XI* februarja 1941« Štev« 9i lete V« OVQ G L A S I L O NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja vsak Aetrtek. lJr«'»UUSt\u: l.juliljuna, MlkloSiOtva enta **. Met. tt. 46-1H. — li prava: Knafljeva allra ft. tele! M 81 SV Delavska izdaja ..DOMOVINE" Narofinlna celoletno Din 44.—, polletno 22.—. ItaCun PoStne hranilnice — podružnica Ljubljana, St. 17.^1. Lažna morala Maši napori v zasebnem in javnem življenju morajo imeti vedno plemenite namene. Hoteti moramo, da naj bo človek vedno dober, pravičen in pošten. Ali hočemo, da je človek sposoben k medsebojni ljubezni, da zna odpuščati in vzgajati, da se v njem zatro strasti maščevanja in uničevanja, strasti zlorabe človeka po Človeku. Naš namen je, da vsakoga, tudi slabega človeka pripeljemo na pravo pot, da ostane vedno vreden član človeške družbe in da dobi občutek, da jc njegovo življenje enako vredno življenju drugih članov naroda in družbe. Ako pogledamo okoli sebe pa ničesar lega ne vidimo. Povsod divja samo sovraštvo, divje medsebojno uničevanje, stroga ločitev narodne skupnosti v stranke in skupine, ki se med seboj srepo gledajo in brezobzirno napadajo. Vidimo, da se sovražijo celo posamezniki. Nikjer v dnevnem javnem življenju ni opaziti uveljavljanja resničnih krščanskih in moralnih načel, po katerih je na posameznika in na celoto gledati z enako skrbnimi in ljubečimi očmi. Boli nas, ko vidimo, kdo se trka na prsi in trdi, da je edini pravičnež v družbi daleč naokoli. Opažamo, da med ljudmi na tem bregu ali na onem bregu v bistvu ni prav nobenih razlik, v prav nobenem oziru in vidiku. Pokvarjenci so tu in tam, zlobneži so tu in tam materialisti so tu in tam, brezbožneži so tu in tem, vedno moramo dobiti občutek, da se borbe na tej in na oni drugi strani vodijo samo in izključno le iz sebičnih gmotnih koristi in nič iz višjih etičnih in moralnih potreb ali selo v skromnem obsegu. To pomeni, da v javnem življenju gospodari lažna morala, moralna pokvarjenost in mnogo hinavščine in spekulativnega sleparjenja. Posmehniti se moramo, ko slišimo trditve, da je samo ta organizacija dobra in edino koristna, da so samo pristaši te stranke edino dobri člani naroda, istočasno nas pa pri srcu zaboli, ker spoznamo, da so taki pojavi za narodno vzgojo strašno kvarni in ugonabliajo osnovne moralne temelje in podirajo etične vrednote ter vrline značajev src in duš. V takem ozračju se rode pokvarjenci in špekulanti, ki si znajo ustvariti pogoje za svoje razdiralno delo. Splošna resnica je, da pokvarjenci in špekulanti v vsaki skupini običajno uživajo največjo zaščito. In kako naj potem pričakujemo, da bomo dočakali globok etični prerod ljudskih vrst? Naše delavske organizacije se hočejo dvigniti visoko nad to smrdeče dnevno blato. V svojih vrstah hočemo spoznavati svoje napake, hočemo spoštovati drugega, v človeku hočemo svobodo bližnjega in njegove nazore in poglede z eno samo zahtevo, da je človek blag in dober in s svojimi dejanji in nehanji vreden nebeškega kraljestva. Z vsemi sredstvi moramo zatirati lažno mora n in hinavščino in notranjo pokvarjenost. V naših vrstah meramo priznati, da smo vsi podvrženi slabostim in da nihče ni absolutno in brezpogojno samo dober. Ta. ki bi to trdil je zloben in nevaren oderuh na zdravem narodnem telesu. Trka morala mora biti naša vodn!ca, ker je samo pri taki pošteni morali dosegljiv lepši socialni red. Mezdni boj radarjev Pogajanja za zvišanje mezd rudarjem TPD ki so se vršila dne 15. januarja 1941, so bila neuspešno zaključena, ker je TPD trdovratno odklanjala vse upravičene zahteve delavskih delegacij in uveljavila nove mezdne pogoje z znanim razglasom Strokovne organizacije so v zaščito delavskih interesov šle po zakoniti poti in zahtevale poravnalno razpravo, na kateri bi se morale rešiti sledeče sporne točke: Glede določitve pravilnega porastu draginje odgovarjajočega procenta poviška plač in akordov, glede določitve onih kategorij-skih mezd, ki naj služijo v bodoče kot osnova, od katere se odmerjajo draginjski poviški. glede dneva, s katerim naj stopi v veljavo novi draginjski povišek, ki bazira na porastu draginje v mesecu novembru in decembru 1940, odn. z izplačilom posebnih nabavnih prispevkov; glede priznanja 50°/« poviška za nadurno delo nočnih čuvajev; glede v letu 1939 odpuščenih rudarjev, za ka'ere naj bi se našla ponovna zaposlitev. Tako so se strokovne organizacije omejile le na točke, ki spadajo v okvir obstoječe kolektivne pogodbe. Na prvi razpravi so se zahteve rudarjev utemeljile tako-le: Temeljne mezde delavstva so bile še pred porastom draginje nezadostne in povečini niso zadoščale za kritje najskromnejšega eksistenčnega minimuma. Naraščanje draginje je našlo rudarje nepripravljene in so doživeli ponovne udarce, ko so dobivali doklade preknsno in v nižji izmeri, kakor je naras’a draginja. Ne bomo tu utemeljevali ponovne ugotovitve, kdo nosi za prenizke poviške odgovornost, ker o tem ve vse delavstvo, kakor tudi TPD sama Vsled tega je bilo razumljivo, da so sedanje strokovne organizacije postavile zahtevo, od katere ne bi mogle popustiti, da se delavstvu ne izplača ča vse ono, kar je do sedaj dobilo premalo in to v skupnem iznosu okoli 14 milijonov dinarjev, kar bi prišlo pri akordanfih na osebo okoli din 1.600.—, pri temeljnih mezdah pa okoli din 1.400.—. Bednostni sklad Banovinski svet sprejme vsako leto poleg banovinskega proračuna tudi izredni proračun tako zvanega Bednostnega sklada, ki izkazuje letos 9 milijonov din dohodkov. Svoje dohodke dobiva Bednostni sklad iz davščine delojemalcev in delodajalcev. Nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju, morajo plačati pol odstotka od svojega zaslužka, če plačajo več kot 11 din mesečno uslužben-skega davka. Dalodajalci pa plačajo 1 odst. od vseh zaslužkov svojih delavcev in nameščencev. Iz Bednostnega sklada naj bi dobivali brezposelni delavci izredne podpore. Delavske strokovne organizacije so svoj čas čelo podpirale ustanovitev Bednostnega sk'ada, ker so bile podpore za slučaj brezposelnosti, ki so jih delile Borze dela niz- TPD je vse te zahteve na prvi razpravi odklonila z izjavo, da po njenem mnenju ne obstoja nikak spor ter da so delavci prejeli vse, kolikor izkazuje indeks porasta draginje. Enako je potekla tudi druga poravnalna razprava, ko je TPD o novih poviških izjavila, da teh ne more priznati, ker je sedaj prepovedano vsako zvišanje cen premogu. TPD je pristala samo na to, da vsebino svojega razglasa sprejme v okvir kolektivne pogodbe, ako so organizacije pripravljene ta razglas podpisati. Delavska delegacija na te zahteve ni mogla pristati in se je tudi druga razprava zaključila neuspešno. H koncu pripominjamo, da je TPD izkazala svoje dobičke, ki so bili javno razglašeni v sledeči višini: 1935. leta 14 milijonov 280 tisoč dinarjev, 1936 15,760.000 dinarjev, 1937 21,890.000, 1938 26,589.000, 1939 28 mil. 680 tisoč d;n, 1940 pa bo dobiček presegal daleč 30 milijonov dinarjev, kar je pri glavnici 200 milijonov dinarjev ogromna vsota. Poleg tega je šlo veliko denarja v razne fonde in investicije, ki so v 1940. letu znašale celih 34 milijonov 310 tisoč dinarjev. V zadnjih 20. letih pa je TPD izplačala na dividendah, kakor je generalni ravnatelj g. Sku-bec sam izjavil v svojem predavanju oktobra meseca preko 360 milijonov dinarjev. Širša javnost tudi dobro ve, da je pri TPD udeleženega nad 80 odst. tujega kapitala. Iz navedenega je razumljivo, da ima TPD finančne možnosti, da ustreže življenjskim potrebam svojega delavstva. Ako se bo TPD tem zahtevam še nadalje upirala, smo prepričani, da bo vso odgovornost za posledice, ki bi nastale, nosila ona sama, odn. tuji kapital. Ako bo TPD v teh časih, ko okrog na* div’a vojna, ostala še naprej trdovratna, potem moremo vedeti kakšni interesi se skrivajo za to trdovratnostjo. Vsi rudarji TPD naj se zavedajo, da so delavske strokovne organizacije storile zanje vse, kruha pa jim iz ust niso mogle odtrgati, zato so prepustile kočnoveljavno odločitev razsodišču. ke in kratkotrajne in je bila izredna po* moč za brezposelne delavce nujno potrebna. Bednostni sklad naj bi deloma izpopolnil tudi nezadostno pomoč brezposelnim delavcem, ki so jo nudile občine in kamor so se zatekali po podpore predvsem tisti, ki niso imeli pravice do podpor pri socialnih ustanovah. Bednostni sklad vzdržujejo s svojimi prispevki delavci. Tudi prispevek delodajalcev gre po večini v breme delavskih zaslužkov, saj je vračunjcn v stroške za osebne izdatke obratovanja in so za toliko mezde nižje, za kolikor je delodajalec obremenjen i davščino za Bednostni sklad. V načelu ni oporekati, da zaposleni delavci nekaj žrtvujejo za nezaposlene delavce. Seveda s predpostavko, da se vsi pri« spevki delavcev porabijo tudi za delavce. To pa danes ni več