kulturno - politično glasilo •
Vašo spalnico kupilo v na|< icf ji avslrijski specialni lovarni pohišlva
AVENDBEL
Zaloga v Celovca - klagcniart Gclrcidcgasse 1
Beliak - lili.ii!!, Morilsdigasse (nasproti Park iiolela)
3. leto / števiika 31________ V Celovcu, c3ne 1. avgusta 1951
Cena 70 grošev
Nir še ni zagotovljen
Kljub razgovorom v Kaesongu za premirje na Koreji in kljub predvidoma uspešnemu posredovanju zastopnika ameriškega predsednika o perzijsko-britanskem petrolejskem sporu po vseh znakih mir s tem še ni zagotovljen. To je mogoče jasno spoznati iz izjav vodilnih ameriških in britanskih državnikov v zadnjem času.
PREDSEDNIK TRUMAN
Tako je pred dnevi predsednik Truman opozarjal v svojem govoru na vedno večje oboroževanje Sovjetske zveze in je s tem v zvezi zahteval, da tudi Združene države ne prenehajo z oboroževanjem in z dobavljanjem vojnega materiala svojim zaveznikom v Evropi, Afriki, Aziji in na Tihem morju.
..Potrebujemo, vojake, ladje, letala, tanke in bombe. Vse to pa moramo imeti tudi za vsako slučajnost vedno pripravljeno, da nas s svojimi neprestanimi vojnimi pripravami Sovjetska zveza ne more iznenaditi. Saj imajo Sovjeti samo v Evropi in na Daljnem vzhodu 4 milijone vojakov. Razen tega imajo močne vojske tudi sovjetske podložniške države v Ev-
ropi in v Aziji. Mir bo zagotovljen šele takrat, ko bo vojaška sila svobodnega sveta tako velika, da bo prekosila sile Sovjetske zveze.1'
VOJNI MINISTER MARSHALL V ameriškem senatu je ameriški vojni minister Marshall zahteval odobriteV večjih zneskov za oboroževanje, ker mora Amerika skrbeti za oborožitev petmili-jonske armade Zapadne Evrope. Nadalje je sporočil Marshall ameriški poslanski zbornici, da je oboroževanje Zapada nujno potrebno zaradi pospešenega oboroževanja Sovjetske zveze, kar povečuje nevarnost tretje svetovne vojne.
BRITANSKI MINISTRI Britanski obrambni minister Shimvell je na časnikarski konferenci izjavil, da je sedanji čas zelo nevaren in da Velika Britanija ne sme popustiti v sedanjem načrtu pospešenega oboroževanja.
Podobno je govoril tudi šef britanskega generalnega štaba, William Slim, ki se mudi te dni ob priliki obiska sestre an-glešksga kralja na Koroškem, na letovišču ob Vrbskem jezeru.
Hntf lito odgovarja
V zadnji številki „Našega tednika'4 smo prinesli govor sovjetskega ministrskega podpredsednika v Varšavi, kjer je ostro napadel jugoslovanskega ministrskega predsednika maršala Tita.
Na ta napad je odgovoril Tito na veli-kem zborovanju v Bosni. Pri tem je Tito izjavil, da ga 'izjave Molotova niso prestrašile nič bolj kakor pa svoječasne grožnje Hitlerja. Nadalje je dejal Tito, da so neresnične trditve, da mora biti Jugoslavija za osvoboditev hvaležna sovjetski armadi, ker se mora Jugoslavija zahvaliti za osvoboditev padlim jugoslovanskim
plrtizanom. Po izjavi Tita je hotel Molotov s svojim govorom proti Jugoslaviji v resnici le prestrašiti Poljake, ki niso nikdar bili prijatelji Rusije in tudi Rusije nikdar ne bodo ljubili.
Po Titovih izjavah bi pomenila sovjetska zmaga nad Jugoslavijo poraz cele Evrope. Ker zapadne velesile to uvidijo tudi podpirajo Jugoslavijo, četudi je tam komunistični režim.
Končno je v svojem govoru Tito ostro nastopil proti onim emigrantskim politikom, ki hočejo zanesti spor med Srbe in Hrvate.
Deželna razstava
Razstave pomenijo za gospodarsko življenje dotiČnc dežele važen dogodek v gospodarstvu. Tu se v medsebojni tekmi pomerita kakovost in vrednost proizvodov, ki jih je gospodarsko delo in stremljenje človeške podjetnosti rodilo. Gospodarstvo na ta način pokaže širši javnosti svojo zmogljivost, ter odnese iz tega tekmovanja v svojo korist dobra izkustva. Obiskovalcem pa se nudi prilika, da si ogledajo, kar jim nudi novega in koristnega obrtniška in industrijska spretnost in izkoriščanje * modernih izkustev. Ti dajo svojo veljavno oceno, ki odloča o tem, ali je ta ali oni proizvod sploh posrečen in če bo na trgu obstal.
V	Celovcu bo letos od 9. do 19. avgusta 1951 takozvana prva »Deželna razstava". Zamislili so si jo kot osrednjo razstavo v obliki sejma za vso deželo. Kot taka naj bi dajala primernih vzpodbud gospodarstvu in ga v vsem pospeševala.
Pri tem pa je seveda treba vedeti, da je ta prireditev v težki gospodarski situaciji, ki je nastala zadnje leto in se je vse do danes le zaostrovala. Čeravno Avstrija ni neposredno vključena v svetovno oboroževanje, vendar ves ta razvoj, ki Zadržuje in zapostavlja civilno stran gospodarstva, močno izžareva tudi do nas.
Vzlic temu pa se zastopniki koroškega gospodarstva hočejo potruditi, da bo razstava uspešna in da bodo mogli pokazati napredek in razvoj, ki je bil dosežen kljub vsem težkočam. To bo v Celovcu, ki je odmeril vse prizadevanje bolj v smislu dežele same, verjetno bolje uspelo, kot v Beljaku. Tam še do danes najavljenih inozemskih razstavljalcev ni bilo — oziroma so se precej zakasnili — čeravno vsa tamkašnja razstava sloni na misli gospodarskega sodelovanja trikota: Koroška—Slovenija—Italija. Tudi bodo. v Celovcu zainteresirani inozemci bolj neposredno lahko stopili v stik z gospodarskimi krogi dežele.
V	vsem tem okviru in. spričo povedanega je za nas važno: kaj je ta razstava za nas, v prvi vrsti seveda za kmeta?
Dvoje naj bi pokazala. Na eni strani j to, kar nam nudita industrija in obrL da nam olajšata naše delo, oziroma znižata z uporabo boljšega orodja in strojev stroške kmetijske proizvodnje. Vzporedno naj nam pokaže, kaj so izumili za uspešno 'uničevanje škodljivcev in plevela, za Zatiranje raznih bolezni itd.
Na drugi strani pa nam bo nudila razstava možnost, da primerjamo, kako stojijo naši proizvodi v razmerju s cenami onih potrebščin, ki jih moramo sami kupovati. Kmetijstvo ni neodvisen del gospodarstva, del je celotnega gospodarstva. Pravilno razmerje v vrednotenju dela ene in druge panoge gospodarstva je eden predpogojev za zboljšanje in zdravo ureditev razmer.
Zato naj bi tudi za kmeta bila ta razstava kažipot v njegovih prizadevanjih. Ne le, kar mu vsakdo vedno pripoveduje, da se mora modernizirati in tako dvigniti produktivnost, da mora nadalje znižati stroške proizvodnje — saj to danes itak vsak kmet sam uvidi in se v tem Pravcu močno prizadeva — zavedati se mora svojega položaja. Položaj pa kaze, da .,nekaj ni prav“ in da vsekakor kmet tudi pri najboljše urejenem gospodarstvu ne pride do odgovarjajočih cen v primeri Z obrtjo in industrijo. V zavesti svoje moči bo moral stalno in budno paziti, da bodo bremena, ki jih današnji č^s nedvomno nalaga, pravično razdeljena na vse plasti prebivalstva.
Zato bo obisk razstave tudi kmetu, ne le obrtniku in industrialcu, nek kažipot za bodoče leto. Saj bo pokazala razstava, kot smo rekli, sončne in senčne strani našega gospodarstva.
INDIJA O JAPONSKI POGODBI
Vlada indijske republike je poslala vladi Združenih držav odgovor na vabilo k udeležbi na konferenci v St. Franciscu, kjer naj bi podpisali japonsko mirovno pogodbo.
V	indijskem odgovoru so nekatere pripombe k osnutku japonske mirovne pogodbe. Zlasti se ne strinja indijska vlada z odstavki pogodbe, kjer je rečeno, da tudi po sklepu miru ostanejo še oddelki ameriške vojske na Japonskem in na nekaterih japonskih otokih.
EDEN V KANADI
Bivši britanski zunanji minister in podpredsednik britanske konservativne stranke, Anthony Eden, se mudi na obisku v Kanadi.
V	nekem razgovoru je omenil, da je stvar Združenih držav in Španije, kako bosta uredili ti dve državi svoje medsebojne odnose in se druge države nimajo pravice vtikati v razgovore o ureditvi teh medsebojnih razmer (kakor to delata vladi v Franciji in Vel. Britaniji). — Nadalje je omenil bivši zunanji minister, da bodo verjetno kmalu v Vel. Britaniji volitve v poslansko zbornico in da so iz* gledi za konservativno stranko pri teh volitvah zelo ugodni.
VOLITVE V IZRAELU
V	ponedeljek so bile v Izraelu volitve v poslansko zbornico. Voliti je bilo treba 121 poslancev in je postavilo kandidatne liste kar 17 strank. — Po dosedanjih vesteh je mogla zmerna socialistična stranka obdržati večino. Doslej je imela ta stranka pod vodstvom ministrskega predsednika Ben Guriona 46 poslancev.
I VOJSKA ZDRUŽENIH NARODOV
Odbor ZN za skupne ukrepe je imenoval sedemčlanski pododbor z nalogo vzporejati ponudbo čet, ki jih bodo države članice dale na razpolago Združenim narodom.
V omenjenem odboru so predstavniki Francije, Turčije, Velike Britanije, Jugoslavije, Združenih držav, Filipinov in Belgije.
Jugoslavija je v svojem odgovoru izjavila, da ne more določiti nikakih čet za uporabo ZN, ker mora čuvati svoje meje pred pritiskom Sovjetske zveze in njenih podlozniških držav.
ORJAŠKA LETALONOSILKA
Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da so poverili ladjedelnicam v Nesvportu, v Virginiji, gradnjo 59.9t)0 tonske letalonosilke, za katero je predviden strošek 218 milijonov dolarjev. Ladja bo dograjena v 36 mesecih. Dolga bo 312 in široka 76 metrov, urejena bo za najtežja letala.
NOVI BELJAŠKI ŽUPAN
Zaradi smrti beljaškega župana Viktorja Petschnika so bile v Beljaku potrebne nove volitve župana.
Prejšnji^ četrtek se je pod predsedstvom deželnega glavarja Ferdinanda 'We-deniga sestal beljaški občinski odbor. Za novega župana je bil skoraj soglasno izvoljen predsednik koroškega deželnega zbora in dosedanji beljaški podžupan, Jakob Sereinigg. Osem glasovnic je bilo praznih, proti pa sta bila komunistična odbornika.
KRATKE VESTI
V	Beograd je prispel novi poslanik Iz* raela v Jugoslaviji, dr. Esra Joran. Novega izraelskega poslanika je sprejel na letališču zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva.
Na jugoslovansko riviero v Dalmaciji je prispel bivši britanski minister za socialno skrbstvo Aneuron Bevan, ki bo gost maršala Tita. — Začetkom meseca avgusta pride v Jugoslavijo zastopnik britanskega zunanjega ministra, Ernest Da-vies s soprogo in še nekateri vidnejši politiki britanske Delavske stranke.
Strela je ubila nekemu posestniku v občini Weifšbriach pri Beljaku na paši tri govedi. — Iz Švice pa poročajo, da je na planini pri Locarnu strela udarila v čredo 500 ovc. Pri tem je padlo 150 ovc v prepad preko pečin in so se vse ubile.
Po vatikanskih poročilih so na Vzhodnem Slovaškem zaprle komunistične oblasti še zadnjih 42 svobodnih duhovnikov.
Na Španskem je bila zadnje dni velika vročina, termometer je v senci kazal 42 stopinj.
Na Francoskem še nimajo vlade. Predsednik republike je potem, ko se ni posrečilo sestavki vlade nekaterim politikom, spet poveril sestavo vlade Maurice-u Petsche-u. Verjetno pa tudi ta ne bo mogel dobiti večine za svojo vlado v poslanski zbornici.
V	Varšavi je umrl nadškof krakovski, kardinal Sapifha, v starosti 84 let.
Na Koroškem se je mudila nekaj dni sestra angleškega kralja, princesinja Royal. Zvezna vlada ji je priredila v grajskem hotelu v Vrbi v soboto sprejemni večer. Pri tem sta pozdravila princezinjo zvezni kancler Figi in podkancler Scharf. V ponedeljek je princezinja z letalom odpotovala v britansko območje Nemčije.
Glavno avstrijsko mesto, Dunaj, šteje 1,760.784 prebivalcev. Od zadnjega štetja je nazadovalo prebivalstvo Dunaja za 330.761 oseb.
V	Avstriji živi 17% vsega{prebivalstva, to je okrog 1,300.000 ijudi, od prejemkov, ki jih dajejo država ih dežele ter občine.
ZA PREMIRJE NA KOREJI
Poveljstvo sil ZN na Koreji je sporočilo dnevni red, o katerem so se sporazumeli v Kaesongu.
Besedilo dnevnega reda sc glasi:
1. Prejetje dnevnega reda; 2.'določitev vojaške razmejitvene črte med obojnimi silami; 3. točna določila za prekinitev sovražnosti in za premirje na Koreji; 4. določila glede vojnih ujetnikov; 5. priporočila vladam prizadetih držav na obeh' straneh.
S tem sporazumom o dnevnem redu je zdaj odprta pot odposlanstvom, da začnejo z dejansko in pravo konferenco o določilih vojaškega premirja.
Dr. KRAULAND IZSTOPIL IZ OVP
Ime bivšega ministra za zaplenjeno imovino, dr Kraulanda, se zelo pogosto imenuje v zvezi z najrazličnejšimi korupcijskimi zadevami. Ker se dr. Kraulandu ni doslej posrečilo dokazati, da bi bila ta sumničenja neutemeljena, je to seveda zelo škodovalo ugledu stranke. — Zato je novo vodstvu OeVP pozvalo dr. Kraulanda, naj odstopi kot poslanec ljudske stranke in naj se brani pred napadi in očitki o korupciji. Na to zahtevo je javil dr. Krauland, da izstopa iz avstrijske ljudske stranke (OeVP).
olitični leden
Kmalu se bo pokazalo, če nasprotnika, ki se pogajata v Kaesongu, resno mislita na ustavitev vojne na Koreji in na sploš-no pomirjen je. Do sedaj ni bilo mogoče r?či, da bi Kitajci in Severnokorejci ne bili pripravljeni na kompromis. Sicer so ze. v začetku skušali slaviti nekako politično zmago, ker je general Ridgway pristal na ^pogajanja v mestu, ki leži poc komunistično kontrolo. Toda Ridgway je pokazal roge. Dejal je, da se sploh ne pogaja, če ne bosta kraj pogajanj in njegova okolica nevtralizirana. Kitajci so pristali na te UNO zahteve in začela so se dolgatrajna pogajanja, ki so še vedno v teku. Ozračje je spremenljivo. Včasih prisrčna, prijateljska vljudnost, včasih zgolj vojaška vljudnost. Toda uspeha v teh pogajanjih ni mogoče zanikati. Zedinili so se o dnevnem redu, uspešno rešili prve točke. Pred dnevi pa so se razgovori ustavili, ker se zastopstvi nista mogli zediniti, kje naj poteka takoimenova-na nevtralna cona.
