»HM*.'•»rt** i»»•l'<>,• nanj* i« «>j» » M»ri-»oru br« io#ilj»iJ* n» jom i»t»« I«t» - «. to\ UU . . 4 ., — ,. MM uu . » .. «o ., |'o pu>t) : U »•• 10 «'• u pol UU . & .. M čatrt UU « ,. VredoiiUo ll j* t goiponkili ulu» i lltrrt ■»•»«•) »»• "7. - i o/.niiiilU: i.vjilnn ilrctopu t r>tt N pl.ii»j* It M h.iImii« Ikrat. ri> s« ti»ka Ukr.it, it ti«ka Škrat - I »«» pl;lt' ii - j»jo po pro.tnru. /a v*ak ti-t k j<* plutat kolek (il.inpcljl ,» :io k. Unkopiii bi" n. VttlU*, tl»pUP |.|»K'"V.j|jllu frmiknjcjii. Št. 28. V XIai-it>oi«u O. maroa 18G9. Teoj^J II. Ozir na zadnje čase slov. politike. (Dalj.'.) Sedanji slov. oportunci trdijo, da se niso iz sebičnega namena, ali iz pomanjkanja poguma, stanovitnosti in možke značajnosti med dualiste podali, in pri njih ostali, ampak da so to le zato storili, da bi tudi v duali-»tični eri Slovencem za blagostanje in ravnopravnost narodno skrbeli; vsled tega se nam pogosto s tolikim veseljem pripoveduje, da se imamo grofu Barbi ali kteremu drugemu drž. poslancu našemu za to in ono dobroto zahvaliti, ktere ne bi nikdar dosegli, če ne bi svojih poslancev na Dunaji imeli. Dr. Toman je pa v zadnjem dež. zboru celo take daleč segel, da je novo Ustavo kar naravnost — novo srečo Avstriji imenoval Hvalil se je namreč C dež. zboru Kranjskem (dne 27. avg.) proti poslancu Kromerju, da je bil blizo tistega vira, iz kterega nam je nova ustava — nova sreča prizvirala. Slovenci! kaj pravite k tej »novi sreči?" Kdo bi se pri takovih besedah, ako ž njimi žalostno resničnost primerja, ne spomnil tistega bolnika, kteri je zdravniku 9vojemu, trdečemu, da je vse dobro, čeravno je revežu Vsak dan huje prihajalo, na zadnje na vprašanje, kako da mu je? — odgo-oril: »gospod dohtar! meni jo tako dobro, da mo ho, če se v kratkem kaj e spremeni, od same dobrote konec". Tako se godi tudi nam Slovencem, mamo sicer znani 19. §., ali vendar je resnica, ktero mi noben slovenski bportunec ovreči no more, da ta slaboslavni §. ni najmanjše premembe. Ielo pa no zboljšanja Slovencem prinesel. Poprašajte dijake slovenske, in povedali vam bodo, da nam duali-Stična ravnopravnost takovo Nemce za učitelje v našo slovensko deželo po-iilja, kteri besedice slovenski ne znajo in v zahvalo, da ti na Slovenskem mesto Slovencev služijo, našo deželo »schvveineland" iu slovenske časopise 8chmierbliitter" imenujejo; poprašajte kmete in povedali vam bodo, da se jim taki uradniki v deželo pošiljajo, kterim je le nemščina eine »landesublicho*, slovenščina pa »eine gottveriluchte spraclie". — Der slave ist ein thier — Un deut8chen jagdrevier; — er rliehetvvie der bas' — gehetzt vom deutschen ipass". — Te besede, ktere je nek nemškutarčok ljubljanski v svoji nemško-jitetični pesmi predlanskem po »Zukunfti* razglasil, te bcBede, ktero so tako rekoč evangelium vseh nemških pijonirjov v Avstriji, se niso nad nami morda še nikdar tako uresničevale, ko zdaj, od kar nas dualistična ravnopravnost »osrečuje", to je, od ker so Blagotinškovi lovci, kteri pravijo, da bi z veseljem pozdravili razpad Avstrije, ako jim ona vsaj Cislajtanijo za revier ne garantuje, s pomočjo neslovanskib Poljakov iu žalibog tudi s pomočjo slov. »federalistov", v kozji rog ugnali Slovane, kteri imajo samo to pregreho nad seboj, da so federalizmu udani, ker nečejo v liberalni in ustavni Avitriji biti »ein thier im deutschen jagdrevier". Da, da, samo za ta rovier je šlo nemškim pijonirjem, ko so pri Sadovi otepeni in iz nemške zvezo pahneni — spoznali, da niso več vsem Nenemcem avstrijskim kos. Tako nam se godi gledu narodne ravnopravnosti. Še huje pa se nam godi glede materijal nega blagostanja iHializem je svojim zvestim podpornikom in slovanstvu večidel sovražnim birokratom že tako precej visoke plače za 200 — 500 gld. povišal, tudi ubogemu ljudstvu je previsoke davke sa nekoliko povišal in jih bo, kakor nam nova vojaška postava obeta, še in še poviševati moral; to je sicer nekaka ravnopravnost, ali takova, da se Bogu smili! Dualizam naš je podoben zdravniku, kteri bolnika, ki zarad pomanjkanja krvi še komaj životari, s tem ozdravlja, da mu na vso moč pušča in pijavki; nastavlja in še tiste kaplje krvi jemlje , kar jih še ima. Tako se torej dan za dnevom čedalje bolj v djanji razodeva, kar so nekdaj z nami vred tudi vsi slovenski poslanci enoglasno trdili, da kdor dnalizeni seje, bo le razprtije, nezadovoljstvo in čedalje veče davke žel, kajti le federacija osnovana na podlagi historične in narodne ravnopravnosti in avtonomije zamore davke pomanjšati, vsaka druga politika jih pa množi in množi, ali vse zastonj, ker s tem, da supremacijo tega ali onega naroda podpira, drugim narodom pa ravnopravnost zatira, jili spravlja v sod, ki nima — dna. In tako politiko, naši državni poslanci podpirati no nehajo in zahtevajo, da bi jim še hvaležni bili iu čast