slučaj. Največji del Bediostnega sklada se potroši za namene, za katere svojčas ni bil ustanovljen. Po proračunu za leto 1941-42 se bo Bed-nostni sklad potrošil takole: Za izvrševanje javnih del se bo iz Bed-nostnega sklada potrošilo 5.81 milijona din. Res je, da so pri javnih delih lahko zaposleni samo brezposelni delavci, vendar pa ni nikjer predpisano, da bodo zaposleni samo oni, ki bi bili sicer zavezani socialnemu zavarovanju. Tudi se iz Bednostnega sklada ne potroši denar samo za mezde, ampak mnogokrat tudi za nabavo materiala pri javnih delih. Izkazalo se je, da se iz Bednostnega sklada večkrat izvršujejo dela, ki bi jih morale občine izvršiti iz svojih rednih proračunov, torej iz dohodkov, ki se stekajo iz splošnih davščin. Za podpiranje višje kvalificiranih brezposelnih delavcev je določeno 0.49 milij. din; za prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke in za preskrbo siromakov vobče 1.45 mil. din; za vzdrževanje javnih kuhinj in dobrodelnih ustanov 0.45 mil. din; za brezposelni sklad brezposelnih 0.25 mil. din; Borzam dela in Glavnim bratovskim skladnicam kot najnujnejšo pomoč brezposelnim delavcem 0.15 mil. din. Naša mladina Vedno se govori, da naša mladina ne potrebuje toliko denarnih sredstev kakor starejši ljudje in pravijo, da je za mladino boljše, da nima denarja, ker je nevarnost, da zabrede potem na stranpota. Taka napaka se tudi vedno dela pri sklepanju kolektivnih pogodb in uredbah o minimalnih odmerjajo dosti nižje mezde, akoravno vršijo mladostni delavci ravno ista dela kakor njihovi starejši tovariši. Ugotavljamo, da moramo polagati naj-veijo pažnjo na izobrazbo mladine. Izobrazba pa je v današnjih časih brez denarni'- sredstev nemogoča. Učni pripomočki so danes draga stvar, svet pa se vedno spreminja, postaja bolj nemiren in se tudi od delavca zahteva večja izobrazba. Naši starejši delavci imajo polno glavo skrbi, kako bi nudili svojcem čim več denarnih sredstev za izobrazbo. Mladino moramo vzgojiti v iniciativnosti do napredka. Nalogo strokovne in splošne naobrazbe pa morajo prevzeti strokovne organizacije. Ako se bo mladina udejstvovala v njih, ne bo zašla na stranpota. Veliko raznih nesreč in zločinov bo odpadlo, ako bo naš slovenski delavec opuščal prepogosto zahajanje v gostilne. Alkohol je mnogokrat kriv zapostavljanja delavstva pri njegovem delu; s tem pa trpi ugled vsega delavstva. Dostikrat zapije delavec svojo plačo do zadnjega dinarja, družina pa mora trpeti pomanjkanje. Vsemu temu je kriva vzgoja iz mladih let, ker je starega alkoholika težko odvaditi pijančevanja. Mlademu delavcu dajte v roke knjige, poseča naj poučna predavanja in odstranjena bodo vsa zla, ki se danes dogajajo. Organizacije morajo vzgojiti zdrave in poštene voditelje delavstva, ker takih v današnjih časih najbolj potrebujemo. Delavci ne moremo od nobene strani pričakovati pomoči, ako si sami ne bomo pomagali potom močnih strokovnih organizacij. Žalostno Je veliko število delavske mladine, ki ne pozna organizacije in jo starši raje puščajo v gostilne, kakor pa da bi jih napotili v delavsko organizacijo. Izgovor, da mi stari nismo bili organizirani in nismo ničesar čitali, pa še živimo, ne drži in ni držal niti pred polstoletjem, ko niso Tovariš in priiateii alt si pridobil ta ttNovo Pravdon že vsaf enega novega naročnika? Končno je predvideno, da se bo iz Bednostnega sklada izplačalo na podporah ob elementarnih nezga no 15 (10> Prvo poglavje Odvetnika Leona Bergmanna je poslal rdravnik v čisto majhno, tiho kopališče Bergmann prav za prav ni bil bolan, kar mu Je zdravnik spet in spet zatrjeval, samo zelo nervozen je bil in po zdravnikovem mnenju potreben okrepitve. Zdravnik ni vedel ničesar o njegovih skrivnostnih bolečinah, zato ga je smatral za zmučenega od dela in je upal, da si bo njegov bolnik v tihi in mirni okolici kopališča »pet uravnal živčevje. Toda velika samota je bila za Bergmanno-yo dušo strup. Kakor zaprta zver je divjal med stenami svoje tesne kletke sem in tja. Hotel je brati, pa ni mogel. Hotel je kaditi, a cigara je imela grenak okus. Hotel je tiho ležati, a ni zdržal na zofi niti pet minut. Posebno strašne so bile zanj noči. Nikdar Jih ni bilo konca. Njegove misli so se ponoči takor krvoželjni volkovi vrtele okoli ene in iste točke, okoli tistega usodnega dne. Zmeraj znova so njegove misli razčlenjale tisti dogodek v vseh podrobnostih. Ta dan je stal kakor orjaški hrast na obzorju njegovega mišljenja in z mrtvaško roko mečkal tisto, kar mu je bilo doslej ljubo in dragoceno. Kje sta zdaj njegova volja do dela in pogum njegove duše, kje je njegova velika, svetla veselost, odkar je tisti usodni dan din. Gornja sprememba stopi v veljavo 1. marca. • Avtomobilska nesreča je terjala smrtno žrtev. Huda avtomobilska nesreča se je pripetila nedavno noč na cesti proti Igu. Pozno zvečer se je ustavil pred neko gostilno na Škofljici osebni avto, ki ga je šofiral 301etni Ivan Ponikvar. V vozu je bil v družbi s tremi znanci tudi 261etni posestnik Ivan Rupert z Iga. Razigrana družba je nekaj časa posedala v gostilni, nato pa se odpeljala na Ig. Šofer je vozil z veliko hitrostjo po barjanski cesti proti Igu, na cestnem ovinku pa je namesto na desno zdrvel naravnost naprej in treščil z avtom v jarek med drevesne štore. Avto se je prevrnil, pri čemer je potnike vrglo iz vozila. Ko so se potniki pobrali, so našli Ivana Ruperta nezavestnega z veliko rano na glavi. Prenesli so ga v bliž-no hišo, kjer je izdihnil. Za njim so prenesli tudi huje poškodovanega šoferja Ivana Ponikvarja. Ostali potniki so po čudnem na-kljufru ostali nepoškodovani. • Žaloigra židovke iz Nemčije. Te dni je na Sušaku skočila 44-letna vzgojiteljica Katarina Jerkičeva iz četrtega nadstropja na cesto Po njeni smrti so našli v ročni torbici poslovilno pismo in listine. Pisma so bila napisana v nemščini ter so bila naslovljena na policijo, na neko prijateljico z Reke. na Weilerjevo družino, pri katerih je pokojnica služila, in na sestro v Kolnu. Med listinami so našli v torbici njen poročni list, ki ga |e izdal župni urad v Prijedoru lani Iz njega je razvidno, da je bila Katarina Jerkičeva po rodu Schachnerjeva in da se je rodila v Salzburgu leta 1897 Zaradi preganjanja Židov ie prispela v Jugoslavijo, kjer se je lam poročila z 61-letnim delavcem Jurijem Jerkičem iz Prijedora. Poleg poročnega Hsta je bila v torbici izjava njenega moža, da se odreka skupnemu gospodinjstvu in zakonskemu sožitju. Katarina je živčno mnogo trpela in naposled obupala. • Žaloigra dveh zaljubljencev. Nedavno je prišel v neki hotel ob Bohinjskem jezeru mlad par. Moški se je vpisal v prijavnico kot 331etni trgovski potnik Stane Gabrijel iz Ljubljane, svojo družico pa je vpisal kot ženo Marijo Zvečer sta se pomudila v restavraciji, potem pa šla v najeto sobo, Drugega dne dopoldne pa je moški razburjen prihitel v kuhinjo in vzkliknil: »Ustrelil sem jo...« Nato je zmedeni moški 4e pohitel nazaj v sobo in sta ponovno počila dva strela. Oskrbnik je prvi pohitel v sobo. kjer se mu je nudil žalosten prizor Mlada žena je ležala na ———m Kmumiii vrgel senco na vse njegovo življenje? A vendar je bila tista zgodba nekaj vsakodnevnega. Dekle je postalo nezvesto svojemu najljubšemu, lahkomiselna študentka je prevarala svojega zaročenca. Nihče ni videi v tem kaj pretresljivega, nihče razen njegb samega. Pa še njega je hudo zadelo predvsem zaradi tega, ker ji je bil neomajno zaupal Kar že prve preizkušnje zvestobe ni bila prestala. Ko je namreč oktobra šel z nekim prijateljem na študijsko potovanje, se je prvič zgodilo, da je svojo nevesto, odkar jo je bi) spoznal v Berlinu zapustil za dalje časa. Vendar pa je bil odsoten le dva meseca. Sredi decembra s;«_ je spet vrnil. Dalje časa zaradi bližajočega se zasedanja porotnega sodišča ni mogel biti z doma. In v teh dveh mesecih se ie spoznala z onim dru im. 2e v njenih pismih je opažal neko spremembo, sicer komaj zaznavno, vendar toliko, da j^ začel ugibati, kaj se je spremenilo v njenem življenju. Iz pisem je čutil, da mu je nekaj skrivala. Ko jo je spet videl, je bral na njenem obrazu in opazoval v vsem njenem obnašanju nekaj omahujočega, nekaj tipajočega. Najzopmejše pa mu je bilo, da je postala nežnejša, strastnejša. Domneval je namreč, da je postala takšna le zaradi tega, ker mu je nekaj skrivala. Dnevi, ko je mislil, da Je bilo njegovo, sicer značajno, zvesto dekle na krivih potih, postelji vsa v krvi; ustreljena je bila v glavo. Moški pa se je zvijal na tleh z rano na glavi in na prsih. Nemudno so poklicali zdravnika. Gabrijelovi družici ni bilo mogoče več pomagati, bila je že mrtva, moški pa kljub dvema streloma ni bil smrtno nevarno zadet. Izkazalo se je, da je res Stane Gabrijel, zasebni uradnik iz Ljubljane, kamor so ga tudi brž pripeljali v