Pogajanja so se pričela, ko so UNO-ameriške čete bile delno že daleč severno od 38. vzporednika, bivše meje med obema Korejama. Amerikanci predlagajo zato, da se „mrtvo“ področje raztega vzdolž sedanje bojne črte, medtem ko ki-tajsko-severnokorejsko zastopstvo želi ta ozemeljski pas ob 38. vzporedniku. Nobeno od obeh zastopstev ni hotelo popustiti in tako so razgovore odložili. Obe strani seveda utemeljujeta svoje stališče z 'dovolj močnimi argumenti. Amerikanci pač nočejo kar tako prepustiti strateško važno ozemlje nasprotniku, dokler ni jamstev za miroljubne namene komunističnega nasprotnika. Kitajski in Severnokorejci pa iz prestižnih razlogov težko pristanejo na pomaknitev meje med obema Korejama v lastno škodo. Kljub zastoju v pogajanjih menijo na splošno, da še ni razloga za črnoglednost.
Kakor znano so poizkusi za premirje na Koreji izšli na pobudo sovjetskega delegata 'Malika. Sklepati bi bilo, da na Daljnem vzhodu Sovjeti ne upajo več na poseben uspeh. Istočasno pa je opaziti, da je Moskva na splošno ubrala mirnejše strune. V Indokini ne vedo nič več kaj posebnega povedati. Nič ni veČ slišati o grozeči kitajski intervenciji v korist komunističnih gverilcev.
Komunistično in njim prijazno časopisje piše o potrebi splošnega miru in predlaga mirovne razgovore med velesilami. Na varšavskih slavnostih, ki sta se jih udeležila Molotov in osvoboditelj VV* šave, general Žukov, je slednji govoril tV di o uspešnem zavezništvu v borbi proti nacistični napadalnosti. V Helsinkih zboruje prokomunistični „Mirovni svet“ in pošilja vladam resolucije in predloge za .učvrstitev miru.
Seveda je zdaj stvar Zapada, kako sodi In v koliko zaupa miroljubnejšim glasovom iz ljudskih demokracij.
Ameriška „totalna diplomacija", ki jo vodi zunanji minister Acheson, ima dve značilnosti: vedno pripravljenost na pogajanja in kompromise, na drugi strani pa nezadržno oboroževanje za zagotovitev varnosti pred vsakim napadom. MacAr-thur je moral iti, ker je bil nasprotnik kompromisne politike na Daljnem vzhodu in dogodki so pokazali, da je imel Acheson prav in je MacArthur pretiraval v svojem slikanju strahov. Na drugi strani pa je Acheson zagovornik oborožitve zapadnih demokracij, ker je razvoj pokazal, da komunistične države spoštujejo predvsem tistega, ki je močnejši.
Program v oborožitvi zapadnih demokracij je bil izpolnjen do 80^>. V države Atlantske zveze, na bližnji in daljni .Vzhod je 1600 ladij pripeljalo vojni material, od tega 4500 oklepnikov. Obrambni minister Marshall je dejal, da je treba v Zapadni Evropi postaviti do konca leta 1952 armado 5 milijonov vojakov.
Tudi Velika Britanija se pospešeno oborožuje. Vodilni politični in vojaški prvaki so na shodih in po radiu utemeljevali velike izdatke, ki jih mora vlada dati za oborožitev.
Novi zaveznik Amerike — Francova Španija — sicer ne uživa simpatij v večini držav Atlantske zveze, toda Amerikanci so sentimentalnost pustili doma ter se ravnali po vojaško-strategičnih razlogih.
V arabskem svetu vlada po umoru
kralja Abdullaha šc vedno velika vznemirjenost. Vprašanje nasledstva še ni rešeno. Amerikanci bi želeli na prestol starejšega sina Tallaja, ki je v nekem švicarskem sanatoriju. Ko je ta dobil vest o umoru svojega očeta, je hotel odpotovati domov, toda zdravniki so mu odhod prepovedali, ker trpi še vedno na težkih duševnih motnjah. Angleži bi pa želeli na transjordanskem prestolu mlajšega sina Naifa. Amerikanci in Angleži gredo na bližnjem Vzhodu vsak svojo pot, ki se
večkrat tudi križata. Angleži imajo mnogo težji položaj, ker so njih odnosi do držav, kakor Egipt, Perzija, Izrael, Pakistan itd. vse prej kot prijateljski. Tudi med Indijo in Pakistanom razmerje ni rožnato. Pakistan prevzema vodilno vlogo med mohamedanskimi državami in stoji precej trdno za Ameriko, medtem ko Indija koketira s Kitajci, pa spet z Amerikanci in se hoče uveljaviti kot nekaka tretja sila med komunističnim in zapadnim svetom.
Veliho vpitje okoli inta
Italijanski časopisi so zadnje tedne ponovno zagnali velik vik in krik, češ da se zapadne velesile odmikajo od svoje izjave iz leta 1948, po kateri naj bi Trst pripadel zopet Italiji.
Vzrok temu kričanju je bil slučaj pred tržaškim sodiščem, ko sc je obtoženec Italijan obrnil na kasacijsko sodišče v Rimu, da razveljavi odločbo tržaškega sodišča.
Rimsko sodišče je res pričelo proučevati slučaj, dobilo pa je sporočilo zavezniškega britanskega veleposlanika v Rimu, da se je Italija po mirovni pogodbi odrekla suverenosti nad Trstom, torej tudi sodstvu. Rimsko sodišče je moralo na tej podlagi zadevo pustiti na miru. Italijanski tisk pa je v tej stvari takoj videl nevarnost za svoje šovinistične cilje in je obtožil novega zavezniškega upravnika Trsta, Sir Johna Wintertona, zaradi spremembe zavezniške politike. Italijanski tisk pravi, da je bil prejšnji upravnik, gen. Airey, prijatelj Italije.
NOVA ITALIJANSKA VLADA
Prejšnji italijanski ministrski predsednik, Alcide de Gasperi, je sestavil tudi novo italijansko vlado. V tej vladi je 15 ministrov članov krščansko-demokratske stranke, dva republikanske, eden pa je neodvisen. Predsednik vlade je tudi zunanji minister, prejšnji zunanji minister, grof Carlo Sforza, pa je minister brez listnice in ima nalogo, da uredi razmerje Italije do nove Evropske zveze držav.
GLAVNI STAN ATLANTSKE ZVEZE
Prejšnji ponedeljek je izročila francoska vlada v 'Marly Le Roi, zahodno od Pariza, generalu Dwight Eisenhosverju, poveljniku vrhovnega glavnega stana zavezniških sil Evrope, stavbo, kjer bo novi stalni sedež vojaškega glavnega stana Atlantske zveze.
Svečanosti je načeloval predsednik francoske republike Vincent Auriol.
Eisenhower je izrazil francoskemu predsedniku svojo zahvalo in izjavil, da je „to prvič v zgodovini, da ustanavljajo vojaški glavni stan v miru za ohranitev >niru in ne za to, da bi vodil vojno." Eisenhosver je izrazil upanje, da bodo lahko zahodne države, s pomočjo svojega prebivalstva in z milostjo Boga odstra; nile strah pred jetnišnicami in taborišči suženjskega dela.
UNIVERZA »SVOBODNE EVROPE“
Pod pokroviteljstvom ameriškega »Narodnega odbora za svobodno Evropo" bo začela delovati letos v jeseni blizu Strass-burga v Franciji univerza »Svobodne Evrope", na kateri bodo lahko študirali mladi begunci iz dežel izza železne zavese, ker so morali prekiniti študij zaradi komunističnega prevrata v domovini.
Na novi univerzi bodo lahko študira) i begunski študentje, stari manj kot 30 let, iz Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Estonske, Madžarske, Litve, Letonske, Poljske, Romunije in Jugoslavije.
OBISK NIZOZEMSKE KRALJICE
Zunanji minister Acheson je potrdil časopisne vesti iz Haaga, da sta kraljica Julijana in njen soprog, princ Bcrnhard, sprejela vabilo predsednika Trumana, da , obiščeta Združene države. Obisk bo prihodnjo pomlad, točnejši čas bodo še do-ločili.
Poročila iz Haaga navajajo tudi, da je kraljevski par sprejel tudi vabilo kanadskega generalnega guvernerja za obisk v Kanadi.
KONFERENCA O OBRAMBI AFRIKE Ameriška vlada bo na konferenco o obrambi Afrike, ki bo 20. avgusta v Na-irobi-ju, Kenia (Vzhodna Afrika) in katero sta sklicali Južnoafriška unija in Velika Britanija, poslala tri svoje opazovalce. Temelj za konferenco o obrambi Afrike sta položili Velika Britanija in Južnoafriška zveza v posvetovanju z vladami Egipta, Abesinije, Južne Rodezije, Belgije, Francije, Italije in Portugalske.
SESTANEK OBRAMBNIH M1NISTR.OV Amer. obrambno ministr. poroča, da se je 26. in 27. julija v Pentagonu, kjer je sedež ameriškega obrambnega ministrstva, sestal obrambni minister George Marshall z obrambnimi ministri Velike Britanije, Francije in Kanade. Na sestanku so razpravljali o poenotenju lahkega orožja.
liEpska raisfava ja oifprša
V soboto je bila ob navzočnosti koroškega deželnega glavarja Ferdinanda ^e-deniga odprta beljaška razstava, razstava ob meji treh držav.
Poleg deželnega glavarja so bili ob otvoritvi razstave še navzoči: predsednik trgovske zbornice dipl. ing. Rapatz, gla- ' vni tajnik zvezne trgovske zbornice dr. Korinek, ravnatelj tujsko-prometnega urada Piesch, beljaški župan Sereinigg in še zastopniki drugih uradov in ustanov.
Razstavo je otvoril beljaški župan Sereinigg, nato pa je govoril deželni glavar, ki je v svojem govoru dejal: »Velike razstave — in beljaško razstavo moremo uvrstiti med velike razstave — so izraz življenjske volje in velike delavnosti našega ljudstva. Vsi napori za poživitev gospodarstva pa bodo uspešni le; če bo mogoče združiti vse sile našega in sosednjega gospodarstva. Razstava na tromeji dežel je zato še posebej velikega pomena, ter utrjuje mostove prijateljstva do so-
sedov. Zato zaslužijo veliko pohvalo vsi oni, ki so s svojim trudom in delom prispevali k tako lepi ureditvi beljaške razstave."
Predsednik koroške trgovske zbornice
je v svojem govoru povdarjal zlasti veliko marljivost in pridnost trgovcev, obrtnikov in industrijcev obdravskega mesta Beljaka.
Zupan Sereinigg se je zahvalil v svojem govoru mestnim uslužbencem ter delavcem pa tudi vsem ostalim sodelavcem, ki so pripomogli s svojo pridnostjo, marljivostjo ter delom k uspehu razstave; saj so s tem gradili pot boljše bodočnosti za nas vse.
Med onimi, ki so si pridobili gotovo velike zasluge za ureditev in uspeh razstave, moramo omeniti tudi vodja kulturnega urada mesta Beljaka, ing. Maas-a, ki je s svojo iniciativnostjo in s svojim neumornim delom dajal vzpodbudo pri ureditvi razstave.
Pashm h kazitskepa fmofe&da - luga m
Če pri Vas hoče človek n. pr. k Smrt nikovim v Korte, mora najprej vedeti ali je tam zima ali ne. Če ni zime, potem gre lahko s kolesom čez kamenski ali galicijski most, če ga seveda žandar pusti čez, ali celo z vlakom tja do Železne Kaple. Pri gospodu dekanu se človek dobro otešča in sv. Mihelu ter Materi božji v Trnju priporoči za srečno pot skozi korško sotesko, da si ne bi na podrtem mostu noge zlomil in da bi v Kortah ja gotovo dobil s tropinami pod-medenih žgancev ter cvetličnega meda. Kdor je kadilec, se zanima, če sosedje kaj rumenega listja čez prinesejo, nazadnje pa le vprašaš, če mogoče rabijo kakega drvarja za pomoč. Bog varuj, če bi rekli, da ga! In tako si v dobrih 8 urah iz Celovca v Kortah in laži in novice vsega sveta ostanejo daleč v dolini.
V Braziliji pa se pride v Korte takole V Sao Paulo gre človek pod veliki Čaj ni most v Hudičev graben (Anhangabau po indijansko). To je namreč središče mesta, kjer postavajo taksi-šoferji, ki te ob vsaki priliki ociganijo, kolikor le mogoče. Ko se nabere 5 ljudi za en avto, zapelje po Grabnu navzgor in preko Avenide in daleč naprej, skoraj mimo tvojega stanovanja, daleč ven iz mesta na letališče. Tam izgleda približno tako, kot na celovškem kolodvoru ob pol 8. zjutraj. Od vsake večje letalske družbe gre in pride vsako uro en avijon v Rio. Vmes še drugi v druge smeri. Stvar je že tako trgovsko organizirana, da menda ljudje nič več grevenge ne obujajo in kar brez nje doli padejo, kadar tako nanese.
Menda je že kakih 18 let, kar sem se prvič in zadnjič vozil po zraku. Medtem nam jc marsikaj šlo skozi želodec in strah sem imel, da mi ga bo hotelo narobe obrniti. Vendar moram reči, da nič takega ni prišlo. Spaka se ti dvigne mirno, da ne čutiš, kdaj si izgubil tla pod nogami, enkrat zaokroži, leti nad lepo vilskb četrtjo mesta, nato ob spodnjem robu in nato zapušča mesto mirno ter plove kakih 800 metrov visoko nad Galjevico in Žuljevo vasjo in kakor se že to povsod imenuje, nad zelenimi pustimi griči naravnost v smeri proti Rio. Približno sredi poti priletimo nad morje, ki leži mirno pod nami kakor tedaj ob prihodu. Spremljevalka uslužbenka letalske družbe prijetni 'uniformi razdeljuje med potnike črno kavo in kekse, skoraj kakor v Celovcu, če pride človek v Kanaltal.
Komaj mine dobra ura, že se pokažejo obrisi znane obale, Copacabana, milijonarska četrt Ria. Se par minut in srebrni
(2. nadaljevanje in konec)
ptič plove mirno v največji bližini veličastnega spomenika Srca Jezusovega, simbola mesta Rio de Janeiro, na strmem vrhu pred mestom. Nato se naglo spusti v nižino in spet mirno, kot je vzletel, pristane na trdnih tleh tik ob morski obali. Pred uro in pol sem bil šc »doma".
V mestu obiščem znanca ter pisarno družbe, kamor grem vprašat za nadaljnjo pot. Danes nimam več zveze, torej grem spet malo -po mestu, da si, osvežim spomin. Zjutraj ob 10. uri sem znova na letališču, nov ptič dvomotornik za 21 potnikov stoji pripravljen za polet v Belo Horizonte, glavno mesto države Minas Gerais, ki jc najbogatejša na rudnih zakladih. Zopet plovemo preko neizmernega morja golih gričev 500 km naravnost na sever. Skoraj ni videti hiše ne živega bitja na vsem ogromnem prostoru. Le rdeče steze in pota se križajo v bregovih in sedlih, ki • vodijo neznanokam. Bele megle ustvarjajo novo valovito morje pod nami. Toda naš ptič brzi in se ne zmeni zanje.
Spet ni minilo poldrugo uro in spušča se nad nebotičniki tega novega milijonskega mesta, ki ima v vse smeri 500 km praznega sveta za razvoj. Korte? Kje so Korte? Že je vse pripravljeno za nadaljnjo pot. Radiogram jc prehitel celo našega ptiča in že je bila pripraVljcna karta za zadnji del poti. Taksi v mesto, drug taksi naprej na drugo manjše letališče, katerega lokalna letalska‘družba vzdržuje zračne linije v manjše kraje z malimi 4 sedežnimi enomotorniki. Tretjič se dvignemo, zdaj le za 40 minut. Lahka igračka je bolj izpostavljena vetru in spet mi ni prav prijetno. Toda vse srečno mine. Pred nami se pokaže reka, Piraci-caba (Mrtva voda, reka brez rib) in brž nato se spusti letalo na zemljo poleg velikanske nove tovarne sredi pragozda, ki ga ni več.
Korte 6 ur od Celovca sredi zelenih gozdov, naše brazilske Korte 4 ure od Ria in Sao Paula, sredi pragozda brez drevesa. Se pred malo leti je stal tu pragozd, danes pripeljejo oglje, žgano iz drobnih oblic, k tovarni iz razdalje najmanj 60 km. Človek ne ve, ali jc civilizacija prinesla več koristi ali več škode deželi. Toda premlad sem še za to deželo, da bi jaz o tem sodil. Še mi manjka precej let do 75 in imam torej šc izglede, da kdaj postanem prezident te dežele. Takrat bom razmišljal o tem, ali ho 'v brazilskih Kortah spet rastel gozd ali ne.
