LSTOŠNJI NOVOMAgNIKI. Višje svete redove sprejmejo leto« sledeči gospodje bogoslvci — Cetrto letniki: 1. Juranovič Alojzij od Sv. Križa pri Ljutoraeru. 2. Korban Fran iz Loke pri Zidanena mostu. 3. Lampret Jožef iz Šoštanja. 4. Modrinjak Fran iz Središča, 5. Pušnjak Rupert od Sv. Lovrenc* na Pohorju. 6. Schondorfer Jožef iz Starega trga. 7. Šmon Fran od Sv. Jurija ob Ta-boru. 8. Vojkovič Jožef iz TurniSCa, Dnhovniška spremambe. G. Antoa Šparl, kaplan na Ljubnem je Imeno« van za provizorja v Šmihelu nad Mozirjem; Nace Brvar, kaplan pri Sv. B»nediktu v Slov. goricah pride za kaplana v Slivnico pri Mariboru. Štefan Bakan iz Dobrovnika v Dolnjo Lendavoj Ferdinand Herman iz Dolnje Lendavt v Dobrovnik. Uiarl je v bolnici v Ptuju kaplan pri Sv, Troiici v Halozah Franc Lužar. Pokopaa ie bil 5. januarja 1930. Svetila mu večna luč! Scirtna kosa. Na novega leta daa zjutraj je zatisnil v Novi vasi pri Mariboru oči za vedno posestnik in bivši mariborski gostilničar Josip Golec. —• Rajni je bil rodom iz Ivaniča pri Des«niču v Zagorju. Priženil se je na Štajersko v župnijo Sv. Miklavža na PoIju. Dolgo let je bil vzoren gospodar, narodnjak in je stal vedno v vrstah pravih krščanskih mož. Njegov dom so radi posečali voditelji slovenskega naroda: dr. Korošec, dr. Hohnjec in drugi. Po prevratu*je kupil radi šolanja otrok gostilno Wilson pri glavnem koiodvoru. Radi bolehnosti je prodal krčmo in se preselil na posost v Novi vasL Zadnja leta je bolelial in trpel mnogo radi bolezni. Blagopokojni jc bil prlljubljen in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Ostani mu ohranjen med slovenskimi rodoljubi časten in hvaležea spomin! Izsledeni vlcmilci. Smo že poroCall, da je bilo vlomljeno v blagajno stavb«ne tvrdke Kiffmann v Mariboru. Vlomilci so odnesU 68 tisoč Din. Maribor« ska policija jo izdala za storilci tiralico in so jih krnalii prijali v Splitu. Na Silvestrovo so prlpoljali iz Splita v Maribor vloma osumijeno deteljico: Cezarja, Kaloha in Janžeka. Od svote (18 tlsoč Din eo našli pri mladih zločincih samo še 14 tisoč. Samomor. V Mariboru na Tržaškl cesti se je ustrclil 2. januarja 56 letnl slaščičar K. Ruprih. Smrtna nesreča. Pri podžagavanju bukve se je smrtno ponesrečila žena viničarja Rancigerja na Prihovi v občini Studenice pri Poljčanah. Gospodar je dovolil viničarju, naj si spravi bukev iz gozda, da bo imel za zimo drva. Na Janževo sta Štefan in njegova žena Barbara podžagavala že vlsefi« drevo, ko se je štor radi prevelike tež< nenadoma prevagal in z vso silo udaril ženo, jej zlomil tilnik in hrbtenico da je bila reva pri priči mrtva. Čevljarska obrtna zadruga v Marlfcoiu naznanja vsem svojim članom, da se vrši prva toletna vajeniška in po močniška preizkušnja v nedeljo, dne 26. januarja 1930. Prošnje za pripus k preizkušnji je vložiti najpozneje do 15. januarja tega leta pri načelniku radruge v Mariboru, Orožnova ul. 6. Nekaj iz zemljepisja. Na svetu je 12 (ako vzamemo še Reko, 13) takozvanih pritlikavih državic, ki štejejo manj ne go 1 milijon prebivalcev. Glede prebi valstva je najmanjša državica Andora (v Pirinejih med Španijo ter Francijo) ker šteje komaj 5000 Ijudi. Po površin najbolj neznatna je Monako (na Fran coskem ob obali Sredozemskega morja, meri le 15 kvadratnih kilometrov. Rueija je na celem svetu med 37 timi državami v vsakem oziru največja. — Ogromna Rusija itna 23.000 krat toliko prebivalcev