skazovali. ako včasi tudi ubranijo, da nam dualistična toča čisto vsega pridelka do tal ne polomasti, iu tu pa tam še kakemu stebelcu prizanese. Zastonj se izgovarjajo, da niso mogli in da še zdaj ne morejo drugače ravnati, češ, da tako najbolje za blagor domovino skrbe, od kar so spoznali, da dualizma ubraniti ne morejo. — Da jo to spoznanje precej dvomljivo, omenil sem že igorej, Najbrže 1 »i ne bil nikdar v Avstriji nesrečni dualizen obveljal, ako bi bili slov. poslanci Čehom enako mož-beseda ostali, in potem ko so se bili že v reichsrath podali, precej v prvi seji Nemco pobarali: Ali hočejo obstanek Avstrije, ali ne? Ako hočejo, da Avstrija ne razpade, naj prekličejo in zavržejo znani izrek Blagotinšekov in naj napravijo iz Avstrije federativno monarhijo, kajti Avstrija no more cvetoti ne živeti, dokler se v njej ravnopravnost uarodov v djanji ne uresniči, kakor v svobodni Švajci, kar pa ni mogoče v centralističui, niti v dualistični, če tudi liberalni in ustavni, da so vse kadi, ampak le v federativni Avstriji. - - Ako bi Nemci rekli, da jih kratkomalo ni volja v to privoliti, naj jim bi poslanci naši odgovorili: »Ako tega storiti nečeto. kažete da tudi obstanka Avstrije nečete. Z Bogom! mi se zbora vašega daljo več vdeleževati ne moremo. Le reforinujte, organizujto in eksporimentujto prav energično, kolikor vam drago, ali povemo vam, da po tem potu Avstrije nikdar rešili in osrečili ne bodt:e, temveč doživeli boste, kar želite, razpad, kterega, kakor so sami bahate, raji vidite, nego da bi od svoje supremacijo odstopili in Slovane ne pod seboj, ampak poleg sebe kot ravnopravne, samostojne brate imeli. Ako je Vam brez supremacije, predpravic in privilegij nemogočo živeti, nikar se no hudujto nad Slovani, ako tudi oni, ki uajveč za obstanek Avstrije žrtvujejo in so jej tudi v najnevarnejih časih zvestobo neoskrunjeno ohranili, brez ravnopravnosti narodno zadovoljni niso in nikdar za lovoljni ne bodo, ker vidijo, da se brez nje slovanstvo s tujo supremacijo duševno in materijalno uničuje in na beraško palico spravlja." — Tako so imeli poslanci naši storiti in od nepoboljšljivih nemških zasmebovalccv za vselej se posloviti. Mogoče, da bi tudi potem dualizem obveljal ; ali naj bi, samo da ga no bi zastopniki naši podpirali, za kar gotovo niso nikdar izvoljeni bili. Tudi za tiste „dobrote," za ktere nam oni v dualistični dobi ukrbe, in s kteriini svojo nedoslednost kot previdno modro in politično zrelo politiko zagovarjajo in zavoljo kterih vse ugovore in pritožbo rojakov svojih ki ne morejo belo imenovati, kar je črno, kot vražje početje od sebe odbijajo — nam ni posebno mar. Črckarije iz Londona. (Sv. Valentin 14. febr.)*] Kaj bi mogel na praznik sv. Valentina bralcem »Slov. Naroda" iz Londona pripravnejšega pisati , nego svečevanje tega svetnika? Vendar ne straši so dragi bralec, da bi jaz nameraval legendo tega svetnika popisovati. Jaz o sv. Valentinu nič druzega ne vem, nego da je živel nekdaj kot škof, ki jo bil prav dobra in ljubezi.jiva duša, in zato gotovo ni podoben bil najini nemškutarskim škofom. Ljubeznjiv človek jo ta Valentin moral biti: lju-m\ je iskreno ljudi in gotovo tudi mnogo od njih ljubljen bil. Posnemati se .mora to iz posledice, da si ga je sentimentalen in praktičen narod angležki za patrona ljubezni izvolil in ga še več nego narodnega Džordža, zmajevega lagovalca, časti. Valentinov god je toliko znamenit na Angležkem , kakor eseli božič. Pa katoliški bralci, no smete si misliti, da Angleži ikako po |erkveno tega blaženika svetujejo. Na Angležkem ni poleg nedelje druzega praznika, nego edini božič. Angleži s časom in delom gospodarijo. Svečenjo Valentina je zato celo posvetno. Na godovanje (tudi par dni prej in islej) je dovoljeno in svobodno po celi Veliki Britaniji vsakemu človeku rez vse bojazljivosti in brez vse zamere svojo nagnjenje, ljubezen, svoje joštovanjo in obče željo kterikoli osebi pošteno razodeti, t. j. po kakšnem ^oli znaku ali pomočku zato pripravnem, ki se po pošti pošlje. V to svrho idi angležka praktična industrija obilno za takšne sredstva skrbi. Ze več 3t mesec dni pred Valentinom vidiš po vseh ulicah v prodajalnicah bukvar-«h in mnogih drugih vsakovrstnega pozlačenega in posrobrnenega papirja jsaljublj enimi verzi, dosetljivimi šalami, bodočimi satirami in najsmešni širni ♦) Zakasnjeno. Vrodn. podobami. Velik del teb papirjev jo celo podoben onim, ki se pri nas ob novem letu ali na dan godu komu za vozilo ali počestitko pošiljajo, navadno med „nježnirui" ljudmi, namreč: obrezljan papirei- z zaljubljenim ovčarjem in ovčarico, golobicami, parfimiran košek violic , tempelj ljubezni, srce polno zlatih pušic itd. Najlepša je tedaj prilika ta dan vsakemu ljubečemu paru pošiljati si Valentinov, ki so popolnoma pooblaščeni srčne skrivnosti in zadeve odkrivati, posebno