teto xxvi	m* m |	|	f ^	9->.
Ljubljan-sHo Se	HL	KL	juR	'^BSa	^Hfe	H	H	HI	H	Uredništvo: Ljubljana.
«gB Hrm	■■	bH	PHH	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
no za '/■ Ef ma 'OB	RRB	^RKr	H	m	Gregor,
leta 50 Ur za ■'. leta 25	^	^	^	^	^	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
Ur. meaečno 0 Ur Te «	Rokopisov ne vračamo. —
Plača ln to« »e v Ljubljani Časopis	za	trgovino,	Industrll nlcl v Ljubljani št. 11.953.
Iznaša	Ljubljana,	torek	2*.	novembra	1943	Preis	-	ceaa	L	O'BO
Prizna nie trgovcem
V članku »Trgovina in vojna« je izrazil »Slovenski narode zasluženo priznanje trgovcem in trgovskemu stanu ter poveual tudi marsikatero pikro onim ljudem, ki trgovca površno m krivično ocenjujejo. članek ugotavlja, da je trgovski stan v splošnem pri našem ljudstvu v čislih, kar pa trgovca ne varuje pred krivicami, ki jili povzročajo površnost, neoojek-tivnost in seveda tudi zlohnosi. Ddkrito in pošteno je povedano, da so imeli mnogi nekdaj trgovca sta zavidanja vrednega gospoda, zdaj, ko ne more več preskrbeti dovolj zaželenega blaga, ga pa kar hitro uvrščajo med špekulante in če se eden med mnogimi kaj pregreši, se ljudem zdi, da je na sramotnem stebru ves trgovski stan. Nazorno je opisano trgovčevo delo v trgovini, javnost pa je opozorjena tudi na skrito njegovo delo, ko se zapro trgovine in začne trgovski »kuiuk« — zamudna in natančna administracija z odrezki živilskih nakaznic.
Pravilno sta ocenjeni tudi vljudnost in diskretnost trgovca, ko je opozorjeno, da imajo posamezni kupovaici precej čudne navade, toda trgovec tega ne pove, ker je vljuden in prijatelj svojih odjemalcev. Na trgovčevo vljudnost in ljubeznivost zidajo mnogi skoraj bolj kakor na svoj kredit in tako je trgovec tudi nekakšna dobrodelna ustanova, posojilnica, ker prodaja blago na upanje, sam pa ga mora plačati takoj.
Trgovčeva dobrodelnost pa je opisana takole: Nešteti trgovci se še vedno ravnajo po načelu, »da ne ve levica, kar dela desnica« ce se mudiš malo dalje v trgovini, kmalu vidiš, da trgovca ne obiskujejo le kupovaici. Prihajajo ljudje tudi s svojimi starimi »pridobljenimi« pravicami, se ustavljajo tiho pri prodajalčevi mizi, a he izvlečejo živilskih nakaznic ter »e nastavljajo cekarjev. Trgovcu tudi ni treba vprašati po njihovih željah, saj jih pozna. Poseže prav tiho in mimogrede, da kupovaici tega niti ne opazijo. To lastnost trgovcev dobro poznajo že od njega dni razni dobrodelni delavci, ki nabirajo prispevke za revno mladino, za božičnice, miklavževanja itd. Ko bi odpovedal trgovec, bi bilo treba odpovedati tudi takšne Prireditve.