nego zgoraj omenjena Andora, njena površina je 300.000 krat tolika nego od Monako. Znamenja z onega sveta. Francoski modroslovec Bergson je o priliki svoje nedavne 70-letnice sprejel tudi zastopnike londonskih in pariških spiritistov, ki so mu prišli čestitat. V pogovoru z njimi je Bergson naglasil, da trdno veruje v posmrtno življenje ter je med drugim navedel naslednji slučaj: Bli*u Pariza sem imel prijatelja veleposestnika, ki je po daljšem bolehanju umrl pred tremi leti. Njegova smrt je eoprogo tako užalostila, da je sklenila e družino oditi v Pariz, da je okolica ne bi vedno spominjala na pokojnika. Pred odhodom je pa še postavila pokojnemu možu krasen nagrobni spomenik. Tri dni nato se je s svojimi otroci odpeljala. Za prvi čas se je naselila v nekem pariškem hotelu. Tu se ji je prvo noč v sanjah prikazal "pokojni mož in se bridko pritoževal, da so postavili ¦¦ns;ov spomenik na napačen grob, njeuv grob pa je ostal brez spomenika. Prav tisto noč je videla očeta v sanjab tudi starejša hči; pritoževal se je, da mu spomenik ni po volji. Mati in hči tem sanjam nista pripisovali posebnega pomena. Čez nekaj dni je pa imela vdova enake sanje in sedaj je pisala pokopališčnemu čuvaju, če se pri poetavljanju spomenika niso morda grobi zamenjali. Čuvaj je odpisal, da je vsaka pomota izključena, ker počiva poleg njenega soproga njegov lastni — feuvajev — brat. Čez dva dni so se vdovi sanje v tretje ponovile. Sedaj je vdova zahtevala, da se grob odkoplje. In tu se je na splošno presenečenje pokaralo, da so grobe dejansko zamenjali in je stal spomenik na grobu čuvajeveg& brata, veleposestnikov grob pa je bil prazen- Slaba za delavce v Turčiji. Kakor je neki nemški list dobil poročila iz Turiije, se delavstvo v tamkajšnji novi, prerojeni državi nahaja v slabih razmerah. Kemal Paša je sicer odpravil fez in druga znamenja na sultanove Case, a je obenem brezobzirno pritisnil na delovni razred. Absolutno je nastojpil proti zvezam in v letu 1927 razau- stil zadnjo, ki je še obstojala. Delavska zborovanja se smejo vršiti le pod po licijskim nadzorstvom. Stavke so do voljene le v tujezemskih podjetjih, al v takih podjetjih, s katerimi vlada ne stoji v prijaznih odnošajih. Za delovne ure ni dolčena nikaka meja. Nič ni ne navadnega 16 urno delo na dan; pretež na večina pa dela po 12 ur. Otroci pod 14. letom tvorijo 15 do 20 odstotkov vsega turškega delavstva. Čcnska na grmadi. Iz Rusije poroča jo skoraj dnevno o težkih izgredih pro ti komunističnim agitatorjem in urad nim zbirateljem živil s strani razdra ženega kmetskega sloja. Samo v samarskem okrožju se je pripetilo v teku 2 mesecev, v avgustu in septembru, 42 nasilnih dejanj. V selu Novem Jukuškinu v uljanovskem okrožju so napadl nezadovljni ljudje članico krajevnega sovjeta Anastazijo Semtinovo in jo živo sežgali na grmadi. BoljševiŠke oblasti so polovile storilce in jih obsadile na smrt. V boljševiškem raju. Uprledni ameriški industrijalec Right je cbiskal meseea septembra lanskega leta v »Jvužbi 30 trgovcev in finančnikov iz Zedinjenih držav Rusijo. Iz njegovega poročila, ki ga je objavil londonski list »National Revieu ', povzamemo sledeče »Od trenutka, v katerem smo zapustili naš parnik, smo srečali samo revščino Ta revščina tvori značaj velike dežele. Leningrad, Moskva, Kijev, Sevastopolj in Jalta, kjer smo jbili, so niz obupnih slik. Vse rusko prebivalstvo je izredno slabo oblečeno. Obleke so razcapane, čevlji so pod vsako kritiko. Naši voditelji so nam poskušali zasenčiti to bodo, a se nismo dali prevariti. Videli smo zgolj pomanjkanje in veliko bedo. Ni govora o poslovnih stikih z slično državo.