896. štev.
Posamezna ŠteviSka »Dneva11 itana 6 vin,, ravno toliko Mtka „Bode?« Meie“.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj5 tudi ob nedeljah In praznikih. Vernko nedeljo ima humoristično prilogo „B0-DEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „I)an“ 8 prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1’50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja upravniStvu.
Telefon Številka 118.
ffiTIffirif iW
V Uubiiani, pondeliek dne 15. lunlia 1914.
Leto III.
Neodvisen političen dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neža,
Poiamesna ilievSla »Dneva11 stane 6 vfn,f ravno toliko teiCfca	Neže**.
OredoiStvo Ib ng?a?«llt¥o: Piana, fečtaiska ulica Stev. l
Dopisi »e poiiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, chirfrtnfce, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko..
Odpremi urednik Radivoj Kra. i Last Id tish ^Ufiteljske tiskarne''.. T-etafica Številka 118.
urt ii n ~nrniriTiTn— min-i' i mi n ---------------------ririirTriinr rniBduiiiMii
Sestanek caria z rumunskim kraljem. — Ministrska kriza na Francoskem rešena. — Dogodki v Italiji. — Boji
v Albaniji.
Danes je Vidov dan.
Lansko leto smo prvikrat tudi Slovenci proslavili Vidov dan, eden najvažnejših dni v zgodovini srbskega plemena.
Na Vidov dan je bila na Kosovem polju uničena srbska vojska kneza Lazarja, na bojišču je obležal sam čestiti knez in z njim tisoči vitezov, velikašev iii vojakov, cvet srbske države. S katastrofo Vidovega dne sc pričenja pravi konec srbskega carstva. Od tedaj je Srbija pala v oblast in vazalstvo turškega sultana Bajazita, sina v Kosovski bitki umorjenega sultana Murata. Usodepolna kosovska bitka je vrgla srbsko pleme v petstoletno sužnost, uničila mu državo, a z državo je propadla tudi vsa srbska moč in slava, propala je velika srbska kultura srednjega veka, katere žive dokaze še danes vidimo v višini tedanje evropske umetnosti stoječih manastirjev, kraljevskih zadužbinah itd.
Za celih petsto let je težka roka Vidovega dne ustavila razvoj srbskega plemena, kakor tudi celokupnega Jugoslovanstva.
Dušan Silni je ustvaril veliko mogočno, slovansko državo na Balkanu, ki je bila namenjena, da v svojem nadaljnem razvoju združi v se-
forimra In asrmllTra v ed"gn7 effof^.. narod. Da ni bilo turške najezde in usodepolnega poraza srbske vojske na Vidov dan, danes nam sodobnikom docela formiranih narodov, kakor so Francozi, Nemci, Angleži itd. ne bi trebalo več reševati jugoslovanskega problema, temveč bi bil najbrže tudi mi narod z enostavnim imenom, z enotnim književnim in narodnim jezikom, z dolgo skupno preteklostjo, z državno, kulturno in nacionalno tradicijo, sploh z vsemi obeležji naroda, ki je stopil v tretjo dobo svojega življenja. Ali prišlo je drugače. Ostali smo razkropljeni na vse štiri vetrove, v mnogih državah, pod različnimi plemenskimi imeni) pod različnimi kulturnimi uplivi, raztrgani in odločeni, smo se razvijali vsak na svojo roko, v svojo smer, brez trdne medsebojne vezi. Zato se
šele današnje dni vrši stvaranje skupnega naroda jugoslovanskega.
Vendar Vidov dan danes po pet sto letih nima niti za Srbe niti ta Jugoslovanstvo oni žalostni pomen, ono črno značenje, kakor je to bilo pred časom balkanskega osvobo-jenja.
Vidov dan je danes maščevan, izprana je težka rana kosovskega poraza, petstoletne sramote, ki je težila srbsko orožje. Kumanovska zmagoslavna bitka, prolita kri tiso-čev novokosovskih junakov je izbrisala madež starega Kosova. Vidov dan odslej ni več dan tuge in potlačenosti, on je od tega časa dan slave, osvobojenja, praznik narodnega veselja, znak novih prebujenih narodnih moči, prorok boljše, večje in skupne bodočnosti vseh jugoslovanskih plemen. Udarec kosovskega poraza je za petsto let pogreznil srbsko slavo, srbsko veličino v prah; ali iz tega prahu se je rodila nova sila, ukrsnila je iz krvi na Kosovu palih vitezov živa narodna pesem, ki je dolga stoletja držala in poživljala narodno zavest zatiranega ljudstva. Kosovska pesem je netila v njegovem srcu osveto, ohranjevala mu je spomin stare slave in mu s teni vedno visoko držala nacionalni ideal. Vsi ustanki so se vršili v znamenju maščevanja vidovdanske po-gibelji, v duhu in podpirana od sile stare narodne tradicije se je rodila
k žiidieniu Ml%da Srbija Črnega
uzordza lir Miloša Obrenoviča.
Tako se je Srbija prva dvignila od težkega poraza in postala močna država na Balkanu. Danes pa po slavnih krvavih zmagali na Kuma-novu in na Bregalnici po osveti Kosova in Slivnice zre Srbija z vedrim okom v bodočnost.
V tem znamenju in v tem duhu se bo proslavljal letošnji Vidov dan v celi Srbiji, po celem Srbstvu in Jugoslovanstvu.
V tem znamenju so goreli številni kresovi pred letom dni po višavah, a v istem smislu praznujmo v bratskem duhu ta jugoslovanski narodni praznik, kot spomin velikega dne!
Štajersko.
Mariborski Nemci med seboj.
Med mariborskimi Nemci vladajo zadnja leta sem velika nasprotstva. Ta nasprotstva so vidna v prvi vrsti med tistim delom Nemcev, ki stoji v ospredju političnih bojev. O teh njihovih bojih smo doslej precej malo pisali in le tu in tam omenili o praskah, ki obstojajo med Vsenemci in uemškonacionalci. Imamo sicer tudi nekake nemške klerikalce, vendar teh je malo in so brez maloštevilnih slovenskih klerikalcev kot stranka ali strančica sploh brezpomembni. Prvo znamenje k ostrejšim spopadom in nasprotštvom je dala zadnja škandalafera poslanca H Wa-stiana. Vendar, konečno so se udali vsenemški elementi, zlasti še, ker jim je na pot hodila izjava odvetnika dr. Mravlaga, ki se je za Wastiana javno in odločno potegnil. Sedaj pa prično ti elementi delati znova in očividno z velikim uspehom. Prvo, kar so si ga za enkrat vzeli za cilj, je mariborski občinski svet. Prihod-rije leto imamo zopet občinske volitve in takrat hočejo stopiti na plan. To zanje ne bo težko, zlasti ne, ker imajo v »nemškem društvu« veliko premoč. S tem računajo doslejšnji občinski svetniki, in dosti jih je, ki jih je že danes izjavilo, da prihodnjič ne sprejmejo nikakŠ^e kandidature
ved. Med prve, ki jih bodo staviti
vsenemci in ostali kot kandidate na program, spada dr. Mahnert, tukajšnji protestantovski pastor. Nadalje pa se imenuje celo vrsto drugih protestantovskih veljakov. Ko bodo tile enkrat sedeli v občinskem svetu, bo tudi od Rotovškega trga proti Stolnemu trgu zavel ostrejši veter. Že sedanji občinski svet škofiji ni posebno naklonjen. Poznejši bo seveda še desetkrat manj. Radovedni smo, kaj bo storila tej nakani nasproti ostala javnost? Ali se bo našlo zmisla za energičen odpor, ali pa se bo mirno gledalo in pustilo, da bodo Rončeno zavladali nad Mariborom Mahnerti in napravili iz neinškona-cionalnega gnezda berlinsko ekspozituro v pravem pomenu besede! Mogoče je seveda vse!
Ciril - Metodova podružnica pri Sv. Barbari v Halozah priredi v ne-
Volitve v Istri.