ker ti poslanci imajo zelo neograničeno svobodo. Misliti si zato morete, kolike veljave in važnosti jo ta lepa Valentinova prilika nježnim ljubečim srcem, ki si ob drugem času pisati in „darčkov" pošiljati ne smejo. Glavna pogodba vendar je, da se vsi Valentini (Valentini se namreč imenujejo vse stvari, poslane na Valentinovo) pošiljajo brezimensko. Noben Valentinček no sme povedati od kod je, kdo ga jo poslal; vsakdo mora, če more, osebo sam ugeniti, in to je pri vsem najbolj zanimiva stvar. Najvcča je preduost tudi v tem, da vsi Valentini morajo biti anonimni : morejo se pošiljati v vsakotero svrho in namen brez vse sramežljivosti, brez vsega strah.'', in brez razložka vsakateri osebi. Ako se Valentinček dobro sprejme, je vse samo po sebi dobro, in ta, ki ga je poslal, se lahko po priliki oglasi. Ako pa bi Valentinček veliko nevoljo napravil . nič ne dene, no ve* se kdo ga je poslal; pa tudi ko bi se vedelo, stvar je ipak brez imona. Pri tem pa, ko jo stvar takšna, Valentini niso več samo poročniki tiho-sladke ljubezni, temuč vseh raznih šal in najbritkejših satir in celo nesramnih razvaj, kar nikakor ne more sv. Valentinu po volji biti. Valentinom' so tedaj pošiljajo brez razliko starini in mladim, med prijatelji in sovražniki; pošlješ jih svojemu podložniku, vrstniku ali gospodarju, iu poveš mu golo brez vseh ovinkov, karkoli ti je na pameti in srcu. Koliko je vsakovrstnih darčkov pripravnih, ki ljubezen in vse takšne srčno zadeve javljajo, si vsakdo lehko misli. Pa ravno tako je tudi lchko možu, da svoji ženi pošlje anonimnega Valentina, kteri jej vso napake njene pove in v smešnih podobah pokaže, kar bi se mouda odličen mož ne drznil inačo svoji ženici Slovenci HM že itia mnogo bttfeg" prestali, prestali M tudi brez tistega, s imm nam skuhaju naši oportand itrapensko grenki dualizem hladiti. — Ali mesto, da bi dr/., poslanci naši nepoboljšljive dualiste njih OSO* prepunih, m N W»j zdaj. k« imajo vsaki dan sto in sto dokazov, da so kot poslanci slovenski - - na led speljani, od njih poslovili rekoč, da jim vest nikakor v.',' ne pripaiea, nam In anlrijl ifit tam iskati, kjer nas le skupna poguba rak.., mesto nega toga nali „politično zreli" poslanci čedalje bolj v dualizem rijejo, novo ustavo še celo - „novo srečo" imenujejo, potem se pftjese.da je Strahota, ako se jim sebičnost, nedoslednost in nezvestoba očita. • - QnoOtqae tandem? poslanci slovenski! — Sedanjo avstrijsko politiko naj hvalijo plačana peresa in plačani jeziki, kolikor jim drago, ni liberalna in le krivična, ampak tudi nespametna m oeavstrijska, da bolj skoro biti ne nore. Da se pa vendar le uresničijo, kdo je kriv V — Morda Nemci ii: Magjari ? Nekoliko, ali »se ne tudi polovico ne ; kajti potem ko so sami obstali, da jim je pa njih supremaciji vrč ko na Avstriji ležeče, so oni bolj nedolžni, ko tisti, ki so jim vrata odprli s tem , da so t-e premalo energično v boji zoper duali/cm in za federalizem obnašali. Tega greha vdelcžili so se razen Čehov reč ali menj vsi avst. Slovani s svojo prcpohlovno , go-lobjo naturo, vsled ktere so vso skrb za boljšo prihodnost ljubemu Bogu, •TOjim poslancem in dobri sreči prepustivii — za narodne in politične stvari ie smerom preneraarni, in še le takrat rentačiti začnejo, kodar je že vse prepozno, kedar se pravi: trpi grba, ko morajo žeti, kar je poprej njih lastna nemarnost, sejala. pozabivJi , da narodna ravnopravnost in samostojnost /.a narodom ne bodi .n da Bog pomaga težaku ne pa ložaku. — (Dalje pr.) Pisma iz Poterburga. n i Vihodno vprašanje. Bizantska cantvo, Bolgari m Grki. Griki duhovniki in Slovani. Ruska politiku in diplomuijs. Zadnja crnogorska vojske, črnogorski kuje/, mi ltuskom. /a-padni nameni do Rusije. Ruska vojska. Poljski punt in poljski kmet.) Vzhodno pitanje vedno huje in huje postaja. Na Kreti, na Bolgarskem jo punt kroničen postal. Romanska jo pripravljena po orožji seči. Srbija sicer zdaj dremlje, toda naj pride osodepolni trenutek, bomo videli, koliko rasa bodo sedanji magjaronski vladarji srbsko krmilo v rokah obdržali. Da take prilike Črnagora m « se to Kgodi, si zlasti Angličani prizadevajo. Oni, res, podpirajo Turčijo , toda vodoč, da s.' ta dolgo držala uu lin, so si že zbrali naslednika, in tn je Grk. Kakor hitro Turek oči Estisno, sta (trk in Angličan naj boljša prijatelja. Z grškim elementom Angličani mislijo slovanstvo na Turškem zadušiti, iu ker jim na severni strani Magjari pri tem delu pomagajo, bi bilo od angležke struni za jugoslovanski grob it skrbljeno. Za ta namen in za nič druzega so Angličani brez odškodovanja Grkom jonsko otoke prepustili. Pis. povedati. Kavno tako si pomaga v. Valentinom žena, da svojemu možu vse jasno odkrije, kar ona o njem misli. Imaš prijatelja ali znanca, na kterem se ti kakšna napaka ne dopada, in si ga ne upaš