bolnišnico. Pokojna Marija pa je bila 221etna hči nekega posestnika iz Šiške. Kakor je Gabrijel doslej izpovedal, je bil zaljubljen v Marijo. Misel, da bi se z drugim poročila, ga je pripravila do obupnega dejanja. * Po veselih urah žalostna smrt v potoku. V potoku Mediji poleg rudniške centrale v Toplicah so našli utopljenega bivšega hlapca Antona Murka, po rodu iz Cerkelj ob Krki. Zaposlen je bil na Lokah in nekaj dni prej je prejel okrog 400 din plače. Nato je fant dva dni popival, tretji dan pa so ga našfi v ootoku. V žepu so dobili pri njem še 58 din. Vse kaže, da je bil po nesreči padel v vodo. * Ustrelil je svojo ženo in sebe. V Karlovcu se je odigrala te dni krvava zakonska žaloigra. Znani mizar Valentin Čop, star 42 let, je v navalu ljubosumnosti ustrelil svojo 22 let staro ženo Ilonko, rojeno Skendrovo, potem je pa končal življenje še sebi. Žaloigra se je odigrala v stranskem prostoru Draga-ničeve krčme, katere lastnika sta bila zakonca Čopova in ki jo je vodila pokojna Ilon-ka. * Mojstri ponarejanja obsojeni. Te dni je trajala razprava na mariborskem sodišču, ki je privabila k razpravi proti ponarejevalcem 500-dinarskih bankovcev velikansko število radovednežev. Obsojeni so bili: Majcen Franc na šest let robije, 600 dinarjev denarne kazni ali 10 dni zapora, trajno izgubo častnih pravic; Grašič Anton na tri leta robije, 900 din denarne kazni, 3 leta izgube častnih pravic; Vabič Mohor na tri leta in šest mesecev robije, 600 din globe, tri leta izgube častnih pravic; Majhenc Josip, eno leto in šest mesecev strogega zapora, 300 din globe, dve leti izgube častnih pravic; Zimškova Frančiška na 2400 din globe ali 40 dni zapora; Kolarič Jožef na 10 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Jurij Bogomil na eno leto in dva meseca robije, 300 din globe ali pet dni zapora, tri leta izgube častnih pravic; Merlak Ivan na 3000 din globe ali 50 dni zapora in na plačanje stroškov kazenskega postopanja; Žuraj Anton na dve leti in šest mesecev ro-biie. 600 din globe dve leti izeube častnih so bili najstrašnejši dnevi njegovega življenja. Kmalu potem je videl onega drugega. Domneval je, da je bil študent, ker je prišel z njo iz vseučiliške zgradbe in jo spremljal. Takrat je še dvomil v njeno nezvestobo Potem je prišel dan, ko je videl, kako je šel on z njo v njeno stanovanje, in večer, ko ie našel oba sedeča na neki kloni v živ^lsk^m vrtu. Bergmann ni ljubil razburljivih prizorov, pustil je oba mirno na klopi in šele drugo jutro šel k njej. Bergmann ni hotel ničesar več vedeti o njej Le to jo je prosil, naj mu pove ime za-Deljivca, zakaj dejstvo, da svojega tekmeca ni poznal po imenu, ga je ubijalo.. Se zdai se je jezil, da mu imena ni bila povedala in da ie ponovno vzravnana hlinila užaljenost Iskal ga je potem vsepovsod, a ga ni mo~el najti Ni mogel biti študent, ker ga na v«e učilišču ni bilo več. Izginil je, kakor bi se bi1 pogreznil v zemlio. Strahopetec, ki se skriva, da ga ne more noklicati na odgovor. Neplodno iskanje, velika duševna bolečina zavoljo izgubljene življenjske sreče in zraven tega odvetniško delo so v nekaj tednih zrahljali njegove živce. Moral je na posvet k zdravniku. In zdravnik ga je poslal v to odročno gnezdo, v to samotno hišo, v to dušeče tesno sobot Hvala bo^u, da so bili prvi hudi dnevi že prestani. Zdaj je bil že nekoliko navajen na svojo okolico, ni se več jezil zaradi opreme v sobi in zaradi brenčečega glasu stare stenske ure. Čutil je nekako pomirjenje, kadar Zuchhold: mr« ob Kriminalni roman STRAN 8 jp—uh..m————■——i——m pravic; Belec Josip na eno leto robije, 300 din globe ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Stajnko Ignac na dva meseca zapora; Tomanič Jakob na eno leto in dva meseca strogega zapora, 300 din globe, dve leti izgube častnih pravic; Košir Stefan na eno leto in dva meseca strogega zapora, 300 din ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Štempihar Jože na eno leto in dva meseca strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, izgubo častnih pravic za dve leti; Štempiharjeva Marija na osem mesecev strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, izgubo častnih pravic za dve leti; Kosi Josip na 3000 din globe ali 50 dni zapora in plačilo stroškov postopanja; Habjan Josip na eno leto in tri mesece strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Malunčeva Milka na eno leto strogega zapora, 300 din ali pet dni zapora. Malunec Josip je bil edini izmed vseh obdolžencev oproščen. Dalje so bili obsojeni: Vu-grin Martin na sedem mesecev strogega zapora, 300 din ah pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Vrus Ivan na sedem mesecev strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Kostanjevec Eliza na sedem mesecev stro gega zapora, 300 din ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Kostanjevec Ivan ml. na sedem mesecev strogega zapora. 300 din globe ali pet dni zapora; Kostanjevec Ivan st. na osem mesecev strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, izgubo častnih pravic za dve leti; Senekovič Tomaž na devet mesecev strogega zapora, 300 din denarne kazni ali pet dni zapora, izgubo častnih pravic za dve leti; Tomanič Janez na sedem mesecev strogega zapora, 300 din ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Meglič Stanko na šest mesecev strogega zapora, 300 din globe, dve leti izgube častnih pravic. Vsi obsojenci so dobili nepogojne kazni. • Dolžnost vsakega kmetovalca je, pomagati ponesrečenim živalim. Kako se pomaga, imate natanko popisano v knjigi »Prva pomoč ponesrečenim živalim«, ki jo je spisal dr. Ferdo Kem. Knjiga stane s poštnino vred samo 26 din in se naroča v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3. * Zagrebški atentatorji prijeti. Nedavno so neznanci postavili v prostore angleškega kluba v Zagrebu peklenski stroj, ki je hudo ranil neko gospo. Zagrebški policiji se je zdaj posrečilo ugotoviti povzročitelje, ne samo tega zadnega atentata, temveč tudi treh prej- šnih atentatov na raznih krajih Zagreba. Zaprli so skupino 16 oseb, ki so se pripravljali še na vrsto napadov z namenom, da bi s povzročanjem neredov izpodkopavali moč hr-vatske banske oblasti. Preiskava se nadaljuje in bodo oblastva po končani preiskavi postopala proti krivcem po zakonskih določilih. * Sest zabavnih knjig dobe čitatelji »Domovine« za 40 din (s poštnino vred za 49 din), in sicer: Goncourt Edmond: »Dekle Eliza«, Cervantes: »Tri novele«, Anatole France: »Pingvinski otok«, Leonid Andrejev: »Plat zvona«, Andrej Strug: »Jutri«, Leonid Andrejev: »Povest o sedmih obešenih«. Naročajo se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3. * Sprejem mladeničev v inženjersko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21. let. Rok za prijavo je do 15. marca letos. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Franca Pera, kapetana v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 10 din. Iz Prekmurja ——■—— i———............. ■ Sezonski delavci se še zmerom vračajo. Lansko leto so morali naši sezonski delavci iz Prekmurja marsikaj pretrpeti, posebno v Franciji, kjer jih je zalotila vojna vihra. Žalostna je bila pot tistih, ki so mora'.i bežati pred vojno. Večina teh je danes v koncentracijskih barakah in se j'm najbrže ne godi preveč dobro, ker je pomanjkanje živeža v Franciji veliko. Nekai jih ie šlo iz nezasedene Francije v zasedeno Frfncijo. kjer so dobili zaposlitev. Vendar jih je danes mnogo, ki si želijo domov in tudi prihajajo, pa se nič preveč ne pohvaliio. Pet razbojnikov je pobegnilo iz murskosoboških zaporov. Iz zaporov sreskega sodišča v Murski Soboti je pobegnilo pet nevarnih razbojnikov, ki so bili napravili luknjo skozi 40 cm debel zid,. Deset ujetnikov, ki so bili zaprti z njimi v veliki celici, jim ni hotelo slediti. Kakor vse kaže, so razbojniki pobegnili proti 14 km oddaljeni meji. Med drugim so Pavle Dvoršak, član zloglasne Bratkove razbojniške družbe, ki čaka na hudo kazen zaradi roparskega napada na grofico Bathy- anyjevo, potem nevarni zločinec Ciril Cajn-kar, ki je bil te dni obsojen zaradi števikuh vlomov na pet let robije, Josip Belec, ki .je zapleten v znano ponarejalsko zadevo v Mariboru in ki je bil obsojen na eno leto robije, a priveden nazaj v Mursko Soboto, kjer teče proti njemu preiskava zaradi več vtlomov, Avgust Kolar, ki ima na vesti vrsto raznih grehov, a peti je Peter Križanič. Ta pobeg znova ispričuje, da sodni zapori v Murski Soboti niso dovolj trdni za nevarne zločince. Psptftm lorao Sedem križev Goloba Valentina Litija, februarja. V prijazni vasici Kresniških Poljanah je L 1870. zagledal luč sveta g. Golob Valentin, ki je že lani praznoval 701etnico, dne 6. t. m. pa je praznoval že 711etnico. Ko je kot mladenič odslužil vojaški rok, je stopil v železničarsko službo. Služboval ja 34 let v raznih krajih ob progi južne železnice. Zadnje službeno mesto je imel v Ma-rijagradcu pri Laškem, kjer je bil leta 1026. upokojen. V neposredni bližini zadnjega službenega mesta si je kupil zemljišče in zgradil hišico, kjer uživa zdaj zasluženo pokojnino. Pred 45 leti se je poročil s svojo družico Marijo. Zakoncema se je rodilo sedem otrok. Živijo samo še štirje. Starejši sin France je železniški uslužbenec, Avguštin je komandir orožniške postaje, Leopold je uslužbenec v laški pivovarni, a hčerka Gabriela je bila omožena z orožniškim narednikom Padeža-ninom, kateremu je kruta smrt po sedmih letih srečnega zakona pretrgala nit življenja. Vsi otroci so po zgledu svojega očeta vzorni nacionalisti. Naš jubilant je zvest bralec in dolgoletni naročnik »Domovine«. Ob naloženem osmemu križu mu želimo še dolgo vrsto srečnih let! OLAJŠEVALNA OKOLNOST Policijski komisar: »Ko ste našli denarnico, zakaj je vendar niste takoj odnesli na policijo?