Hrvatsko-slovenska sloga bo pometla Italijane iz Istre.
deljo, dne 21. junija 1914 na krasnih, senčnatih prostorih domače Posojilnice veliko narodno veselico s prijaznim sodelovanjem so^plskih društev. Spored: 1. Pozdravni govor. Predsednik pripravljalnega odbora g. Ciril Vobič. 2. Sviranje polnoštevilne središke godbe pod vodstvom g. Fr. Serajnika. 3. Slavnostni govor. Oovori g. dr. Tone Gosak iz Ptuja. 4. Nastop in javna telovadba Sokolov. Tamburanje, ples na prostem, srečelov s krasnimi dobitki, šaljiva pošta itd. G. Fr. Mesarič bo točil izvrstno Posojilniško vino, svoje gostilniške šotore pa bodo tudi imeli domači krčmarji: gg. Debeljak, Korenjak, Blass in ga. Reicher. Društvo postavi šotore, kavarno, slaščičarno, cvetličarno in šotor za buteljke. Varaždinski Sokol je med drugim tudi obljubil, da uprizori ples »Hrvatsko kolo« v narodnih nošah. Vstop k veselici je vsakemu prost, le sedež pri telovadbi stanc 80 vin. Začetek ob 3: popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 5. julija 1914 po istem sporedu.
Dnevno.
Avstrijske šole v Albaniji. Kakor se iz Skadra uradno poroča, se. je
LISTEK.
otvorila tam pred par dnevi z velikanskim pompom zopet nova avstrijska malisorska šola. Učni jezik bo v tej šoli albanski in nemški. Vsak pameten človek se vpraša, čemu naj bo tem albanskim roparjem nemški jezik. Ali hoče Avstrija pripravljati tudi v Albaniji tla idealu vseh Nemcev: Vsenemčiji. Albanci naj bi se učili raje hrvatsko - srbski jezik, da sc bodo mogli vsaj s svojimi sosedi sporazumeti. Ta fakt je zopet nov dokaz, da se Avstrija kljub slabim izkušnjam z Albanijo in še ničesar naučila. To je res občudovanja vredna prebrisanost naših diplomatov. Prav pretresljiva skrb in naklonjenost napram Albancem. Vsaj polovico te naklonjenosti bi naša vlada pokazala napram slovanskim narodom v naši državi; napram Jugoslovanom, ki so morali nositi radi albanskega nestrola v pretečenih letih toliko vojaških in drugih bremen. Naj da koroškim in tržaškim Slovencem slovanske šole. Mislimo, da bi Avstrija z rešitvijo narodnih j vprašanj v njenem okvirju bolj pokazala svojt) moč na zunaj, kot s takim brezmiselnim in dvomljivim luksuzom v Albaniji. Saj menda ne velja izrek napisan na cesarskem 'dvoru: »Justitia fundamentum reg-■ noruin« samo za Albanijo in druge 1 države, ampak prav posebno za-
M. ZEVAKOr
Srce in met.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Vrv!« je zarohnel stari Parda-
jan.
Razume se, da je ni imel s seboj! Toda prijel je lija pod pazduho •n ga odvedel pod žebelj, ki mu ga je bil obljubil.
»Ali hočeš govoriti, ali ne?« je vprašal hladno. »Dam ti minuto časa, da se odločiš.«
Hi ie odgovoril:
«Vidim, da nimate vrvi. Na dvorišču tega dvorca stoji voziček: v njem bi vas bil moral zapeljati v Seno. Položil sem vanj dobro vrv, da vam privežem kamen za vrat. Pošljite po tisto vrv in obesite me: ne povem vam ničesar!«
»Tristo hudičev!« je zagodrnjal Pardajan. »Ta starec je imeniten! 1" ■ Kar žal mi je, da sem ga primo-ran ubiti!«
Izdrl je bodalo in dejal z neiz-ptemenjeno hladnim glasom:
»Zato, ker si hraber, te ne obesim. 1 oda zabodem te, prav v srce, ako ne zmes nemudoma «
»Tu imate moje srce,« 'je dejal stan lij in sj raztrgal telovnik z eno
samo strastno gesto. »Samo, če vam je sveta želja umirajočega, vas prosim, sporočite njegovi svetlosti, da sem umrl smrti zvestih — da sem žrtvoval zanj svoje življenje . . .«
Pardajana sta ostrmela; nista se mogla ubraniti občudovanja. Vedenje tega starca, ki se je bal smrti tako neizrečeno in je vendar ponujal svoje prsi smrtnemu udarcu, da ostane gospodarju zvest, jima je bilo pojav, ki si ga nista vedela razložiti.
»Gospod de Pardajan,« je izpre-govoril zdajci nekdo z drgečečim glasom.
Klativitez se je ozrl in zagledal Iljka, ki je bil prilezel izza soda.
»Ne boj se,« je dejal, »tudi ti prideš na vrsto: najprej tvoj vrli stric, za njim pa ti. Samo smrti se ti ni treba bati; odrežem ti le ušesa.«
»Vem to,« je rekel Ujko, bled kakor smrt in tresoč se od nog do glave. Vem, in da rešim svoja ušesa, vam hočem predlagati kupčijo.«
»Kakšna je ta kupčija? . . .«
»Jaz vem, kje se nahajata ženski, ki ju iščeta . . .«
»Ti!« je zarjul stari lij. »Ne verujte tepcu, gospod!«
»Oprostite, oprostite ... Ta tepec ljubi svoja ušesa bolj nego vi življenje. Priznam, da nima prav, ker so ostudna, toda če mu je res kaj do njih in če pove resnico, mu prizanesem!«
»On laže!« je zarenčal starec.
iztrgal se Pardajanovemu prijemu in skočil proti svojemu nečaku.
Toda še preden je bil pri njem, ga je pograbil Pardajan za vrat in ga izročil v varstvo svojemu sinu.
»Govori!« je dejal lljku nato.
»Saj ne ve ničesar! On laže!« je kričal lij.
»Ne lažem, stric,« je rekel Ujko, ki se mu je vračal pogum z zavestjo, da ne izgubi ušes. »Tisti dan, ko sem dobil povelje, da naj pripravim voz, in ko sem imel posla ravno s tem mladim gospodom, so me storili vsi tisti skrivnostni opravki radovednega; ob desetih sem zatorej sledil ekspediciji; videl sem vse. Vem, kje se je ustavila kočija, in pripravljen sem, spremiti gospoda tja.«
»Kam?« je vzkliknil vitez trepetaje.
»V ulico Haš!« je dejal lljko.
»V ulico Haš!« je vzkliknil vitez osuplo; podoba Alise de Luks mu je stopila takoj pred oči.
Toda saj so bile v ulici še druge hiše razen njene. Saj ni bilo mogoče, da bi imela zaročenka Marijakova takšne stike z maršalom Danvilskim! In če — potem . . . Vitez je zaslutil brezdna v življenju te ženske.
»No, povej,« jc povzel. »Opiši mi točno tisto hišo . . .«
»Molči! Molči, podlež!« je tuli# stari lij. »Ali ne veš, da te da njegova svetlost obesiti, razčetveriti, nakolesiti živega? . . .«
»Gospod, hišo je kaj lahko spoznati: na vogalu prečne ulice stoji in vrt ima z zelenimi vrati.«
Besni krik, ki ga je zagnal oskrbnik, je zadoščal v dokaz, da govori njegov, nečak resnico.
»Teciva!« je vzkliknil stari Pardajan.
Toda vitez je stal nepremično. Ves bled je bil.
»Ali dvomiš nad odkritosrčnostjo tega cepca? ... Naj gre z nama, in če se je zlagal...«
»Ne. Prepričan sem, da je povedal resnico.«
»Oh, da gospod!« je vzkliknil Ujko in sklenil roke.
Vitez je pomislil, da se je oglasil večkrat v ulici Haš, a je našel vedno zaprta vrata, odkar sta imela z Aliso tisti razgovor. Ali, to nfbila edina skrb, ki se je dvigala v njegovem velikodušnem srcu. Vpraševal se je s tesnobo, kakšno tajnost skriva v sebi Alisino življenje, in kakš&o nesrečo bo rodila Deodatu ta skrivnost.
>Pcudivi!« je dejal naposled. »Povečati mora r < Anico . . . ako jo najdem še t>«J>!«
Stari Podajan ni uztmiel teh besed, toda pripravil se je, da odide s smom.
»Podarim vama življenje,« je dejal liju in lljku. »ldita in dajta se obesiti drugod!«
»Gorje mi! Obešen bom prav, a^rovo!« je zastokal oskrbnik.