brez zamero opomniti, pošlješ mu Valentina, ki mu v vsi sinršnosti to napako pokaže; Valentin pojile brez overe pred tvojega zapovednikn ali mogočnega oblastnika, pred napihnenega neumneža, kakor pred gizdavo koketo, in pokaže vsakemu snicš-noBti osebne v izbranih karikaturah. V takšnih slučajih Valentin nikakor ne pride z ljuhoznjivim golohčkoin, temuč prav Valentin s trsko, kakor ga Po-horoi poleg Jurja s pašo imenujejo. Z Valentinom so tudi pošiljajo tiari vsaktere vrste, nadškofu londonskemu (katoliškemu) dr. Manniug-u je došlo več Valentiučkov, ktere škof veli na ogenj vreči. Njegov sekretar je vendar mlajši in bolj radoveden, ter si jih ogleda, in glej za Valentinčka najde par banknoi po li) funtov (100 gl.) — Posebno zanimljivo pa jc opazovati na dan pred Valentinom ljudi na ulicah in v proihijalnicah. Se ve da največ Valentinov pošilja ženstvo. To se vam žuri in briži i/, prodajalnico v pro dajalnico, od ulice v ulico ; tu si nakupi Valentinov, tam si da po tujih ose bab napisati na nje adrese, tam jih odda na pošto, tu sti dve prijateljici celo v misli iu govor zatopljeni, kaj bo ta ali ta rekel, kedar dobi Valen tina, kaj si bode mislil, ali bode ugenil ali ne, od kod je itd. Tu vam je smeha in radosti in ploskanja, in vseh mogočih gradov v oblake zidanil In potem ko jo ubogi poštar Valentine prinesel! — to vam je radosti! smeha, šepetanja, govorjenja in prepira! Mladi otroci so Valentinov vesele, ker so jim lepi dareki, kakor pri nas na Miklavževo , samo da Valentine poštman prinese in našim sv. Miklavž po noči v klobuček, kapico ali škornje naloži, če so bili pridni. Bolj starim otrokom so Valentini bolj starega pomena vsakemu po mišljenji in čutenji primerni; zato dobro dojde Valentin starim in mladim, ljubečim iu neljubočini , da le dojde; naj več dohodkov vendar donnša to \ alentinovanje pošti. Poslednji bosanski kralj. (Zgodovinsko romantičen obraz; češki spual ProkopOhoofaslouiek, poslovenil Podgoričaiu 111. (Dalje.) „Dobro!" — zadovoljno Radič prikima z glavo iu šepne sam sebi „saj plašč mu zakriva brado!" — Obrne se, in bojnikom, ki so mu tlačijo za hrbtom, pove: „ M rte v je!" — Vojščaki kimajo z glavami; nobeden ne more spregovoriti, tako so žolostni, a tudi boje se dramiti sveto tiboto blizu kraljevega trupla. Tiho se bližajo po vrsti drug za drugim. Žalosten, ves žalosten zopet vsak stopi nazaj; mnogo ur jc trajalo, predno so se vsi zvrstili ter videli svojega mrtvega kralja. „Kaj pa ti, Ilija V — poprašujo starega vojsčaka, ki se ne gene s svojega mesta, „ali ne moraš, ali nečeš šo naposled videti svojega kralja'.' Saj jo naj raji imel tebe, saj si bil njegov ljubimec in spreraeuik iz mladih let zmerom." Ah Ilija ne odgovori nobenemu, otira si solze, ki mu vhajajo po licih. — Ves tabor je prevzel ta odgodok. V trumo se zbero vojščaki. i" posvetujejo se, kaj zdaj, ker je taka nesreča zadela Bosno. »Kaj pa zdaj?" - poprašujo Radič trume. „Brcz kralja no smemo ostati, najbrže kar moremo, moramo iz to zadrege, zato da se ne bodo na nesrečo smijal nam sovražnik, brez kralja ne sme hiti Bosna, samo en dan ne ; ta prokleti Turek težko čaka tiste prilike, da bi si jo osvojil in vklenil v sužnost, nujmo torej, izvolimo si brž drugega kralja!"— „Vojvoda Radič je modra glava," — rekajo iu sploh hvalijo ta nasvet. „Kdo jc bil modrejši vodnik," - opazujejo nokteri, „iti komu spodobijo, krona se tako, kakor rodnemu sinu kralja Štefana!" — tedaj '»rez zanesljive podpore ne sme začenjati. Le najnadložncjšeniii prizadevanju našega poslanca v Carigradu se imajo Crnogorci zahvaliti , da se „i huje za nje izšlo, da so namreč Turki še o pravem času odnehali. Ka| pa je storila o tej priliki Francoska za zapeljane Crnogorce ? Nič, čisto nič; celo diplomatično podporo jim je odtegnila. Nadejamo se. da *o si Črnogorci in njihov knjez ta krvavi nauk dobro zapamtili, in tla bodo v družili taeih prilikah vedeli, koga imajo poslušati iu koga ne. Porok lemu nam je nekoliko to, da je zdaj knjez črnogorski prišel v Pctorhurg ; pred je o važnih zadevah le v Pariz hodil za svet prašat. I»a so ga važne zadeve sem pripeljale, o tem ne dvomimo, kajti za prazne stvari se po zimi tako dolga pot ne dela. Tudi ne dvomimo, da je dobro opravil, ako smemo soditi pO sijajnem sprejemu, kterega mu jo naš carski dvor napravil. Kavno tako srčno, le prav ne tako sijajno, ga je sprejemal povsod naš narod, kjer se jo pri-iiizal, v Moskvi ali Peterburgu, Vprašanje jc tedaj: zakaj je Francoska Crno-rorce tako nadležavala, da naj se s Turkom sprejo? Zato, ker je mislila, la bo s tem tudi Rusijo v vojsko zaniostala. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bil precej punt na Poljskem počil, ki jo bil od Francoski' za ta slučaj ves pripravljen. Toda naša diplomacija je bila dosti pametna, da se ni dala na limaiiico vjeti. Rešila jc s svojo previdnostjo Rusijo bojne nevarnosti času, ki je bil za nas najbolj neugoden. Ravno taka je zdaj. Francozom množenje naših železnic in preo-braževanje naše vojske, Augličanom pa napredovanje naših polkov v srednji Aziji ne da več pokoja. No čakajmo, pravi eden, da Rusija najvažnejše svoje železnico dodela in vojsko popolnoma preinači ; ne držimo rok navkriž tako dolgo, da se Rusi z Afganci združijo, pristavlja drugi. Treba je zamotati jo v zojske, pred ko vse te svoje svrbe doseže. Poskusimo zdaj z Grki — vse to je stari, ountarski netlovsmiki šljnliti vr.it zlomilo. Mi tedaj mirnega srca in polni zaupan|a m samosvesti v prihodnost gledamo; pa/iti nam je le na to, da M se neka; časa v kak boj m- zamotamo. Hoji, ki so v srednji \ . od časa do časa ponavljajo, sdaj ac nimajo takega upliva na evropske razmere, ila hi nam mir i velikimi drŽavami kalili. i* o |> i s i. V Gorici 27. febr, ov, |lzv. dop.] Naši Laboni so zopet enkrat zastokali ; zopet javim tožijo o ranah, ki jih nilO nikdar občutili, zdihujejo pa maćehi „Italiji", ker mali jim nikdar ne bo in nikdar ni bila. Rcprezen-tanti tukajšnjega Lahonstvn so nekteri Italijani, ki so se naselili sem, kakor še zdaj Rezijanjo in Furlanje pO Kranjski krauinrijo in se naseljujejo. Ti ljudje- bi morali domaćinom hvaležni biti, da med njimi mirno žive. da jih prijateljsko ljubijo, kajti veže jih na Gorico večidel materijalni dobiček, in odkod ta V Mar i/, [talijo? Kojo trgovci nas obiščejo, kakor poleti beli sneg; pur funtov sira. par funtov rajžn, iu pivč je vsa njih trgovina. — Istina pa je. da Slovenec je goriškemu mestu najveća podpora, prvi odjemalec in prodajalec. Ozrimo se po mostu n:i tržni dan, tu vidimo tisočero Slovencev občevat1, na zelenem, žetiieni iu lesnem trgu so ultralahi le bele vrane; poglejmo med gostilničarje, med obrtnike, tudi tu se nahajajo Slovenci. Z eno besedo slov. telo je krepko, ali narodno zaspano, brez prave dušo — brez voditeljev. — Dokazati sem bolel le kako močno je goriški Lak na Slovenca vezan, kakor jermen na opanke, in da bi se ta z onim materijalno in duševno v italjansko morje potonil, v brezdno pogreznil? Zapodimo Turka nanje, morebiti pripravimo medveda, da skoči iz svojega Ne. kratko nikar — zoper kaj tacega bi moralo vse Shivjanstvn pro brloga. Pa medved tudi ta krat brloga ne zapusti, iu ga pred zapustil uu Jjode, da pride pravi čas za to. Naj se blebeta na (irskem in drugod, kar Ee hoče, da naša vlada svoje naloge na jugu ne spolnjuje. Mi jo moramo le hvaliti, da je tako ravnala, kakor je. Grki pa naj potrpe in čakajo, kakor .'morajo čakati tudi drugi narodi ž njimi, ki so še bolj odrešenja vredni, ftjrke, kar jih jc še pod Turkom, tlači samo turški jarem, Bolgare in Bošnjake pa turški in grški. Čom dalje se da vojska odlašati, tem bolje za ltusijo; dolgo, se fve, se rešenje vzhodnega pitanja ne bo dalo odkladati. Naše duševne in materijalne moči zdaj tako rasto, da moremo reči, da smo vsako lelo za sto tisoč vojakov močneji. Naša vojska vsako leto več izvrstnih novih moči pridobiva. Ravno taka je z gradivom, ki je oborožauju podloga. Zavodi za napravljanje orožja se hitro množe, zboljšujejo in v umetnosti tako napredujejo, da jim tuje zuajdbe več ne zadostujejo. Marsikaku domača znajdbiea [jo žč tu vpeljana, ki jo tujci še no poznajo: admiral Mutakov je znašel za oklepne ladije čisto novo taktiko, tako da Prusija svoje morske oficirje zdaj i k nam pošilja taktike so učit. Naše orožje, ki se dela zdaj po lierdanovi sistemi, ima glas najboljših brzopušek, in kar se tiče artilerije, so obsedna in nasipna naša nrtilerija z vsako drugo na svetu morete meriti. Pri Seva-slopolu se jo zbudil v naši vojski nov duh, — duh tuhtanja in saniosveti ; duh, ki je rastel petuajst let neprestano in ki nas navdaja zdaj z najlepšimi mulami. Z druge strani ginejo daljine. Naše vojske, ki so popred po pol leta, po deset mesecev potrebovale, da pridejo tje, kamor je bilo treba, bodo kmalu v stani, v malo dnevih z enega do druzega konca Rusije privreti. In I kar se tičo netrajnih sovražnikov, smo tudi vsako leto na boljšem. Poljski punt bi nam ne bil več nevaron, če bi prav nobene vojske na Poljskem ne imeli; puntarsko šljabto, kar jo jo še, bo držal kmet v brzdi; narod sam bi zdaj vsak punt zadušil. Gorje tedaj puntarjem ! poljski narod hi iztrebil lega merčesa za vedno večne čase. Oproščenje kmetu plemiškega trinošfva, podeljena mil zemljišča, samouprava v soseski in nove sodnije, ki varujejo kmeta sleparije židovske in naklepov šljahte, vrh tega vpcljanje ljudskih šol, v klerih se kmet izobražuje in o tem podučnje, kar mu je koristno vedeti testo vati, Drugi in najveći del [.nhonstva so slovenski renegati z Gor in Krasa, kar nam 110 le njih imena, temveč tudi njih rojstni kraji pričajo; ti odpadniki - - ki