Do tega časa pa vsem dragim znancem po Koroškem lepe pozdrave! F. M. ,
Mova maša na S&zdanfa/k
Žc mesece in tedne so sc pripravljale sončne Gozdanje na prelepo slovesnost nove sv. maše preč. g. Hanzeja Dragaš-nika. Staro in mlado, moški in ženske, starčki in otroci, vsi so se veselili na slovesni trenutek, ko bo stopil Hanzej prvič pred oltar in daroval Vsemogočnemu sveto daritev. Po pravici so se veselili, kajti njihov je bil, med njimi zrastel, ž njimi užival veselje in žalost, bol in trpljenje — otrok njihovih sončnih Goz-danj. Bilo jim je, kakor bi s Hanzejem sami stopili pred oltar. Najbolj pa so se veselili brata in sestre in vsi sorodniki, ki jim je bil Hanzej kakor lastni sin. — Ženske so pridno molile, dekleta so pletle vence, fantje pa pripravljali drevesca in slavoloke — saj se bo vrnil njihov Hanzej kot duhovnik! Pa tudi izseljenci so se veselili in marsikateremu je postalo tesno pri srcu, ko se je spomnil trpljenja, ki jim ga je tako lepo pomagal nositi Hanzej. Otrokom je bil oČe in vzgojitelj, mladini prijatelj in svetovalec, starim pa svetlo veselje v onih hudih časih. Kako se je razveselil, ko sta ga čakala v soboto proti večeru na Vrbi dva krasno ovenčana vozova, ki so ju odposlali izseljenci, da ga popeljeta k sprejemu na Gozdanje. Jaka Reichmanu iz Lipe, p. d. Jesenik in Groblacher Vinko, p. d. Hofovc iz Št-Hja, vsak s svojim avtom. Tudi duhovni oče, Ojcl France iz Brnce in duhovna
| Gozdanje, koroška ste vas,	j
iležeča visoko nad Dravsko dolino, | so travniki, sadje, gozdovi vaš kras, i j in ljudstvo zre verno v vso zgodovino.
Primicije bilo tam gori še ni, _	(
| kolikor od prejšnjih to časov je znano, ) zato zdaj vsa fara k pripravam hiti, j ker slavje izredno bo tam praznovano.
(Rumažev bo Hanzej kot prvi zapel j jtam novo vsem mašo pod lipo zeleno, ( j in pridigar bode vse verne ogrel, 1 (ki zbrali se bodo tam v cerkev zameno. S
fruti Gaggl Marjeta, p. d. Romtarica v črešnjah in Pikovcovi stric so se znašli na Vrbi, da že tu prisrčno pozdravijo svojega duhovnega sina.
Pri Žvanovem križu pa se je zbirala naedtem vsa gozdanjška fara, sošolci _no-Vomašnikovi, sorodniki in znanci, ki so Prihiteli od blizu in daleč. Ko se. je ob sedmih zvečer tiho približal prvi avto slavoloku, ki je stal pred Zvanovim krijem, so zadoneli topovi in godba^ je niehko zaigrala. Medtem je novomasnik izstopil in obstal pod slavolokom. Kakšno veselje je moralo zajeti njegovo srce, ko je gledal zbrane: ob desni in levi ^po-žarna bramba v lepih uniformah, družice vsc bele z domačim cvetjem v naročju, cela vrsta ministrantov s Krke v lepih liturgičnih oblekah, bogoslovci, domači
dušni pastir, preč. g. Kuchlcr Martin, pevci, godba, na desni in levi strani pota pestra množica: farani in znanci. Tam pod križem pa so ga tiho pozdravljali njegovi dragi: ljuba mu brata Tončej in Foltej in njegove dobre sestre: Urši, Rozi in Nanki. Za hip je bral v teh tako dragih obrazih. Tiha skrb in ljubeča bol sta jim zapisala vanj neizbrisen spomin. Stisnilo mu je srce. Koliko dobrega so mu storili, kako skrbeli zanj, da je mogel postati duhovnik. Iz nebes pa sta ga pozdravljala dragi oče in mati. Tiho je izzvenela godba in zapeli so domači pevci v pozdrav prelepo pesem: „Zadoni nam iz src napev kVepak!“ Potem so pristopile družice in izročale novomašniku v več deklamacijah svoj nežni pozdrav. Nato je spregovoril domači g. župnik novomašniku v pozdrav. Do srca so segale besede, ko je govoril v imenu gozdanjške fare, v imenu vseh zbranih, v imenu domačih novomašniku v pozdrav, kako se vsi iz dna srca vesele, ko se vrača danes sin gozdanjške fare kot duhovnik v domači krog. A opozoril je tudi novomašnika, da ljudstvo ne vzklika duhovniku vedno hozano v pozdrav. Opomnil ga je tudi na bridke ure v duhovniškem življenju. Nato sta pristopili družici, ki sta mu izročili prekrasno novomašno štolo in ko-rok. Med lahno godbo si je nadel potem novomašnik ta sveta oblačila. Zatem sta pozdravila novomašnika še g. župan in g. nadučitelj in mu izrekla veselje in^ pozdrav občine in gozdanjške ljudske šole, v kateri je nekdaj novomašnik risal prve črke. Zadonela je spet ubrana pesem in poskočna godba je zaključila lepo pozdravno slovesnost.
Razvil se je lep sprevod k farni cerkvi. Zabobneli so topovi, godba je igrala, veselo petje in verna molitev spremljala je novomašnika k božjemu svetišču. Še glas farnega zvona se je utrgal iz visokih lin in pohitel naproti novemu duhovniku v pozdrav. Od vseh strani pa so ga pozdravljali travniki in pašniki, domače vasi in njive, hribi in gozdovi.
Pred cerkvijo se je sprevod spet ustavil. Vaščani so pripravili lep prizor o lomljenju kruha. Uboga, revna mati z dvema otrokoma je razkrila vso bedo človeškega življenja. Vmes pa sta otroka vedno spet prosila:	„Mati, dajte nam
kruha, tako sva lačna!“ Končno pa se je prikazal iz ozadja angelj in opozoril mater na novega duhovnika, ki bo lomil in dajal kruh življenja njej, njenim otrokom in vsem ljudem, ki so blage volje, ki so lačni pravice in resnice. — Ko je potem novomašnik stopal k oltarju, so mu iz kora zapeli: „Novi mašnik, bod' po-zdravljen!“ Nato je novomašnik blagoslovil farane v domači cerkvi prvič z Najsvetejšim in pel ginjen in iz globine svoje duše prvič litanije in podelil vsem zbranim svoj novomaŠni blagoslov. Bilo je že mračno, ko se je potem razvil spre-
vod k novomašnemu oltarju, ki je bil pripravljen pri šoli, kjer ie uprizorila vaška mladina zelo pomemben prizor: Duhovnik, luč sveta! V svetu je toliko teme, le eden more dati luč, ki razganja vso temo nevere in zmot: duhovnik. Tako je novomašnik prižgal bakljo ob ognjišču, ki je žarelo pred oltarjem. Ob njej si je prižgala mladina svoje baklje in spremila novomašnika z bakljami k župnišču, kjer je zaključila vesela podoknica s petjem in godbo sprejemno slovesnost. Ura je bila že deset, ko so se vračali Gozdanjčani ginjeni in zamišljeni na svoje domove.
Še se'ni pokazalo sonce v nedeljskem jutru, še je ležala megla in zakrivala vasi in gozdove in že so se oglasili topovi, da oznanijo vsej okolici: .danes na Gozda-njah nova maša je. In od vseh strani so prihajali, da si pridobijo_ milosti prve svete daritve novomašnikove. Do devetih
PA IME BS Striimpfe
zdaj tudi v
Beljaku
pri Wa!d«r & Co., 10.-Okt6bar»Sff*lj* 2
Nad&Ijn# prodajalnice na Koroškem:
Calovec , , . Kramargaua 6 Feldlcirehan . Fa. Plorvar Borovlje . . . Fa. A. KomeHtr Friesach . . . Fa. M. Sahdlar Šmohor . . . Fa. A. J6chum Splttal/Drau . Fa. M. Kvuatachnig Vellkovoe . . Fa. E. Zimpernig Wolfsbarg • . Fa. P. Friasacher
se je nabrala ogromna množica ljudstva pred Rumažem, novomašnikovo rojstno hišo, ki je bila vsa praznično prebeljena in ovenčana kakor nevesta na poročni dan. Saj je prišel njen Hanzej, ki ga je ljubila in čuvala dolga leta. V njenih prostorih mu je tekla zibelka, tu je namer-jal prve korake v svet, spregovoril prve besede, se prvič pokrižal, molil, trpel in se veselil v domačem krogu. In danes je duhovnik, poslanec, srednik pri Vsemogočnemu. Kako bi se ne veselila! In ko je stopil novomašnik nted njena vrata, sta pristopili družici, da mu izročita križ in krono: Sprejmi križ, novomašnik srečni — in sprejel je križ v svoje roke, ga objel z vso dušo in iz tihe molitve je predramila njegovo dušo beseda preč. g. župnika, ki mu je spregovoril v slovo od rojstne hiše. Spomnil ga je koraka, ki ga je napravil čez domači prag, ko se je Rumaževa družina morala posloviti od
ljube domače hiše, ko so morali vse zapustiti, ko so jih brezsrčni ljudje v tujino pognali in so morali trpeti bridko usodo grenkega izseljeništva. Prosil je novomašnika, naj se spomni pri prvi sv. daritvi poleg vseh faranov, živih in mrtvih, svojih dragih bratov in sester, svojega očeta in svoje matere, svojega dušnega pastirja in vseh tistih, ki so mu storili toliko bridkega v življenju. Nato mu je zbor zapel mehko domačo pesem: „Oj hišica očetova, Bog živi te."1 Med veselimi zvoki godbe se je potem razvrstila množica v krasen sprevod k novomašnemu oltarju. Pesem, godba in molitev so spremljale novomašnika na tej najlepši poti njegovega življenja. Topovi so doneli v doline in v stolpu farne cerkve se je zibal zvon in prepeval. Prepevalo je tudi novomašnikovo srce: Stopil bom k božjem oltarju, k Bogu, ki mi je veselje in radost! Pred oltarjem je čakalo novo-mašnika novo iznenadenje: Izročitev keliha in albe v lepih deklamacijah. Nato je stopil k oltarju novamašni pridigar, preč. g. Čebul Auguštin iz Šmiklavža na Dravi. V lepih in zbranih besedah je povedal, kaj je duhovnik Bogu, kaj je duhovnik ljudstvu in kaj je duhovnik sam sebi. Razkril je zbranim vernikom pomen du* hovništva. Duhovnik je srednik med Bogom in ljudmi. Kar nihče na svetu ne more, to more duhovnik:	posredovati
ljudem božje življenje. Od zibelke do groba spremlja duhovnik človeško dpšo in zastopa človeške zadeve pri Bogu. Du-Jrovnik pa je tudi učenik in prijatelj ljudstvu. Kar je duhovnik, je za druge, sam zase ni dobil oblasti.
Po pridigi je pristopil novomašnik s svojo asistenco k oltarju, da daruje svojo prvo sv. daritev, pri kateri so mu stregli preč. g. prošt Trabesinger, dekan v Pliberku. Ves vesel je zapel novomašnik svoj prvi gloria, daroval Bogu daritev, sprave in časti, prosil in molil za vse svoje drage in položil na oltar vso bridkost svojega življenja Bogu v dar. Pevski zbor ood vodstvom Kristina Zeichna pa je prepeval in verna molitev ljudstva je spremljala svete obrede; v nebesih pa sta se veselila oče in mati ob prvi daritvi svojega sina. In pri sv. obhajilu je novomašnik delil svojim faranom, sorodnikom in znancem kruh življenja. Po sv. maši pa je vzkipela iz vseh src zahvalna pesem: Hvala večnemu Bogu! Po sv. maši je jpodelil novomašnik skupno z novo-masnikom Mirkom Brumnikom vsem zbranim novomašni blagoslov in nato je delil še dolgo posameznim novomašni blagoslov. Vsi veseli so odhajali farani in tujci od novomašnega oltarja rekoč: Take lepe slovesnosti na Gozdanjah še nismo doživeli! Sorodniki in gostje pa so pohiteli k Rumažu, kjer so doživeli lepo izvencerkveno slovesnost pri obedu, ki so ga pripravili brata in sestre našega novomašnika. Res veselo je bilo kakor v Kani v Galileji — in tudi ginljivo, nepozabno. Gozdanjčani pi si bodo še pripovedovali skozi rodove, kako lepo je bilo na novi sv. maši na sončnih in veselih Gozda-njah.
R. L.
ZGODOVINSKI PABERKI
V
tfc ako&Ue SkeejaM it Podjuni
Poleg prirodne lepote privlači na Koroš-kem pozornost popotnika tudi zgodovinsko bogastvo dežele. Od najstarejših časov s^m itnamo tu sledove človeškega bivanja in Potenj skozi vse sledeče dobe izredno šte-Vlo zgodovinskih spomenikov. Številni znanstveniki so obdelali preteklost dežele v Preglednih knjigah. Kljub temu se pa še 'edno najde tu in tam drobec, ako ima človek odprte oči za pokrajino, živ čut za zgodovino, ljubezen do domačije in svojega ter tujega jezika in naroda. Naslednje vrste °bravnavajo dvoje, troje takih drobcev iz zgodovinopisja Slovenske Koroške. Nanašajo se na tako zvano historično topografi-i°. to je krajeslovjn preteklih stoletij. Vsi Pa so vzeti iz okolice Škocjana v Podjuni.
Škocjan je zelo stara fara. Spadala je pod oblast oglejskih patriarhov, ki so svoje cerkve radi posvečevali mučencem sv. Kanci-janu, sv. Kanciju in sv. Kancijanili, zelo češčenim ravno v obmojču oglejske cerkve. Kljub temu se pa sorazmerno zelo pozno omenja, šele leta 1106, ko je Patriarh Udal-rik odstopil to župnijo kornemu kapitlju v hbihrli vasi zaradi izvrševanja dušnega pastirstva (Jaksch, MDHC III, H06. No. 535), S tem je oglejska cerkev izgubila pomembno teritorialno področje. Pod Škocjan je
v 12. stol., najbrž pa že tudi prej, spadala cerkev na Kamnu, blizu katere je stal zua-meniti gratl. Tu je živela pobožna grofica Hildegarda, ki je bila radi svojega zglednega življenja in preslanega trpljenja prišteta blaženim: poznamo jo pod imenom sv. Liharda. Za zgodovino je ta grajska gospa važna radi tega, ker je bila lastnica obsežnih zemljišč, na katerih so živeli naši predniki. Tako je 1. 975 izročila svojemu sinu Albuinu, diakonu, 8 slovenskih hub ali kmetij v doživijenjsko last. Okoli 1. 1000 pa je ta Albuin vso svojo precej obsežno posest v Podjuni z vsem živim in mrtvim inventarjem izročil Brfsenski cerkvi. Le-ta je bila ob rečenem času največja zemljiška posestnica v tem okolišu. In v zvezi z njo stoji naš prvi primer.
1. — Med 1. 1030 —ok. 1065 je bila v Radovljici na Gorenjskem podpisana pogodba, glasom katere svobodni Chazili, to bo pač Kocelj, (quidam ingenuus Chazili nomina-tus) prepusti brixcnski cerkvi sv. Ingenuina v roke škofu Altwinu in njegovemu odvetniku Arnolfu šest kmetij z vsemi pritiklinami v kraju imenovanem Nad jezerom (ali po latinsko: VI. mansos in loco qui dicitur Summitas lacus), to je v gori imenovanem Sevuas (id est Z Obinantiges Sevuas); zato pa je dobil od škofa in njegovega odvetnika ravno toliko kmetij od posestev, ki spadajo pod Kamen (med njimi so bile gotovo tudi katere od navedenih 8 slovenskih kmetij). To pogodbo je objavil Jaksch v Mo-
numenta Historica Ducatus Carinthiae MDHC III, 119, št. 286, tam so navedeni tudi drugi viri; objavil pa jo je tudi slovenski zgodovinar Fr. Kos v Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku III, 1911, str. 107, št. 157. S tem pa Kocljeve da-režljivosli še ni konec. Zopet med 1. 1050 — in okoli 1065 prepusti Kocelj svoje podedovano posestvo (predium) Summitas lacus (Nad jezerom) v kraju, ki sc podomače imenuje Z Obanantiges Seves (in loco qui vulgo dicitur Z Obanantiges Seves) iz ljubezni do briksenskega škofa AUwina v roke nekemu Perchtoltu pod pogojem, da ta brez ugovora odstopi rečeno popestvo briksen. ski cerkvi sv. Ingenuina. Tudi to listino najdemo objavljeno pri J a k S c h u MHDC III, str. 121, št. 292 oz. pri Kosu, Gradivo III, str. 107, št. 163.