»Pričati hočem o Vaši zvestob?. Pomirite se: obljubim vam, da ob-, vestim maršala Danvilskega, kako lepo ste se ustavljali vsem grožnjam.«
»Verjamem vam, gospod, in zahvaljujem vas; zakaj to je edino, kar. me more rešiti.«
»Dam vam častno besedo, da obvestiva vašega gospodarja,« je rekel vitez.
»To je pa že preveč ceremonij s kujonom, ki je hotel vreči moje truplo v Seno, namesto da bi ga pokopal po krščansko!« je viknil stari klativitez. »Predober si, dragi sinko; še mene bi skoraj pohujšal. In videl boš, da nama to ne bo v srti® . in prospeh!«
Med tem razgovorom je bil Ujko izginil. Gotovo si iii želel prevroče, da bi ostal sam z razjarjenim stricem. Ilj je sedel na praznem sodu, naslanjal glavo med dlan in premišljeval o svoji žalostni usodi. Parda-jana sta ga prepustila tem turobnim* mislim in zapustila dvorec, da kreneta nr avnost proti ulici Haš. }
*Kd(. hCk» piebiva v hiši z zelenimi vrati?« je vprašal stari vojnik'. »Ootovo kak Danvilov oficir, ki se je utrdi tam s celo majhno posadko* Predlagani ti torej, sinko, da poČa-< kava noči. Takrat pojdeva in proučiva položaj, spoznava moč posad-’ ke in ukreneva vse potrebno, da stf posreči naskok na prvi mah.«
specifični unikum, ki se zove avstrijska monarhija. Zato vun s slovenskimi šolami vun s pravico napram nam Jugoslovanom. To imamo in moramo odločno zahtevati. Zahteva-vamo samo to, kar se tako materinsko tvori na troške jugoslovanskih davkoplačevalcev albanskim roparjem.
Dunajski diplomati sl razbijajo glave s sestankom ruskega carja in
ne vedo, kako bi se ta sestanek razlagali. Ali se bo kaj sklenilo ali ne? Ali se bodo Rumuni udali ruskim vabilom ali ne? V Belgradu se temu smejejo, in neki srbski diplomat je izjavil; »To je naravnost naivno! Ali bi se mogel ruski car osebno izpostaviti nevarnosti, da bi bile njegove ponudbe zavrnjene. Car ali sploh ničesar ne želi od Rumunlje, ako pa kaj želi, potem njegov obisk pomeni, da prihaja samo zato, da stavi svoj pečat pod gotovo in sklenjeno stvar. Ta diplomat je pametno govoril, ker samo kak dunajski aristokratični butec si more izmisliti, da bi prišel
ruski car v Konstanco vprašati ru-munskega kralja, ako bi bil zadovoljen, s tem ali s tem in da se bodo vršila pri sestanku nekaka pogajanja Za pametnega človeka ostane samo vprašanje: ali je Rumunija obrnila hrbet trozvezi ali ne? Pa tudi na to vprašanje ni težko odgovoriti. Neki srbski politik (in srbski politiki gotovo vedo, zakaj se gre, je izjavil — kakor poroča zagrebško »Narodno Jedinstvo« — naslednje: »Poset ruskega carja v Rumuniji Je za Srbijo večje važnosti, kakor da Je car prišel v Belgrad.« To je dovolj jasno in na Dunaju naj si nikar več ne razbijajo svojih itak mehkih glav z vprašanjem: kaj se bo zgodilo v Konstanci 1 Samo pečati in podpisi bodo stavljeni pod že gotovo in sklenjeno stvar in z ono politiko ne bo nič, id Jo zagovarja v »Osterreichlsche Rundschau« — neki »Politicus«, po kateri politiki naj bi Avstrija pridobila za sebe Rumunijo in Bolgarsko, da bi tako dobila novo pot na Egejsko morje,, ko ji Je pot v Solun zaprla Srbija. Ne, nikjer drugje ni rešitve kot samo v tem, da Avstrija popolnoma spremeni svojo zunanjo In pred vsem notranjo politiko 1
Dva sestanka ▼ Konopištu med Viljemom in našim prestolonaslednikom ter v Konstanci med rumunskim kraljem in ruskim carjem — sta važna dogodka teh dni. Pravijo, da hočejo v Konopištu pokazati, da sta Nemčija in Avstrija zvesti zaveznici, v Konstanci pa, da Je Rumunija z Rusijo. To so važni pojavi «a naš čas.
Celemu svetu hočejo deliti lekcije naši klerikalci. Nedavno /e »Slovenec« priobčil članek o krizi v Srbiji in se Je povzpel do smešne trditve. da bo v Srbiji vse drugače iz-gledalo. ko dobi srbski kmet odločilno moč v politiki. Kdo pa sedaj vlada v Srbiji? Mari meščanstvo, ki ga ni posebno veliko? Mari graščaki. ki jih na Srbskem sploh ni?
Ali morda duhovništvo, ti nima kot tako na Srbskem nobenega političnega vpliva in se nahajajo duhovniki (ravnotako kot drugi državljani) v vseh strankah? Ali »Slovencu« ni znano, da so v srbski narodni skup-štini skoraj tri četrtine kmetov? Splošno je že znano, da kmet v nobeni državi na svetu nima toliko veljave kot ravno na Srbskem, pa pride »Slovenec« In pravi, da bo na Srbskem drugače, ko pride kmet do veljave l Morda bi hotel »Slovenec«, da bi prišel kmet na Srbskem do take veljave kot kmet na Kranjskem, kjer sedijo v deželnem zboru »kmet je« dr. Šušteršič, dr. Pegan, dr. Lampe. dr. Krek in lepo število raznih župnikov in kaplanovi Srbski kmet bi se lepo zahvalil na takih zastopnikih v javnih zastopih! Tudi se Je povzpel »Slovenec« do neresnične trditve, da se razlikujejo srbske stranke samo po političnih progra mlh, gospodarskega programa pa da nima nobena. Resnica Je Seveda čisto drugačea. ker imajo vse srbske stranke enak gospodarski program, vse so enako agrarne, kmetske in samo zato na Srbskem ni gospodarskih bojev, pač pa imajo politične boje. Saj to Je tudi čisto naravno. Srbija še nima velike industrije in zato ne more priti do nasprotja med industrijo (ki Je ni) in med agrarci. zato mora voditi vsaka stranka in vsaka vlada agrarno politiko, ker druge gospodarske politike srbska država kot taka in tudi stranke ne morejo voditi. »Slovenec« seveda tega ne ve in zato piše neumnosti. S časom se bedo te razmere v Srbiji seveda spremenile. Kakor hitro se v Srbiji razvije industrija in nastanejo velika mesta, se bodo tudi politične stranke drugače grupirale in se bodo razlikoval? med sabo tudi po gospodarskih programih.
Prvorazredne geografe Imajo naši klerikalci med sabo. Ti geografi so se hoteli postaviti in izdali so zemljevid novega Balkana. In kak Je ta zemljevidi »Slovenec« ga je pripo-
ročal kot edino slovensko karto no-" vega Balkana, v resnici Je pa čisto navaden nemški zemljevid, na katerem se čita komaj kakih deset slovenskih besed, drugače je pa vse nemško oziroma — turško. Skoplje se imenuje na tem zemljevidu Usktib, Veles Kopriilii, Tetovo Kalkandele, Prilep Perlep, Bitolj Monastir itd. sama turška imena srbskih krajev. To je ravnotako, kakor ko bi Srbi izdali kak zemljevid slovenskega ozemlja in bi se nahajala na tem zemljevidu imena Laibach, Ober-Laibach, Loitsch itd. Pa Srbom bi se taka napaka na koncu koncev še dala oprostiti, ker danes še nimamo nobenega slovenskega zemljevida slovenskega ozemlja in krajevna imena bi se pač morala vzeti iz nemških zemljevidov. Z Balkanom je pa drugače. Srbi imajo toliko zemljevidov svojih starih in novih krajev, da bi klerikalne geografe veljalo samo par dinarjev in bi lahko zvedeli Iz srbskih zemljevidov za srbska krajevna imena v Macedoniji. Ampak kdo bo tako vesten! Klerikalni
nemško
geografi so kupili rajše Freytagovo karto, prečrtali so na nji nemška Imena Serbien, Bulgarien, Montenegro. Albanien. Griechenland, Konstantinopel, Salonikl — sploh Imena držav In dveh, treh večjih mest in napisali slovanska Imena in tako »popravljen« zemljevid so postaji na Dunaj Freytagu z naročilom, da Izdela »slovenski« zemljevid in — Slovenci smo dobili »slovenski« zemljevid balkanskih držav z nemškimi In turškimi krajevnimi imeni! škoda, da ni vprašala »Slov. Matica« teh klerikalnih geografov za svet pri izdaji zemljevida slovenskega ozemlja. Manj truda in stroškov bi imela. Naročila bi kratkomalo vojno-geograf-skemu zavodu, da naj izdela v tem-Intem merilu tointo ozemlje, zgoraj pa naj se stavi nadpis: Zemljevid slovenskega ozemlja. In Slovenci bi dobili »slovenski« zemljevid svojega ozemlja — z nemškimi in ponemčenimi krajevnimi imeni! Tako bi storili klerikalci, ki Jim je samo do tega, da po ceni pridejo do čem več denarja.