Reforma zemljiškega davka v Srbiji
V	Srbiji in Banatu se od začetka letošnjega leta pobira vojna doklada na zemljiški davek. Prvotno je znašala ta doklada v Banatu 60 °/o, v Srbiji pa 120 °/o od Zemljiškega davka. Naredba o tej dokladi je stopila v veljavo 22. junija in predvidene so bile že takrat razne olajšave za kmete, ki »o točno oddajali določene količine svojih pridelkov, doklada pa je bila odpisana onim posestnikom, ki so za oddane pridelke namesto denarja sprejemali državne papirje ali pa so podpisali državno Posojilo. Kakor poroča »Donau-zeitung«, so zdaj vojno doklado na zemljiški davek znižali v Banatu na 30#/o, v Srbiji pa na 60% in Velja tudi to znižanje za nazaj od začetka leta. Zanimivo pri tej reformi zemljiškega davka je to, da jamčijo tudi najemniki državi za Plačilo vojne doklade na zemljiški ‘davek. Te imajo v najemu celo po-
Klirinška	z
0 tem vprašanju piše v dunajski izdaji lista »Vdlkischer Beo-bachter« dr. Fritz Nonnenburch med drugim naslednje:
Ni dežele, ki bi ohranila v vojni normalno zunanjo trgovino. Združene države Sev. Amerike sicer izvažajo, toda po zakonu o posoji in zakupu. Vsa njih zunanja trgovina se brez izjeme razvija po od vojne postavljenih potrebah. Anglija je porabila večino svojih inozemski dobroimetij, da je mogla zadostiti svojim plačilnim obveznostim. Poleg tega pa je dobila na podlagi zakona o posoji in zakupu dobave, katerih odplačilo bo požrlo ves donos angleškega izvoza skozi več let. Ker nima Anglija več denarja za plačilo uvoza, bi se moral ta nehati. Ker je to nemogoče, pa tudi ni mogoče v redu odplačati vse dobave po zakonu o posoji in zakupu. V primeri zaradi vojne potfebnega uvoza v Anglijo, so silno majhne zunanje storitve, ki jih je prejela Nemčija nad svojim izvozom.
Nemški blagovni izvoz zlasti v jugovziioane urzave se je meu vojno uooro 'držal, ce so kijuo temu nastali nemški klirinški aoigovi, so to povzročile v prvi vrsti velike inozemske storitve, zlasti zaposlitev inozemskih ueiavcev v Nemčiji. Bistveno so pripomogle k nemški zadolžitvi tuui dvigi cen za nemški uvoz, ker se v enaki meri ni podražilo nemško izvozno oiago. uei nemških knnnskih dolgov izvira torej iz raznke v cenah v zunanji trgovini. Klirinški sistem nikakor ni izoelan enostransko v korist Nemčije. Ze v mirnem času, še bolj pa v vojnem, se je mogla iztrgata zunanja trgovina Nemčije z jugovzhodnimi državami iz otrplosti. Samo zaradi trgovine z Nemčijo so se popravila narodna gospodarstva teh držav, kajti Angleži iin Amerikanei niso nič storili v ta namen. Klirinški postopek je prinesel torej tem deželam velike prednosti, ker je Nemčija vztrajala na njegovem osnovnem načelu, da se nihče ne sme izkoriščati. To se vidi že iz tega, ker je bila Nemčija dosledno v meddržavnem prometu za politiko stabilnih menjalnih tečajev.
Sovražna propaganda uporablja nemške klirinške dolgove za agitacijo, češ da bodo ti dolgovi vrgli jugovzhodne države v inflacijo. Res pa je le to, da trgovinski promet z Nemčijo ni teh držav zagnal v deflacijo, kakor tudi to, da je bila polna zaposlitev teh dežel mogoča le z izmenjavo storitev z Nemčijo. Toda sovražna agitacija preobrača vedno kozolce in zakaj ne bi enkrat postregla tudi s trditvijo, da so klirinške zahteve proti Nemčiji zarodki inflacije? Znižanje denarne vrednosti v nekaterih evropskih državah je nastalo samo zaradi tega, ker niso tei države narodno gospodarsko še dovolj dobro organizirane, da bi mogle obvladati od vojne povzročene razmere, zlasti one glede cen. Manjka jim skrbno gojena tradicija varčevanja in manjka njih gospodarstvu ta sposobnost, da bi zbralo vso odvišno kupno silo, ki bi se potem uporabila kot kredit. S te-
mi krediti bi se mogel izvoz v Nemčijo finančno pripraviti, ne da bi se bilo treba zatekati k emisijski banki.
Dejali smo že, da je šla Nemčija pri izoblikovanju klirinškega prometa z jugovzhodnimi državami v svoji objektivnosti predaleč, ko je načeloma določala izvozne cene nizko, istočasno pa pazila na stabilnost menjalnih tečajev. To je imelo za posledico, da so domače cene prejemajočih držav znatno narasle in s tem tudi izkupički izvoza, da čim so istočasno cene za uvoz iz Nemčije znatno zaosta jale, kar pa je bilo nesmiselno. V kakšni izmeri se je to dogajalo, se najbolj vidi, če bi se to stanje uporabilo za promet z državo z zlato valuto, ker bi v tem primeru dvig domačih cen zelo zavrl izvozno možnost dežel z zvišanimi cenami. Uvoz v te dežele bi se dvignil, izvoz pa bi padel in s tem bi se zamajali tudi zamenjalni tečaji. V tem primeru ne bi narasli
nemški dolgovi, kar se je zgodilo sedaj, ker so bile nemške izvozne cene silno nizke, temveč bi nasprotno zašle v naj večjo stisko države, ki so dopustile dvig domačih cen oziroma ga niso preprečile.
