20 Prekmuriana Dejan Süč Življenjska zgodba murskosoboškega tiskarja Márka Grünbauma 1. Uvod Ime Márka Grünbauma se v prekmur- ski zgodovini omenja predvsem kot ime usta- novitelja prve tiskarne v Murski Soboti. Márk Grünbaum je namreč v obdobju razcveta tiskar- ske dejavnosti, katere posledica sta bili tudi tis- karni Ernöja Balkányija v Dolnji Lendavi ter tis- karna Béle Wellischa v Monoštru, ključno vpli- val na tok zgodovine pisane besede, saj je knji- ge in ostale tiskovine, do tedaj rezervirane za me- ščanstvo in aristokracijo, približal tudi splošnemu prebivalstvu. Ravno zaradi tega si Márk Grünbaum za- služi mesto med najpomembnejšimi osebami iz kulturnega življenja Prekmurja. Pričujoči članek predstavlja njegovo življenjsko zgodbo ter zgodbo njegovega sorodstva. 2. Márk Grünbaum Márk ali Markus Grünbaum je bil rojen 6. oktobra 1852 v Nagykanizsi staršema Martinu Grünbaumu ter Fani Steiner. Družina Grünbaum je bila revna judovska družina, ki jo je pot konec osemnajstega stoletja popeljala iz Csabrendeka proti Kapolcsu in od tam do Nagykanizse. Nagykanizsa je bila sredi devetnajstega stoletja pomembno regionalno središče, ki je slovelo po svojih sejmih in je bila ravno zato privlačna za ju- dovske trgovce in kramarje. O mladosti Márka Grünbauma ni veliko po- datkov. Kar gotovo vemo je, da je bil vsaj od 5. marca 1878 že v Murski Soboti, tedaj se je na- mreč poročil z Marie Hirschel, hčerko murskoso- boškega trgovca Alberta Hirschla. Ob poroki leta 1878 je bil že naveden kot izu- čen tiskar, kljub temu pa se je leta 1879 kot urad- nik zaposlil na murskosoboškem okrajnem gla- varstvu. Tiskarska izobrazba in zanimanje za de- javnost sta ključno pripomogli k temu, da je že kot zaposlen v prostem času na stiskalnici izdeloval kopije. Leta 1883 je bil med pobudniki časopisa Murska Sobota in okolica (madž. Muraszombat és Vidéke). Leta 1890 je postal tudi urednik časopisa, skozi celotno obdobje pa je z novimi tiskarskimi stroji posodabljal svojo tiskarno. Sčasoma se je ob tiskarstvu pričel ukvarjati tudi z založništvom. Márk Grünbaum je bil spoštovan in cenjen član murskosoboške družbe. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik Samoizobraževalnega društva mla- dih obrtnikov, pri Židovskem ženskem društvu je bil zapisnikar skupščin in opravljal druge zade- ve, ki so bile povezane s pisanjem. Bil je tudi bla- gajnik židovske občine in navdušen član pevske- ga društva. Ob profesionalnem življenju se je poveče- vala tudi družina Márka Grünbauma. Nedolgo po poroki, 8. januarja 1879, se jima je z ženo Marie v Murski Soboti rodila hčera Franziska, 15. juni- 21 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Zaznamek o poroki Márka Grünbauma in Marie Hirschel (Vir: Poročna matična knjiga murskosoboške izraelitske skupnosti, 1878, zapis številka 110.) Vpis datuma rojstva Grünbaumove hčerke Franziske (Vir: Rojstna matična knjiga murskosoboške izraelitske skupnosti, 1879, zapis številka 559.) Vpis datuma rojstva Grünbaumovega sina Ignácza (Vir: Rojstna matična knjiga murskosoboške izraelitske skupnosti, 1880, zapis številka 591.) Vpis datuma rojstva Grünbaumovega sina Friderika (Vir: Rojstna matična knjiga murskosoboške izraelitske skupnosti, 1881, zapis številka 627.) 