« Potepin: »Ko sem jo zvečer našel, je že bilo prepozno, ko pa sem jo hotel zjutraj odnesti na policijo, je bila že prazna!« je gledal skozi okno na zeleno livado. Potem pa je tudi sklenil, da si bo ogledal mesto samo. Sicer je že bil nekajkrat hotel v mesto, a prvi ljudje, ki so ga srečali, so mu vzeli voljo, da bi šel dalje. Bil je vaien velikomestnega vrvenja v Berlinu, polnih porotnih dvoran in sploh razigranega življenja, pa mu ta podeželska tišini ni prijala. Njegovi živci niso bili vredni piškavega oreha. Pečal se je že z mislijo, da bi porabil revolver, ki ga je bil kupil tistega usodnega dne, da bi menda pozval svojega tekmeca na dvoboj, proti samemu sebi. Samomor bi bil menda pametnejši kakor pa počasno hiranje. Smejal se je tej misli. Tega pa še ne, te časti ne napravi njej! Bo že potrpel. Čez nekaj mesecev bo spet čisto drugače gledal na svet. Čez nekaj mesecev! Oh, kaj, zakaj čez nekaj mesecev, kar zdaj se hoče otresti mučnih misli in zagospodovati nad njim. Kaj ga sploh briga ta ženska! Bežite, neumne misli! Takoj! Zunaj je prijazno sijalo pomladansko sonce in na vrtu so pele ptice. Leon Bergmann je vzel klobuk, da pojde na sprehod v malo mesto, ki se ga je doslej tako plašno Izogibal. Mestece je bilo čedneje, kakor si ga je predstavljal. Imelo je res lepo okolico, gozdnate griče in lepe parke. Izložbena okna so bila res smešno majhna in hodniki za pešce ob hišah silno ozki, vendar je vse napravljalo prijazen vtis. Stopil je v neko slaščičarno. Prostor je bil temen in nerodno opremljen. Naročil je skodelico kave in časopise. Vzel je liste in bral. Lokal je "bil prazen. Cez nekaj časa pa so se odprla vrata. Vstopil je neki moški. Nagovoril je slaščičarja in položil zavoj na marmornato ploščo mize. »Čez pol ure pridem spet mimo in bom vzel zavoj,« je rekel neznanec. »Da, gospod baron.« Ko je Leon Bergman zaslišal besedo baron, je vzdignil glavo. Prestrašen je zagledal velikega, širokople-čatega gospoda, stoječega'samozavestnega pri vratih. Neznanec je bil čisto podoben tistemu mlademu gospodu, ki ga je bil zaman iskal toliko časa. Ta mož mu je izneveril nevesto Leon se je tako tresel, da se je moral prijeti za naslonjalo zofe. Tedaj ga je tujec bežno pogledal in Leon je naglo povesil oči. Toda takoj se je spomnil, da ga mož, če je v resnici tisti zapeljivec, ne more poznati. Pogledal je spet proti vratom, toda tujec jih je bil pravkar zaprl za seboj in stopil na cesto. Dve minuti zatem je stopil slaščičar spet v sobo. »To je bil baron Schmeling, gospodar na Zehlenu,« je rekel slaščičar nekako ponosen na to, da je bil počastil njegovo slaščičarno tako imeniten gospod. Leon je drgetal od razburjenja, vendar se je toliko premagal, da je čisto mirno vprašal slaščičarja: »Ali 90 tudi v tukajšnji okolici velika plemiška posestva?« »Seveda. Zehlen je res prav lepo posestvo.« »Res? « »In odličen gospod je baron Schmeling.* »Zelo mlad je še in že tak lastnik,« je menil kolikor mogoče mimo Leon. »Od božiča je majoratm gospod. Njegov oče, ki je štel že precej let. je umrl na prvi božični praznik. Mladi gospod je bil odsoten in so ga morali brzojavno obvestiti.« »Kje pa je bil?« Leon Bergman je moral gledati skozi okno, ker se je bal, da ne bi slaščičar videl silnega razburjenja v njegovih očeh. »No, mladi gospod je hotel biti učen, kar ni bilo všeč staremu gospodu. Ker pa imajo denarja ko čepinj, je stari gospod ustregel sinovi želji in ga dal študirati. V Berlinu, veste, je študiral. Zdaj pa se je študiranje nehalo in postal je gospodar. Prav dober gospodar je. Vsa čast mu!« Leon je naglo premislil. Da, pred božičem ga je bil videl, potem ga pa dv% tedna -ni bi- lo. Ponovno ga je videl tisti usodni večer v Živalskem vrtu. »Morda vam je znano, ali je bil po očetovi smrti še enkrat v Berlinu?« Leon je takoj obžaloval, da je zastavil slaščičarju to vprašanje. Saj mora tako vpraševanje zbuditi pri slaščičarju pozornost. »Mislim, da sem ga videl,« je Leon hitro pristavil. Slaščičar je premišljal. »Da, da... res ja je bil enkrat odsoten. Videl sem ga, ko sa je peljal na železniško postajo, in sem si že mislil: ta pa dobro začenja; doma je veliko posestvo, gospod pa zmerom potuje okoli. Veste, pa sem mu delal krivico. Bil je samo nekaj dni odsoten. Gotovo je bil šel po svoje reči v Berlin.« Leon Bergman niti trenutek ni več dvomil, da mu je naključje naklonilo, kar je pred nekaj tedni zaman iskal. Planil je po koncu. Soba se je zibala pod njegovimi očmi. Divje mu je tolklo srce in Zanimivosti X Bivši praški župan dr. Zenkl ni umrl. Bivši praški primator (župan) dr. Peter Zenkl ki ima prijatelje tudi med Slovenci, je bil po vesteh praških listov upokojen kot ravnatelj Socialno zavarovalnih zavodov v Pragi. Vest o upokojitvi zaslužnega prijatelja Jugoslavije je na srečo potrdila, da dr. Zenkl Se živi, saj •e je pred meseci pri nas razširila novica o njegovi smrti nekje izven domovine. Kakor *nano j« bdi dr. Zenkl več let predsednik Zveze češkoslovažko-jugoslovenskih lig in eden izmed vodilnih socialnih delavcev. Bil je tudi minister za socialno politiko v zadnji vladi republike. Za svoje velike zasluge je bil izvoljen za častnega občana Beograda. Mnogim go še v spominu njegova krasna predavanja v Ljubljani, kjer uživa največji ugled. X Izgubljeni Donovanov potni list se je na-icl. Ko je pred dnevi Rooseveltov odposlanec Donovan odpravljal iz Bolgarije v Jugoslavijo, je nenadno izgubil svoj potni list Če bi se primerilo manj pomembni osebi, bi gotovo imela več sitnosti, kakor jih je imel Donovan, saj je lahko mimo nadaljeval svoje potovanje. Se šalil se je zaradi tega pred novinarji. Bilo mu je treba samo naročiti, naj ameriško poslaništvo brzojavno obvesti ju-goslovenska obmejna oblastva, da se bo pripeljal ta in ta brez potnega lista, ker ga je izgubil, in da naj mu zato v Jugoslaviji ne delajo težav. Da Je bdi Donovan med potjo Izgubil potni list, se je hitro izvedelo tudi med jugoslovenskimi novinarji. In ko so ga v Beogradu brž vprašali, koliko je na tem resnice, jim je Rooseveltov odposlanec brez ovinkov povedal, da so pravilno obveščeni in da bo potni list že dobil nazaj. No, in potni list se je res našel, kakor poročajo iz Sofije. Ameriški poslanik v Sofiji je te dni namreč povedal, da so spet našli Donovanov potni list im nekatere druge reči. ki jih je bil obenem z njim pred svojim odhodom v 'Jugoslavijo izgubil. Izginili so mu poleg potnega lista denar, nekaj pisem in beležnica. Ameriški poslanilk v Sofiji je povedal, da je vse te reči prinesel nekdo zavite v »tar fia-Bopisni papir v policijski urad za izgubljene predmete. O tem, kako »o izginile Donova-nove listine, obstojita dve razlagi. Po prvi ee je dotični, ki je listine našel ali ukradel, bel te reči prinesti nazaj, da njegovo ime ne bi prlSlo v javnost. Drugim na se zdi verjet-nHSe d* 1« Donovnn fzmiHil notni list in neznosno mu je bilo vroče. Z glasom, ki se mu ni zdel njegov, je rekel: »Plačam.« Vzel je denarnico iz žepa in plačal, nato pa stopil na cesto. Zdelo se mu je, da ga je neka tuja pest ruvala naprej. . Neviden hudi duh je stal za njim in mu narekoval, kaj mora storiti. Hitel je naprej. Zdelo se mu je, da bo nekaj zamudil, če ne bo hitro hodil. Na prvem križišču cest je vprašal nekega delavca, kod drži pot proti Zehlenu in ali je po tej poti mogoče jahati konja, kajti opazil je bil.ostroge na škornjih barona Schmelinga. »Seveda.« je rekel delavec. »Gospod iz Ze-hlena zmerom jaha konja.