« Ruska policija. 14 ruskih judovskih družin, ki so prispele v mesto Riga iz Rusije, pripoveduje, kako je ravnala ruska policija z njimi pred odhodom čez mejo. Pobrali so jim ves denar in sploh vse, kar je imelo kaj vrednosti. Potrgali so jim celo podplate od čevljev in podlogo. iz obleke. Nekemu rabinu pa se je posrečilo prenesti njegove zlate rublje preko meje na ta način, da jih je dai preliti v ponev, ki jo je nato namazal s sajami in je s to zvijačo preslepil rusko policijo. Boljševiki in cerkveni zvonovi. Ruski boljševiki so brezbožniki po mišljenju iti življenju. Njihovo stremljenje gre za tem, da bi ves ruski.narod pretvorili v maso brezbožnežev. Cerkve zapirajo ali pa jih petvarjajo v teatrc, kino-gledališča in trgovske prostore. Duhovnike pobijajo ali spravljajo v ječe. Zadnji čas so se tudi lotili zvonov, ker ne morejo poslušati njihovih, na Boga in večnost spominjajočih glasov. Boljševiški uradni list »Izvestja« je nedavno objavil članek, v katerem je natanko izračunano, da je v zvonovih na Ruskem 330.000 ton kovine, ki predstavlja vrednost 30 milijonov rubljev. Ti bi bili dobri, da vsaj nekoliko napolnijo praznino boljševiških blagajn. Tako se je bati, da bo leto 1930. prineslo konec zvonov po ruskih cerkvah. Tndi mož ima besedo. Da imajo tudi možič r.ekai Dravic, kadar gre za izdat- ke iz njihovih denarnic, je odločilo — okrožno sodišče v Washingtonu v pravdi med senatorjem G. Huddleston in neko trgovino. Senatorjeva žena je namreč brez vednosti moža kupila v tej trgovini kožuhovinast površnik za 233 dolarjev; takoj je plačala 8 dolarjev, za ostalo pa je rekla, naj trgovec pošlje račun njenemu možu. Senator je račun res dobil, a je njega poravnavo gladko odklonil, češ, da žena ni imela pravice, kupovati brez njegove vednosti. Trgovec je senatorja tožil, a sodišče ga je oprostilo, in tako je senatorjeva žena dobila kožuh za osem dolarjev. Dediči milijonarja dobe po — en do lar. Bogat stric, A. Beck v Chikagu ja umrl pretekli teden. Nečaki in ncčakinje so nestrpno pričakovali, da se odpre oporoka. A kako so bili reveži razočarani, ko so videli, da jim je dobri stric zapustil — vsakemu po en dolar. Polovico svojega premoženja je pokojni odločil za razna dobrodelja. Potrti dediči trdijo, da to ni prava oporoka, ampak, da je za to spisal umrli še eno, ki je pa do sedaj še niso našli. Deklica v banditski slnžbi. Trgovec z zlatnino, J. Prince v Bostonu je bil od neke dame poklican na telefon, da določi čas, kedaj bi mogel najbolj v miru razkazati svojo zlatnino, češ, da ji njen zaročenec namerava kupiti dijamantni prstan. Ob določenem času je prišla v zlatarjev urad mlada deklica v družbi z nekim moškim. Trgovcc jima je uslužno razkazoval svojo zalogo. Hipoma pa moški potegne revolver, porino trgovca v shrambo za obleko, jo zaklene, zaročenca pa nato pobereta ne samo prstane, ampak celo zalogo, in jo odkurita. Ljubezen na prvl pogled. V ameriškem mestu Clare sta se videla, se znljubila in se poročila, namreč 92 let stari Youmans in 71 let stara Mrs. Emma Stough. Svatov na ženitovaniu J3 bilo celo število, večina izmed njih pa je obstojala iz otrok poročencev, vnukov in pravnukov.