Postava, očetovska dolžnost ln človekoljubje. Mladi neporočeni ženi na Dunaju se je rodil otrok. Oče njegov je bil z Dunaja izgnan. Mati piše očetu, naj pride pogledat svojega otroka. Oče pride. Policija ga izsledi in obsodi v zapor. Obtoženec se izgovarja, da je prišel pogledat svojega otroka na željo matere. Dekle poklicano pred sodišče potrdi izpoved svojega taiita. otroVcovesa otet«. Posledica je bila, da le državni pravdnik dvignil proti njej obtožbo zaradi zapeljevanja k kaznjivemu dejanju in da Je bila obsojena na 14 dni zapora, kazen Ji pa znižana na 12 ur zapora. Državni pravdnik se Je pritožil. Dekle bo sedelo, ker Je hotelo pokazati otroka njegovem a očetu. Oče bo sedel, ker je prišel pogledat svojega otroka: to Je modrost.
Omnlbusllnlja Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero. Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem otvori tudi v letošnji poletni sezoni med Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim Jezerom omnibuslinijo, ki prične voziti v nedeljo dne 28. junija t 1. Omnibus bode vozil vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero in bo odhajal raz kolodvora v Bohinjski Bistrici vsak dan ob 9. uri zjutraj, ob 11. url dopoldne in ob 2. uri popoldne proti Bohinjskem jezeru in bo Imel sledeče postaje: Bistrica, Hotel Sv. Janez, Hotel Sv. Duh — in končna postaja hotel Zlatorog. Rav-
deštio roko med zobekolesa,'fcTnfif Je zmečkalo sredinec.
Z lestve Je padel hi si zlomil nogo. 361etni delavec Janez Straj-har iz Kandrš v litijskem okraju je padel z lestve osem metrov globoko in si je zlomil pri tem levo nogo. Strajhar je dobil tudi nevarne notranje poškodbe.
Z gnojnimi vilami nad nasprotnika. Posestnikovega sina Tvogusta Vrhovca je neki opekarski delavec pretekli pondeljek ponoči obmetal s kamenjem in to v neki gostilni v Brdu pri Kozarjah. Vrhovca, ki se je prej z delavcem prepiral, je to silno razjezilo. Šel je v bližnji hlev, oborožil se je z gnojnimi vilami in jo je mahnil za nasprotnikom. Vrhovec je udaril svojega sovražnika po glavi in ga je znatno poškodoval.
Nesreča. Dne 7. t. m. se je prevrnil v Tržiču voz, na katerem je sedelo več izletnikov. Pri tem se je nevarno poškodoval neki čevljarski mojster, ki je uslužben pri tovarni Kozina. Več oseb je dobilo lahke telesne poškodbe.
Skala mu zdrobila desno nogo. Te dni je zdrobila skala v katnno lomu mesarju Pavlu Hajderju iz Novega mesta desno nogo pri stopalu.
5000 rubljev letne podpore se je
po naročilu ruskega carja dovolilo protialkoholni organreiciji na Ruskem iz državne blagajne.
Uubliana.
— Danes jc slovenski Vidov dan.
Pravoslavni Vidov dan bo 13. dni pozneje. Proslavite ta dan z darovi za C. M. D. ali pa za slov. sokolski zlet. Zbirajte po vseh gostilnah za sokolsko diplomo.
— Veselica pol. društva za ko-lizejski okraj se je vršila včeraj v »Narodnem domu«. Ker je bilo popoldne slabo vreme, je bila veselica sabo obiskana. Proti večeru pa se je nebo tako zjasnilo, da bi bila veselica lahko prav lepa, žal da je šla naša gospoda rajše gledat afrikansko kulturo k Šilukom. namesto, da bi prispevala za slov. kulturo v obliki knjižnice za »kolizejski okraj«. Orkester Sokola I. je krasno igral, »Ljub. Zvon« Je zapel nekaj lepili pesem, plesalci so se vrteli, dobitki so bili lepi, sploh vse je bilo lepo pripravljeno — samo sl. občinstvo je ostalo doma ev. je gledalo zamorce. Potem pa se bo zahtevalo delo, delo itd. Želimo, da bi društvo na kak način pokrilo Škodo,
ga občinstva.
Zahvala. Letošnji ljubljanski cvetlični dan zabeležimo si s ponosom v spominsko knjigo. Svedoči nam namreč o veliki zavednosti in rodoljubni požrtvovalnosti naših odličnih prijateljev in pospeševateliev slovenske kulture in narodne obrambe na ogroženih mejah. Darov in prispevkov iščemo ob raznih prilikah med letom, tako, da pride vsak zavedni rodoljub večkrat na vrsto, da položi dar domu na altar. Tu pa je prišel cvetlični dan in v 24 urah se je pridobilo iz slovenskih rok in 'src lepo vsoto 4731 K 77v. Za to bogato narodno zbirko izrekamo iskrena zahvalo častitim Slovenkam, ki so priredile cvetlični dan in velecenjenim gospodičnam, ki sovršile z neutrudljivo vnemo razpečavanje cvetlic, taka zahvala velja tudi njihovim gg., spremljevalcem, n vala pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon«, ki je poživilo večerno veselico s popevanjem prelepih pesmi, hvala
Ilko občudovati v cirkusu Kludsky. Vse prisotno občinstvo je zadrževalo dih, ko je stopal med vrstami levov in tigrov, rjovečih in besnečih, po mladem Kludskem. Vsakemu je im-poniral njegov mirni energični nastop, s katerim je držal zveri v šahu. Tudi ostali program, posebno vratolomno jahanje, hoje po vrvi, je občinstvo kvitiralo z obilnim aplavzom in dalo čutiti zadovoljstvo tudi hu-morističim akrobatom in kitajskim artistom. Cirkus se splača iti pogledat.
— III. slovenski vsesokolskl zlet v Ljubljani. Stanovanjski odsek ima danes, dne 15. junija 1914. ob V49. zvečer sejo v zletni pisarni v Narodnem domu. Bratje! Cas hiti, zberite se polnoštevilno, da se začasno pripravimo na obsežno in odgovorno nalogo, ki jo nam bo izvršiti!
— Nov konsum v Ljubljani Vsled splošne neznosne draginje, katera vlada sedaj v Ljubljani, se je začelo prebivalstvo dramiti iz dosedanjega spanja in iskati izhoda, da si odpomore. Tako so se tudi južni železničarji obrnili s prošnjo do svojega ravnateljstva na Dunaj, da jim vstanovi v Ljubljani konsum. Ravnateljstvu so bili predloženi dokazi, da v vseh krajih, kjer teče južna železnica, ni take draginje kakor pri nas. Zato je ravno sklenilo, takoj ustanoviti svojim uslužbencem »Kon-sumgft.'društvo« (Aprovisionierungs-Magazin), kakršen jie že v Mariboru. Kakor smo izvedeli od nekega g. uradnika, je že ta stvar popolnoma gotova. Samo neki dogovor je še med uslužbenci, ali naj bo skladišče v mestu, ali pa izven pomerija, ker stanuje veliko uslužbencev izven mesta, pa tudi to je že skoraj rešeno, člani, kateri ne stanujejo v mestu, bodo dobili pri nakupu v društvu potrdilo, s katerim se na mitnici ska-žejo in dobijo, povrnjeni denar. V tem skladišču bodo dobili juž. žel. vse svoje potrebščine po najnižjih cenah, poleg tega pa še — provizijo. Kupovali bodo pa v njem poleg ljubljanskih, tudi vsi drugi uslužbenci iz prog od Krmina, Trsta, Reke in Zidanega mostu. Ti železničarji so
planinstva in proslavo našili prekrasnih planin!