Pripomnili bi tudi še, da so morda za nekatere upniške drža ve njih terjatve proti Nemčiji zelo važne, da pa ni celotna nemška klirinška zadolžitev za Nemčijo in njeno gospodarsko moč v nobenem kritičnem razmerju. Koliko" inozemstvo pozna številke nemške klirinške zadolžitve, jih vendar more primerjati s številkami nem ške vojne proizvodnje. Z začude njem bodo potem spoznali, da se more vsa ta klirinška zadolžitev pokriti že z nemško proizvajalno silo nekaj vojnih tednov. To po meni, da se morajo ti vojni dolgovi brez vsakega dvoma od nemške proizvodnje zelo hitro n v celoti plačati, kakor hitro .»e začne v Nemčiji zopet mirovna proizvodnja.	*
Trgovci-ilvozniki
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine poziva vse trgovce uvoznike, da se čimprej zglase v pisarni Združenja zaradi važnih in nujnih pojasnil. Predvsem naj se zglase trgovci z železnino, elektrotehničnim materialom, kemičnimi potrebščinami, žarnicami, tekstilnimi polizdelki in tekstilnim blagom, okenskim steklom, nadalje uvozniki svežega in konservirane-ga sadja in drugih prehranjevalnih predmetov.
Francoske vsakdanje skrbi
sest, plačujejo sami vso vojno doklado, če pa imajo v najemu del posesti, pa jamčijo za plačilo polovične vojne doklade. To ne velja za one najeme posestev, ki so bili sklenjeni letos po 22. juniju.
Pod tem naslovom objavlja »Do-nauzeitung« dopis iz Pariza, iz katerega posnemamo naslednjo sliko socialnega in gospodarskega življenja Francije:
Velika skrb francoske javnosti je bila do nedavnega zaposlitev irancoskih oeiavcev v Nemčiji, sporazum, ki sta ga sklenila Uau-leiter aauckel in ministrski predsednik Laval, pa je to skro zmanjšal. To tem sporazumu ne bosm zadnja dva vpoklicana letnika irancoskih delavcev zaposlena v Nemčiji, temveč v raznih panogah industrije v svoji domovini. Očetje, ki imajo štiri in več otrok, ter nad 40 let stari možje, ki delajo v Nemčiji, pa bodo zamenjani z mlajšimi francoskimi delavci.
Tudi socialno ravnotežje se polagoma uvaja, čeprav so se določila zakona o delu, ki je v veljavi že od jeseni 1. 1941., dolgo zavlačevala in tudi sabotirala. V kmetijstvu in obrtu se že uspešno uveljavljajo enotni sindikati delodajalcev in delojemalcev, kar daje dobro poroštvo za socialno obnovo Francije.
Poleg teh gospodarskih in so-cialno-političnih problemov pa je preskrba s hrano že dolgo središče in žarišče razmišljanj in razprav francoske javnosti. Prav za prav gre pri tem za preskrbo Pariza in ostalih večjih mest, kajti dežela razen nekaterih krajev na jugu še sploh ni bila v stiski in pomanjkanju. Tudi prebivalstvo velikih mest je po večini zavarovano pred pomanjkanjem živeža z uvedbo takozvanih »družinskih paketov«, s katerimi lahko dobi vsak meščan od sorodnikov z dežele na mesec po 20 kg živil. Do nedavnega so dobivali po 50 kg živil, a ker je prišlo preveč od tega v roke črne borze, so družinske pakete znižali na 20 kg. Črna borza privlačuje kmetijsko proizvodnjo kakor magnet ter ovira s tem pravilno razdelitev živeža v veliko škodo onih 7 do 8 milijonov Francozov, ki so navezani na legalna tržišča, ker nimajo dovolj denarja za črno bor.zo. V velikih mestih je bilo med poletjem občutno pomanjkanje sočivja in maščob, zdaj pa primanjkuje mesa ! in uvedena je bila energična ak-
številna trgovinska pogajanja na Madžarskem
V	novembru bo v Budapešti mnogo trgovinskih pogajanj. Tako se bo Madžarska pogajala o podaljšanju blagovnega in plačilnega sporazuma z Norveško, Dansko, Nizozemsko, Belgijo in Slovaško, na kar bodo v drugi polovici novembra sledila pogajanja s Švedsko. S Švedsko sklenjena pogodba je namreč v juliju potekla. Pri po gajanjih bosta obe pogodbeni stranki skušali doseči povečanje medsebojne blagovne izmenjave.