« Spet je Leona zgrabila nevidna pest in ga tiščala naprej. Skoro dirjal je vzdolž kopa-liščnega parka in prispel v svojo tesno sobo v tihi hiši.. Naglo je zgrabil svojo potno torbo, jo odprl in vzel iz nje revolver. Prepričal se je, da je orožje nabito. Nato ga je vtaknil v žep in nevidna pest ga je spet suvala naprej. Hitel je, kakor bi se bil bal, da ne bi prišel prepozno. V njegovih ušesih je šumelo, kakor bi bil v njih vihar. Nič več ni slišal svojih korakov, nič več ni čutil tal pod nogami. Prav za prav ni hotel naprej, le nevidna pest ga je porivala, da se ni mogel ustaviti. Ves je bil poten. Lasje so se mu lepili na Bencih. Močno je sopihal, Zdaj pa zdaj se mu je zazdelo, da je jezdil nekdo za njim. Ko pa se je ozrl, ni videl nikjer nikake žive duše. Nato je obstal in se skril ob poti za neki firm. Z revolverjem v tresoči se roki je prežal na kos poti, na katero mora kreniti jezdec, ko prispe do grma. Ne ena njegova misel ni bila jasna, vsega drugo, kar je bilo zraven, ob priliki večerje, ki je bila prirejena njemu na čast na angleškem poslaništvu v Sofiji, ali pa pozneje, ko je ostali del večera prebil s svojimi prijatelji v nekaterih sofijskih zabaviščih. X 23 letnica sovjetske vojske. V nedeljo so po vsej Rusiji slavili 23 letnico ustanovitve sovjetske vojske. Po vseh edinicah sovjetske vojske so bila predavanja o pomenu sovjetske vojske in njenih vojskovodjah. X Litvinov v nemilosti. Po vesteh iz Moskve je bil bivši sovjetski zunanji minister Litvinov skupno s Štirimi drugimi člani izločen iz glavnega odbora boljševiške stranke z utemeljitvijo, da ni izpoljenjeval svojih dolžnosti. Litvinov pa ostane še nadalje član stranke. X Smrt češkoslovaškega generala v Albaniji. »Novo doba« iz Splita poroča. Češkoslovaški general Snajdarek je padel kot grški dobrovoljec v Albaniji. Pokojni general je bil v svetovni vojni češkoslovaški dobrovoljec v francoski vojski in dosegel čin francoskega polkovnika. Po vojni je napredoval v čin armadnega generala v češkoslovaški vojski. Po zlomu Francije je stopil z oddelkom češkoslovaških dobro vol j cev v grško vojsko in je padel v borbah na albanskem bojišču. Stel je blizu 70 let X Prepir med ameriškim poslanikom in netn ci v Sofiji. Pretekli petek je prišlo v neki sofijski restavraciji do dogodka, ki je zbudil mnogo govorjenja. Nastal je namreč prepir med ameriškim poslanikom in nekaterimi Nemci, baje preoblečenimi nemškimi oficirji. Poslanikova izjava, pi jo prinaša tudi beograjska »Politika« pravi: »V petek zvečer sem prišel v neko sofijsko restavracijo in zahteval, naj mi godba zaigra neko ameriško vojaško pesem. Neki Nemec je zaradi tega zagnal vame steklenico, da bi me ranil. Jaz sem steklenico ujel in jo treščil nazaj vanj. Ta dogodek je obžalovanja vreden, a nisem videl drugega izhoda«. X Vatikansko glasilo zavrača neresn'čne vesti. Glasilo sv. stolice »Osservatore Romano« prinaša uvodnik pod naslovom »Za resnico«. V njem zavrača vesti, da bi bil papež kdaj izjavil, da sprejema nov evropski -ed in da se že zdavnaj bori proti demokraciji, članek zanika, da bi bilo kdaj rečeno, da se življenje katoliške cerkv? v Nemčiji razvija pod več kakor zadovoljivimi pogoji in da bi bil neki papežev zastopnik v imenu sv. očeta hrabril oficirje in vojake neke vojskujoče ce države. Tudi ni res, da bi bil papež blago- je prevladovala besna ljubosumnost, ki je terjala žrtev. Kakor žival je hlepel po krvi svoje žrtve. Strel iz revolverja je bil njegovemu besu premalo. Smrt tekmeca se mu ni zdela nič proti strašnim bolečinam, ki jih je trpel zaradi tega moža. Lahen šum v grmičevju ga je nekoliko zdramil. Ozrl se je in zazdelo se mu je, da tiči v grmovju še neki drugi človek z revolverjem v roki in z besnim obrazom. Najrajši bi bil preiskal vse grmovje, da bi se rešil tega privida, toda ni se upal s svojega prostora. Čakati mora na jezdeca in obračunati z njim. Tedaj ga je zagledal. Oblački prahu so se vzdigovali izpod konjskih kopit. Leon se je še bolj skril za grm in vzdignil revolver. Roka se mu je tresla ko listi na veji. Udarci konjskih kopit so pr.hajai; vse bliže. Leonovi živci so bili skrajno napeti. Njegove oči so razločno videle. Čisto blizu je prišel je2dec. Nevidna pest je sunila Leona nekoliko naprej. Hotel je vzdigniti revolver viSe, tedaj pa mu je roka omahnila in oči so se mu zaprle. Samo trenutek prehitro so mu odpovedali živci. Konj z jezdecem se je čedalje bolj oddaljeval. Kakor omamljen je sedel nekaj časa na suhih tleh z očmi, uprtimi v daljavo. Ničesar ni videl in ničesar sliSal. Nevidna pest ki ga je bila prignala sem, je izginila. Njegovi udi so bil težki kakor svinec. Nato pa je globoko zavzdihnil. »Hvala Bogu, da nisem postal strahopeten morilec! Hvala Bogu!« Trudno in zgražaje se nad samim seboj se Je plazil po isti poti nazaj. »Ne, tako«, je govoril sam s seboj, »v ča- : stnom boju naj umre bednik, da bo vedel, slavil orožje neke države. List pravi, da je s pisanimi dokazi mogoče ugotoviti, da je to načrtna gonja z določene strani. Resnica je le, da papež živi v slogi z verniki vseh narodov v teh žalostnih časih spopada, ki ga je sv. oče zastonj poskušal preprečiti. Tako poroča iz Rima posebni dopisnik beograjskega »Vremena«. X Smrt starega sodelavca Adolfa Hitlerja. Te dni je umrl polkovnik Herman Kribel, star sodelavec kancelarja Adolfa Hitlerja. V počastitev rajnkega je bila v Miinchenu spominska svečanost, katere so se udeležili kan-celar Hitler, maršal Goring, namestnik kancelarja dr. Rudolf Hess, zunanji minister Ribbentrop in mnogo drugih vodilnih osebnosti stranke, državne uprave in vojske. Minister Rudolf Hess je imel govor pred kata-falkom, potem pa je kancelar Hitler položil venec kot poslednji pozdrav svojemu tovarišu v boju. X Slovaško sodišče je obsodilo dr. Hodžo, Osuskega in tovariše. Nemški poročevalski urad poroča iz Bratislave. Po tridnevni tajni razpravi se je končal postopek proti bivšemu poslaniku češkoslovaške republike v Parizu dr. Osuskemu, bivšemu predsedniku vlade dr. Hodži, bivšemu glavnemu uredniku »Narodnih Nevin« dr. Pavliniju, Tothu in bivšemu šefu slovaškega tiskovnega'urada Petru Pridavoku. Imenovane osebnosti so bile obtožene delovanja proti slovaški državi in veleizdaje. Sodišče je obsodilo Osuskega na dosmrtno ječo, dr. Hodžo na 18 let robije, Pav-linija, Totha in Pridevoka pa na 15 let robije. Kot dokaz so služili govori, katere so obtoženi imeli v radiu in izpovedi prič, ki so po nemški zasedbi Francije iz Pariza dopotovale na Slovaško. X Silen vihar je divjal na Portugalskem. Pred dnevi se je razdivjal po vsem Portugalskem in nekaterih krajih Španije silovit vihar, ki je napravil veliko škodo. Kaj podrobnejšega o škodi spočetka ni bilo mogoče izvedeti, kajti vihar je pretrgal tudi vse telefonske zveze. Zdaj ko so vzpostavljene telefonske zveze, je znana vsaj približna slika o razdejanju. Tako je med drugim samo v lizbonskem pristanišču terjal strahotni vihra 21 Človeških življenj. Poleg tega pa popre-grešajo že 18 mornarjev, ki so bili v trenutku, « ko je prihrumel vihar, v pristanišču. Kras- j ni lizbonski park, ki je znan po vsem svetu je čisto opustošen. Vihar je izruval s koreninami vred na tisoče dreves. Iz severnih krajev Portugalske prihajajo poročila, da so gozdovi v pokrajini Minju čisto uničeni. zakaj ga bom ustrelil. Ko bo umiral, se bo moral zavedati, da je postal žrtev svojega lastnega lopovstva.« Ves zbit se je vrgel Leon doma v sobici na svojo jiosteljo. Samo ena želja je bila v njem: naspati se mora, da spet zbere svoje moči. »Časten dvoboj mora biti,« je še pomislil. »Pa po možnosti brez prič. Eden izmed naju je preveč na svetu ... « Drugo poglavje Dvoboj brez prič. Ta misel ga ni več zapustila. Oba se morata primemo dogovoriti in dati pismeni fzjavi o dogovorjenem dvoboju. Na ta način bo tisti, ki bo dvoboj preživel obvarovan suma umora. Vročično ,ie Leon več dni iskal po okolici primeren prostor za dvoboj .Naposled je odkril na gozdnatem hribčku, ki je stal nedaleč od ceste, držeče v Zehlen, samotno kapelico, ki so mu jo že v mestecu hvalili kot zanimivo posebnost. Knez Puttner, ki je bil lastnik graščine v Braunsbadu, jo je bil dal zgraditi v spomin na svojo prezgodaj umrlo mlado ženo. Jelke in bukve so rasle na prostoru, kjer je stala lepa kapelica. Ta kraj se mu je zdel primeren. Tu na.i se odloči usoda. Pogledal je v kapelico in pomislil, da bo ta prostor prav zadoščal za ranjenca ali mrtveca, ki ga bo treba po dvoboju kam spraviti. Za ranjenca? Ne. Niti trenutek ni računal z možnostjo, da bi mogel tekmeca samo raniti. Bil je odličen strelec. Da bi bil lahko tudi sam zadet so njegove misli tisto izključevale Meril bo v njegovo glavo, da bo iz njegovih možganov zbrisal spomin nanjo ... (Dalje) Kmetifski Kako je treba obdelati vrt Kadar izgine sneg in ni zemlja več zmrzla, je čas za globoko prekopavanje (rigolanje). Kjer rigolanje ni potrebno, zemljo le pognojimo in prelopatamo in pustimo v kepah do časa, ko jo pripravimo za setev ali saditev Najboljše je, če pognojimo ali prelopatamo zemljo že jeseni. Če pa tega nismo storili, moramo gledati, da spravimo gnojilo