— Umrli so v Ljubljani: Vladimir Virant, sin voznika električne zeleznice, pet dni. — Aloizii Tscher-ne, posestnik-hiralec, 27 let. — Filip Pečelin, sin dninarice — hiralec, 19 let. — Lovro Cepuder,- sin tovarniškega delavca, 8 mesecev. — Karel Pipan, čevljarjev sin, 2 leti. — Anto-ja Topolovšek, šivilja, 21 let. — Marija Nevečny, žena železniškega kurjača, 31 let. — Leopold Žnidar, sin užitkarja, 15 let. — Andrej Razpotnik, delavec v pivovarni, 16 let.
Josip Podržaj, gostilničar, 35 let. — Mih. Cvirn, delavec, 55 let. — Aleš Krumepestar, posestnik, 58 let.
— Korak od poti ali Pcpca s sadnega trga. Dunajska drama iz družbe v treh dejanjih in s predigro, katera se bode predvajala jutri v torek v kinematografu Ideal je pravi dunajski proizvod. Ne samo prizore obljudenih dunajskih cest, in dunajske znamenitosti, kaže nam ta film marveč tudi nekaj krasnih prizorov iz dunajske krasne okolice. Dejanje je jako genljivo. Danes zadnji dan prekrasna veseloigra »§ 80 odstavek II.«
Grozna nesreča na volosko*opati!ski električni železnici.
V petek ob pol 7. uri popoldne
dogodila se je grozna nesreča na progi opatijske električne železnice in to v Iki. Voz, ki je vozil iz Lov-rane proti Opatiji, je skočil iz tira na zelo strmem klancu v Iki in z nepopisno brzino drvii, proti hiši »Za-hej« v katero se je zaletel in se skoraj popolnoma zdrobil. Ista usoda dogodila se je priklopnemu odprtem vozu, tako da sta oba voza v par minutah tvorila kup podrtin. V vozeh se je nahajalo kakih dvajset pasažirjev. Ko je voznik Potočki opazil, da ne funkcijonirajo več zavori, skočil je z voza in se s tem
SmU sedaj vsak mesec dvakrat I	ni
v Ljubljano in so si nakup* potu- K«j^P1 " vsi srečno
kajšnjih trgovcih svoje potrebščine. Sedaj vse to odpadel Ker imamo pri nas vse v kartelu in organizirano, (celo berače, samo cestne pometače še ne) bo to trgovcem precej na škodo.
— Slavno uredništvo »Dneva«, Ljubljana. Z ozirom na Vašo notico
  ____________ iz Postojne glede nekega kadeta. Vas
ki jo je imelo . prosim, da objavite tudjj)btožbo pro-
l\uV>. napredne- 1 nekaterim vojakom
tukajšnji vojašnici v	.
Moja soproga, kakor moja služkinja pa tudi druge dame iz boljših krogov, ki so bile pri moji soprogi na obisku, so se že mnogokrat o surovih impadih od strani teh vojakov pritožile. Sploh se nobene ženske v Metelkovi ulici ne pusti mirno pasirati. Moja svakinja se že skoro sploh ne
koliko pasažirjev, ki so ušli z manjšimi praskami m i aiunu. Huje se je pa godilo onim, ki so ostali v vozovili oziroma niso imeli časa ali dovolj korajže one posnemati. Seveda se je takoj skočilo v pomoč in se ie izvleklo iz razvalin vozov vse ponesrečence ene manj a druge več ranjene na veliko srečo pa nobenega mrtvega. Med pones5®^®(1?1
težite |
Rudolf Medic, ki pa na srečo nista smrtno nevarno ranjena. Težko ranjeni so bili: Juli Blažek. Miha Surina in neki Avgust Lebers, a lažje ranjeni Avgust Sampl. Anton Stenta Rudolf Milič, Rudolf Savetič. Ivan Grm, Ivan Željan, dr. Marjan Her-linger, Ludvik Šommer in Tereza
iwu<~ua uusiaj« ..v«,,________—„.	,	orkestru	I. ljubljanskega »Sokola« za
no mimo teh postaj in po isti progi živahno sodelovanje. Hvala pa vsem
_ mm	•	1	•#_______  I	XI-___	# » _ l! J-5	J	aISi!	V\1	K	I	Q	QV	A	_
se bodo vračali omnibusi trikrat na zaj v Bistrico. Odhod iz hotela Zlatoroga ob pol 11. in ob 3; popoldne in Ob 6. uri zvečer. Vozne cene so: Bistrica-Sv. Janez 60 vinarjev, Bi-strica-Sv. Duh 70 vinarjev in Bi-strica-Zlatorog 1 K. Ta komunikacijska zveza je gotovo velike važnosti za tujski promet v Bohinju In je posebno izletnikom In pasantom dana prilika, se za Jako nizko ceno pripeljati na divno Bohinjsko jezero. Tudi so posamezni Bohinjski kraji in hoteli med seboj intenzivnejše zve zanl. Za ljubljanske izletnike je ta omnibuslimja zelo prikladna »n imajp gorenjski vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj, dalje ob 6. uri 51 min. zjutraj in ob 11. uri
Vam častiti rodoljubi, ki ste s svojimi darovi utrdili naše obmejne trdnjave in nam dali pomoč, da moremo tem usnešneje vršiti častno s oven-sko kulturno in obrambno delo! — V Ljubljani, dne 12.	^
Družbo sv. Cirila in Metoda: Andr. Senekovič, 1. r., prvomestmk. Za društvo »Branibor«: Aleksander Hudovernik, 1. r., predsednik.
Družba sv. Cirila in Metoda In socialno demokra^”,? »Zarja«. Zadnjič smo se pogovorili z »Zarjo« čisto resno in programaticno. »Zarja« mesto, da bi dokazala s cim se je družbino delovanje pregrešilo proti delavstvu žonglira s prežve-kanimi frazami. In »Slov. Narod« je šel ter s tem polemizira, čes da ne razume »Zarjinega« obrata, da soc.
upa več po Metelkovi ulici iti in rav- jekel. Ranjence je prepeljalo opatij
no včeraj se mi je moja soproga zo- 1 • ■	------ «——s—: *
pet pritožila, da je bila v soboto popoldne od vojakov, ki so stali pri vratih, naliruljena kakor kaka javna ženska. Prosim vsled tega slavno uredništvo, da isto v svojem listu opozori na te stvari poveljstvo 27. pešpolka ob enem pa tudi od c. kr. policijskega ravnateljstva zahteva, da ukrene vse potrebno, da tl surovi inzulti od strani zgornještajerskih vojakov prenehajo, ako želijo poklicani faktorji, da ne bode postalo razmerje med ljubljanskim prebivalstvom in vojaštvom 27. polka neprijetno. Upamo, da bo ta prošnja zalegla^ Amateur|0t0gra|i . planinci!
V svrho prirejanja skioptičnih predavanj po različnih krajih po slovanskem jugu na Češkem itd. namerava si nabaviti Slov. planinsko društvo
(Sozufvov^najkarakterističnejših I d0 opatijske električne železnice.
posnetkov razne vrste iz vseh de-
sko reševalno društvo najprej v Opatijo, kjer se jih je pregledalo, povezalo, potem pa prepeljalo Blažeka in Surino v bolnišnico na Rem a druge pa vsakega na njegov dom.
Smrtno nevarnih ran se ni moglo na nobenem konstatirati.
Enaka nesreča dogodila se je že pred tremi leti na istem mestu in na enak način. Moralo se bo pač resno misliti kako bi se dalo preprečiti, da se kaj enakega še v tretjič ne dogodi. Nesreče ni kriv mhce drugi kot strmina med Iko in Lovra-no. Uslužbenci, Potočki, ki je bil vodja voza in sprevodnika Grm m Sampl, so storili vse mogoče, da bi nesrečo preprečili a ker so uvideli, da je vse zaman, so poskakali iz
VOZOV.