Tale čas posestva v tem okoliša nimajo dolgotrajnega obstanka v eni in isti roki, temveč kar romajo iz roke v roko; briksen-ska cerkev se jih v svoji gospodovanja želj-nosti poslužuje kot sredstev, da razširja svojo zemljiško posest ne samo na Koroškem, nego tudi na Kranjskem. To razvidi-mo iz naslednje, tretje pogodbe. Med 1070— 1080 odstopi že dvakrat imenovani škof Altwin plemenitemu Henriku in soprogi Wezali v zameno za utrdbo in neko posestvo pri Kranjski gori na Gorenjskem, ki sta mu jo ta dva daja, utrdbo Kamen, nadalje svoje posestvo v kraju Nad jezerom imenovanim ter cerkev in 3 kmetije pri
Sv. Danielu nad Grabaljo vasjo (po latinsko se tisti del pogodbe glasi: nec nou tale praedium quale in loco Z dbinentiges Sčv-ves possedit). Pogodba je bila podpisana v Aurasu pri Lienzu v Pusiriški dolini. Objavila sta jo Jaksch MHDC III, str. 149 št. 376 in Kos lil str. 154, št. 258.
Imamo pa potem še četrto listino, izdano med 1. 1075—1090 v Glanhofnu (Jaksch, MHDC III, 162, št. 409, Kos, Gradivo III, str. 182, št. 299). Z njo odstopa plemenita matrona Wezala briksenskemu škofu neko do smrti jej podeljeno utrdbo v Kranjski gori ter v istem kraju neko posestvo, katero je pred malo leti dobila od škofa Altwina; zato pa škof prepusti njej poleg posetva v Breznici (pri Spittalu, Drau) in poleg dveh v6z vina vsako leto pred praznikom sv. Janeza Krstnika, posestvo v kraju Nad jezerom imenovanim (po latinsko: nec non tale praedium quale in loco z Obinentiges Seuues possedit).
Daši bi bilo zanimivo zasledovati posestne razmere v tem okolišu, o katerih nam te listine govorijo, vendar to ni namen naših vrst, ker tu nas zanima predvsem kraj, ki se v navedenih treh pogodbah omenja: Imenuje se Summitas lacus, to je po naše Vrh jezera, Nad jezerom (tako Kos) in pa 1) Z Obinantiges Sevuas, oz.
2)	Z O b i n a n t i g c s Seves oz. Seues, oz.
3)	Z Obinentiges Seves, oz. Serves
odnosno četrtič 4) Z Obinentiges Seuues. •	(Dalje prihodnjič)
ŠKOF
Pred dvajsetimi leti so Slovenci, zbrani na veličastnem zborovanju na Brezjah, »klenili poslati vrhovnemu poglavarju katoliške Cerkve prošnjo, da proglasi škofa Friderika Baraga za blaženega.
Sv. oče je takrat to prošnjo z veseljem sprejel in ukrenil vse, kar je potrebno, predno je mogoče koga proglasiti blaženim. Zaradi vojnih razmer pa pozneje z delom ni bilo mogoče nadaljevati. Pred kratkim pa je »Slovenski misijonski odsek" v Buenos Airesu v Argentini pod pokroviteljstvom škofa dr. Gregorija Rozmana sklenil obnoviti oziroma poživiti gibanje za beatifikacijo škofa Friderika Baraga po vsem svetu, kjer žive Slovenci (v kolikor tega ne preprečujejo v nekaterih državah komunistični režimi).
Zato hoče tudi „Naš tednik** pripomoči, da se poznanje dela velikega škofa Baraga razširi med našim ljudstvom in bomo prinesli v tej in v naslednjih številkah kratek opis življenja in delovanja škofa Baraga, kakor ga je sestavil bivši profesor na bogoslovni fakulteti v Ljubljani in koroški rojak dr. Lambert Ehrlich (katerega so ubili komunisti na ljubljanskih ulicah dne 26. maja leta 1942).
Dr. Lambert Ehrlich:
tSlava ]f3aragu
Veliki možje so poseben dar božji, tembolj če so taki možje veliki v kreposti in svetosti. Saj izpričujejo s svojim zgledom, da se more človek dvigniti nad svoje človeške slabosti in izklesati iz sebe lik, ki je odsev nadzemske, božje veličine! Prav taki zgledi nam dajejo pogum, da se podamo pogumno v borbo proti temu, kar je nizkotnega in grešnega v naši naravi. Naš rojak, škof Friderik Baraga, je med onimi duhovnimi velikani, ki postajajo večji in večji, čim bolj se oddaljujejo od sedanjosti. O njem nočejo utihniti glasovi slave in hvale; v angleškem, nemškem, češkem in slovenskem jeziku so izšli njegovi življenjepisi, neprestano se praznujejo v Sev. Ameriki spominske slavnosti njemu na čast, sloves o njegovi svetosti se stalno širi v njegovi „novi in stari domovini** in tu kakor tam želimo in Boga prosimo, da bi prišla podoba tega sina našega naroda kmalu na oltarje. Pridružimo se tudi mi častilcem našega Baraga, saj je izšel iz naših vrst. Tako nas bo vedno bolj prevzela duhovna veličina Barap, njegov apostolski duh, njegova gorečnost za duše, njegova neizčrpna, vsestranska delavnost v službi Gospodovi, njegova požrtvovalnost za najbolj zapuščene, še necivilizirane In-
dijance, njegova trda spokornost in brezobzirnost do samega sebe.
Potrudimo se torej spoznati vedno bolj našega rojaka, da nam bo v vzpodbudo in da bomo posnemali njegov zgled.
1. Baraga postane misijonar.
Z Dunaja piše mladi jurist Friderik Baraga okrog leta 1820 svoji sestri Amaliji: „V mojem srcu nastaja neka pusta praznota, katera se more napolniti !c s tem, da dvignem misli k Bogu in Njegovi večni ljubezni... moj duh zleti k Njemu v neizmerne prostore •..“ Isti sestri Arna-liij je poslal 1. 1821 zadnjo sliko, ki jo je naslikal, in dostavil besede: »Podoba kaze dobrega Pastirja, kateri je dal življenje za svoje ovce in kateri... tako dolgo išče izgubljeno ovco, dokler je ne najde.** Slikal je v tej podobi nevede samega
2c boljševiška revolucija ob koncu prve svetovne vojne je pognala iz domovine premnogo najodličnejših beloruskih, ukrajinskih in ruskih znanstvenikov.
Po drugi svetovni vojni se je ta rusko-beloruska-ukrajinska kulturna emigracija pomnožila še v dolgo vrsto najreprezen-tativnejših znanstvenih delavcev vseh osj talih narodov vzhodne in srednje Evrope. Ravno iz krogov ukrajinskih znanstvenikov v Parizu, ki je slej ko prej najvažnejši kulturni center vseh narodov in tudi emigracije.
Francoske oblasti so izdale dovoljenje za ustanovitev emigrantske znanstvene akademije letos spomladi.
S tem je bila »Svobodna mednarodna akademija znanosti in umetnosti" (LAcademic internationale libre des Sciences et des letres), kakor se uradno na-zivlje, ustanovljena in ožji odbor se je do prve generalne skupščine, ki se vrši jeseni, spremenil v smislu pravil v predsedstvo akademije (Comite-Directeur), širši odbor pa v akademski svet (Conseil d‘Academie). Med tem je posebna komisija že starih akademikov proučila tudi vse dosjeje kandidatov za članstvo akademije in po njenih predlogih je potem akademski svet na svojih sejah dne 19. V., 2. VI., in 30. VI. 1951 imenoval že tudi vse nove akademike, razen haitijskih, za katere še niso zbrani vsi podatki. Njih lista pa seveda še nikakor ni zaključena in se bodo imenovanja nadaljevala po redni poti, kakor jih predvidevajo pravila in kakor je običajna tudi pri vseh drugih znanstvenih akademijah. Velik del doslej imenovanih akademikov je bil že doma član svojih nacionalnih akademij, ostali
sebe, bodočega dušnega pastirja in misijonarja Indijancev.
Postal je dušni pastir v Sloveniji in je kaplanoval od 1. 1824 do 1829 v Šmarti-nu pri Kranju in Metliki, a njega je gnalo iz ozkih meja slovenske domovine v širni svet: hotel je biti misijonar. Ko je bila 1. 1829 njegova ponudba od misijonarske družbe na Dunaju sprejeta, je pisal 4. novembra 1829 svoji sestri: »Brezkončna je moja radost, da se je Bog ozrl na mene ... in da je uslišal moje zelo iskrene prošnje in molitve, ki trajajo že več let.'*
Bog je bil izbral našega Baraga za misijonarja dvema indijanskima rodovoma: Otava in Čipvc, ki sta bivala ob severo-ameriških jezerih, Mičiganskem in Gornjem jezeru.	(Dalje prihodnjič)
so pa po ogromni večini vseučiliški profesorji, raztreseni danes po vsem svetu.
Od Slovencev so bili imenovani za redne člane akademije:
Erjavec Fran, politični in literarni zgodovinar ter agrarno politični publicist, sedaj v Parizu;
Ložar Rajko, arheolog in umetnostni zgodovinar, sedaj v Spittalu;
Rebek Marij, profesor organske kemije, sedaj v Gradcu;
Turk Josip, profesor cerkvene zgodovine v Kaliforniji (ki je pa med tem žal umrl);
Žajdela Franc, šef laboratorija za radio-biologijo in kancerologijo na Pasteurjevem zavodu v Parizu.
Za dopisna člana sta bila pa imenovana:
Mihelčič Franc, specialist za tardigrade in mikrofavno, sedaj v Lienzu; in
Žagar Ludvik, fizikalni kemik, sedaj na graški tehniki.
Vseh rednih članov ima akademija okoli 80, dopisnih pa okoli 20, a njih število se bo v doglednem času še nekoliko pomnožilo.
Nas zelo veseli, da so dobili v tej veliki mednarodni organizaciji in najrepre-zentativnejši emigrantski ustanovi sploh tudi Slovenci jako častno mesto.
Razumevanje, katero so pri tej priliki pokazale francoske pristojne oblasti za to veliko kulturno zadevo, kaže, da tudi danes v Franciji smisel ža kulturno ustvarjanje ni zamrla. Francija je ravno v kulturnem udejstvovanju bila stoletja v .prvi vrsti in kakor kaže so tudi danes kulturni interesi za atomsko bombo, ki drugod obvladuje vse mišljenje narodov in kontinetov.
Še nekaj besed
o koroški slovenščini
V	spisu o »Koroški slovenščini** v št. 29 »Našega tednika" se je vrinilo nekaj tiskovnih napak, ki jih s tem^ popravljamo: Rožan pravi: vreč, je vrečo, kar pomeni: vroč, je vroče. V Podjuni pravijo: radoseja (= reta). Sbdit pomeni: rešetat, točit pomeni: retrat. Stin (Podjuna) pomeni: senčen kraj.
Nadalje pa prinašamo še nekaj posebnosti iz kor. slovenskih narečij:	Ziljan
pravi: ve sem prišu, ve sem vedu, kar pomeni: če bi bil prišel, bi bil vedel. To je še iz stare slovenščine (»sem" se izgovarja tudi kot „sen“ in „ve" tudi kot „be", torej: be sen prišu, be sen vedu).
V	Rožu pravijo:	smejn, v Podjuni:
sejni (sejem). PodjunČan pravi: zatenk (== tilnik), šinek (=vrat), zjed (kar ostane v skledi po jedi ali v koritu oz. jaslih); tog, vsa sem toga (trd, vsa sem trda); vokt (komolec). Rožan pravi: vak’t. Podjuna: bolčje, Rož:	bolezen.
Podjuna: gvavobiičen ali okrajšano: gva-bučen (= plešast). Rožan: mavžna, PodjunČan':	mava južina. Podjuna: tdvoh
(okrajšano: tžvh), Rož: kurice (teloh).
Podjunski naglas: cigan, fme, tčma (2. sklon: time), vilice, matica, hišica, mizica, skledica, ponije (= pomije), ženin, pogubljen, čudne reč’; Rozan ima v vseh teh besedah gorenjski naglas.
Rožan: muse, PodjunČan: muhe.
V	Podjuni pomeni zid ognjišče, npr.: postavi na zid = postavi na ognjišče.
Rožan pravi: kozč, oveč, PodjunČan: kdze, ovce.
Izgovorjava samoglasnikov a, e in o v podjunskem narečju:
kam pa gr&š? diž gr A; štu je v^da: v nebesa vzav; navčda; ti bom prkozav (Rožan: ti bom pokazov); a čemaš kej drujga davat? (= ali nimaš nič druzega delat).
Rožan pravi: den, meša, PodjunČan: dan, maša.
Rožan: dobro jutro, dober den, PodjunČan: dobr jutri, dober dan.
Rožan: vino, jutro, PodjunČan: vin, jutr. Rožan: uv, (drugi sklon: uva), PodjunČan: pir, pira.
Rožan: Čeča, Podjpnčan: puža. PodjunČan: Vs (= dnes, kakor pri Čehih in Slovakih). Koruzi pravijo Rožani in Ziljam': sirk. Sirkova mešta = koruzni žganci.
Rožan: rože cvetd, PodjunČan: rože cvetijo. Rožan: sečem, seča, PodjunČan: kosim, košnja. Podjuna severno od Drave: sečem, seča.
Rožanska narodna:
V Celovci na Lenti (Lend), tri pavče poj6, te nove žovnirje muštrati uč6.
Svobodna mednarodna akademik znanosti in umetnosti
Spisal: J. ŠIMON BAAR
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC
ROMAN	NADALJEVANJE
S kom bi vozil? Globoko bi moral seči v žep in kupiti novo vprego. Tiste kobile bi bilo najbolj škoda, to je usmiljenja vredna žival in očividno mati ostalih. Toda slabo ravnajo z njo, zato grize.**
»Glejte, oče, kako ste modri in izkm šeni! Verujte mi, da mi še na misel ni prišlo, kar zdaj pripovedujete. Niti pomislil nisem, pri kom j?ori, zgolj na nesrečo sem mislil in le zelja, da bi pomagal, mi je dajala poguma in moči. Ko bi bil vse to tako preudaril in premislil, komaj da bi prestopil Bohačev prag."
Ne samo v župnišču, temveč po vsej župniji, celo v vsej okolici se je govorilo o požaru. Nad hlevi se je .nehalo kaditi, še nekaj časa se je širil po zraku smrad po gorišču, potem pa je prišel stavbenik z zidarji, se hitro lotil dela in s tem je preminul tudi zoprni smrad.
V nedeljo po maši se je cerkovnik zopet nasmehnil gospodu župniku in se drznil vprašati ga: »Ali vedo, da so v časopisu?"
»Ne vem,“ je zopet po resnici odgovoril Holoubck.
»Gospod Bohač se jim zahvaljuje v njem.**
»Čemu pa?“ je ušlo duhovniku, ki se v tem trenutku- ni spomnil na požar.
»Na celi strani je zahvala, kjer sc za-
hvaljuje društvom in tudi njim, da so mu s tveganjem lastnega življenja rešili konje-**
»Lump! Prav za prav bi ga moral tožiti,“ je hotel zakričati Hofoubek, toda premagal se je in se samo zelo jezno obregnil na presenečenega cerkovnika: »Gospod župan sc nima za kaj zahvaljevati. Zaradi njega nisem nič storil. Ampak konji, razumete, konji bi se mi morali zahvaliti v časopisu.** Cerkovnik je z odprtimi usti gledal za njim skozi zakristijska vrata. Naposled je zaprl vrata in usta in samo zagodrnjal:	»Čuden, jako
čuden človek."
