KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO O PODOBI TN ZGODOVINI RIMSKEGA PTUJA IVA MIKL Nekaj ailieoloških najdb iz zadnjega časa je izpopolnilo naše poznavanje slike in zgo- dovine antičnega Ptnja — Poetovija iB to zlasti iz zgodnjih obdobij tega mesta, iz prvega in iz začetka drugega stoletja n. št. Tem naj velja naš članek. Poetovio se je razvil iz naselbine doma- čega predrimskcga prebivalstva, ki je bila -serjeilno manjših dimenzij nekje ob pre- hodu čez Dravo, in iz legijskega tabora. Ta legijski talior je ščitil most, prehod čez Dra- vo ene najvažnejših prometnih žil rimskega imperija, ceste, ki je vodila iz Italije v Po- donavje in naprej na vzhcxl. Ta važna cesta je bila brez dvoma zgrajena po črti prasta- rih poti vzporedno z osvajanjem pokrajine in prodiranje po njej je ščitil poetovijski tabor. Po splošnih zgodovinskih podatkili stavimo ustanovitev talx)ra nekako v zadnja leta pred n. št. V njem je zimovala najprej legija VlII. Augusta, nekako po letu 45 po n. št. pa X111. Gemina. Prvo legijo omenja Tacit v Analih, ko govori o uporu pri Nau- portu, njeno zimovišče pti stavljajo v Ptxij napisi na nagrobnikih legionarjev na Hajdini pri Ptuju. O zimovišču XIII. Gemine v Poe- toviju govori lacit v Historijah izrecno, ker je bilo tam leta 69 važno vojno posvetovanje, potem ko je bil Vespazian izvoljen za ce- sarja. To je obenem tudi mesto, na katerem se Poetovio prvič omenja v zgodovinski lite- raturi. O tej XIII. legiji Gemini nam govore številni arheološki v-iri. Na grobišču na Hajdini je vrsta legionar- skih nagrobnikov in tudi v vzhodnem mest- nem grobišču za današnjo bolnico so našli tak nagrobnik. Vodovod, ki je dovajal vodo iz Frama v mesto in — po vseh poclatkili, ki so nam danes na razpolago — tudi v tabor, je grajen iz opeke iz opekarn XIII. Gemine. Tako opeko so našli tudi na levem dravskem bre^u verjetno kot ostanek nekega stran- skega vojaškega objekta. Linija glavne ceste, lokacija mostu, posebno pa struktura gro- bišča na Hajdini in vodovod iz Frama loci- rajo legijski taljor na območje severno od današnje Sp. Hajdine in Zg. Brega.^ Toda mesto je živelo im tem področju še 400 let, medtem ko je tabor ob koncu I. stol. prene- hal obstajati in je gradbena dejavnost mesta njegove sledove gotovo močno spremenila in uničila. Poleg tega je tudi ugotovljeno, da je Drava svojo strugo skozi Ptuj od antike do danes večkrat preložila^ in tako uničila velik del terase, na kateri naj bi stal talx)r. Tako ne poznamo arheoloških sledov iz sa- mega talxira. Ob glavni cesti blizu tabora, južni strani ceste na most (meeremo tutulaturo ce- sarja Trajana v letu 103 in da vidimo, da je stavbo dal cesar zgraditi coloniae Ulpiae Traianae Poetovioni (koloniji Ulpija Traja- na Poetovio).' Leta 103 v Ptuju torej ni bilo več vojaškega tabora. Iz zgodovinskih podatkov o Ptuju in iz arheoloških najdb po mestu in drugod da- nes že vemo, da je Trajan XIII. Gemino pre- .stavil na Donavo v Vindobonno, kjer jo je verjetno zaradi dačanskih vojn potreboval. V i'tuju, kjer na prelomu stoletja vojaška posadka globoko \- zaledju že povsem po- mirjene province ni bila potrebna, je dal mestu pravice civilne naselbine, kolonije. Zanimivo pa je, da po gradbenem napisu z Dunaja vemo, da je tam nastal legijski tabor med leti 103 in 105 in zato nekateri stavijo odhod legije iz Poetovija tik pred leto 103.^ Z najdbo napisa z Vičave vemo nekaj več tudi na podlagi tuijdb iz Ptuja: V letu 103 je bil Poetovio že kolonija. In če je dal kra- jan zgraditi veliko stavbo, jo je dal ver- jetno kmalu zatem, ko je mestu dal samo- upravo in legijo premestil k Donavi. Druga iz])opolnitev našega znanja oh tem napisu pa zadeva mestno sliko Pwtovija. Trajan je dal zgraditi novi koloniji veliko stavbo. Kaj je bilo v njej, žal ne vemo, zelo verjetno pa je, ker je brez dvoma nastala kmalu potem, ko je mesto dobilo sanvoujjravne pravice, da je v njej deloval vsaj del mestne Tiprave. Sedež mestne uprave ali eden izmed sede- žev pa ni bil verjetno daleč iz središča mesta in tako najdba potrjuje domnevo, da je bilo iipravno središče Poetovija, mogoče v zvezi s svetišči in tradicijami predrimskega naselja, na levem dravskem bregu. Izpraz- njemi objekti poveljstva v taboru, ki mogoče niti ]iiso bili zelo razkošno zidani in v kate- rih se je včasih naselila po odhodu legije mestna iiprava, pa so v Ptuju mogoče pre- vzeli drugo nalogo. Ker vemo, da so v pol- nem II. stol. delovali uradi in skladišča ilir- ske carine na dravskem desnem bregu, je mogoče mestni del v opuščenem talx)ru pre- vzel vlogo poslovnega dela. A tu gremo v domnevah že nekoliko predaleč. Upajmo, da nam druge po