pomladi čimprej v zemljo, vsaj 10 do 14 dni pred setvijo. Pomladi ne smemo gnojiti s svežim hlevskim gnojem, temveč že z uležanim. Najboljši je mešan konjski in kravji gnoj, a tudi samo konjski zadošča. Hlevski gnoj ima vse potrebne snovi v sebi, to je dušik, kalij in fosfor. Ako nimamo hlevskega gnoja, je dober kompost, ki je hlevskemu gnoju enakovreden, če je še čisto predelan, odnosno prhel. Kompost se pripravi tako, da vse leto zbiramo na vrtu v skritem kotu travo, listje odpadke razne zelenjave, žaganje, saje, lesni pepel (premogov pepel ni nič vreden), cestno blato, jajčne lupine, zdrobljen zid, zdrobljeno opeko, gnil les in podobno. Kup je treba trikrat ali vsaj dvakrat v letu premetati, da pride zrak do vseh teh odpadkov in jih razkroji. Polnovredno gnojilo je tak kompostni kup šele po dveh letih . Razkrojiš pa tak kup na umeten način že prej, to je v štirih do šestih mesecih, in sicer z neoljenim apnenim dušikom. Na približno en metrski stot kompostnih odpadkov potresemo pet kilogramov neolj enega apnenega dušika, vse skupaj temeljito premešamo, polijemo s 150 litri vode, dobro steptamo in pokrijem s plastjo prsti. V desetih dneh je treba znova politi s 100 litri vode. ker kup ne sme biti nikoli suh. Dobro je, če je kompost naložen na ilovici ali betoniranih tleh, da gnojna voda ne odteče v zemljo. Dober je dalje tudi, če je kup od strani pokrit z deskami. V kupu se tako začne naglo presnavljanje, ki ga oskrbi neoljeni-apneni dušik. Ta tudi zamori ves mrčes v kupu. Napol prhli kompostni kup. ki še ni dozorel, lahko z neoljenim apnenim dušikom spre menimo v oprstenino v kratkem. Ce ga zdaj premešamo z neoljenim apnenim dušikom, bo ta kompost že letos v pozni pomladi dober za gnojenje. Vsako drugo leto gnojimo lahko namesto s hlevskim gnojem ali kompostom kar z umetnim gnojilom. Pomniti pa je pri tem treba, da gnojenje s samim umetnim gnojilom, ne da bi kaj zemlji postregli s hlevskim gnojem ali kompostom, zemlje ne izboljšuje. Izmed umetnih gnojil je najboljše uporabljati nitrofoskal, katerega sta dve vrsti, in sicer I. in II.. Nitrofoskal I. je za rahlo, II., pa za težko zemljo. To gnojilo vsebuje dušik, fosfor in kalij. Na en kvadratni meter vzamemo navadno okoli sedem dekagramov nitrofoskala in ga v rani pomladi nizko podkopljemo v zemljo. Pomnimo pa, da je umetno gnojilo samo dodatek, ki zemlje ne izboljšuje. Zato je vsaj od časa do časa potrebno zemljo dobro pognojiti s hlevskim gnojem ali kompostom. Zemlji je zelo potrebno tudi apno, ki mora biit za apnjenje napol ugašeno in razpadlo v prah. Zemlj oapneniš v pozni jeseni, pozimi ali v prav rani pomladi Natrosiš apno po vsej površini in ga potem plitko podkoplješ. Čisto ugašeno apno, kakršno se rabi za zidavo, je nerabno. Apno učinkuje več let. Zato ga smemo trositi kvečjemu vsako četrto ali peto leto. Pomni pa, da ne smeš apna trositi skupaj s hlevskim gnojem, ker bi apno uničilo gnoj in bi vse gnojilne snovi iz gnoja izpuhtele v zrak. Najlepše postrežemo zemlji, če jo pognojimo jeseni s hlevskim, v rani pomladi pa z umetnim gnojilom. Tako je koristno gnojiti zlasti drevje, ki je jeseni obilno rodilo. Lesni pepel je dober nadomestek za kalijeva in fosforna umetna gnojila. Ker v pepelu ni dušika, dodamo tega z gnojnico ali z dušikovimi umetnimi gnojili. Precej je v pepelu tudi apna, kar veča njegovo gnojilno vrednost. svetovalec Na 100 kvadratnih metrov potrosimo 50 kg lesnega pepela in ga nizko podkopljemo, pri čemer poskrt>imo, da se dobro zmeša z zemljo. To storimo nekaj tednov pred setvijo, vendar je jeseni in pozimi ob nekem vremenu najprimernejši čas za gnojenje s pepelom. Razen pepela so tudi saje dobro gnojilo. Imajo obilo dušika in so primerna zlasti za vrt. Letos ne bo preveč živeža, zato si vsi, ki imate vrtove, dobro preberite ta navodila in obdelajte vrt, na katerem lahko ob skrbni obdelavi pridelate vso zelenjavo, mnogo ranega krompirja in drugih povrtnin, pa tudi mnogo sadja, če imate zasajeno na vrtu sadno drevje. Pomladno škropljenje vrta z arborinom se mora izvršiti, preden začne drevje brsteti, torej skoro še pozimi. Na devet delov vode vzamemo en del arborina in s to mešanico prav izdatno poškropimo drevesa. Debla pa odrgnemo z ostro žično ščetko (krtačo), ki jo pomakamo v pripravljeni razredčeni arborin Tako ugonobimo ves mrčes. Za koščičasto sadno drevje, ki je zelo občutljivo, vzamemo samo petodstotno mešanico vode in arborina. Opozarjamo, da se drevje ne sme več škropiti s tem škropivom, če je že količkaj odgnalo, ker bi s tem uničili poganjke! Kako povečaš pridelek turščice. Z dobrim in pravilnim gnojenjem se lahko pridelek turščice zelo poveča. Po navadi se gnoji tur-ščica s hlevskim gnojem med jesenskim oranjem. Turščica zelo dobro uspeva v zemlji, ki ima obilo dušika. Če niste preorali zemlje v jeseni, lahko opravite to tudi pozimi ali zgodaj pomladi. Dobro gnojilo za turščico kot dodatek hlevskemu gnoju je nitrofoskal, ki ga posujete po njivi pomladi. Uspeh pa seveda ni odvisen samo od gnojenja, temveč tudi od semena in obdelave med rastjo. Zemlja za setev turščice mora biti globoko zrahljana. Apneni dušik ne sme ostati na vrhu. To umetno gnojilo trosimo tako, da ga spravimo plitko v zemljo, in sicer ga podorjemo ali pa preorano zemljo potrosimo in po'em z brano premešamo s prstjo. Trošenje apnenega dušika po snegu ni priooročljivo. Potrosiš pa ga lahko, če potem pade nanj sneg. Iz apnenega dušika, ki ostane na vrhu. izhlaoi mnogo dušika. ki je dragoceno gnojilo. Opozarjamo še, da se z apnenim dušikom ne sme gnojiti, kadar rastline že zelenijo, ker jih to gnojilo osmodi. Kmetovalce opozarjamo na glasilo Kmetijske družbe, registrirane zadruge z omejeno zavezo v Liubljani, »Kmetovalec«, H prinaša obilo kmetmkega nouka in razglablianja okoli kmetijskih vprašani. Noben umni kmetovalec ne bi smel b'ti brez »Kmetovalca«, ki izhaia enkrat na mesec in s*ane letno s koledarjem le 25 din. Unrava »Kmetovalca« ie na Novem trgu 3 v Ljubljani. Ženski vestnik Lepotičje imate doma v kuhinji Francozinje pravijo, da ima vse, kar potrebuješ za nego lepote, doma v kuhinji, odnosno v jedilni shrambi. Zato ti ni treba kupovati drago lepotičje. Kadar čutiš, da ti polt vene in da se ti začenjajo delati gubice, vzemi sveže masti in jo počasi razgrej. Potem ji primešaj 20 do 30 itapljic bencojeve tinkture (dobiš v drogeriji) ter dobro raztepi. Ko postane ta zmes mlačna, si namaži z njo obraz in jo pusti na obrazu četrt ure. Polt si osvežiš in zravnaš gubice tudi s sirovim rumenjakom. Obraz in vrat si umij s toplo vodo in mastnim milom, oplakni ju s hladno vodo in dobro osuši z obrisačo. Nato razmaži po obrazu in vratu dva sirova rumenjaka. Le po očeh ne smeš mazati. Potem počaikaj pet do deset minut, ne da bi med tem govorila ali se smejala. To se pravi, da sa obraz ne sme medtem prav nič gibati. Ko se rumenjak dobro posuši, ga zmij z mlačnm kamilčnim čajem in namaži obraz in vrat s čistim lanolinom. Nato počakaj kakšno uro. Če koža ni medtem časom vpila vsega lano-lina, obriši obraz. Čisti med, ki mu prideneš žličko limonovega soka, napravi kožo nežno in preprečuj o gube. Zelo dobro za obraz je sirovo sveže mleko. Z njim si namažeš obraz zjutraj in zvečer ter pustiš, da se mleko na obrazu posuši. Ko je mleko suho, ga zmiješ z vato, namočeno v močnem kamiličnem čaju. Za utrujene oči je dobra kuhinjska sol. Deni v liter vode 14 gramov kuhinjske soli. Ta raztopina je najboljša kopel za oči in sicer devaš na zaprte oči obkladke, namočene v tej vodi, in jih pustiš vselej 10 minut na zaprtih očeh. Izvrsten zobni prašek si napraviš iz pomarančnih olupkov. Te posušiš pri ognju in zdrobiš v prah. Pridaj malo zmlete kreda in v prah zdrobljenega rmana. Za kuhinjo Krompirjev golaž. Zarumeni bledorumeno na masti precej veliko na drobne koščke zrezano čebulo, proti koncu primešaj precej sladke in malo polostre paprike. Dodaj poldrugi kilogram zrezanega krompirja, ki naj se pari pokrit, dokler čebula temneje ne porumeni. Paziti pa je treba, da se ne prižga. Potem po malem zalivaj z juho ali pa kar 2 vodo. Ko je krompir mehak ,zalij ponovno. Ako zrežeš vanj hrenovko, mu zboljšaš okus. Krompirjev golaž je dober s polento. Vinska in pivova juha. Za pet krožnikov vinske juhe potrebuješ tri krožnike belega vina in tri krožnike vode. V posebno posodo deni tri do štiri rumenjake, poldrugo žlico moke in malenkost sladkorja, ■ premešaj vse dobro in nato dodaj gori omenjeno mešanico vina in vode. Ves čas pa moraš brez pre-s tank a mešati. Kuhaj to juho samo pet minut. Dodaj narezane opražene žemlje. Podobno se napravi pivova juha. Vzeti pa moraš zanjo poldrugi liter mleka, eno steklenico piva, dve žlici moke in tri rumenjake. Suhe češplje z vinom. Operi suhe češplje m toplo vodo in jih deni v