cija, da se prepreči ilegalna trgovina z mesom ter uredi redna preskrba mest in industrijskih središč.
Veliko zlo za Pariz in nekatera druga večja mesta je množina slabih, nezdravih stanovanj, pravcatih brlogov. To ima svoje vzroke še v času prve svetovne vojne. Takrat so bile za dolgo dobo maksimirane najemnine in zaradi nerentabilnosti stanovanjskih hiš je stavbena delavnost skoraj zamrla. Najbednejših stanovanj, ki najdejo vrstnike samo še v nekaterih zloglasnih okrajih Londona, je v Parizu okrog 4300 in v njih prebiva približno 185.000 ljudi, ki propadajo telesno in duševno. V okoliših z mizernimi stanovanji ima jetika trikrat toliko smrtnih žrtev kakor v drugih okrajih Pariza.
Porušenje okrajev z bednimi in nezdravimi - stanovanji je ena od najnujnejših nalog povojne dobe in pripraviti se mora že zdaj razvoj stavbene delavnosti v velikem obsegu. Pobuda za to mora priti od države, ker se po računih in iniciativi privatnega kapitala ne bi prišlo daleč. Država mora poskrbeti tudi za cenejšo zidavo hiš v serijah, pri čemer pa bo moral seveda tudi finančni kapital nekaj žrtvovati.
Francija se je nepripravljena kar čez noč znašla pred novim položajem in za njeno bodočnost je že to dosti vredno, da v javnosti prevladuje prepričanje o zgreše-nosti nekdanjih gospodarskih, socialnih in političnih poti.
Mednarodna konferenca o lesnem gospodarstvu
Evropska komisija za les bo zasedala od 29. novembra do 2. decembra v Bukarešti. Udeleženci konference bodo obravnavali naslednja vprašanja: možnosti povečanja proizvodnje lesa ter varčevanja z lesom kot industrijsko surovino in razne načrte smotrnega gospodarstva z lesnim presežkom v raznih deželah.
Podržavljanje angleških železnic?
Britanski minister za vojne transporte lord Leathers je izjavil gornji zbornici, da vlada po vojni ne bo več prepustila angleške železnice njih usodi, ker pomenijo prevažen nacionalni aktivum. Ni kakor ne gre, da se zaradi pomanjkanja kapitala ne izvrše nobena zboljšanja. Železnice se morajo ali podržaviti ali pa se morajo pod vzeti ukrepi, da se zagotove železnicam primerni dobički. Katera pot se bo ubrala je samo vprašanje večje umestnosti.
Preskrba Švice z elektriko
V	hudi zimi 1. 1941./42. se je jjokazalo, da kapaciteta švicarskih elektrarn v zimskem času ni zadostna. Pozneje so ‘Zgradili več noivih hlidrocentral, nekatere pa so bile povečane, problem preskrbe dežele z elektriko pa s tem še vedno ni rešen. Predsednik upravnega odbora združenih švicarskih elektrarn Motor-Columbus je nedavno, kakor poroča »Deutsche Allgemeine Zeitung«, naglasil, da so še vedno potrebne nove elektrarne, ker je treba skrbeti tudi za eksport električne energije v zamenjavo za premog, železo in druge surovine. Proti ureditvi novih elektrarn so bili pomisleki, češ da je Švica, če energije ne oddaja v tujino, z elektriko preskrbljena za pet let, predsednik pa je poudarjal, da je na vsak način treba skrbeti tudi za eksport energije, ki je že v mirnih časih pre-sezal 2% domače potrošnje. Potrošnja električnega toka je v zadnjih tridesetih letih naraščala letno za približno 250 milijonov kW in je tudi iz tega naraščanje potrošnje razvidno, da se bo Švica kmalu znašla v velikih zadregah, če ne bodo pravočasno urejene nove velike elektrarne.
