendar držite, otroci, kaj ne?«
Francek. »Jaz osrečim vsak teden enkrat svojo teto, kadar' jo obišjScm. Ko grem proč, tedaj je vsa srečna.«
VELIK OBRAT.
G(>st. ;yi morate kneti ve-liko osobja v kuhinji, gospod krčmar.«
Krčmar. »Kako sklepate to?«
Gospod. »Poglejte sem. Samo v juhi sem našel troje vrst las. Enega črnega, enega rja* vega in enega svetlega.«
flrtur de Rossi
» Gorici, Cofsi Sat. ter«
nasproti velikemu screenlgča
v Marzlnovl bttl
h MUa nta. k
m« i. m mm. >W MfMtk- (M dnfcn -črk«
yt
Velik sejm za čevlje
v GORICI Via Garibaldi št. 4
Razprodajne cene.
Otvoritev 11. avgusta Velikanska likvidacija 1
	
pmliiia i11's nc mulcu DENfll) i/ IUG05LflUlil f Ljubljanska jraiita v nouupreurejnnili prostorih "v Lja bllani ivfl«~«»iiii tfu. £i«*v o sprejemu vlofj«- »na K»r*»-uilac Rit|i->.l« i" •«•-1«.«»<" » rafuii, |il> obrestuje p.. <S"/„ ler | * It i/plnfiije lok..) bir , «>.l(.ii vedi in brer odbitku Mje lirn niiiie vlogi' / odpovednim m>L«*iii. Obrestuj« tudi višje po dugu»uiu. J 8	
	odlikoviinu TOVARNA KISA FRANC KRALJ i/ GORICI - Via Cappuccini 9 Izdeluje najboljše vrste kis. V zalogi ima piislm vinski kis, kakor ludi duigi najboljši kis. Oiijeiiim odjciiuili eni se priporočil za obilen obisk. CKNH ZMI-UNI- :::::.:::: : POSTRltf.KA TOČNA
	
IVAN TEMIL - Gorica
Via G. Carducci štev. 6 _ BMUSAlt In NOZAR
V delavnici so nameščeni delavci - specijalistl za brusuraka dela, kiikor »udi za popravljanje vaeli operacijskih predmetov I. t. d.
KJ o i r m i c;
zu » I Cis — I
Ql
ro
Je
milo pridne gospodinje
L!. INK INI
OJ T3
O. OJ r—	rv
—• C Q| ia rzr Vl° 3
ui S
o 2. S
— 5T g<
ro" =
INI
rsi oj
ro rv (/i cz
,S O M N MC 1M"
1'rodafa ludi loal«>liu> predmete
V zalogi se nahajajo najboljši, pustni in garantirani kumni osle kerjfamašLe /a brušenje kos. Delavnica na deli liično gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseli iez.il.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože in rezila.
ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.
POSEBNOST: Žopne olektrlftno žarnice Iz najboljših tovaren.
ZDŽEUENE POSEBNOSTI M POLETJU:
Sirup Inmurindo, zrnat, oronžcn, ječmcnasl, bombon ntenln n I. 6"25 kg.
Milanski Biller - Fcrnel - Žejogasilcc nI Sel* a L. 13.50-14 SOslekl. Turinski Vernioulh. I>eli Vermoulh - Žejogasilec al Selz o L 5 50 slckf.
Jnjčnsl Crcmn Morsolo, okrepčcTnlen za Šibke o L. 12 00 slekl. I.ikcrji Sibillu vzorec Slrega - Tunik idealen al Sel* L. 13.00 slekl. 1/,0. Maršala Trapani cxlrn Supperiore I.. 4.50 slekl. 7/io-Helo ilal. vino 12 stopinj a L. 4.00 slekl. 2 Iliru.
Žgalnica likerjev v Gorici, trg Sv. Antona starega štev. 7.
f Manufakturo, perilo. Izdelane obleke, pisarniške po- £ !
ftretiščine in papir	»
p© cenah brez konkurence i
kupite pri dobroznani tvrdki	^
| BRATJE MOSE I
>j Via Raftello 7 GORICA Via Rastello 7 5
-----------------_--------B
Pozor I	PoEor I
Za poletno sezono, velika izbira Ikambrika, perkala, zephirja, in krepa volne za mnške in ženske obleke. Vc-/i lika zaloga vsakovrstnega perila za M novice in birmance.
S Felberbaom l Rolich
y Corso Verdi štev- 7.
[fl (prej hedžet in rohitnik)
t Na drobno!	Na debelo!
v Trgovina z manufakturo j
SKODNIK ANTON
GORiGA, Via Semlnario tO	{
Le zadovoljnost k pravi »reči vodi ! Zapomni ai, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi !
Bla^o po nizki ceni, zadnji modi
prodaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v kisi z desetico
trgovec Skodnlk Anion, znan pov.odi.
A to se tiče tudi tebe, mati,
in tebe, žena, ženin, fant, deklina,
trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati
cefirja. oknforda in elamina !
»Sem zadovoljen z blagom f- v.ak poreče
in zadovoljnost ključ je že do sreče.