posodo, ki je za polovico večja kakor množina češpelj, katere nočeš kuhati. Dolij do vrha vode, skuhaj češplje, a ne premehko, daj jih na krožnik, potrosi jih s sladkorjem, a sok daj še malo prevreti in ga potem polij čez češplje. V soku lahko skuhaš malo vina, sladkorja, limonovih lupinic in cimta, če hočeš, da bodo češplje posebno okusne. Solata iz repnih cim. Ce imaš navadno repo v neprehladnem prostoru, začne odganjati. Ti odganjki ali cime so prav dobri za solato. Repne cime dvakrat dobro opari s kropom. da jim odvzameš neprijetni duh. Nato jih oblij z mrzlo vodo, da jih ohladiš ,in pripravi solato s kisom in oljem. Krompir s smetano (ali a? mlekom). V plit-* ki ponvi razpustiš mast, pridaš sesekljane čebulfe in zelenega peteršilja ter opečeš v tem krompir, ki si ga prej skuhala, olupila in še toplega razrezala. Ko je krompir zlato-rumen, ga poliješ z gosto kislo smetano (ali z mlekom). Ne smeš pa priliti toliko smetane ali mleka), da bi krompir plaval v omalcL Praktični nasveti Proti osivenju las je najboljše sredstvo umivanje las z mlačno vodo, pomešano s pristnim vinskim kisom. Daj na dva dela vode en del kisa. Kadar si lase tako umiješ, si vsa lasišče zmasiraj s prsti, ki jih pomakaš v razredčeno kisovo vodo. Premogov pepel porabi za vrtna pota. Premogov pepel ni gnojilo, zato ga meči na poseben kup in z njim zdaj spomladi na debelo posuj vrtna pota. Če dodaš še malo peska, boš imela prav trdna in suha pota. Tudi plevel ti ne bo na takih potih rasel. Milnica (žajfnica )je dobro gnojilo. Vinska trta okrog hiše in sadno drevo se lepo razvijata, če jima od časa do časa prilijemo nekoliko milnice. Posebno koristna pa je milnica za polivanje komposta, če ga imamo kje v bližini hiše. Ta voda hrani namreč v sebi precej kalija, ki je odlično gnojilo. Iz naSih delavskih krajev Maribor V našem Narodnem gledališču so postavljene čudne tarife. Kakor je bilo ▼ začetku sezone javljeno, dobi delavstvo potom Delavske zbornice za 50% znižano vstopnino. Toda primer, ki smo ga doživeli zadnjo soboto, nam 'to ne potrjuje. Neki delavec je kupil pri DZ vstopnico za 5. vrsto in plačal za njo pri gledališki blagajni 10 din kljub temu, da stane celotna vstopnica 12 din. Delavec se je branil plačati vsoto 10 din, a nazadnje je bil primoran vzeti sedež, ker so mu pri blagajni povedali, da so vse pravilno računali. V tem pogledu prosimo od strani gledališke blagajne nekoliko pojasnila. Tvrdka Hutter je odpustila tudi nekatere zaupnike. Ker zakon ne dopušča odpust zaupnikov brez navedbe tehtnih vzrokov, smo izvršili intervencijo. Tvrdka je zahtevala potrdilo Delavske zbornice. O nadaljnjem poteku bomo še poročali. Seja Mariborskega okrožja bo v soboto 1. marca ob 17. v prostorih tajništva NSZ v Mariboru. Udeležba je za vse podružnice obvezna in jih prosimo, da se po svojih predsednikih ali namestnikih seje gotovo udeleže. Prav iznenada, sredi živahnega dela, poln Idealizma in vere v boljšo bodočnost našega naroda in našega malega človeka nas je za vedno zapustil naš vzorni član in odbornik tov. Kjuder Karol. Bil je eden izmed redkih, ki so pogumno gledali resnici v oči. Nobenega dela se ni ustrašil in nobena žrtev ni bila prevelika, kadar se je šlo za pravice in koristi delavstva. Pod nobenimi udarci, ki mu jih je prizadejala usoda, ni klonil, nasprotno takrat je še bolj dvignil svoj glas proti hinavščini, laži in fcrivicl. Njegova vztrajnost, požrtvovanje, čut tovarištva so nam bili vsem najlepši vzor. Na zadnjem občnem zboru podružnice in Mariborskega okrožja je bil izvoljen za blagajnika. Svojo funkcijo je opravljal točno in vestno. Na njegovi zadnji poti smo ga spremili v soboto in se je ob odprtem grobu v imenu NSZ poslovil od njega predsednik okrožja in podružnice tov. Šimek. Zahvalil se mu je za njegov trud, obenem pa poudaril njegovo trdno in neomajno vero v zmago slovanstva, katerega si je tako želel. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. Jcse-CTlce-Javormk Minulo nedeljo sta imeli obe podružnici NSZ dobro obiskan sestanek, katerega so se udeležili tudi upokojenci Bratovske sklad nice. Na sestanku je bilo podano poročilo o razgovorih glede ureditve draginjskih doklad delavstva K1D. Med zastopniki delavskih organizacij in podjetja je bil ugotovljen sledeči porast draginje: avgusta 1939 Je izkazoval lokalni indeks življenjskih potrebščin 1777,13, ki se je dvignil do januarja 1941 na 2447.75 pri štiričlanski družini. V istem razdobju pa se je dvignil splošni indeks (Artur Benko Grado. Zagreb) od 1781.26 na 2721.40, torej prvi za 37 73% drugi za 52.83*/». V sporazumu pa se računajo 3 deli lokalnega in en del splošnega indeksa, kar pokaže porast za kovinarje 41.510/*. V začetku februarja pa se je dvignil indeks cen povprečno, t. j. lokalni in splošni na 46.95"/», na katerem so postavljene draginj-s-^e doklade od 1. februarja dalje. Na pod-If^i tega izračuna bo delavstvo prejelo na delovno uro po 2 din z vštetimi dokladami tudi na izplačilo bolniških dni, dopustov, orožnih vaj itd., do keterih je delavstvo upravičeno. Doklada za ženo znaša 350 din in na vsakega otroka po 100 din. Te doklade so norazdelicne na delavstvo iz socialnega vidika tako, da n*so razHčno uoošte-vane posamezne skuoin?. ampak je upor;tc-vina družina. Iz te^a sled', da se iznlača 60% rta opravljene dnine. 40% pa na družino od celokupne vcn?e draginj- skih doklad. 2e meseca junija 1940 je bila sporazumno določena podlaga, na kateri se določajo dragmjske doklade. Zato se bodo tudi nadaljnje doklade zvišale na ugotovljeni bazi. Pogodba o draginjskih dokladah bo podpisana 26. t. m. Navzoči so se s poročilom strinjali in izrazili priznanje delavnosti delavskih organizacij in zastopnikom pri ureditvi teh vprašanj. V debati, ki se je razvijala, so se načela tudi vprašanja, tiooča se. kolektivne pogodbe, s katero so urejene delavske pravice in ki kažejo nujno potrebo po dopolnitvi. Skoraj je vse pripravljeno in predvideno da se bodo zadevni razgovori kmalu priče- li. K besedi se je priglasil gojenec strokovnega tečaja Delavske zbornice g. Govše in izrekel nekaj bodrilnih besed, ki so za delavstvo vedno dobrodošle. Nadalje je sledilo poročilo o akciji draginjskih doklad upokojencem Bratovske skladnice. Iz njega je bilo razvidno, da bo to vprašanje skoraj rešeno. Izredna skupščina Bratovske skladnice bo 5. marca in bo odločila ali pristanejo aktivni delavci na prispevek, ki je odmerjen zanje. Statistično je bilo prikazano gmotno stanje Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, kar je ovira, da ne more zadostiti današnjim potrebam upokojencev. Seveda so upokojenci vzeli poročilo jeseniške krajevne Bratovske skladnice z različnimi občutki na znanje, saj so jeseniški kovinarji prispevali v 15 letih v to blagajno okroglo 15 milijonov din in poleg tega krili vsa tekoča izplačila pokojnin. Zato je razumljivo, da s posebnimi občutki gledajo na ponovno izredno prispevanje, ko so kovinarji zopet tisti, ki bodo morali veliko več prispevati, nego bodo prejemali. Po dolgem izčrpnem poročilu je padla marsikatera trpka beseda očitkov na račun vseh, ki so krivi, da še danes nimamo saniranih pokojnin Bratovske skladnice. Toda enoglasno je bila izražena želja za skorajšnjo uresničitev in izplačilo draginjskih doklad. Ta nalog so dobili delegati, ki se bodo skupščine udeležili. K temu poročilu se je priglasil gojenec strokovne šole Delavske zbornice to. Lasnik, ki je izrekel zalivalo Narodni strokovni zvezi, ker kaže največ razumevanja za vsa socialna vprašanja. Predsednik se je obema gojencema DZ zahvalil za bodrilne besede in ju pozval, naj na tej poti delo nadaljujeta in s tem pomagata rešiti razna pereča vprašanja, katerih ugodna rešitev pa je mnogo odvisna od izobrazbe delavstva. Med drugim so upokojenci predložili posebno spomenico na ministra za šume in rude in se bo ista spremenila skladno s sedanjim pravilnikom Bratovske skladnice. — Dalje je bila dana pobuda, da bi upokojenci ustanovili svoje društvo — organizacijo, ki bi se bavila z vprašanjem upokojencev. Pri tem poudarjamo, da je v naši organizaciji poseben razred, v katerem so upokojenci. Ze sedaj je v organizaciji in v vrstah NSZ precejšnje število takih članov in to članstvo še nadaljujejo. Članarina je prav malenkostna, ako upoštevamo da dobiva vsak član tedensko naše glasilo »Novo Pravdo«. Mesečna članarina znaša 5 din. — Prav gotovo je tudi večjega pomena biti član že obstoječe delavske strokovne organizacije, ker imajo le te svoje zastopnike v raznih socialnih institucijah kakor tudi pri krajevni in glavni Bratovski skladnici. Več resnih upokoiencev je izreklo priznanje za delavnost NSZ v tem vprašanju in s posebnim poudarkom, da se nobena druga organizacija toliko ne nri^ndcva za pravir« vnol-.oip-p^pv knkor NSZ. Končno