Holoubkovo dejanje je zbudilo spoštovanje pri slehernem človeku, posebno pri posestnikih, gospodarskih uradnikih veleposestva in pri izobražencih vsega kraja. Spoznali so v župniku izvrstnega, odličnega človeka. On pa niti slutil ni, koliko je pridobil na ugledu pri vseh... In čeprav bi bil slutil, še daleč ne bi bil toliko vesel, kakor ga je takoj drugi dan po požaru razveselil mladi Jina.
Pismonoša je namreč prinesel v župnišče velik zavoj z Dunaja. Ko ga je župnik odprl, je našel v njem prelep bel pluvial iz svilenega damasta, nanj pa je bil pripet dopis: »Prečastiti gospod! Blagovolite sprejeti za svojo cerkev ta pluvial in nosite ga v zdravju in miru dolga leta zato, ker se niste sramovali nesti kovčka bolnemu krojaškemu pomočniku. Nisem več tako ošaben, kakor sem bil takrat. Zdaj sem zdrav in prosim, da sporočite pozdrave tudi našim domačim."
Holoubck je z zabojem in s pismom stekel k sosedu Jinu in, preden si je na Telovo prvič oblekel pluvial, ga je raz-
grnil po prostranem oltarju in pozval zupljane, naj si ga ogledajo. Razložil jim je, da se je njihov rojak, gospod Karel Jina, na Dunaju spomnil na svojo župno cerkev in poslal pluvial v božjo čast in župljanom v veselje.
Materino srce v prsih stare Jinovke, ki je sedela v klopi, je rajalo in .gorelo v čistem veselju nad tem, kako lepo je gospod župnik to povedal in kako so se vsi nanjo ozrli in ji zavidali to čast, kako so spraševali, kdaj in komu je poslal, koliko je stalo in kakšna krasota je to, kakšna krasota!
In tudi pluvial je na Telovo kar gorel na soncu v zlatih, ognjenih cvetovih, ko je župnik Holoubck z njim, ves žareč od radosti, prvič šel v procesiji in nesel v rokah blejlčečo monštranco.
XII. POGREB
Ko je stari Holoubck opravil vsa spomladanska dela, ko je posejal poslednje zrno in posadil zadnji krompir v zemljo, si je umil roke, se praznično oblekel in suho naznanil v kuhinji: »Otroka, jutri zjutraj torej odidem."
»Odidete? Čemu pa?“ sta hkrati vprašala župnik in Bariča.
»Zato, ker mc tu več ne potrebujeta. Vse je posejano in posajeno, požeti in pospraviti bosta znala brez mene. Zdaj se torej podvizajte in pokažite, kaj znate."
»Očka, pa saj vas jaz bolj potrebujem nego brat," je menil župnik.
»Motiš se, Jožko," je mirno odvrnil oče, »ti gospodariš na tridesetih, on pa na trikrat tridesetih oralih."
»Pa ima pri sebi mamico," mu je skočila v besedo Bariča.	I
»Prav zato hočem proč. Toži se mi po mamici. Štirideset let sva skupaj živela, zdaj na stara leta bi naju pa otroci skoraj ločili. Le sama si pomagajta. Šel bom domov, kakor sem rekel!"
»Torej bom pisal mamici, naj pride sem," se je pogajal dalje Jožko.
»Nič ne piši. Nočem, da bi se sem pripeljala. Spodobi se, da preužitkarji delajo pri tistem, ki jim preužitnino meri. Tam je naš grunt, nanj mi je srce priraslo, na njem že stoletja gospodari naša kri, moči ga naš znoj in često — če ga pobije toča — tudi naše solze. To tukaj ni naše, niti tvoje, nekaj let tu posediš — in prav nič za teboj ne ostane, kakor po tvojem predniku ne. Tu se nikdar ne bi čutil doma."
»Vam pri nas ne ugaja," je nenadoma in trpko očital Holoubck.
»Čemu bi se pretvarjal, uganil si, ne ugaja mi tu in mi nikdar ne bo. Tod je oblastno ljudstvo, z materjo bi bila ljudem zgolj v posmeh s svojim narečjem, obleko, vernostjo, z vsem dejanjem in nehanjem ne sodiva sem. Kjer se kdo rodi, tam najbolje živi. Bariča je mlada in se navadi, ti pa se že od malega klatiš po svetu kakor cigan, zato bosta lahko mirno živela, toda naju — mame in mene — ne vabi sem. Uvenela bi od hrepenenja po domu."
Holoubck je povesil glavo. Čutil je, da ima oče prav. Ni ga več zadrževal,, samo prosil je, naj nanju ne pozabijo, naj hitro pošljejo sem mamico, v žetev ali pa vsaj za mlačev naj sam pride pogledat in Hanzeku naročit, kako in kam skladati.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob ^9. uri v slovenski cerkvi v Pricsterhausgasse. -
GORENCE
V sredo, dne 4. julija, v večernih uraH, je zatisnil svoje trudne oči g. Bornik Danijel, tesar, roj. 26. avgusta 1882 v Gra-'dičah, v župniji Libeliče, že onstran av-■ strijske meje. Rajni Bornikov ata so sc poročili 13. maja 1906 na Suhi z Breznik Kristino. V zakonu so se jim rodili _ 3 otroci: hčerka in dva sina. Od teh živita še oba sina, prvi je zaposlen v Volšper^u v Labotski dolini, v tovarni za čevlje, 'drugi, Hanzi je pa mizar na očetovem domu v Sv. Radegundi na Gorenčah.
Rajni Bornikov ata so bili zelo verni, pridni in delavni. Molitev in delo je bil njihov življenjski program. Nedeljska sv. maše niso nikoli opustili, razen v težki bolezni. Tudi ob delavnikih so radi prišli k sv. maši, če so jih le noge nesle. Sveto obhajilo so pogostoma prejemali. Na stanovsko nedeljo so redno prejeli sv. Zakramente. Ker niso mogli hoditi peš, so se navadno pripeljali s kolesom.
Zadnja leta so hudo bolehali. Posebno so tožili, da jih noge nočejo več nositi.
Kdor rad moli, ta tudi rad dela. To smo videli pri rajnem Bornikovem atu. V mladosti so se izučili za tesarja, katero obrt so tudi vestno opravljali, dokler so bili pri moči. Ker so bili pridni in varčni, so si mogli s svojimi prihranki kupiti v Sv. Radegundi 1. 1830 lepo hišo in so preživeli v njej še zadnja leta svojega zglednega življenja.
Ko so slutili, da se jim bliža zadnja ura, so kot veren kristjan prosili za duhovnika, da jim podeli sv. zakramente za umirajoče, katere so tudi lepo prejeli in nekako mesec dni za tem so zatisnili svoje trudne oči.
Vsem sorodnikom, posebno še ženi-vdovi in obema sinovoma izrekamo globoko sožalje.
mmvi nas mMmkem
ptfačc iz sadnih sokov
Imajo y primeri e limonadami 3 prednosti!
•	iz čislih naravnih sadnih sokov
(nobenih esenc, nobenih barell)
© večja vsebino sledkoria
•	polnitev brez klic lideloralee — JAKOB PAGITZ
.Tekoče »adje” cELOV C-KLAGoNfURr, IVaajplaie
SRČE PRI ŠKOCIJANU
Pri Kusmu v Srčah že dolgo nismo imeli močne moške roke za delo. Štirje fantje, ki so bili vojaki, sc z vojske niso Več vrnili. Oče je umrl med vojno. Hiša jc torej nujno rabila moško moc za težka dela. Zato si jc Kusmova Mici poiskala svojega življenjskega druga onkraj Drave y Smarjeti pri Velikovcu — Jurija Jcsse, in s tem končala morebitno nesrečo, o kateri govori pesem: vKaj se ti pobič v nevarnost podajaš, crez Dravco v vas hodiš pa plavat ne
znaš!'*
V	nedeljo, dne 15. julija je bila v farni cerkvi poroka, bilo jc vse zelo slovesno.
gostilni pri Čuku pa je bila vesela »>ojset“!
Novemu paru želimo v novem stanu obilo sreče!
ŠKOCIJAN
V	delu, ki nas je popolnoma prevzelo, *mo skoro pozabili poročati o dogodku, ki ne bi bilo prav, da bi šel kar tako v Pozabo.
6. julija, na predzadnji dan šolskega leta, se je zbrala vsa šolska mladina s svoji; mi predstojniki v prostorni telovadnici uaše šole, da se zahvali za delo in trud ?• nadučitelju Gregcrju, ki je s prvim julijem stopil v pokoj.
Gospod nadučitelj Gregcr je bil med nami skozi 30. let in učil ter vzgajal na-Še otroke za bodoče življenje. Dolga je V doba, veliko važnega dela narejenega Pa vendar ob pogledu nazaj tako kratka. Do 1945 leta je gospod opravljal službo učitelja, od 1945 pa je prevzel odgovorno službo nadučitelja. _	_ v_
Vestno, dobro in pravično je vršil svo-jp službo napram svojim kolegom in svo; jim učencem, o tem bi lahko pričali vsi učenci, ki so hodili v šolo pod njegovim vodstvom. Tudi v letih vojne vihre je °stal na svojem mestu. Trpel jc tudi marsikatero krivico, kar pa je znal junaško Prenesti.
2a vse zasluge in delo mu je. izrazila mladina, v deklamacijah in pesmi svojo Zahvalo v obeh jezikih.
Vsak iz svojega področja pa so se zahvalili g. nadučitelju še g. nadzornik Maklin iz Velikovca, preč. g. župnik Koglek, g. župan Serajnik ter Šolska svetovalca g. Vank in g. Tratar.
Kljub temu, da je g. nadučitelj radi bolehnosti stopil v pokoj, mu želimo, naj bi še dolgo ostal med nami.
Istočasno smo se poslovili od gospodične Weif5cisen Antonije, ki je tako lepo znala ravnati z našimi malčki kot druga mati in jih upeljevala v življenje.
Rožica hvaležnosti je sicer dandanes redka stvar, vendar je v srcih naših 6trok pognala svoje korenine in ob tej priliki zacvela. Pa tudi ostali mu izražamo hvaležni — Bog plačaj!
V sredo, 18. julija smo pokopali pri obilni udeležbi Seničnikovo mater iz Sel, Marijo Mihelič. Dosegli so 71 let starosti. Ob odprtem grobu se je poslovil od njih g. župnik Koglek. Pokojnici želimo večni pokoj, sorodnikom pa izražamo iskreno sožalje.
PODKRNOS—RINKOLE
Toliko ima kronist poročati, da včasih še‘ kaj pozabi! Dne 24. junija 1951. sta si obljubila pred oltarjem v š.mihelski farni cerkvi večno zvestobo in ljubezen Janko Widowitz in Lizika Duler. Ženin je doma,iz Podkrnosa in je sorodnik pok. milostljivega kanonika \Vidowitza. Lepo posestvo ima v podkrnoški fari. Čudili smo se, kako je mogel zvedeti Janko za Liziko v Rinkolah.
Tako na uho Vam zaupamo: Lizika ie služila v Celovcu in ljubezen je. iznajdljiva, kar tam nekje v Celovcu je spoznal naš dobri Janko Liziko in ljubezen se je vnela. Bila je celo leto doma, nihče niČ ni rekel kaj o ženitvi, ali kaj sumničil, kakor je to drugače v navadi...
Lepega dne pa župnik oznanijo to tajnost celi fari; malo smo se pogledali in rekli: „No, kaj pa bo to za en škric, ki bo nam odpeljal Liziko tja v Podkrnos.“
Veselo svatbo smo imeli pri. Likebu, obilo svatov je bilo od blizu in daleč. Veliko veselje je zavladalo, ko so zagledali Podkrnošani svojega . milostljivega prošta Trabesingerja v 'dvorani, po-
zdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Še nekaj je bilo pri tej poroki posebnega: veliko svatov ni bilo pri sv. maši zjutraj, zato so imeli g. župnik mašo še zvečer. Ženin in nevesta sta pristopila pri večerni maši k svetemu obhajilu. Ko bi nam Cerkev dala to dovoljenje, da bi smeli imeti zvečer sveto mašo, potem bi bilo veliko več porok s sveto mašo in obhajilom vsaj ženina in neveste ter tudi svatov! Za priči sta bila Franc Rutnik, zidar in kmet iz Radiš ter Franc Žagar, kmet na Metlovi.
Kazažani, Rinkolanarji in Podkrnošani so s®' prav dobro razumeli in so postali celo Židane volje ob dobri Likebovi kapljici.
Upamo, da se je Lizika že navadila podkrnoške fare in da ji ni preveč dolgčas po Rinkolah! Obilo sreče in blagoslova, to želimo iz srca!
KOZJE
Le mala je naša gorska vasica, skrita, da je ne vidiš od zunaj, le na jugovzhodni strani se vidi kakor skozi okno odprt svet, kjer se vidi del Podjune in tudi.tok Drave. Če pa greš 5 minut proti jugu mimo Podra, kier čebelari naš g. župan, se naenkrat^ odpre krasen pogled. Pod teboj mogočno sumi Drava, blizu, da . bi z roko segel tja čez, ležijo lepe vasice Spodnjega Roža. Macen je blizu, da bi kamen vrgel v Zavrh.
Nismo se še kdaj flglasili v „Našem tedniku'*, in ko se danes oglašamo, moramo poročati žalostne novice.. V teku treh tednov smo imeli kar tri pogrebe. Prva se je poslovila 77-letna Sodlisniko-va mati. Pridna, vestna in preprosta žena je bila v svojem življenju, .tako jo je naslikal na grobu naŠ rojak, č. g. tanr pihler, župnik medgorski.
Dne 9. julija pa sta naša dušna pastirja z Mcdgorij in Radiš vodila žalostni sprevod od Kvedra na Kozju na farno pokopališče k sv. Lambcrtu na Radišah. Velika množica ljudi je spremljala šele 48-letnega Tonija Pichler, p. d. Kvedra, gospodarja lepe domačije, očeta znane ugledne in zavedne ter verne Kvedrove družine.
&d \Jdikwia do- Bde
Zares lepa je vožnja od Velikovca do Bele, Peljemo se lahko z avtobusom, od Senče vasi do Železne Kaple pa tudi z ozkotirnim vlakom, tako imenovanim „fiki-jem‘‘.
Vsa pot je polna naravnih krasot. Že ko zapustiš Velikovec, se. ti nudi veličasten pogled na Dravo, katera je zadnji čas vedno precej velika, ter večkrat grozi s prestopom svoje struge. Od Drave tja do Senče vasi z razgledom ni bogve kaj, ker jc cesta bolj podobna grapi nego cesti. Na njej te tako strese in meče, da vidiš vse po dvoje in troje, to je gotovo le pripomoček k tujskemu prometu, ker na Klopinjdcem jezeru je precej letoviščarjev in kopalcev.
Nato te pa že pozdravita: z desne očak Obir z leve pa Peca kralja Matjaža. Še polno drugih hribov in hribčkov, kateri ti nudijo lep razgled po slovenski Koroški in še dalje, če jih obiščeš. Obiskuj pa jih kot tih in miren opazovalec narave in ne kot kričač in razgrajač gora. „Gora ni nora, ampak tisti je nor, ki gre gor,*1 je že star pregovor o onem, ki sc ne obnaša tako kot se spodobi.
Tudi ob Goselskem jezeru je ob lepem vremenu dovolj kopalcev, čeravno kopališče šc ni urejeno. Obljubljajo pač, da bodo napravili kopališče kot jc treba.
Sedaj pa naprej mimo Žitare vasi in Miklavčevega v sotesko ob Reberci proti Železni Kapli. Kar pogumno in brez strahu, da bi dobili kako skalo na glavo, čeravno zgleda nevarno! Sedaj smo pa v Kapli, ali pri pošti, ali pa na glavnem kolodvoru. Ker jc Železna Kapla tudi
t
Javno mesto te doline, se pomudimo tu-aj nekoliko dalje.