Institut za industrijska gospodarstva
Frankfurt am Main je dobil novo važno gospodarsko ustanovo. Ustanovljen je bil Institut za industrijsko gospodarstvo, ki ima strokovno učilišče, v katerem se bodo izobraževali pripravniki za vodstvo raznih industrijskih obratov in gospodarskih ustanov. Glavna naloga instituta je izoblikovanje novega tipa podjetnika in trgovca v industriji.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 23. novembra 1943.
Štev. 94.
Iz hrvatske gospodarske statistike
»Donauzeitung« navaja naslednje podatke znanega hrvatskega strokovnjaka za kmetijstvo dr. Turina: Po statistiki zadnjega desetletja so na Hrvatskem od kmetijstva izkoriščana zemljišča takole razdeljena:
138.914 ha = 18.4% 6.37*2 ha = 0.9 %> 26.674 ha = 3.5 °/o 527.479 ha =70.0% 22.057 ha = 2.9% 17.959 ha = 2.4% 13.897 ha = 1.9%
njive vrtovi travniki pašniki vinogradi sadonosniki pustinje
Skupna površ. 753.252 ha = 100 %■ K pašnikom so prištete tudi obširne in nerodovitne kraške goličave, ki imajo le malo gospodarske vrednosti. Po cenitvi dr. Turina so 225.033 ha obsegajoča zemljišča ogrožena od poplav ter čakajo na melioracije. Pri prebivalstvu 6,473.830 oseb pride od 1,299.484 gospodinjstev 997.168 ha podeželja. Za kmetijsko strukturo Hrvatske je značilno, da pride 33.9% vseh kmetij na posestva, ki obsegajo 2 do 5 ha.
Hrvatsko perutninarstvo
Petdnevni teden v Zagrebu
Zagrebški župan je odredil novo omejitev delovnega časa v gospodarskih podjetjih. Tako so gostilne po posebnem turnusu zaprte dva dni v tednu, kavarne, mlekarne in podobni obrati pa počivajo po en dan. Vse prodajalne in vsa trgovinska podjetja razen bank in špedicij so zaprta ob petkih.
USA imperializem v Boliviji
V La Paz v Boliviji je bila sklenjena nova trgovinska pogodba med Bolivijo in Združenimi drža vami Sev. Amerike. Pogodba je formalno dvostranska in dovoljujejo Združene države olajšave pri uvozu bolivijanskih rud, Bolivija pa daje olajšave pri uvozu ameriškega blaga, zlasti avtomobilov, industrijskih in kmetijskih strojev. Ker pa je glavni izvozni predmet Bolivije kositer, ki je sedaj zaradi izostanka kositra iz Jugovzhodne Azije brez konkurence, je glavni rezultat nove pogodbe, da bo Bolivija resignirala na svoje carinske dohodke. Nadaljnja posledica tega pa bo večja finančna odvisnost Bolivije od Združenih držav Sev. Amerike. Pripravlja pa se še nova pogodba, s katero bo dobila ameriška letalska družba Rubber Development Corp. posebne pravice za izpopolnitev zračnega prometa v Boliviji. Družba upa, da bo mogla na ta način izkoriščati bo livijanske pragozdove, kjer rastejo gumijeva drevesa. Ameriška dru£-ba bo tudi nakupila ves bolivijski kavčuk, v kolikor ni dolžna Bolivija po posebni pogodbi dobaviti Argentini svoj kavčuk. Od celotne proizvodnje 3000 ton bo dobila Argentina 250 ton.
Od raznih ukrepov, ki jih je izdala hrvatska vlada za zboljšanje hrvatskega kmetijstva, treba zlasti omeniti njene ukrepe za pospeševanje perutninarstva. Stanje perutninarstva na Hrvatskem je bilo naslednje:
vseh na km2 na 100 prebivalcev kokoši	7,105.000	70.6	114.3
rac	426.000	4.2	6.9
gosi	578.000	5.7	9.3
puranov	422.000	4.2	6.8
Najbolj je razširjeno perutninarstvo na Hrvatskem v kmetijsko aktivnih okrajih, kjer je prišlo na km2 120.8 grl perutnine. V neproduktivnih kraških okrajih Hercegovine je prišlo na km2 samo 25.6 grla. Race in gosi se goje predvsem na &ev.eru, kjer je dosti rek in potokov, purani pa v Dalmaciji ter okolici Zagreba. Purane so izvažali iz Hrvatske od konca prejšnjega stoletja večinoma v Anglijo, kasneje pa tudi v Nemčijo, Italijo, Belgijo, Francijo in Švico. V posebno ugodnih letih se je izvozilo 3 milijone kg puranov v vrednosti 41 milijonov din. Samo iz zlatarskega okraja se je na leto izvozilo po 30 do 40 tisoč puranov.