Kdor bode drugače poročal, ta laže In dela to edino iz sovrastva
30 minut dopoldne direktno zvezo na I demokracija je za bratstvo med na-™	~	'	*	-*■	rodj	in j^to proti Družbi. To je ven-;
dar čisto enostavno: »bratstvo« bo doseženo med narodi, ko bodo veliki narodi recimo Nemci, male narode pohrustali. Takrat bo zavladalo bratstvo in vsakdo dela proti bratstvu, ki skrbi za rast, obstoj in izobrazbo malih narodov, kakor je narod slovenski. Zato, ker Družba skrbi za obstoj in izobrazbo naroda mejah, ovira soc. demokraško
to omnibuslinijo. Tiskani vozni redi so afiširani v hotelih in gostilnah Jesenice, Bled, Bohinj.
Občni zbor okrajnega učiteljskega društva v Radovljici se vrši dne 18. t m. ob 3. uri popoldne v Lescah v šoli z običajnim dnevnim vzporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Nesreča pri slamoreznici. Iri letna posestnikova hči Angela Osredkar iz Polhovega gradca se Je te dni igrala doma v bližini slamoreznice. Otrok se Je med igranjem približal sttpju in Je vtaknil
na
pojmovano bratstvo in zato jeza pri sodrugih.
— Moč krotltelja divjih zveri, levov in tigrov smo imeli včeraj pri-
lov naših planin. Ker omenjeno dru Štvo žal ne razpolaga s tozadevnimi potrebnim fotografičnim. materialom se tem potom obrača na vse slovenske fotografe - planince z uljudno prošnjo, da mu blagovolijo vposlati nekaj kopij iz zbirke planinskih posnetkov (ali že koj primerno zbrane plošče, da si vsak prihrani delo ko-pji) v svrho izbire najboljšega tozadevnega fotografičnega materiala, in sicer do 19. t. m. (Naslov: Osrednji odbor Slov. plan. društva, Ljubljana, ali osebno g. Rud. Badiuri, dež. rač. uradniku, istotam.) Izdelavo diapozitivov prevzameta priznana planinca - amateurfotografa, gg- Bogumil Brinšek in Jože Kunaver, kar jamči, da pride fotografični matenjal v spretne in varne roke. Plošče in ko-pije se vrnejo po uporabi varno zavite nazaj. Podrobnejše poročilo o odbranih posnetkih z navedlx> av-toriev itd. sledi v prihodnji številki »Planinskega Vestnika«. Upamo, da se bodo amateurfotografi planinci pravočasno odzvali temu vabilu ter drage volje združili pri tem velevaz-nem delu v prospeh slovenskega
Sina v prisilno delavnico mater v zapor.
(Iz Krasa.)
Kakor smo že svoj čas v »Dnevu« poročali, je bil neki Janez Gornik iz zapora pobegnil in so ga dne 28. maja t. 1. kakor se je izvedelo odvedli v prisilno delavnico v Ljubljano. Ko je pa to njegova mah
čiška 9orn^iif-^Lt^amor je obsojen,
se Vbila tako 'razjezila nad sosedom Jožefom Rožancem, da mu k zagrozila, da ga požge.
To nevarno 'grožnjo pa je nekdo takoj orožnikom naznanil, zaradi nevarnega žuganja jo je orožništvo takoj prijelo in aretiralo, ter jo c. kr. okrajnemu sodišču v Cerknici v preiskovalni zapor izročilo; sodisče jo je drugi dan izpustilo iz preiskovalnega zapora na prosto, ker je baje svojo nevarno grožnjo sodišču priznala.
V podrobnosti o tem se Se nam poroča sledeče:
Dne 28. maja t. 1. se je Frančiška Gornik iz Martinjaka silno razsrdila, na Jožefa Rožanca, posestnika v Martinjaku, do katerega goji že delj časa liudo sovraštvo in kuha nad njim jezo ter ga dolži in sumniči, da je po njegovem upHvaniu prišel njeni sin »Janez Gornik« v prisilno delavnico. Ta dan je kar besnela in kričala javno po vasi, da bo nocoj kaj naredila, da bo pri »Susmano-vili — vse v pepelu«. Takoj na to se je še prijela na krilu za žep z besedami tu pa imam, s čemer je hotela izreči, da ima v žepu žveplenke, s katerimi bo zažgala Jožefu Rožancu poslopje, ki je pa kmalu na to izvedel o navedeni grožnji in se je ta silno prestrašil in ž njim tudi drugi sovaščani, ker je v vasi pred nedavnim časom že dvakrat gorelo in jim je požar uničil vsa poslopja popolnoma do tal. Jožef Rožanc pa je še istega dne popoldne poslal po orožnike ter se ž njimi podal na Frančiške Gornik dom in je istemu Rožancu na to kar v obrar rekla: »Res sem rekla, pa ti tudi bom« (namreč zažgala). — Nato pa je še pristavila: »Se nocoj bi ti kaj naredila, če bi le mogla.« O izidu pa poročamo našiis čitateljem »Dneva« pozneje.
Trst.
Porota. Izid razprave proti O. Braico je obsodba na tri tedne zapora, katerega pa je detomorilka že odsedela. Po razpravi so Braico izpustili na svobodo.
Padec s prvega nadstropja.
šest metrov globoko je padel dve-inpolletni deček Aleks. Vatovec iz ulice N. Cigotti št. 99. Otrok se je skonil skozi okno, pri tem pa je izgubil ravnotežje in je pa^e> na dvorišče. Pri padcu se je otrok poškodoval na več mestih trupla, vsled <*sar je morala intervenirati zdravniška postaja. Nepazljivo mater so aretirali.
Samomor. — Lysol učinkuje. Poleg fenikalne in oetove kisline si je pridobil Dri samomorilnih kandidatih ugledno mesto tudi lysol. Tega L^č?sti,a te dni zvečer sedem-irnvi xna T- Doinin''s in ga je v nje-
noS S ,n svojo kcilčno slavo popila 200 gramov. Uspeh seveda ni
izostal. Celo poklicana zdravniška postaja ni mogla pomagati. Zaenkrat je Dominis izdihnila.
Denarne skomine so se lotile 25letncga R. Haberniana in G. Ku-
nekega gospodaTM Je imerpn sem listnico, nabito s 3000 kronami. Na gospodovo ovadbo sta bila tička aretirana in odpeljana v zapore.
Mladež med sabo. 12letni Ro-ber in 41etni Malalan, oba iz Opčin, sta se te dni spravila na zelen-jad. Hotela sta jo žeti z navadnimi krivci. Nekaj časa je šlo. Potem pa v nogo. Komu? Malalanu. Nehote, seveda. Toda noga je vendarle porezana. Malalana je najpoprej pove-vezal openski zdravnik, nato so ga pa prepeljali v trž. bolnišnico.
Aretacija. Policija je aretirala 151etnega Josipa Godlerja, ki se ?e pripeljal na troške očetove služkinje iz Zagreba v 1 rst in je hotel poskušati svojo srečo celo ined Albanci. Pri Godlerju so uašli vložno knjižico. glasečo se na svoto 22.62 K in 130 K v bankovcih. Po pojasnilih je že zapravil 50 K za obleko in vožnjo. Pridržali so ga v zaporu.
Spopad. 36Ietnega zidarja Ivana Giacominija sta sprekljala dva in-dividiia v neki šentjakobski gostilni tako občutno, da je moral iskati pomoči na zdravniški postaji.
Vsled razžaljenja Veličanstva je policija aretirala nekega natakarja D. Schiavona, ki je baje izustil razžaljive besede proti cesarju v bližini Vidma. Schiavon se slučaja ne spominja in obdolžitev taji.
Mačka je spraskala neko A. Gerlanec v ul. Soritario. Zena se je morala vsled ran zateči na zdravniško postajo.
Svedrovec? Policija je aretirala 24ietnega, v ljudskem prenočišču stanujočega težaka Franca Kosiča Jz Brestovice. V žepih so mu našli iveč vlomilnega orodja, iz katerega bi se dalo sklepati, da je Kosič dober poznavalec in prijatelj blagajen. Kojiča so zaprli.