Tudi v Kapli je precej letoviščarjev, od koder imajo vse polno priložnosti za gorske izlete in pohode. Olepševalno društvo je tudi dalo napraviti po vseh okoliških obronkih in stezah primerne, klopi, tako da sc vsak čas lahko odpočiješ ter navžiješ čistega zraka in lepote narave. Avtomobilski klub pa je naredil prosto kopališče v Čebru, da se ob vročih pasjih dneh lahko ohladiš in poživiš v bistri vodi. Manjkajo le še kabine za preoblačenje, toda s časom in denarjem se da vse narediti.
Pa še nekaj imajo priložnost doživeti oni, ki obiščejo Kaplo zato, da se telesno in duševno odpočijejo in okrepčajo: vsako soboto in nedeljo zvečer je slišati pozno v noč, ja celo do ranega jutra, mijavkanje in tuljenje, ki naj bi bilo petje. Nerazumljivo je, da „oko postave” tega ne vidi, da se sme brez nadaljnega kršiti policijska ura in kaliti nočni mir. Gotovo bi bilo v interesu tujskega prometa. in mnogih domačinov, Če bi one netopirje opozorili na predpise.
Ob nekaterih dneh pelje avtobus tudi v Belo, kjer je znano zdravilno kopališče ter Grosov hotel. Le škoda, da se je med vojno in po vojni vse uničilo in nič popravilo. Vzpnemo se lahko še na Jezerski vrh, saj je užitek iti po onih vijugah, med potjo se pa lahko še kisle vode napijemo. Kdor ima pa potni list in potrebne papirje, lahko gre Še na Jezersko pogledat, ker jc prehod na Jezerskem vrhu tudi žc spet odprt.
Mlada žena je izgubila dobrega moža, tri hčerkice — najstarejša je 12 let stara — ljubečega in skrbnega očeta, Kvedrov dom pa vzornega gospodarja, kmetje Zi-nesljivega soseda, fara vernega moža, nas živelj v radiški občini pa zavednega in zanesljivega moža.
Besede slovesa na grobu mu je govoril č. g. Lampihlcr. Kot težka zemlja na krsto so padale besede globokih misli, ko se je govornik zahvalil pokojnemu kot' vernemu možu za njegovo značajnost v veri. Zahvalil se mu je za neutrudno sodelovanje pri vseh naših cerkvenih in društvenih prireditvah. Pevci so na domu in na poti ter ob grobu zapeli svojemu zvestemu članu žalostinke. Še lansko jesen, ko smo bili zadnjič pevci ^skupaj, sc ni mogel ločiti iz pevske družbe in nihče ni takrat slutil, da bo veseH in nasmejani naš Toni Kveder postal že tako kmalu žrtev zahrbtnega raka. Hudo je trpel zadnje mesece, a prišel jc v cerkev, dokler mu je le bilo mogoče.
Tebi, dragi naš Toni, se zahvaljujemo za tvoj lepi vzgled, za zvestobo vsem našim svetinjam, naši lepi pesmi, naši materini govorici, ki si jo ljubil in bil nanjo ponosen. Odpočij se v Bogu! Družini pa naše iskreno sožalje!
Komaj osem dni navrh smo spremili k večnemu počitku najstarejšega našega vaščana, 85-letnega zidarskega . mojstra Jurija Flribernika. Že zgodaj je izgubil ženo in v trdem delu je moral skrbeti ^za šestero otrok. Bog daj rajnemu večni mir!
Upamo, da bomo mogli drugič kaj bolj veselega poročati.
l!l!ltl!il!llllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllilllllll!lllllllllllllllll!IIIIIIIHI
BELJAK
Vse naše prijatelje moramo opozoriti na neko posebnost, ki je ne smejo za* muditi, kadar obiščejo Beljak.
jV dneh od 28. julija do 4. avgusta prireja namreč tvrdka
SchaiscSufin & Mzsm v Beljaku CVillath)
v Postgasse 6, tel. 48-97, v svojem razstavnem prostoru poleg Park-hotcla jesensko in zimsko razstavo. Ta razstava bo vsem obiskovalcem dala sliko, kako bo izgledala letošnja jesenska in zimska moda za dame, gospode in otroke.
Vse naše prijatelje opozarjamo, da si omenjeno razstavo v Postgasse. morejo ogledati, ne da bi bili zato prisiljeni kako stvar kupiti. Pač pa jih bo ogled te razstave prepričal o veliki možnosti izbire, o izredni kakovosti in o zmernih cenah vsega blaga.
Krznene plašče in jopiče morete dobiti še po poletnih cenah.
l!!!l!l!lllllliniiimilllllllllllllllllllll!lllllinillllllilHil!ll!lll!IIIIIIHIIIIHI
2BOROVANJE ZGODOVINARJEV
V dneh od 18. do 20. septembra bo v. Linzu v Zgornji Avstriji zborovanje avstrijskih zgodovinarjev.
Ob tej priliki bodo osnovali 'delovni odbor strokovnjakov za proučevanje slovanstva in vzhodne Evrope.
Tak delovni odbor bo imel nalogo, da pospešuje spoznavanja slovanstva m slovanskih kultur v avstrijskih šolah in da sc posveti raziskavanju slovanskih vplivov na ozemlju sedanje Avstrije.
DIJ AKOMSREDN JEŠOLCEM!
Letošnji študentovski sestanek bo v Šmihelu pri Pliberku v dneh 11. in 12. avgusta. Udeležijo se ga vsi dijaki-srednje-šoki iz naših dolin- Posvečen bo važnim vprašanjem našega dijaštva. Prihod je na predvečer v petek 10. avgusta, zberemo se v kaplaniji do 20. ure in določimo se* Stankove podrobnosti. Študentje naj. prinesejo s seboj 1 odejo in nekaj prigrizka. Po sestanku se na željo organizirajo manjši skupni izleti. — Dušnopastirski urad, pripravljalni odbor.
Vedno veliko izbiro novih in akutnih vzorcev š&Sflj&fM za poletje in ludl e za lesen dobile po stalnih cenah pri
Ssdkevnutter
Celovec - Klagenfurt
KarlreitsfraBe 1
St&mtm tmamokje v kmUjsim
/. krnska dmdm mtstova
(Odgovor na članek v „Našem tedniku")
šil potisniti tudi svojega očeta čez hišni
Kmet ne piše rad, pa saj tudi nima ča sa za pisanje. Tokrat pa ste nas pozvali, da povemo, kaj mislimo o kmečkem starostnem zavarovanju. Zato hočem povedati nekaj misli in sem prepričan, da je večina kmečkih ljudi istih misli.
Vsak se bo najprejc vprašal: „Kaj pa bom imel od tega zavarovanja?41 Gotovo bom imel neki mesečni znesek na stara leta. To je zelo mikavno, toda oglejmo si stvar nekoliko pobližje*
Mnogokrat slišimo naše kmečke ljudi, ko tarnajo po starih, zlatih časih. Moramo reči, da takrat, ko sta imela še besedo stara krona in pa stari rajniš, res ni bilo slabo. Ljudje so bili vajeni štediti in mnogim se je nabral za stara leta lep kupček. Dokler seveda po končani prvi vojni vse ti kupčki niso skopneli kakor pomladanski sneg.
Če bi takrat ponujali kmetu kakšno starostno podporo, bi gotovo vsak kmet odgovoril: „Kaj, jaz naj bi na stara leta živel od miloščine? Nikdar!44 — Njegov ponos bi mu namreč tega nikdar ne dovolil, imel bi to za nekaj poniževalnega. Na stara leta je skrbel zanj sin in le redki so bili slučaji, da se je moral kdo pritoževati nad „ta mladimi44.
In danes? Ali kmet res potrebuje podporo? Še daifes skoraj ni slučaja, da bi kmet padel v breme občini ali državi. Še drugo vprašanje je: ali bo kmet dobil na stara leta nazaj to, kar je v teku let vplačeval? Nikdar in nikoli! Verjetno so gotovi krogi in tudi država zainteresirani nad tem zavarovanjem, ker bi spet spravili nekaj študiranih ljudi „pod streho4', ki bi udobno živeli" od kmečkih žuljev. Poglejmo po naših hribovskih kmetijah in bomo^ videli, da že danes tam zaradi velikih socialnih dajatev ni mogoče imeti tujih ljudi pri hiši za delo. Kmet z domačo družino dela in obdeluje, kolikor pač more, četudi pri tem višina pridelkov pada. Da bi pa moral kmet še za sebe plačevati, kje bo pa jemal, ko pa ni nikjer dohodkov?
Kmet ne bi mogel vedno pravočasno plačati predpisanih prispevkov, pojavil bi se eksekutor in ta — kakor vemo — nima usmiljenja, pa če bi šla tudi krava od hiše. Takrat bi pač kmet preklinjal to »dobroto44 zavarovanja. Starostno zavarovanje bi za marsikoga pomenilo neznosno breme.
Kdor vzgaja svojega naslednika na kmetiji tako, da bo ta znal spoštovati in se ravnati po desetih božjih zapovedih, bo ta znal spoštovati tudi četrto božjo zapoved. Če bo potem dobil še dekle iz poštene krščanske hiše — in to je še posebno važno — mu pač ne bo treba biti v skrbeh za stare dni. Oni pa, kateremu je imetje vse in kateri pozna le sebe in ki morda svojim ljudem niti nedeljskega počitka ne privošči, ta mora biti prepričan, da se bo te bolezni nalezel tudi njegov sin in to navadno še v povečani meri. Ta se pa nato res ne bo nekoč ustra-
NOVO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE KOVIN
Londonska tvrdka Silvercrown Ltd. je nedavno začela izdelovati novo čistilno sredstvo, ki odstranjuje mazivo s kovin, ne da bi bilo za to potrebno segrevanje. Gre za emulzijo posebne vrste, v katero pomočijo kovinske dele za nekaj minut, dokler njene kemične primesi ne prodrejo temeljito skozi plast masti. Nato splaknejo kovinske dele z vodo, ki sc spoji z maščobo in jo tako odstrani. »Solvenol44, kot imenujejo to novo čistilno sredstvo, ni niti vnetljiv niti strupen in nima nobenega kemičnega vpliva na kovine, s katerimi pride v dotik.
Poleg tega pa je tudi zelo cenen. Ker se maščoba, ki je na kovinskih delih, ne razstopi v Solvenolu, ampak jo odstranjuje splakovanje z vodo, služi raztopina lahko za mnogokratno uporabo. Suhe kovinske dele je treba namakati od 5 do 15 minut.. Pri večjih strojih pa drgnejo ali škropijo posamezne dele s Solvcnolom in jih nato izplaknejo z vodo.
Solvenol je idealno sredstvo za čiščenje vseh vrst kovin od jekla do aluminija pred kromiranjem, barvanjem ali emajliranjem.
Prag-
Proti prostovoljnemu zavarovanju nimam nič. Kdor more in kdor misli, da bo nekoč res potreboval, naj plačuje. Nikakor pa ne morem odobravati prisilnega starostnega zavarovanja za vse.
Priznam, za kmečke delavec je tako zavarovanje res potrebno in pravilno in nikdo ne sme in ne more biti proti. Saj si danes delavec ne more toliko prištediti, da pri tej nestalnosti denarne vrednosti še kaj imel za stara leta. Zavarovanje je pri delavcih potrebno, da more res bolj brez skrbi gledati v bodočnost. Kmetje pa tega zavarovanja ne potrebujemo, dokler smo svobodni na svoji zemlji.
Vsak, kdor ima tuje delavce, že ve, koliko ti stanejo, večkrat tudi desetkratni in še večkratni znesek zemljiškega davka. Če bi vsaka občina za sebe pobirala prispevke za delavsko zavarovanje za svoj okoliš in bi nato tudi sama izplačevala starostno rento, bi bilo verjetno celo ura- ] dovanje veliko ceneje in bi tudi zato prispevki bili veliko manjši, ko bi bil izključen dragi upravni aparat.
Toliko za danes v odgovor na Vaš poziv v »Tedniku44.
Hribovski kmet iz okolice Pliberka.
Letos bo celovška razstava prvič prirejena pod imenom: I. koroška deželna razstava. S tem preimenovanjem so hoteli prireditelji pokazati tudi v nazivu to, kar je razstava v resnici že bila: prikaz in pregled celotnega koroškega gospodarstva in pa tudi gospodarstva onih avstrijskih in zamejskih dežel, s katerimi je koroško gospodarstvo v najožjih stikih.
Koroška deželna razstava'naj bi pokazala sedanje in pravo stanje trgovine, obrti, industrije, kmetijstva in gozdarstva na Koroškem. Tako bo ta razstava letos že skoraj nekak celovški gospodarski sejem, da ne rečemo »velesejem44. Ta sejem pa bo tudi pokazal, da je ravno koroško gospodarstvo v veliki meri poklicano, da vzpostavi čim ožje stike z obema sosednjima deželama, z Jugoslavijo in z Italijo, prav posebej pa še s Trstom, ki je najnaravnejše koroško pristanišče.
Tudi za letošnjo razstavo, ki bo trajala od 9. do 19. avgusta, še ni bilo mogoče dobiti na razpolago lastnih razstavnih prostorov in tako bo tudi letošnja razstava razmeščena še v poslopjih Hasnerjeve šole, trgovske akademije in gimnazije. Vse ceste do razstavnih poslopij so letos lepo uredili, da se obiskovalcem ne bo treba pritoževati zaradi prahu.
Prijavljeno je 280 razstavljalcev, med
Stopiš % dežele
Določili so za kmetijske pridelke nove cene, češ bo saj kmet imel tudi isto kot industrija ali delavec.
Najprejc mleko: Skoraj vedno je imelo mleko isto ceno kot steklenica piva, navadno še malo več; in danes? Tu v okolici jezera, smo prodajali pred časom
Fiihrerja44 Hitlerja mleko za 40 g, za kar si kupil pol metra polana za žensko obleko. To bi bil še boljši primer, ker moram dati zdaj kar 10 litrov za isto količino polana. Ali je mleko slabše oz. polan boljši? Pa naj računajo tako ali tako, najbolje ve kmet, kako je. Tega pa stane mleko za lastno potrebo S 2.50. Kako naj ga prodaja torej za 1 šiling in še mnogo manj. Saj so ves čas, ko je bila cena 1 šil. dobili kmetje izplačano samo od 70 do 87 g — ker ni imelo mleko dovolj maščobe.
Tako se je zgodilo, da so kmetje mlečne krave oddali in si nabavili junce, ni treba toliko dela, so na paši in jeseni jih oddaš mesarju, pa imaš brez dela mnogo več kot od krave, ki si jo moral skrbno negovati, po trikrat na dan molzti, za kar vse skoraj ne dobiš človeka, da bi to opravljal.
Drugod in to po večini saj tam, kjer imajo še kake lastne ljudi, so se vrgli na svinjerejo. Namesto da bi kupovali drago ribjo moko, dajo posneto mleko in svinje se redijo naravno in še kako in so bolj odporne proti boleznim kot če se hranijo z raznimi več ali manj umetnimi krmili.
Brez zamere, toda tega ne bodo več dokazali papirnati ukazi in ne pozivi, da v mestu rabijo mleko. Kako hoče delati kmet samo iz idealizma, ko pa delavec, ko ga dobiš v soboto za kako malo po-
pravilo, dobi petkrat najboljšo hrano in točno ob petih zahteva od tebe 60 do 70 š. Seve se je opoldan eno uro vlegel k počitku. Če je slučajno popravljal dimnik in raztrgal streho ter videl, da se bliža neurje, pač ni vstal, da bi zadelal odprtino, predno se ulije ploha.
Cene žita so pa privedle kmete, skoraj vse, do tega, da se sploh ne splača več. V tujino plača država večje cene, doma pa je cena krme za kure boljša kot najčistejše pšenice. Zato sejejo kmetje samo za lastno potrebo in kmet, ki je sejal svojčas osem mernikov, je lansko jesen sejal en mernik rži.
Kdo bo pa delal na polju in kdo bo požel? Koliko moraš dati žanjici na dan, da je skoraj vse žito, kar ga nažanje, po sedanji ceni pač za njen zaslužek.