22 Prekmuriana ja 1880 sin Ignácz ter 16. novembra 1881 hčerka Friderika Grünbaum. Leta 1894 je Márk Grünbaum na podlagi do- voljenja notranjega ministrstva št. 33.545 spre- menil svoj priimek in priimek svoje družine na »Gondos«. Po nasvetu prijatelja se je leta 1897 preselil v Nagykanizso, kjer pa se mu zadeve niso finančno izšle in že maja 1898 so se njego- ve stvari znašle na dražbi. Novo priložnost je po- iskal v Budimpešti, kjer je do smrti opravljal delo v tis k ar stvu. Márk Gondos oz. Grünbaum je umrl 8. junija 1914 v Budimpešti. Nazadnje je živel v 6. okrožju na ulici Podmaniczky številka 39. Prijavitelj nje- gove smrti je bil sin Ignácz Gondos. Tiskarsko dejavnost v družini je nadaljeval že omenjeni Zapis o smrti Márka Grünbauma (Vir: Smrtna matična knjiga Budimpešta, 6. okrožje, 1914, zapis številka 982.) Zaznamek o priselitvi sina Ignácza z družino v Združene države Amerike (Vir: New York Passenger Arrival Lists (Ellis Island), 1892–1894, Roll 3037, vol. 6920–6921, 16 Oct 1921–17 Oct 1921 > slika 667 od 898) sin Ignácz, rojen leta 1880 v Murski Soboti, ki je bil član večine pomembnejših tiskarskih zdru- ženj na Madžarskem. Oktobra 1921 se je Ignácz s svojo ženo Paulo ter hčerko Emilio z ladjo S.S. Kroonland iz Antwerpna odpravil v Združene dr- žave Amerike. Le dve leti kasneje je družini sina sledila tudi vdova Márka Gondosa, Marie Hirschel, z ladjo S.S. George Washington, ki je izplula iz pristanišča v Bremnu. 15. avgusta 1923 je vstopila na Ellis Island pri starosti 65 let. Kot največja zanimivost pri tej poti se pojavlja ime v stolpcu, kjer so pot- niki navedli ime najbližjega sorodnika, živečega v mestu, od koder potnik prihaja. Maria Gondos je navedla ime žene Mikse Gondosa, ki je živela v Óbudi, na Lajos ulici 73. 23 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino 3. Miksa Gondos Ime Mikse Gondosa je v zgodovini tiskar- stva na Madžarskem prav gotovo eno najbolj zna- nih. Rojen je bil kot Miksa Grünbaum 8. februarja 1840 v kraju Kapolcs. Po zaključku srednje šole se je dodatno izobraževal v Parizu, na šoli za uči- telje Alliance Israélite Universelle in nadaljeval na šoli za jezike École nationale des langues orienta- les vivantes. V času bivanja v Parizu je med dru- gim jezike učil tudi otroke pravosodnega minis- tra Adolpha Crémieuxa. Iz Francije se je preselil v Maroko, kjer je opravljal delo pomožnega učitelja, 1869 pa se je vrnil v Budimpešto. Od leta 1877 je poučeval francoščino v Budimpešti. Zaznamek o priselitvi Marie Hirschel v Združene države Amerike (Vir: Vir: New York Passenger Arrival Lists (Ellis Island), 1892–1924, Roll 3356, vol. 7676–7678, 23 Aug 1923–26 Aug 1923 > slika 411 od 1094.) Zapis o smrti Mikse Gondosa (Vir: Smrtna matična knjiga Budimpešta, 3. okrožje, 1920, zapis številka 61.) Že v mladosti se je ukvarjal z vprašanjem stenografije oz. hitrega pisanja. Aktivno se je posvečal zlasti Gabelsbergerjevemu načinu ste- nografije in prevodu njegovega modela v razne jezike. Leta 1896 je v Murski Soboti izšlo njego- vo delo »Sténographie turque d'après le systèm universel de Gabelsberger appliqué à la langue turque«, v katerem je model Gabelsbergerjeve pi- save apliciral v turškem jeziku. Miksa Gondos je umrl leta 1920 v Budimpešti in nesporno je bil on tisti, ki je za tiskarstvo in s tis karstvom povezane dejavnosti navdušil svoje- ga brata Márka Grünbauma oz. Gondosa.