.«*„£ol?sar podrl kletnega Ar-manaa Lauca in ga poškodoval, da iiiu je niorala pomagati zdravniška post&ju.
n, ^ac*' *,atvfcie je policija are-101® ? 1,1 zaPr’a nekega Goričana,
ukradlP Petra, *b”na- Zbon je ™a“e na parniku »Francesco Giuseppe« kuharju Rotenaislerju več reči, med drugjm tudi fine cigarete,
3ewkadUim m°gel Pr6d aretaciJ°
prired?ravnl	kat^rega	je imel
ed!tl Pevski zbor Z. j. 2. dne 14.
t. m. v gostilni Bonvechiati se je vsled nastopa Sokola pri sv. Jakobu preložil na nedeljo, dne 21. t. m.
Prepovedi. Vsled bojazni za javni red in mir so oblasti prepovedale »Legi nazionale« vhod v Skedenj z rikreatorijalno godbo. Torej so vendarle pomagali naši opomini! Legini paberki v Skednju so se nad to prepovedjo čutili užaljeni in so svojo prireditev v restavrantu »Su-bietta« pri Sv. Ani kratkomalo — preložili na prihodnjo nedeljo. Italijani so torej namenili izzivati to nedeljo pri Sv. Jakobu, prihodnjo nedeljo pa na slovenski zemlji v Skednju. Radovedni smo le, kje bodo vspeli.
Zakai je bilo izzivanje v Skednju preloženo? Italijani pravijo: radi policije. Drugi zopet: ker ni bil prostor dovolj ograjen itd. Resnica pa je, da so se ti provokaterji zbali izzivati. Kaj porečejo v nedeljo? »Giovane Trieste« jim bo res pomagala pri napadanju z revolverji in noži, s palicami in dežniki, vprašanje pa je. če pojde to? Tudi mislijo Italijani, da bodo smeli imeti prihodnjo nedeljo vbod v Skedenj z godbo. Oblasti ponovno opozarjamo na nameravano izzivanje.
Rimska zbornica je imela v soboto svojo sejo.
30.000 K »NA OBROKE«.
Trst, 14. junija.
V ulici Giulia št. 70 ima Katarina Brinšek svojo trgovino jestvin. Toda Brinšek nima opravkov edinole s trgovino. Zato je prepustila denarno vodstvo iste svoji tajnici, in blagojnici obenem, 401etni E. Bradaschia. Nekaj časa je šlo vse v redu. Toda Brinšek je prodajala tudi zlato srebro in druge take reči. Vesela je bila svojih kupčij. Z Bra-daschio seveda v na j več jem prijateljstvu.
Imena In stanovanja.
Brinškova je prodajala zlatnino in druge vrednostne predmete
tudi na obroke. Denar je vknjiževala tajnica Bradaschia. Tako je ena posojala, druga vpisovala in druga je bila druge vesela.
Pa je prišel usoden dan. Brin-škova je začela preiskovati vknji-žene dolžnike, začela je revidirati svote in primerjati vplačane obroke.
Nie.
O prevara! Knjiga je bila sicer cela. toda dolžnikov ni bilo v nji.
Brinškova se je znesla: dokazi?
Grom In strela.
Oni dan pride Bradaschia v trgovino kakor ponavadi, odpre predale, se prijazno razgovarja in tako dalje. Prijazno pa se ni razgovarjala z njo gospodinja; ko sta bili na samem, jo je prosila Brinšekova pojasnil. Strah in groza sta spreletela ubogo tajnico.
Jok.
Kakor vse ženske: potrebe, denarja ni bilo in sem zastavljala. Bolezen v hiši. jaz brez denarja — kam sem hotela ponj? Peklenski duh me je pregovoril!
Če bi hotela biti Brinšekova pravična, bi morala policiji izdati »hudobnega duha«. Toda ona je drugačna žena. Kar na kratko: ti si jemala, tebe naznanim. In zgpdilo se je. Na policij* seveda tudi jok.
O ubogo načeto srce tajnice, ki si se žrtvovalo za tako blag namen!
SESTANEK V KONSTANCI.
Konstanca, 14. junija. Rusko brodovje je bilo opaženo ob 9. url Odposlan je bil takoj čoln proti ca-ski jahti. Ob 10. url je stopil car s hčerjo in prestolonaslednikom, velikim knezom Nikolajem in Sazonovim na suho, kjer je pričakovala kraljevska rumunska famlllja. Car se je s kraljem Karlom dvakrat prisrčno poljubil. Potem so bile pojedine. Zvečer se je vršil pregled vojaštva. Sazonov le bil odlikovan z velikim križem Karlovega reda.
TURČIJA KLICE REZERVISTE.
Carigrad, 14. junija. V uradnem oklicu vojnega ministrstva so vpoklicani rezervisti letnikov od 1887. do 1893. pod orožje.
ZANIMIVE PREDLOGE V FRANCIJI.
Pariz, 14. junija. Ministrski predsednik Vlviant se je danes s celim kabinetom predstavil prezidentu. V torek se kabinet predstavi v obeh
zbornicah. Kar se vojaških predlog tiče, bo vlada zbornici v najkrajšem času predložila osnutek vojaške predpriprave mladine in organizacije rezervistov, kar vse ojači domobranstvo. Sele, če bodo te predloge pra-vomočne, bo vlada pripustila neke olajšave.
BOJI V ALBANIJI.
Drač, 14. junija. Iz Elbasana se poroča, da je kraj Giulima pri Tirani v rokah albanske žandarmerije. Pri Sazaleza je prišlo do bojev z orožniki. Ko so vstaši dobili ojačenja so se morali orožniki umakniti. Vstaši so elbasanskim uradom sporočili, da pridejo v Elbasan v petek dopoldne.
DRAŠKI ŽUPAN ARETIRAN IN NA
INTERVENCIJO IZPUŠČEN.
Drač, 14. junija. Draški župan Gjurgjevič, ki je bil aretiran in v preiskavi, je izpuščen na Intervencijo ruskega člana mednarodne kontrolne komisije.
MED TURŠKO IN GRŠKO.
Carigrad, 14. junija. V grški noti na turško vlado ni stavljen noben rok; grška vlada le opozarja turško vlado, da odklanja vsako odgovornost od sebe za posledice, ki bodo nastale, če v najkrajšem času
ne napravi Turčija redu V Mali Aziji.
> .
IZ ITALIJE.
Rim, 14. junija. V več mestih, Rimu, Genovi In Turinu so se vršile prve občinske volitve po splošni enaki volilni pravici. Mir je bil povsod. Rezultat še ni znan.
Ravena, 14. junija. Železniški promet še ni povsod vzpostavljen.
SESTANEK NA KONOPIŠTU.
Dunaj, 14. junija. Cesar Viljem je odpotoval s Konoplšta. Takoj po odhodu Viljema je bil k prestolonasledniku poklican grol Berchtold. Avdijenca pri prestolonasledniku |e trajala 3 ure. Avdijenca takoj po odhodu cesarja Viljema značl važnost sestanka na Konoplštu.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanfil znesek SO vinarjev. Pismenim vpratanletn Je priložiti znamke 20 vlnar|ev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih »Klasov ob 6. url zvečer.
Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda.	470—x
Lepo stavbfšče na prodaj za primemo ceno. Poizve se Spodnja Šiška, Kamniška ulica 234.
Soba s posebnim vhodom se odda Nova ulica 5. Vpraša se pri hišniku.	542—2
Kneza Auersperga radioaktivno kopališče
Toplice na Kranjskem
Postaja doleniske žcleznlce Straža-Toplice. Akratov vrelec 38“C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija’ masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem,protin, nevralgija (Istiias), nevrastenlja, histeria, ženske bolezni Itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo.
Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
pppgpppppoooppponoaoagnndapn
Ktflfir želi 8T°1° sed!lni0 negotovo In slabo plačano službo zamenjati z boljšo,
IfHnt' dobrega in lahkega postran-skega zaslužka,
ItHav* “Siva ugled in zaupanje pri svojih HUU1 prijateljih In znancih, f
kdor *e ne P*'1** Pred ^vizacijskim po-V/J- slom, če se mu dobro izplača,
4-o naj nemudoma sporoči svoj naslov ood
LCl	—_£_■ mmtt * i	*
»PoStni predal 47“, Ljubljan«.