Pa še to: vse se dohi v trgovini, tisti pa, ki rabi kako seme ali kak mernik rži ali pšenice, je ne dobi po celi občini. Kaj bo, če bi hkrati ne prišlo nič v deželo? Ljudje prerokujejo.povsem slabe čase. Naj ne bo kdo prizadetih užaljen, pravijo pa ljudje tole:	»Popolnoma isto
je danes kot po minuli vojni. Vsak dan so bile višje cene, vedno več nezadovoljstva in na kupe denarja brez vrednosti.
Zmožnih, poštenih delavnih mož nam je treba pri vodstvu države in le tedaj bodo zopet dobri časi. Dokler pa bomo brali v časopisu skoraj dnevno, da je ta ali oni na visokem mestu toliko in toliko milijonov poneveril ali po našem ukradel in dokler nato beremo v enem ali drugem listu, kako stranka to podpira in zagovarja, tako dolgo bomo pa doživljali neprestano zvišanje cen in plač in davkov, pa vedno večjo skrb za bodočnost.
GOSPODARSKE VESTI
NOVE ODKUPNE CENE ZA ŽITO V JUGOSLAVIJI
Zvezna vlada je odredila nove odkupne cene za belo žito, ki ga morajo kmetje še obvezno oddajati. Nove odkupne cene so (za 100 kg franko vagon ali skladišče nakupovalca):
Pšenica: 700 dinarjev v denarju in 700 din v bonih (s pravico do nakupa industrijskega blaga s 65%-nim popustom).
Rž in soržica: 620 din v denarju in 620 v bonih.
Ječmen: 600 dinarjev v denarju in 600 din v bonih.
Oves: 630 din v denarju in 630 din v bonih.
Cene so povišane v primeri z lanskimi odkupnimi cenami za približno 70%. Kmečke delovne zadruge pa dobijo poleg omenjene cene še 50% v bonih.
V zvezi z gornjimi cenami pripominjamo, da je vrednost dinarja: V mednarodnem prometu je 20 dinarjev vrednih
en šiling, uradno pa je določen menjalni tečaj v Jugoslaviji 1.92 = 1 šil. — Vrednost 100 kg pšenice predstavlja vrednost 2.000 dinarjev (700 din v denarju in 700 din v bonih = 1300 din), kar predstavlja po mednarodnem tečaju vrednost 100 šilingov.
MEDNARODNA KMETIJSKA KONFERENCA
Ameriška Uprava za tehnično sodelovanje v \Vashingtonu je objavila, da se bodo v oktobru sestali voditelji kmetijskih strokovnih šol in najuglednejši kmetijski^ strokovnjaki iz 50 držav in sicer na vseučiliščni fakulteti za kmetijstvo v zvezni državi Wisconsin, kjer se bodo posvetovali o najboljšem načinu rešitve kmetijskih vprašanj njihovih dežel.
Strokovnjaki ne bodo na tem sestanku razpravljali le o izboljšanju obdelovanja in izkoriščanja zemlje, marveč tudi o socialnih vprašanjih, ki zadevajo kmetovalce in poljske delavec.
I temi 39 z Dunaja, 20 iz Italije in 6 Iz Jugoslavije, pa tudi iz Švice. Poleg prostorov v šolskih poslopjih je prirejen še zunaj poslopij prostor v izmeri nad 13.000 m2 za razstavo industrijskih in obrtnih izdelkov.
Obiskovalci bodo mogli na razstavi videti vse, začenši od industrijskih izdelkov težke industrije, pa preko izdelkov pohištva in tekstilne industrije do najpre-ciznejših optičnih in elektrotehničnih' aparatov. Kmetijska zbornica bo v posebni razstavi poizkušala pokazati, kaj je kmetu najbolj potrebno.
Za obiskovalce, ki se bodo hoteli po napornem ogledovanju razstave še okrep' čati in porazveseliti, bo nudil veselični prostor mnogo zanimivosti in tudi prijatelji piva ter dobre vinske kapljice ne bodo razočarani.	,
V zvezi z razstavo bo letos prvič večja razstava mode in pa mednarodna razstava psov, končno pa bodo oni, ki so rojeni pod srečno zvezdo, mogli poizkusiti še srečo na tomboli.
Vstopnina za razstavo je letos 4 šil., za veselični prostor pa 1 Šil., nj. poštnih avtobusih je za obiskovalce razstave znižana vožnja za 50%, na železnicah pa I za 25%.
Ob tej priliki si bo približno 70 kmetijskih strokovnjakov iz vseh koncev sveta ogledalo kmetije po Združenih državah, kjer je po zadnjem statističnem izkazu ameriškega kmetijskega ministrstva 70% obdelovalcev zemlje tudi lastnikov zemlje.
ZA OLAJŠANJE DELA GOSPODINJAM
Ing. Lamb je človek, ki razume težave ubogih gospodinj, ki morajo kuhati velikim družinam. Ugotovil je, da je mešanje testa za pecivo z žlico težavno in nepotrebno delo. Zato je izumil stroj »La-mix“, ki opravi dober del dela, ki ga opravlja kuharica vsak dan.
Stroj „Lamix44 je močan električni motorček, običajne vrste, ki ga lahko priklopijo na istosmerni ali izmenični tok. Pri „Lamixu“ so raziti premični deli iz nerjavečega jekla, kar olajša čiščenje.
Najvažnejša lastnost „Lamixa44 pa je, da ga lahko uporabijo za različno vrsto del, ki so potrebna za pripravo peciva ali drugega testa. Ta stroj pa ne uporabljajo samo za stepanje in mešanje. Rabijo ga tudi za lupljenje krompirja, pasiranje zelenjave, izdelovanje klobas, mletje mesa, stepanje jajc in ožemanje sadja.
SONISKOP — MERJENJE TRDNOSTI CEST
Komisija za hidroelektrarne je začela uporabljati elektronsko napravo za preizkušanje trdnosti in gostote jezov, obokov, cest in podobnega. Z novo napravo, ki se imenuje soniskop, lahko preizkusijo trdnost in gostoto gmote in ugotovijo pomanjkljivosti materiala, ne da bi ga bilo treba razbiti.
Soniskop, ki tehta 25 kg, obstoja iz osrednje kontrolne naprave, ki je zvezana s kabli s sprejemnikom in oddajnikom. Kontrolna naprava meri čas, ki ga potrebuje ultrazvočni val za prehod skozi določeni gost predmet.
Ko sta znana čas in debelost predmeta, se lahko izračuna hitrost pota. Hitrost vala prikazuje trdnost materiala, večje razpoke ali napake. Hitrost od 4.300 do 5.300 m čevljev na sekundo pomeni, da [e material dober, hitrost pod 3.300 m čevljev na sekundo pa, da je material verjetno v slabem stanju.
RASTLINSKA PLAZMA _Na univerzi Maqucttc so ob sodelov»-nju dra. Harry Ihriga od »Allis-Chahn Company“ pridobili iz rastline »abel-moschus eseluentus Limi44, ki raste v velikih ^množinah na jugu Združenih držav, izvleček, ki v solni raztopini odlično nadomešča krvno plazmo. Na živalih napravljeni poskusi so dali več kot zadovoljive _ uspehe; sedaj skušajo dobiti bolj čist izvleček, ki bi ga lahko uporabili tu; di pri človeku. Raziskovalci so odstopih’ univerzi vse pravice iz odkritja, češ da iznajdba, ki je za vse človeštvo največje važnosti, ne more biti last samo nekaj ljudi.
Oto priliki »Beljaške razstave" smo odprli nove prodajagne prostore I
flglejii si naSc ugodne cene pri naifenHiil kafcovosli! Naše izložbe je vredno sl ogledali!
PRI NAS DOBITE:
Itjnlie 150 cm šir. —	—	—	Š	28.—
Prevleke za odeje 160 cm — S 29.— Damast rožnat 120 cm	—	—	S	30.—
Atlas gradi 120 cm	—	—	—	S	26.50
Posteljno blago, rožnato, v pristnih barvali 120 cm šir.	—	—	S	23.—
Posteljno blago, rožnato, v pristnih barvah 130 cm — —	—	—	S	25.—
Satin za odeje 1-10 cm širok, v rdeči, fraise, modri in zlati barvi — — —	r-	“	^	—
Cloth ICO cm šir., črn,	siv	in rjav	Š	26.—
Damast-namizni prti 140 cm širine meter — — —	—	—	—	S	33.—
Prtiči, ki se prilegajo namiznemu prtu, meter — i— — — S 15.20 Brisače, meter 5 14.—, 11.—, 10.—, 9.50 Chiffon 80 cm širok, meter
S 14.-, 13.50, 12.50, 12.-
Surova tkanina 86 cm šir. — — S ’50 Blago za srajce, enobarvno »In-danthren* 80 cm šir. — — S 14.— Blago za srajce, črtasto 80 cm šir. S 15.— Blago za perilo, belo 80 cm — S 16.— Blago za delovne obleke, modro in
sivo 80 cm — — — —,	18.—
»VISTRA« BLAGO za poletne oble-ke in dečve v največji izbiri 80 cm Šir.	S 15.—, 14.—, 13.
Blago za zavese 120 cm šir. v lepih vzorcih — — — —	27'50
Turške naglavne rute v različnih _ barvah, komad v — — ” ?
Pralne naglavne rute v svetlih in temnih vzorcih, komad — S 9.50 Cloth odeje z najboljšo belo vato, na roko šivane	— — — S 225.—
Tiger odeje še vedno po izredni ceni — — — — — — ^ 39.-
Poleg tega dobite pri	.
BLAGO zn plašče, moške m
nas VOLNENO
r____> .iške in ženske
obleke, svilo vseh vrst, moška, damska in otroška oblačila, perilo, pletenine in trikotaže, dežne plašče m dežnike ter sončnike po najrazličnejših cenah.
Pošiljamo tudi po pošli! Ako ne morete priti, pišite nam!
Trgovska hiša	BELJAK - VILLACH, Rathausgasse 6, Karlgasse 3
Vozil sem se z avtobusom. To ni bilo tedaj, ko je vladal Hitler, marveč zdaj pred kratkim. Govorili smo slovensko. Hitler oz. njegovi ljudje so sicer prepovedali v avtobusu, na železnici, v trgovini, sploh v javnosti slovensko govoriti. Hitler je posnemal Pruse. Poljaki pod Prusi (to je do l. 1918) na Poznanjskem in v Šleziji na vlaku tudi niso smeli poljsko govoriti. Te pruske metode je vpeljal Hitler tudi pri nas. Doma, v hlevu, si se smel slovensko govoriti, a v javnosti ne več. Celo iz cerkev so pregnali sloven-
V v/ •
scino.
Skušnja nas je prepričala.
da moremo vsakemu priporočati znano
FOTO-TVRDKO
ki v najkrajšem času in prvovrstno izdeluje vsa naročila
Celovec - Klafjenfurt Alter Platz 31
A ti Hitlerjevi časi- so, hvala Bogu, minuli, in tako smo v avtobusu med seboj slovensko govorili. Pa zaslisjm za seboj ženski glas (v nemščini): „Ti ^govorijo vindiš.“ In odgovarja mu. moški. glas: »Dž, in celo v soli se morajo otroci vin-dišarsko učiti! Die reinste ^Zigeuner-sprache! Das brauchen wir net!4
To je čisto staro hitlerjansko mišljenje. Slovenščina je preziranja in zaničevanja vreden jezik. Ciganski jezik. Ta jezik je treba odpraviti, ga iztrebiti. Zlasti v javnosti nima ničesar iskati.
Mi pa vemo dobro: jezik spada k osebnosti. Govoriti v svojem jeziku je naravna pravica. Nihče nima pravice prepovedovati nam, da se poslužujemo svojega jezika doma in v javnosti.
izdelouanje ohulrjeu
trgovina z umetninami
HANS TREFFER
Celovec - Klagenfurt Burggasse 8, Telefon 30-54
Slovenski jezik — ciganski jezik! Ne Vem, kakšen je ciganski jezik. A povedali 50 nam in tudi „Naš tednik" je pisal o Tem, da je naš slovenski jezik lep in blagoglasen. „Naš tednik" je pisal, kako je Švicar gosp. Mynder govoril o slov. jeziku, ki da je „tako mehek, tako sladek, Tako zvočen, tako bogat na samoglasni-
kih.“
Slovenski jezik je lep, ni nikak ciganski jezik, je od Boga dan dar, in mi se Ra mislimo posluževati še naprej doma in v javnosti!
IZREDNA PONUDBA
Mpovite
fino pletene 15 d/60 gg S 35-SO
Damske mteue Uacke
S 15-40
Damski vdaml
v pastelnih barvah S 87-75
Maske sriLfida-seoite
9 45«-
Sruner
Celovec ’ Klagenfurt. Burggasse
GLAVNO RAVNATELJSTVO „SIRIUS-GRONBACH“-AG, WIEN,
javlja žalostno vest, da je v nedeljo, dne 29. julija 1951, njen dolgoletni
TRGOVSKI RAVNATELJ, gospod
Max Ott
umrl po dolgotrajni bolezni,	i v, -*,•	, • •
Pred kratkim je praznoval svoj 25-letm jubilej službe. Njega, ki je bil vsem vzgled izpolnjevanja dolžnosjti in si je pridobil veliko priznanje s svojim velikim znanjem in zmožnostmi, bomo ohranili v trajnem častnem spominu.
Težko prizadetim preostalim izrekamo globoko sožalje.
Slovesen pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 31. julija ob 16. uri na domačem pokopališču v Škocijanu.
W i e n - D u n a j, dne 30. julija 1951.
Die Generaldirektion der »Sirius-Grtinbach« AG, WIE N
Janez Trdina:
fospodfata na (j^icmcik
Mehovski grad je bil največji in najvišji v deželi. Grajski gospod je peljal gospo k oknu in rekel: ,,Veseli se! Vse, kar odtod pregledaš, je tvoje.'1.
Gospa veli: „Vcm, da je moje, ali veselim se ne. Molila sem doma, hodjla sem po božjih potih, ali Bog ni uslisal najine želje in nama ni podaril , ne sina ne hčere. Jaz sem se postarala in nekaj mi pravi, da bom 'zbolela.‘‘
Gospa se je ulegla in ležala sedem let in sedem mesecev. Veliko zdravnikov jo je zdravilo, ali ozdraviti je niso mogli. Gospa pogleda skozi okno in veli: »Nekaj mi pravi, da bom ozdravela, če se sprehodim po Gorjancih.*4
Gospod ji žalosten odgovori:	„Kako
se boš sprehajala po Gorjancih, ko ne moreš ne s postelje iti ne se obrniti na postelji.44
V grad je prišel star, garjav berač. Hlapci zakriče: „Poberi se, da ne bodo garij dobili naša bolna gospa!'4 Gospa pa se oglasi: „Ne gonite reveža od praga! Berači so božji prijatelji. Dajte mu vina in pečenke in pripravite mu gosposko posteljo.44 Berač sc naje, napij’e in odpočije. Prelepo sc zahvali dobri gospej in veli: »Nate za povračilo gorjanski koren, ki je rasel sedemdeset sežnjev pod zemljo. Komur je umreti, živi od njega se tri dni. Komur je bolovati, se čuti tri dni okrepčanega. Koren vam bo^ dal moč, da se sprehodite po Gorjancih.4
Gospa poskusi koren, skoči na noge in gre v Gorjance. Pride do studenca in zajme vode. Kupica se počrni. Gospa izlije vodo in gre dalje. Pride do drugega studenca in zajme vode. Kupica se zakrvavi. Gospa izlije vodo in gre dalje- Pride do tretjega studenca in zajme vode. Kupica se zasveti in zacvetc. Naredi.se na njej rdeč nagelj in lilija. Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije. Popije prvo kupico in ljubo zdravje se ji povrne. Popije drugo kupico in stara moč ji pride nazaj. Popije tretjo kupico in začuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla z gospodom k poroki. Kupico položi v zeleno travo, si zaviha rokave in si umije roke in obraz. Roke se ji pobelijo kakor sneg, lica ji žare kakdr poljski mak, dobila je nazaj vse lepote, svoje mladosti. Skakljaje in prepevajo je odhitela proti domu. .	_
Gospod je stal pri vratih m vprašal
služabnice:	»Kdo je krasna gospodična,
ki se bliža mojemu gradu?44
Gospa je cula te besede, se ^a oklenila in rekla: »Ne glej me tako čudno, saj sem tvoja gospa! Ozdravila me je.naša gorjanska voda. Nekaj pa mi pravi, da nama bo podaril Bog tudi sinov in hčera-44	.	...