se svojega lastnega jeziku sramujejo misrkuli so se tujega duha. se v tem gojili in Slovenstva najhujši sovražniki postali, deloma ker so svojim Borodoein sedanjega napredka nevoščljivi, ker peče jih vest narodnega i/dajsiv.i, deloma pa tudi ker sprevidijo, da le prazno slamo mlatijo in da treba se bode izgubljenim sinom v očetovsko hišo vrnili. Da so svojega narodu nezvesti sinovi postali, zakrivile so prejšnje vlade same še naj več; zaničevalo in zatirale so slovensko narodnost, kolikor je le mogoče bilo, širilo italijanščino z materino skrbjo, javne službo lo večidel Lahonom podelile, koji olumenl je še dandenes preobilo zastopan. Slovenec pcmankovaje mu narodnega poduka, duševne hrane, primoran je bil seči po tuji kulturi, se tujščine učiti, ako jo hotel izobražen biti in kak uradni pisač poslati. Zalibog, spremenilo se je še malo nam in Avstriji na škodo ! Kako so italijanisimi vladi čedalje bolj hvaležni za toliko storjenih dobrot pokazali so iz nova. V nedeljo 21. febr. so prilepnili po vseh mestnih oglih skoz iu skoz uporoske, vladi popolnoma nasprotne proklamacije, Poglejmo to reč bolj natanko. S prva toži »žalostnih" in »nesrečnih* dogodkov, ki so mestu zadnje dni obiskali, navoda bridke osodo Favettija, Ta-baja, Perica, Rijavica, Penavćiću in Cul.a (poitaljatljen Zucchi), čuda vendar, da med temi mučeniki ni omenjen tudi znani Blažič, ki je v stolni cerkvi zajec stroljal, zdaj pa V tržaški joči vrano lovi. Dalje očita ces. namestniku v Trstu, da si jo zaprisegel latreti italijansko stranko (le škoda da ni res, opraviti In imel malo), pravi da v ta namen rabi vsako sredstvo in da je dobra vsaka pretveza za avstrijsko policijo. Tako da jo nepostavno, vendar pravično dražila Slovane, ki so šli k taboru v „Sanpasso" misle napraviti nerodno,ti in potem od italijanske stranke odgovornost zahtevali. - -A \i lahonski polov ičniki, ki režete z nožem na obe strani, kakor veter piše, niste bili mar prvi, ki ste zoper tabor zastonj vso žilo napeli, ki sle ga hoteli v korcniki s posredstvom župan- „Res je tO, da, da!" — tleskajo z rokami, „kralj Štefan je sam svojega sina Tomaževiča določil si za nastponika; saj tudi, koga bi izvolili, da bi bil boljši kralj in slavnejši vojvoda V Saj ga ni nobenega takega!' .Resnica, prav res, da ga ni nobenega!" — trde vsi, „le to, zakaj neki čakamo zdaj, nujmo brž, pozdravimo ga za kralja precej tii I" „No, le nujmo ga, dobro 1" — zadovoljni so vsi, perjanici iu bojne trume. Stopijo torej skupaj okrog Tomaževiča in vsi na enkrat zavrisče: „Zdravstvuj, Štefan Tomaževič, kralj Rosni, kralj naš!" Rdečica polije Tomaževiča, radost mu vsplanieni v očeh ; vzeine kal-pak z glave in priklanja se na vse strani. „Pozdravili ste me za svojega kralja, junaci!'' — ogovori jih s krepkim glasom, da ga dobro sliši najzadnejši oddelek, „ali je res to vaša želja, to vaša resnica, ali ostane to zmerom tako V »Zmerom! Slava ti Štefan Tomaževič, kralj Bosni!" — - vskriknejo vsi na enkrat. »No, tedaj prav!" — govori dalje Tomaževič; zopet se pokrije, vstopi po konci in ponosno z desnico podopro pod pazduho. „To je moja dedšina, ker sem rodni sin kralja Štefana; ta dedšina pa mi je tem ljubša, ker mi jo prisoja tudi hrabra vojska, enoglasno prisoja narod. Podajte mi kraljevo zastavo!" — ukaže. Perjanici — varuhi tega kraljevega bosniškega paladija, perjanici jo izdero iz tal, kjer je trdno stala, vojvoda Radič, prvi za kraljem na vojski, stopi bliže, prapor sprejme od perjanikov in pred Tomaževiča stopi ž njim. „Narod te kliče na osameli prestol," — spregovori, ko je vse vtih-nilo, „obljubi, da bodeš varoval njegove pravice, pravice vsakega posameznega uda, kakoršne koli vere." „Obotam I" — odgovori Toinažovič s tako gotovostjo, s kakoršno je po noči Korvinovcmu selu obljubil, da prežene paturensko malikovalce. „Ali obljubiš," — povpraša ga vojvoda, .,da bodeš skrbel za slavo iu samosvojnost bosniški kroni, dn bodeš branil jo vsakojakega sovražnika V" Tomaževič dvigne desnico in z močnim glasom odgovori: .Obetani!" ..Ali se ne izneveriš sveti Kriščovi veri nikdar V" »Potlej naj me Bog zapusti in pogubi!" -• odgovori zopet Tamaže-vir z vzvišenim glasom. „Vi sle čuli njegovo prisego." — obrne se vojvoda k vojski, ,,ali jo resnica, da rodnega sina kralja Štefana — Tomaževiča hočete za svojega kralja?" — „Da da, hoćemo ga!" — oglase so oddelki in tleskajo. Radič poklekne na desno koleno pred Tomaževiča iu podade mu kraljevsko zastavo. „Sprejemi tedaj zastavo , bosniški prapor, na znamenje, da le ju narod izvolil si za kralja, to je znak tvoje kraljeve moči, dokler nisi še pomaziljen s svetim oljem, iu dokler ne zaleskcče kraljevska krona na tvoji glavi. Dovoli, jasni vladar, da te jaz prvi pozdravim za svojega kralja!" — in krikno z zvišcnini glasom: „Zdrav, kralj Štefan