Ker so hrvatski kmetje večinoma majhni posestniki in kajžarji,
so s tem dani zelo ugodni pogoji za razvoj perutninarstva. Oblasti so v zadnjih letih zelo mnogo storile, da se poveča med kmetskim prebivalstvom zanimanje in veselje do perutninarstva. Kako velikega pomena je perutninarstvo za Hrvatsko, najbolj kaže to, da odpade od vsega hrvatskega izvoza ena tretjina živali in živalskih proizvodov na perutnino. Zelo pomemben je tudi hrvatski izvoz jajc. Tako je Hrvatska izvozila leta 1937. jajc za 125.2 milijona din, kar je bila polovica vsega jugoslovanskega izvoza jajc.
L. 194*2. se je ustanovila strokovna skupnost za perutnino in divjačino, ki sedaj nakupuje, razdeljuje in vodi prodajo perutnine. Poleg tega skrbi za dvig proizvodnje, pazi na cene ter vlaga predloge za določitev dobička itd. Vse hrvatsko ozemlje prepleta omrežje zbiralnih skladišč, za nakup jajc pa je razdeljeno vse hrvatsko ozemlje v 16 nakupnih okrožij.
Zveza perutninarjev razvija zelo živahno delavnost. Iz Nemčije je dobila zveza plemensko perutnino ter jo razdelila med kmetovalce. V Jankomirju pri Zagrebu se je ustanovila postaja za perutninarstvo, ki bo dobavila na leto po 100.000 grl plemenske perutnine.
Gostilničarski vestnik
Gospodarske ve^ti -
Razmah dunaiske oblaiilne industriie
V modi ima Dunaj že staro tradicijo, izdelovanje oblek pa je bilo dolgo prepuščeno krojaškemu obr-tu in so se pojavili začetki oblačilne industrije na Dunaju šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. V modi in tudi pri začetkih oblačilne industrije sta skušali z Dunajem tekmovati Praga in Budimpešta, oblačilna industrija nekdanje Avstrije pa je daleč zaostajala za to industrijsko panogo v Nemčiji in Franciji. V ospredju oblačilne stroke v Avstriji je bilo krojaštvo, kar ni nič čudnega pri njegovi stari tradiciji, industriji pa je manjkalo tudi močno domače tržišče, ker so v raznih avstrijskih pokrajinah prevladovale narodne noše. Izvoz na jug in vzhod je bil negotov in tako je ostala avstrijska oblačilna industrija finančno šibka.
Tako je bilo tudi po prvi sve tovni vojni in šele po združitvi z Nemčijo so za dunajsko oblačilno industrijo nastopili novi časi. »Do-nauzieitung« navaja, da je danes že ena šestina vseh dunajskih podjetij za izdelovanje oblek industrializirana in da so pri oblačilni industriji na prvem mestu obrati za izdelovanje uniform. V zadnjih letih je precej dunajskih oblačilnih obratov doseglo svoje vrstnike v rajhu tudi po kapaci-
teti. Uvrstili so se med najmodernejše obrate oblačilne industrije Velike Nemčije in nekaterim je že bil priznan predikat »vodilni obrat«.
Izdelovanju uniform sledi v dunajski oblačilni industriji zelo uspešno tudi izdelovanje civilnih moških oblek ter se v obratih sploh ne občuti zaradi vojne omejena civilna potrošnja. Ta se v zadnjih dveh letih opaža samo pri ženski konfekciji, ki je bila prej zaradi stare tradicije Dunaja v modi zelo močna. Na Dunaju so obrati oblačilne industrije, ki še vedno zalagajo s svojimi izdelki po 1000 do 1200 konfekcijskih trgovin.