Gospod od veselja ni vedel, kaj bi počel. Napravil je veliko gostijo, in povabil nanjo vse kmete svoje graščine. Jeli in pili so tako dolgo, da so nekateri še sedaj siti in pijani. Zaradi te čudovite pri-godbe pa se imenuje tisti studenec na Gorjancih do današnjega dne gospodična.
RADIJSKE TELEFONSKE ZVEZE NA MEDNAROD. LETALSKIH PROGAH
Razvoj znanosti ne pozna zastoja. Tehnične iznajdbe, ki so se včasih ^zdele čudovite, se morajo danes umikati še ču dovitejšim. Tako je na primer ena naj večjih ameriških letalskih družb »Pan American 'World Airways“ nedavno do končala zamenjavo svojega letalskega ra dijskega brzojavnega sistema z radijskin telefonskim sistemom. Novi sistem omo goča pilotom, da med poleti na medna rodnih zračnih progah neposredno go vorijo s kopenskimi telefonskimi posta jami. V okvir tega radijskega telefonske ga sistema spada 32 visokofrekvenčnih postaj, ki so razmeščene po vsem svetu in tvorijo verigo, ki je dolga 31.499 km.
Da v katerem koli trenutku in iz katere koli točke letalske proge zagotovijo radijski telefonski stik s kopenskimi po-stojami, imajo piloti posebne zemljevide, s pomočjo katerih lahko takoj ugotovijo, katero frekvenco morajo uporabiti. Če uporablja razne oddajne frekvence, je pilot lahko v nepretrganem stiku z najmanj eno postajo.
Ameriške letalske družbe že dolgo uporabljajo radijski telefonski sistem na ozemlju Združenih držav. Na mednarodnih progah pa so ga začeli prvič uporabljati leta 1943, ko ga je družba »Pan-American World Airways44 uvedla na progi Združene države—-Kuba.. Po dveh letih so ga razširili na oporišča Srednje in Južne Amerike ter Alaske in pozneje so namestili dodatne radijske naprave v Združenih državah, Evropi, na Pacifiških otokih in v Aziji.
t lir. Ivo tesnih
Dne 19. julija je v Bogu. zaspal veliki trpin in plodovit slovenski pisatelj,. odvetnik dr. Ivo Česnik. V predvojnih in v medvojnih letih so naši listi priobčevali vse polno njegovih črtic, povesti in. drugega drobnega blaga. Znan je bil pisatelj po svojih črticah tudi na Koroškem, ker je njegove črtice prinašala. ^»Koroška Kronika44 in pozneje tudi »Naš tednik4’. •
Dr. Česnik je bil rojen pred približno 60 leti v Sanaboru na Vipavskem, gimnazijo je dovršil v Ljubljani, pravo na Dunaju. Nato je bil advokat v Gorici, pozneje v Novem mestu in nato v Ljubljani, od koder je odšel leta 1945 pred poplavo komunizma s svojo družino na
Koroško.	...
S pomočjo organizacije IRO so se preselili sin in dve hčerki v Združene države, dr. Česnik sam s soprogo, pa v .švicarsko mesto Fliielen, kjer ga je dohitela
Pokojnemu naj sveti večna luč v boljši domovini, preostalim pa izražamo iskre* no sožalje.
Smrt med slovenskimi duhomiki
V	lavantinski škofiji so umrli zadnje tedne trije poznani duhovniki. V Mariboru sta umrla stolni župnik Umek in kanonik Žagar, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah pa dekan Sinko.
V	Gradesu na Koroškem je umrl dne 27. julija bivši župnik pri Devici Mariji v Polju in dekan ljubljanske okolice Ivan
Kete.	. v t* •
V	Mihvaukee v Združenih državah je umrl dne 20. julija msgr. France Gabrovšek, bivši tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani in pozneje načelstveni ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani. Pred nemškim napadom na Jugoslavijo je prve dni aprila 1941 odšel v inozemstvo, v Palestino, v Egipt, v Anglijo in pozneje v Združene države. Tam je pred štirimi leti prevzel župnijo sv. Janeza Ev. v Mihvaukee, kjer živi mnogo. Slovencev.
Vsem bodi dobri Bog obilni plačnik za njihova dela med nami!
Domača in inozemska bogata zaloga pnevmatik in gumijastih dušnic (Sčhlauche)
Avto hiša
Kaposi&Co-
Celovec-Klagenfurt
VilVhor SlriCe 51 Telefon 18-52
Ljubi domači kraj
Posvečeno
Hanziju Karničar-ju, p. d. Varh-u na Obir-skem
Ljub’ domači kraj, vselej bom te ljubil! Saj je zibelka tu meni enkrat tekla, saj nikol’ ne bom te zgubil, ker ljubezen meni je iz jekla —
O mladosti raj, ubežna prva sreča!
Iz daljav zdaj tebe zvesti sin še gleda — V duši je še luč goreča, ki po domu hrepenenje da ...
t
Enkrat tu mi naj zadnjič zvon zapoje, da v domačem grobu bi mirno počival, vse veselje, sreče moje v hladni zemlji rad bi še užival...
Valentin Polanschegg
P » PL A CH vse vrste blaga » najveill libiri PLACH vse vrste blaga v najvežji Izbiri PL A CM »
Steht die Sonne
im Zenith mangelt es
6 ^	an Appetit.
C^Suppen, Bralen, j) Knodel, Soljen,-« bleiben deshalb 'l	ongenossen
^Vjj^Kueben, Strudel ^	^ fnag Jer Magen
»auch an heiflen j Sommertagen.
............z
Prachtig isf
der Appetil, hal man sie
gebacken mil;
Kdnia
BACKPULVER0
it 4^,
1

S prireditve o katerih se govori:
1.Wirmuth-ova razstava 2. Teden kožuhovine 3. Teden svile
na bcljaški razstavi v deški glavni šoli, dvorana 22 — 23
28. 7. — 5.8.1031 razstava in prodaja izredno cenenih krznenih plaščev v trgovini na Glavnem trgn (llauplplatz)
28. 7. — 3.8.1931. Mnogo svilenih izdelkov (imprime) po izredno znižanih cenah
Trgovska hiša
Dieimar Itarmut/k d ۩.
Beljak - Villach
Slovenske oddaje v tadiu
CELOVEC (val 417.2 m) .
Oddaje vsak dan od 14.30 do 15.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah od 7.15 do 7.45, v torek in četrtek tudi od 18.30 do 18.55. — Poročila: Vsak dan (razen sobote in nedelje.)
Nedelja, 5. VIII.: Verski govor — Pesmi in glasba.
Ponedeljek, 6. Vlil.: Iz svet. literature. Torek, 7. VIII.: Predavanje in petje. ^— Zvečer: Jezikovni paberki iz Koroške (študija dr. Rajka Ložarja o koroških narečjih).
Sreda, 8. VIII.: Gospodinja in gospodar. Četrtek, 9. VIII.: Operne arije. — Zvečer: Slovenske pesmi.
Petek, 10. VIII.: Sodobna vprašanja. Sobota, 11. VIII.: Iz slov. literature. Nedelja, 12. VIII.: Verski govor — Jutranji koncert.
NEW-YORK
(val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
LJUBLJANA val 327,1 202,1 in 212,4 m Oddaje vsak dan od 5.—7., od 12.—16. in pd 18.-24. ure, ob nedeljah od 6.30.—24. ure. Gospodinjski nasveti v torek ob 6.15 in ob 13,50..— Kmetijski nasveti v nedeljo ob 16.50. — Kulturni pregled v četrtek ob 14.15. — Zanimivosti iz zdravstva in prirode v sredo ob 19.40 in petek ob 14.15. — Prireditelji slovenskih narodnih pesmi v petek ob 18.00.
„1 N S E C T A“
žarnica ra plinsko izhlapevanje avstr, in nemški patent uniči vsak mrčes, kakor muhe, molje, stenice itd. sil. 8<V80
Glavno zaatopstvo za Koroško
FRITZ SCHMIDT
Celovec - Klagenfurt, Lidmanskygasse 29
K I M O =
'Celovec - Mtačenfuvt
STADTTHEATER
Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Od 3.-6. VIII. »Zvvischen Elf und Mitter-nacht«
PRECHTL
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Do 2. VIIL: »Staatsgeheimnis«
Od 3. VIIL: »Goldener Kafig«
(HeSjafc - 'ttltad*
ahnhoflichtspeele
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.20, ^
> nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. d 3.-6. VIIL: »S. O. S. Feuer an Bord« rl 7.-9. VIIL: »Santa-Fe« «
Beri in širi
Naš tednik • Kronika
RAOLMATR
Beljak-Villach, Postgasse 3
Preproge, pregrinjala, blago za pohištvo, posteljnina in namizni prti
URADNE OBJAVE_____________________
Občinski urad Žihpolje JAVNI RAZPIS
Občina Žihpolje — Maria Rain razpisuje za gradnjo Občinskega doma na Žiiipoljah stavbeniška dela.
Ponudbene pogoje je mogoče dobiti proti plačilu odgovarjajočega zneska za stroške, od petka, dne 27. julija 1951 naprej pri referatu za gradnjo občinskih stavb v Celovcu, MiefitalerstraBe 1, soba 211. Tam je tudi treba oddati ponudbe do 2. avgusta 1951. Javno odpiranje ponudb bo istega dne ob 9. uri.
Z u p a n.
Splošni invalidni zavarovalni zavod, poslovalnica v Grazu
OBJAVA
Po določilih 5. sporazuma o cenah in plačah so zvišane mesečno za 1056 z veljavnostjo z dnem 16. julija 1951 rente iz invalidnega zavarovanja ter razen tega še prc-hranhene doklade k rentam za staroslno preskrbo in k invalidnim rentam za S 125, k rentam vdov za vdove za S 80.—, in doklade za otroke za S 45.—.
Ker bodo zadevni zakoni objavljeni šele v septembru in novo izračunavanje vseh rent zahteva mnogo časa, bo Splošni invalidni zavarovalni zavod začasno izplačeval predujme na zvišane rente. Prvo tako izplačilo za čas od 16. julija do 30. septembra 1951 bo do 31. julija izročeno pošti. Zato je mogoče računati, da bodo upravičenci imeli zadevne, zneske v rokah v prvih dneh avgusta.
Predujmi bodo nakazani v tehle izmerah: Starostni zavarovanci in invalidni rentniki; ako dobivajo celotno prchranbeno doklado	—	—	—	—	—	—	S	300.—
ako dobivajo znižano prchranbeno doklado	—	—	—	—	—	—	S	200.—
ako ne dobivajo prehranbene doklade	—	—	—	—	—	—	S	60.—
Rentnice-vdove:
ako dobivajo celotno prchranbeno doklado	—	—	—	—	—	—	$	200.—
ako dobivajo znižano prehranbeno doklado	—	—	—	—	—	—	S	125.—
ako ne dobivajo prehranbene doklade	—	—	—	—	—	—	S	25.—
Sirote-rentniki:
Deset odstotno zvišanje rent bo doseženo v pavšalnem znesku po S 8.— mesečno. One sirote, ki dobivajo zvišano rento od 1. septembra 1951, bodo dobile predujem po S 12.— (16. julij do 31. avgusta 1951 = iVi meseca), one pa, ki dobivajo zvišano renlo od 1. oktobra 1951, pa bodo dobile po S 20 (16. julij do 30. septembra 1951 ■= 2V6 meseca).
Zvišanje prispevkov za otroke bo urejeno z enkratnim doplačilom po S 67.50 za čas od 16. julija do 31. avgusta 1951. Novi prispevek za otroke znaša od 1. septembra 1951 po S 105.— na mesec.
Z nakazilom predujmov bo naša uprava izredno obremenjena z delom; zato nujno prosimo, da naj zaradi omogočenja rednega izplačila izostanejo vse prošnje in pritožbe zaradi izplačila zvišanih rent, v kolikor^ je to v zvezi z določili 5. sporazuma o plačah in cenah.
V Grazu, dne 24. julija 1951.
Direktor: LUKAN, I. r.
Deželno gradbeno ravnateljstvo v Celovcu JAVNI RAZPIS
V okviru izgradnje koroškega cestnega omrežja razpisujemo sledeča dela:
1.	Izvedba zemeljskih del na odseku »Sankt Paule r Strafie« med krajema Fram-rach in St. Pavel v Labudski dolini.
2.	Izvedba zemeljskih del na odseku »Tainach« (Tinje) na tinjski deželni cesti med krajema Tinie in Dule.
Pogoje za prvi jn drugi razpis je mogoče dobiti med uradnimi urami od ponedeljka, dne 30. julija 1951 v uradu deželnega gradbenega ravnateljstva, odsek za ceste, v Celovcu. Sterneckstrafie 15, soba 21, proti plačilu 20 šil. Gradbeni načrti so na vpogled.
Ponudbe za oboje razpisanih del bodo odprte v torek, dne 14. avgusta ob 10. uri v prostorih deželnega gradbenega ravnateljstva v Celovcu.
Večje količine mehkega lesa za kurjavo
posekanega ali stoječega KUPUJE STALNO TVRDKA
A. ABFALTER
KRIVA VRBA - Krumpendorf (na Vrbskem jezeru) — tel. 163
Jedilnice, spalnice in kuhinje, oblazinjena pohištvo, otroški vozički, od navadne do naj-Inksurioznejše izdelave.
Bombenscheine; ugodni obroki
J. Kulterer
Lastne delavnice. Obiščite našo bogato zalogo, izplača se že cn sam obisk.
M O B E L II A U S
Villach, Beljak, Italienerstralie 1 (pri Autobaknhof)
Nakup in prodaja:
STAREGA ŽELEZA UPORABNEGA ŽELEZA KOVIN KOSTI
STAREGA PAPIRJA CUNJ
G. FRICK
CELOVEC—KLAGENFURT, SALMSTRASSE 7 - Tel. 1486
Vse poljedelske stroje
kosilnice mlatilnice čistilnice za žito slamoreznice sadne stiskalnice dizel motorje kakor tudi: mlečne centrifuge stroje za surovo maslo
mline
za moko in zdrob grablje za kon jsko vprego izruvače za krompir gnojnične črpalke električne plotove za pašnike električne motorje i. t. d.
šivalne stroje nove in rabljene (rabljene že od S. 750.— naprej)
Bencinske motorje rabljene (generalno reparirane)
nudi najugodneje:
MU IMUN
Pliberk-Bleiburg, Kumesdigasse 14
Zamenjam oziroma vzamem v račun tudi rabljene stroje bencinske in dizelnove motorje.
Za poletje	HANS	# Beljak - Villach
kupite najugodneje v irgovski hiši THOMASSER Widmann||. 33
ZA HLADNE VEČERE
PULOVER IN JOPICA
originalni italijanski vzorci
Griiner
Celovec - Klagenfurt, Burggasse
VELIKA RAZSTAVA KOLES IN RADIOAPARATOV
Trappe & Ernami
BELJAK, VVIDMANNGASSE 20 je v meščanski šoli za fante soba 26
Oglejte si našo razstavo v obrtni šoli drugo nadstropje:
OBLAZINJENO POHIŠTVO, PATENTIRANO POHIŠTVO ZA DVOJNI NAMEN,
V RAZLIČNIH OBLIKAH.
RUDOLF
POMAROLI
TAPEZIERER
BELJAK-VILLACH, Ringmanorgasse 17
LETNE SRAJCE (svetle, stalne barve) v vseh modnih barvali ... S 78.—
BELJAK-VILLACH BahnhofstraRc 9
Kroj napravi moža!
lasa športna oprema
je v športni hiši
nd&VCS"
(K. KUNTSCHirZ)
Celorec-Klaflenfurt, Bahnhotstr, 26, fel. 22-49
STRELOVOD naročite pri strokovni tvrdki ING. FRITZ (ZERNOWSKY Celovec - Klagenfurt, Pernhartgasse, Telefon 29-83^1
list izhaja vsako sredo — Naroča se pod naslovom »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. — Ccnn mesečno 3 šil., letno 36 šil., za inozemstvo 3 dolarje. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tisk: »Carinthia«, Celovec, Volkermurkter Ring 23
■. — Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. — tisk: Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 69.793.