Tomaževič!" „Slava, Slava!" — vriska vojska; orožje se bliska in zvučno žven-keče; ta prizor, ta vrisk, čudo, da no omami Tomaževiča. Rdečica se je razlila novemu kralju po obličji, oko muplamiče, prsi se mu dvigajo, in kako ponosno stoji z glavo po konci! Trdno drži pra-porišče v roci: zares kazno, da jc Tomaževič rojen za kaj inienitnejšega, za vidike čine, za slavnost; da mu krona ne nagne tako lebko glave, in ne težava ni skrb za vlado. Malo po malo vrisk poneha. Zdaj Tomaževič dvigne težki prapor samo z euo roko, kakor bi hand/ar držal v roci, tako ga sučo na vse strani. halje prih.) stva Utreti, ki ste ga svetu za Nog zna kak prokucijski zbor razglasili? Tabor je bil — in bode le. Vas pa plačilo čaka. Naprej naveila v tej proklamaciji vzroke, zakaj so ali v Palmo k obletnici tadjanikega ledinjenj«, popisuje nasledke tega shoda, se roti proti avstrijski policiji m proti nekim laškim renegatom. - Vse to briga nas malo ali čisto nič, kar nas pa briga je, da „skrivni odbor" (kakor se imenuje) fanatično preelepljon skmoatvo na Goriškem popobana negira, čemur se še celo lial postni Italjan. ki količkaj zgodovino iu našo razmere pozna posmehljivo čudi. Da se čitatelji tega prepričajo pristavim tu onega odbora lastne besede: S pregnanstvi in kaznimi se ustvarijo le nespravljivi sovražniki, in ,\v-trija vč pO skušnjah, da s takimi sredstvi se ne zatre italijanstvo te provincije, v kteri bliičeče sobice, je sobne italijansko, v kteri vsak kamen, vsaka kepa zemlje, vsako steblo kaže italijanski izvor. Naravna prava se ne oskrunijo brez kazni, in Gorica, zemlja italijanska bodo napela vse svoje moči proti takemu hudobnemu zavratnemu napadu (a infame attentato). Bi se li človek smejal, ali bi se jezil. Naši Lahoni morajo imeti eno posebno solnce, ker krog in krog iu tik mesta, šc celo v mestu biva obilo domačih .Slovencev; naj pazijo, da jim to sobice v kratkem ne otemni. Mestna imena: Travnik, Prestava, Studenic, Kočevija, Graben (grapa) so jim tudi izvirne italijanske korenike. Njih predniki z končnicami: ič, čić, ik, ar. so bili \si rojeni Toskančani i 1'iemouteži. Vse tukajšnjo šege so ultra-italijanske, že imamo nekaj voz na dveh kolesih, nekaj vodnih kotljičev, mesto slov. škafov itd. Vso zidovno kanmje je z italjanskoga Krasa. — Te škoda, da tudi italijanski prapor še zmiroin na „Tricorni" ne vihra! Da ne pokvarim preveč prostora, naj med drugim lo ie omenim, da h koncu proklamacije šo (ioričanom svetuje, „naj bi se oblekli v žalostno obleko in toliko časa žalovali, dokler hode njih domovina rešena in z ostalo Italijo pod žezlom Viktorja Kmannela združena!" Ali nič inenjV Duša tega razglasa je pred ko ne znani glavar lahonske stranke 1'avelti; sicer goriški Lahoni, ki so brez njega mrtvo telo, nobene literarne zmožnosti nimajo. Pokazala nam bode kaj več sodnijska preiskava, kajti v zaporu je že neki 1'., koji je zatožen, da je prilepuil one razglase na zidove. Zaslišanih je bilo že okolo 100 prič v tej zadevi. Vse dejanje je res otroško in samo na sebi neuniuo, kakor v cerkvi petarde spuščati, a za nas Slovane pomenljivo zadosti. Italija išče si strauke na Primorskem, na kojo opiraje se položi enega dim „primorsko vprašanje" na politično mizo. Dober tek! Avstrija, — ako za časa oči ne odpreš, ako ne podpiraš Slovencev , hočem reči, ako ne ustanoviš čedaljo bolj potrebno »Slovenijo*, ki bodo tebi krepka podpora in mejni steber močan. Od Zidanega mosta, 9 marca [Izv. dop.j Volitev je zrršena in hvala P>ogu, zmaga je naša. Veselje po naši okolici je neizmerno, da se je pošteni slovenski svet v Colji sramoto otel, kakor so jo njemu naši nemški zveilčarji namenili, in so tudi za tega delj strašno napenjali. To je vendar čudno, kader mi kmetje naše davke odštevamo, ali pa kader ae naši sinovi za vojaštvo nabirajo, takrat so skoro sami slovenski kmetji v deželi, kader se pa volitve za kmečki stan vrše, tedaj pa pridemo v tako tovarišijo, da skoro sami več ne vemo, ali smo še na naši domači zemlji, ali smo v kake tuje krajo zabredli. Kar je nam kmetom znano, imajo velikoposestniki, uie-ščjani in tržani, kakor tudi obrtništvo in rudarstvo svoje posebne zastopnike v deželnem zboru, in nam kmetom še ni nigdar na pamet prišlo, se pri njihovih volitvah kaj vtikati. Kader so pa kmečko volitve, takrat hodijo nemški gospodje za kmetom, kakor mačke za miši. Nas Slovencev je malo inenj ko polovica v deželi, v tem razmerji mi tudi nosimo naša bremena in vendar je to čudno, da ne smemo v deželnem zboru v Gradcu, kteri bojda tako očetovsko za nas skrbi, več poslancev imeli, kakor osem, in vsih skupa jih jo vendar tri iu šestdeset. —- Ako bi nam naši nasprotniki teh osem pošteno privoščili, bi se vsaj tolažili,da vondar nekoliko še dihati smemo, ali tudi to Dam ne želijo. Povsodi so vrivajo pri privih volitvah med volilne može, pri