Za uniformami so v dunajski oblačilni industriji najvažnejši in najmočnejši izdelek enotne moške obkke ter delavska in poklicna oblačila. Preproste moške obleke daje industrija detajlni trgovini že za 34 RM, poklicne obleke pa se dobe že za 9 RM. Dunajski obrati delajo tudi za izvoz, večina samostojno, nekateri pa vzajemno z največjimi oblačilnimi podjetji Protektorata.
V splošnem se lahko reče, da je dunajska oblačilna industrija tudi pri vseh težavah in ovirah vojne dobe dovolj močna in da bo imela tudi v bodoče važno mesto v gospodarskem življenju Dunaja.
Važno opozorilo gostilničarjem!
Pozivamo vse gostilničarje, ki imajo stalne abonente, to je abonente na kosilo in večerjo, da zahtevajo od teh glave živilskih nakaznic za mesec november. Glave nakaznic naj oddajo tuk. Gostilničarski nabavljalni zadrugi do 30. novembra t. 1.
Opozorite svoje stalne abonente, da jim prihodnji me9ec ne boste mogli dati hrane, če ne oddajo glave svoje živilske nakaznice, ker naša zadruga ne bo zanje dobila potrebnih racioniranih živil. Za potujoče in priložnostne goste se odda na mestnem preskrbovalnem uradu, kot dosedaj, samo odrezke živilskih nakaznic.
Glave živilskih nakaznic se morajo, kakor že omenjeno, oddali najkasneje do 30. novembra Gostilničarski nabavljalni zadrugi v Ljubljani, Puharjeva ulica 2.
Uradne ure v skladišču zadruge
Skladišče in klet Gostilničarske nabavljalne zadruge bosta v bodoče ob sredah popoldne zaprta, odprta pa bosta v naprej, razen ostalih dni v tednu, tudi v ponedeljek popoldne.
Poslovne ure v skladišču in kleti so torej vsak delavnik: dopoldne od 8. do 12. ure, a popoldne (razen v sredoj od 14. do 17. ure.
Uradne ure v pisarni zadruge ostanejo nespremenjene. (Za stranke od 8. do pol 12. ure.)
Na
pot
Inc
leti
Ur.
dei
PU
h
Hrvatski prometni minister Vo-
kič je govoril v Sarajevu uradnikom in izjavil, da bo vlada storila vse, da zooijsa gospodarsKi položaj uradnikov, žeiezniski uraaniki bodo prejemali del plače v živilih.
Hrvatski Komisariat za cene in mezde je določil nove maksimalne cene za platno in podobne izdelke iz lanu m konoplje. Nove maksi- H malne cene so povprečno za 25 od- 1 stotkov višje od dosedanjih.
Srbski komisar za cene je določil nove maksimalne cene za opan- š w ke. Cisto usnjene opanke za moške J A veljajo od 435 do 453, za ženske : od 364 do 383, za otroke od 217 do 226 din. Usnjene .opanke s kavču-kastimi podplati pa smejo veljati: za doške do 400, za ženske pa do 330 din.
Od začetka sedanje vojne pa do konca junija 1943 so se življenjski stroški po računu madžarskega osrednjega statističnega urada za skromno nameščensko rodbino zvišali za 54 odstotkov, po računih zavoda za proučevanje gospodarstva pa za 113.7 odstotka.
Romunsko finančno ministrstvo do je dobilo pooblastilo, da najame Jsp] pri zasebnih denarnih zavodih kre- ! diti v višini 1 milijarde lejev.
Romunski pomorski urad je do- ,X) bil pooblastilo, da kupi od d. d. |06! Mannesmann-Export dve trgovinski ladji po 5000 ton za skupno j. 11.08 milijona lejev. Obe ladji se | bosta napravili na Danskem. H*
Med Bolgarsko in Dansko se je ;in( sklenila trgovinska pogodba, ki ]jr predvideva blagovno izmenjavo v
]
lisi
po
ma
]
lo\
je
Položaj koncerna Shell
Petrolejski koncern Royal Dutch-Shell je zaradi vojne izgubil znaten del svoje, po vsem svetu razširjene posesti. Ko je bil 1. 1938. izrinjen iz Mehike, je izgubil od svoje posesti nad 13 %. Delež Shel-la pri pridobivanju zemeljskega olja v Mehiki je znašal skoraj 80
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
pa
Za
je
pa
Ph
bil
de
vrednosti 3.3 milijona kron. Bol garska bo dobavila Danski za stroje tobak. Nova pogodba velja do 30. aprila 1944.