PrDDDDDPPDDf OOPDt)Pttr/oD
ZEEEI
9
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solmfoikov.
Popravila se izvrSujejo točno In solidno.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, teta in svakinja gospa
Alojzija čuk,
soproga učitelja
danes ob 7*2. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjke se bo vršil na pondeljek dne 15. junija 1.1. ob 4. uri popoldan iz dež. bolnice k sv. Križu. Ljubljana, 14. junija 1914.
Brez por ebnega f bvestila.
St. 3256/V. u.
■^^(Razglas.
o klasifikaciji konj L1914.
1. V smislu § 4. zakona z dne 21. decembra 1912, drž. zak. št. 235 vrši se klasifikacija konj za mesto Ljubljano po okrajih naslednje dni:
a) dne 16. junija za I. (šolski) okraj,
b) dne 17. in 18. junija za III. (dvorski) okraj,
c) dne 19. in 20. junija za IV. (kolodvorski) okraj,
č) dne 22. junija za V. okraj (predkraji), Črna vas, Ilovica, Hauplmanca, Karolinška zemlja, Hradeckega- in Kurja vas,
d) dne 23. junija za II. (šentjakobski) in za VI. okraj (Vodmat) in vse konje, ki se omenjene dni iz kakoršnegakoli vzroka niso mogli pripeljati.
2. Posestniki iz III. in IV. okraja se pismeno obveste, kdaj jim je privesti konje.
3. Konje iz vsakega okraja je ob ištem času in sicer ob določeni uri privesti na trg Tabor.
4. Konje je privesti posamez in ob uzdi, vozove in vprego pa je pustiti doma.
5. Vozove puščati na Taboru ali v neposredni bližini ni dovoljeno.
6 Posestniki, ki ne pripeljejo svojih konj pred kvalifikacijsko komisijo, se kaznujejo z globo do 200 K, eventualno z zaporom do enega meseca.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. maja 1914.
V skladišču blaga
Malvina Weisz
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti »Kazine*.
1
cc
E s
ct>
O
.5
o
fif
o
'o
s
c«
a
s
s
•t***
03
U
•rm
N
O
S
m
o
u
Oh
1	komad	rjuha, 2 m dolga, brez šiva .........
1	komad	namizni prt s 6 servijeti..........................
1	komad	namizni prt iz damasta (bel).......................
3 komadi brisače, izvrstne...................................
6 komadov platnenih prtov za steklenino......................
1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom . . . 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . .
12 komadov ženskih iti mo kih žepnih robcev  .................
1 komad moška srajca (bela ali barvasta) .  .................
1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona . . .
2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja ....
1	komad	ženska srajca s frakom obrobljena ali vezena	.	.
1	komad	ženska srajca iz šifona . . . ."...................
1	komad	ženske hlače iz šifona z volanom...................
i	komad	ženski reformni predpasnik iz kietona..............
i komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih..................
1	komad	predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah
1	komad	povojna blazinica s trakovi in vezeninami .	.	.
1	komad	svilena šerpa ali ruta.............................
2 komada platnene blazine s franžami za divan................
1 komad svilen robec (ruta) prima............................
1 komad moška nočna srajca, prav velika......................
1 komad predpasnik iz listra, prav velik.....................
1 komad šal..................................................
1 komad bluza za izhod
komadov brisalk za prah
1-96 196 196 196 196 1 96 196 1 96 1 96 1-96 196 1 96 1 96 196 1 96 196 1-96 1 96 1 96
1	96 196 196
2	90 250 1 96 1-96
Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja.
Pošilja tudi po poštnem povzetju, oko blago ne ugrafa, se denar vrne.
o
CD
B
CD
!
S
r*
O
<
i
Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Cele obleke za gospode od K 8‘—, 12 —, 15'— naprej Cele obleke za dečke .
Cele obleke za otroke .
Pelerine za gospode . .
Športne raglane.........
Klobuke.................
Kostume za dame. . . .
Damske sako in paletot Krila spodnja in gornja Hišne halje za dame . .
Slamnike................
Pristni panama..........
Vse drugo po priznano Čudovito nizki ceni.
»	n	4*-,	6'-,	8‘—
v	n	2—,	3-	4‘—
Ti	D	T-	8--,	9 —
n	p	12—,	14-	16.—
79	n	1-—	1*50,	2 —
7)	ff	9*-,	12* ,	15 —
V	n	6*~,	8'-,	10 —
»	n	2'—,	3’—,	4 —
n	7f	390,	4-90,	590
y>	n	—•50,	1-	150
v	n	6‘-,	• J	
w Oglejte si velike izložbe.
Angleško skladišče oblek
0. mm Ljubljana. Mesi lig il. 5-6. Telefon Si. 132.
B
m
_ D.n®.?.1-,maIB *« ,e otvoriia v hotelu Tratnik1*, Sv. Petra cesta 25, v Ljubljani
nova kavarna
Za obilen obisk se priporočata
Leop. in ABeJziJa Tratnik
liscu. Nova mo-z Izvrstno pitno
derna zgradba; oskrbljen
Dober zaslužek
dobe inteligentni In marljivi ljudje brez posebnega truda.
Kje in kako izvedo, ako „Anončni ekspediciji" v Ljubljani naznanijo svoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi y,Dober zaslužek1*.
		
K
, SANATORIUH -EMONA I
1 za.NOTRAN^^GICNE-BOLEZNI. I
1 LiJUBLvJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4» ] fit^zimriK.pfanARitJ-D^ FR. DERGANC
Modistinja
Minka Horvat,
Priporoma svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih Čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
z dnevno plačo 4—5 kron se takoj sprejmejo v tovarno perila. — Ponudbe sprejema „Anon. ekspedicija", Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
■■■■■■■■■■■■■■
Baška!
Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji
Hotel Velebit
lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra.
Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse.
Hotel Ima krasen položaj, je okoli 20 korakov
zveza s parobrodom z Reko. Vse Informacije, prospekte, daje zastonj In franko lastnik hotela.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. visokosti gospe nad-vojvodinje Marije Valerije, je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov (to je vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico).
Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (dohodke, bolezen, število nepreskrbljenih otrok itd.), je vlagati
do vštetega 31. Julija 1914
na vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 9. junija 1914.
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsied najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.
Cene najnižje!
Notni stavek.
Samo 7 dni
in nobenega dneva več
od 13. t. m. do ind. 19. t. m.
Ljubljana
Kludsky-jeva
velikanska cirkuška razstava
Največji živi nilski konj na svetu.
Nabavna cena kron 30.000.
200 oseb
prvovrstne umetniške moči.
300 živali iz vseh delov sveta.
Skupina Kitajcev in Arabcev.
Velikanski Šotor za gledalce,
obsegajoč če z 6000 oseb.
Jako nizke
vstopne cene.
V pondeliek 15. JuniJa 1014 ob 8V zvečer
Jrtai ii
in v sredo dne 17. Juniia 1914
2 veliki slavnostni predstavi
ob 4. popoldne in ob 8’t.. zveier.
Ob delavnikih ob 8. uri zvečer HUB
velika predstava.
Največji živi nilski konj na svetu Nabavna cena kron 30.000.
Loža za 4 osebe K 16—,
Sedež v loži K 4 —.
Zaklopni sedež K 8-—•
Stalni posebni vlaki
65 lastnih voz za prevažanje.
Lastna električna centrala.
Ognjegascl, krojačnica, tiskarna, sedlarstvo, ključavničarstvo, kovačnica, lastne telefonske naprave.
10 slonov, 6 čeber,
cebroidi, kengrui, Nilski konji,
22 levov,
tigri, severni rujavi in vež vrst drugth medvedov, kamele, lame, opic® Psi •
levi in tigri-bastardi.
I. prostor K 2 —.
H. prostor K 150.
JU. prostor K 1—
Stojišče na galeriji 70 vin.
Pri popoldanskih predstavah od narednika dalje in otroci pod 10. letom na vseh prostorih polovične cene.
Stojišče 40 vin.	Zvečer	polne	cene.