ikor se narod- j ia dva I si svoj I ili, ali volitvi pa s živim glasom našo sramoto kličejo. Gospoda 1'lich in znat, Tieber sta si v našem okraji toliko prizadevala kako pošteno dušo preme titi, da sta si vsak par podplatov zbrusila in že nekoliko jezika, venda: sta ae prepričala, da vsa njihova modrost malo pomaga. — Iz našega kolodvora so vsi železniški uradniki, samo ženske so doma ostale, so prve volitve vdeležili, in bil je izvoljen za volilnega moža kolu dvorski oskrbnik, ravno tako v Dolu so je dal voliti rudarsk oskrbnik i; Hrastnika. Ta dva gospoda sta kot slovenska izvoljenca v Celje šla tam pt se sklepu stanovite družbe za katero še do denes nismo mogli pravega ime na najti, pridružila, in čvrsto za našega nasprotnika glasila, Mi smo t;i dva gospoda vprašali, zakaj nista za našega narodnega kandidata, ki je vendar v vsili krogih kot pravi slovenski poštenjak poznan, glasovala, pa sta osramotela pred nami, in nista vedela kaj pametnega povedati. — Drugi-krat bi pa tema dvema gospodoma svetovali, naj bi raje doma ostala, kakor se med slovenske volilce vrivala, mi imamo poštenih kmetov in zvostih ujakov dosti, kateri dolžnost volilnega moža bolj razumejo, kakor ona Iz Celja so zadnjo dni pred volitve na vse strani metuljčki frčkali in med nabirali med kmetom in tudi tukaj smo njihovo žviganje zapazili, vendar nismo mogli zvedeti, ali so te nedolžno živalice pri uas koga pičile ali ne. — Politični razgled. Državnemu zboru jo predložil finančni minister račune leta 1805—18Gu" in minister uka postavo o ljudskih šolah. Na to se je besedo-valo o sistemizaciji služeb, ki se imajo na državno stroške oddajati pri deželnih in okrajnih šolskih svetovalstvih. Postava je obveljala; Slovenci, Tirolci in Poljaki so glasovali proti njej, kjer je kakor vsa postava o šolskem nadzorništvti nepostavna. — Drambovski odbor je sklenil zbornici priporočati naj se zavrže postava o črui vojski. — V finančnem odboru se je sprejela nova finančna postava za leto 1069, Stroški so določeni za 299, dohodki na 296'/« milijonov gold; primankljaj znaša torej zopet 24/5 milionov gol., ki se znajo na posodo vseti. Cesar iu cesarica sta že na poti y Zagreb. V hrvaškem zboru navadno ni niti toliko poslancev nazočih, da hi bili sklepi veljavni. Vendar se delajo sklepi, veljavni so itak; ali so postavni, nima kdo vprašati. Dr. S mol k a je bil zadnje čase v Berolinu, kjer se je neki raz-govarjal tudi z Hismarkom, potem pa v Pragi, kjer se je posvetoval z češkimi narodnimi voditelji. Iz Prago je potoval na Dunaj. Češka lista „Koranu, in „Naše Listy" nočeta o spravi, ktero bi bil imel napeljati dr. Bauhans, ničesar vedeti in slišati, Saj tudi ni bilo kaj druzega pričakovati. Pruski kralj je s prav slovesnim prestolnim govorom odprl se-veino-nemški državni zbor. Govor pravi, da je prva naloga ministru zunanjih zadev skrbeti za mir; prijateljske razmere do zunajnih držav nam bo Jo to delo olajševale. Da je vladam res za mir, kaže med drugim tudi pariška konferencija. Kazno stvari. * (Moderni A ti a nt). V mariborskem pol. društvu .Fortschritt" je nek učitelj niže realke z imenom Stopper prevzel delo modernega Atlanta in je prenesel mejo Slovenije od Špilfelda do Konjic, ker je Seidl zmagal. Nemški jezik ima več dobrih izrekov za take ljudi, ki samo do tje vidijo, dokler z nosom dosežejo. Enega teh bi bilo temu gospodu na izbiro dati, če res meni, da bo eden vladen kandidat, posebno pa Seidlneve vrste, rešil narodnostno vprašanje. — Seidl sam pak je govoril o programu narodu, kandidata. Prav; mi mu priporočamo naj ta program primerja z onim nekega »ponižnega sluga" (kakor se je sam podpisal.) Videl bo morda kako možu govoriti pristuje, kako ne, Maribor. -—40h- biiinarski mojster na cesarski cesti (Kaiserstrasse) za gradom v M:uiboru se priporoča za vsakorsna zidarska in umetna kamnosekarska dela , nadgrobne kamne itd. itd. po nizki ceni. Vino po dražbi na živinska, rdeča po 3 gl. 50 kr. cent siva, 25 se dobiva pri F. Koletnikn v Mariboru 1500 vedrov vina lastnega priđelanja se bo iz zapuščine graščinskega ravnatelja Marka Pongratza 22. t. m. s posodo, nekoliko brez posode v kletih na Srnicbregu in v Slovenski Bistrici v očitni dražbi (licitando) prodalo. Vina so iz let: 1859, 1861, 1862, 1863, 18115, 1866, 1867 in 1868. Kdor vino pri dražbi kupi, ima precej plačati 25%, ostanek pa tedaj, kedar bo vino odpeljal, kar se ima v Štirih teduih zgoditi. V Slovenski Bistrici 4. marca 1869. Dunajska borza od 5. marca. f \ metslike G3 fl. 2b kr. Kreditne akcij« 300 fl. 30 kr. 5 /, metahkez obresti v maji in nov. 6S fl.26 London 123 fl - kr ?a«nT.0d' ,,0!?riiUi 70 U- 81 kr- Srebro 120 fl. 90 kr. 1860 dri. posojilo 104 H. 75 kr. Cekini 5 fl. 81 kr. Akcij« narod, banko 786 U. — kr. Lutniki: in. Jot« Vaanjak In drugI. Tiikar Eduard Jaatlć. JL