Zaradi velikega pomanjkanja stanovanj v Sofiji in večjih bolgarskih mestih je notranji minister napovedal naredbo, ki bo še pred zimo uredila stanovanjsko vprašanje.
Na Bolgarskem je povpraševanje po sadikah sadnega drevja tako veliko da od državnih drevesnic za' dobavljenih 1 milijon sadik ni za- h:( dostovalo. Kmetijsko ministrstvo ; i skuša sedaj dobiti potrebne sadike , D iz zasebnih drevesnic.
V Turčiji se je znižala cena slad- fctv kor j a v veletrgovini za sladkor v ]<>, kockah na 2, za sipo pa na 1.8 tur- i ' škega funta.
Na podlagi posebne pogodbe med P« Turčijo in Madžarsko bo dobavila (el Turčija Madžarski 1000 ton pešk J(j sončnic. Madžarska pa bo dobavila Turčiji kot kompenzacijo 30 ton ^
odstotkov. Med sedanjo vojno so
se naglo vrstile še večje izgube in j p^afinaT”” ““****	“	J”	l
^	Vgak	pranc0Z)	kj ^obi nakaznico (ki
za tobak, mora plačati 10 frankov ; za francosko zimsko pomoč. Ker 1, ~	,	A	■	„	je vseh kadilcev 12,900.000, bo do- ‘
Shell so razvidne iz naslednjega ^ja pranclja na ta način za zim- jal pregleda, ki navaja proizvodnjo Sko pomoč 129 milijonov frankov, to in delež Sliella v milijonih sodov: | Aktivni saldo ibero-ameriških dr- ij<
žav v Združenih državah Sev. Ame- rj^ rlke ceni zunanje trgovinski odsek
so samo pridobitve Japoncev zmanjšale Shellovo posest za eno petino. Totalne izgube koncerna
Mehika Romunija Nizozemska Vzh. Indija 1941 Borneo 1941
leto proizvodnja delež Shelle
1938	47.9	29.2
1940	42.5	7.7
81.4
0.9
44.8
6.9
K tem totalnim izgubam je treba še prišteti znatne izgube, ki so nastale zaradi zmanjšane proizvodnje v Venezueli in v Iraku.
USA na poldrugo milijardo dolar- f jev. Ker izvoz iz Združenih držav Pc Sev. Amerike v Južno Ameriko na- i zaduje, izvoz južno-ameriških dr- j i žav v USA pa narašča, je pričako- . vati, da bodo dobroimetja južno ... ameriških držav še bolj narasla.
Že ii U sral
barva, plesira in kemično s n a š i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, •vratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon St. 22-72.
Priporoča se:
♦
V. A. JANES
delikatesna trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
Argentina je odpovedala svoje zlate zaloge v USA
Argentinsko finančno ministrstvo je sporočilo, da so vse argentinske zlate rezerve v višini 850 milijonov pezosov, ki so bile deponirane pri Federalni Reserve banki v Newyorku odpovedane. Transakcija se je izvršila na podlagi izrečnega pooblastila argentinske vlade. Namen odpovedan j a zalog je, da se povečajo zlate zaloge v Argentini. Prve pošiljke odpovedanih zalog so že na potu.
Enotno knjigovodstvo Pl madžarske industrije
Madžarski državni odbor za ra- r cioniranje je dal že pred meseci pobudo in nekatere smernice za uvedbo enotnega knjigovodstva v j industrijskih podjetjih. Komisija, v j : kateri so bili tudi predstavniki in- f>' dustrije, pa je zdaj izdelala v glav- & nih obrisih načrt takega enotnega jo knjigovodstva. Sistem enotne ad- 10 ministracije industrijskih podjetij je tako podan, treba pa je še izdelati podrobnosti za razne industrijske panoge, kar pa bo stalo precej dela in časa.
LJUBLJANA * PODMILŠČAKOVA UL.11
Fur das Konsortnim »Trcovski list« alg Verlatr — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Uredn ik: Aleksander Železnikar — Ftir die Druckerei »Merkur« A. O.
Za' V*.;rnc >Me:Uur <1. <1: Otmar Mibalek. — Ai> - '.si v J-ju*. Ijani.