je bil lep in živahen sestanek v redu zaHjučen z željo, da naj jih še večkrat sklicujemo in obveščamo članstvo o novem nastalem položaju. V četrtek 27. t. m. se vrši predavanje in vabimo na udeležbo. Začetek ob 8. zvečer v č'anski sobi NSZ Sokolskega doma na Jesenicah. Kako fe z bogastvom naše države Premnogokrat se je v zadnjih letih pisalo in govorilo o pri rodnem bogastvu naše države. Te dni je glasilo Jugoslovanske radikalna zajednice »Samouprava« razpravljalo o težavah pri preskrbi našega prebivalstva s hrana in zapisalo med drugim: »Pri nas mnogi govore o bogastvu naš« države. Dejansko pa smo mi kaj siromašne zemlja, katere velik del je povsem nerodoviten. Jugoslavija nima bogatega meščanske« ga stanu. Prav tako nimamo gmotno dobro stoječega srednega stanu. Naša država sploh ne razpolaga z narodnim premoženjem, k£ bi ga lahko primerjali z drugimi državamL Bili smo zmerom pošteni siromaki, ki srna bili zadovoljni, če smo pridelali toliko, d« smo si lahko nekaj pritrgali od ust in vnovčili za najnujnejše potrebe. S presežki naših letin, ki smo jih prodajali v tujino, smo prav toliko dobivali, da smo nakupovali na tujih tržiščih najvažnejše potrebščine. V našem tisku še zmerom čitamo trditve, da smo bogata država, kjer je vsega v izobilju. Te trditve moramo povsod zavračati, ker nam le škodujejo. Mi smo kmetijska država, ki se pojavi enkrat ali dvakrat letno na svetovnem tržišču kakor povprečni naš kmet na sejmu, c Te besede so zelo resnične, a ne bilo bi potrebno, da so tako kruto resnične. Kmetijstvo je pri nas čisto premalo umno in napredno. Vsa dolga povojna leta nismo nikdaz ničesar slišali o kakšni kmetijski preosnovi ali sploh o kakšnem načrtu, ki bi imel za smoter širokopotezno izboljšanje kmetijstva Res imamo tudi mnogo slabe zemlje, toda t* se da marsikje izboljšati. Marsikje bi bilo treba čisto spremeniti kmetijsko pridelovanj* in tako naprej. Vse to pa ne gre brez velike pobude odločujočih činiteljev, ker siromašni kmetje na lastno pobudo ne morejo ničesar storiti. S petletko ali desetletko z globoko premišljenim načrtom se to doseže. Z izboljševanjem kmetijstva bi morala vzporedno korakati tudi tako zvana kmetijska industrija, to je industrija, v kateri bi se predelavali plodovi naše zemlje. Ljubiti moramo svojo državo V »Narodni odbrani« čitamo izpodbudne besede, ki naj veljajo vsem: »Naš narod ljubi svojo domovino, vvojo drago Jugoslavijo, ker je njegovo narodno življenje pretkano z zgodovinskimi žrtvami, nadčloveškimi napori in mučeništvi. Skozi stoletja so padale številne žrtve in je poteklo morje krvi, da smo se rešili tujca in se zedinili v svobodno državo kraljevino Jugoslavijo. Jugoslovenski narod je nerazdružno zvezan s svojo domovino, s tem prekrasnim skup nim domom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Domovina je v nas in mi v njej: Mi smo njena kost in njena kri Varovanje te naše skupne hiše pade na rame potomcev onih, ki so v temelje Jugoslavije vzidali več kakor milijon svojih najboljših in najpogumnejših rojakov Zato je narodna zavest Jugoslovenov zanesljiva, vera jugoslovenskega naroda pa globoka in ve!1-ka. Narodna čast, zavest in ljubezen Jugoslovenov do domovine so njena najboljša obramba. Jugosloveni so pripravljen?, da vsak čas žrtvujejo vse. kar jim ie najdražje za svobodo in neodvisnost svoje domovine- Jugoslavija nad vse, to je vsakomur izmed nas najvišja zapoved!« X Naša zemlja je čedalje manjša. Znanstveniki so ugotovili, da izgubi naša zei~'ia vsako leto precej toplote in polumer se trakih tisoč let zmanjša za približno 12 cei i-metrov, kar pomeni, da izgublja zemlja v. kih tisoč let za okroglo 30.000 kvadratnih ki- Liublsana od 2. do 9. marca Nedelja, 2. marca' 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15: Kvartet pihal (flavta, klarinet, ros, fagot). — 9- Napovedi, poročila. — ?.15: Radijski salonski orkester (vodi Novšak). — 10 15' Verski govor (p. Gvidon Rant). — 10.30: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 11.00: Havaiski kvartet, vmes bodo pele sestre Finkove (spremljal bo prof. Mihelčič). — 12.30: Poročila objave. — 13 00. Napovedi. — 13.02: Veseli domači zvoki: Radijski komorni zbor in radijski orkester (dirigent Sijanec). — 16.30: Smučarska telovadba in Zveza fantovskih odsekov (inž. Nekima). — 17: Kmetijska ura: Sadovnjake gojimo pozimi (Fran Kafol). — 17.30: Po domače ob^imosrio mu ’e ooiasni' da ne more veneti, da ima r^s n^men ustre’iti gorilo ka.iti po”i]p so don-*;no'n svete živali, in zato hi na m "rtu ub'; vsav®pa lov^a ki bi gorilo n*tre1’’l K"” n’’ dobil peg1, var po- ve’i? nai g'-'1"1 a ?vi i 'n k'r 1« imel nemški ra7:skr,v'>l,'c n’-’*,',rox,!a z \rsk;h mest m'i ie rr^nv”- nai se rajše omeii na Toda nen?’:i raz '■kovale ie vztraial na tem da ustreli fo”’1 > Se is'ega večera je kreni' na rot Izve’el je da mora b ti goril* rka d*už;na prib’en dan hoda da'eč v nrP«o7du K«' ip ’m"’l s s b'i dobre lovce, je bil prepričan. di ne bo teSavn> ustrelili g>ri1o, kaiti te ooice se Hrže mvadno po cele dneve ra ^stem m^tn Zvečer i?*- "a dne ie res zagleda' s i-o gorilo. na ie bilo ž"1 pre-t~rnno, da bi io usnršno zasledovati Z^to ie nnstavil s s-”';i*iai lovci šotore ob oo-Z’u*rat ob št’rih na so kr^nfi oroti vzhodu dokler se ni noiavil dom^č-n. ki i;m ie ves ra-'bnri°n riove^al, kie se skriva gorila Ne^Ski rp^sVova1"^ ie mo^a' napraviti prerei ve,!k ov'»,'k Če ie hotel nriti proti ve+nj do goril. Ko ie stonil {«z mai^no ♦f-.tr) io navalila n°n: domač:nov Po- b:H so ea ra tla. mu vze’i puško ter zvezali rrk-’ in no^e. N'č n;so pomagale grožnie z naihuišimi kaznimi Domačini so se delali, kakor da sHoh niro razumeli Obenem so pa razili, da »•e mu zgodilo nič hudega Tako ie 1°žal dobre četrt ure na tleh v uietHštvu zamorcev ko so se naenkrat zač0,e p® drugi strani trate močno maiati veje. Zaslišal je srd:to r^n-čanie. in iz gostega vejevja se ie prival;'a veVka gorila. B!1 je oriaški samec, ki je ob- tr^to nolr^7:'il lrvr*M 70. be Raziskovalec se je gorile ustrašil, kajti kolikor je poznal navade teh živali, je vedel, da se gorila pripravila na napad. Res jo je takoj ubrala proti njemu, napravila je nekaj korakov, potem se je pa ustavila, poskočila in se začela gugati. V naslednem trenutku ie stopil eden izmed zamorcev proti opici. Bil je brez orož;a. PribHžal se 1i je na ?0 korrkov, notem na se vrgel na tla in začel kričati. To je bil znani znak »ko ko en-goloi bvama ma kuma ki,« kar pomeni v zamorskem jeziku: »Vidim te, gorila, nismo tvoii sovražniki«. orkester). 21.30: Mandoline in balalajke (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. Sobota, 8. marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: V venček napeve vesele zložimoi s ploščami žalost, skrbi preže-nimo. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: V venček napeve vesele zložimo, s ploščami žalost, skrbi preženimo. 14.00: Poročila, objave. 17.00: Otroška ura: Trije potepini (članice narodnega gledališča). 17.30: Iz knjiga pripovedk (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18 00: Radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.40: Nekaj koračnic (plošče). 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Pisan večer: Ježkove muhe št. 3. Besedilo prispeval Ježek. Izvajali bodo člani radijske igralska družine. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Orjaška opica je nekaj časa mirno stala, roke je imela povešene ob telesu, njene oči so dobile čuden izraz, naposled se ie pa obrnila in odhlačala nazaj v pragozd. Vež minut so se slišali glasni kriki in od vs?h strani odgovori na te krike, potem je pa zavladala v pragozdu spet tišina. Presenečeni raziskovalec je ostal nekaj časa sam. Kmalu pa je prišel neki zamorec in mu vrnil puško. drugi pa mu je prinesel torbo z naboji. Nato so ga zamorci iznustili in izginili. Pozneje 1e dr. Athursther celih 17 dni iskal drugo gorilo, pa ni nobene naš°l Po povratku se je pritožil guverneriu Stari guverner ga je mirno poslušal, potem mu je na odgovoril smele se: Dragi gospod, proti temu se ne da nič ukreniti To so bili zamorci mendenskega plemena. Ni“m i* gorila sveta. Prepričani so. da lih pori1* ščiti. On! zna o baie tudi govoriti z nV>. Gotovo so ii Io”0} svetovali, nai vas pusti nri miru in 7b“ži ra-zai v pragozd, in gorila jih le ubogala Sicer nerad verjamem, da zna^o povoriti * onicami. toda v pragozdu se dop^iajo čudo-v’te reči, o katerih nimamo mi Evropci niti pojma.« X Zračni pritisk škoduje ušesu bolj kakor moč poka. V Londonu priporočajo obla-stva ljudem, naj ob letalskih napadih pazijo med drugim zlasti na svoja ušesa, da ne bodo trpela škode od eksplozij Zdravnik dr. Littler pravi, da sluhu ne škoduje toliko mo5 poka kolikor zračni pritisk, odnosno hitrost, s katero narašča zračni pritisk, ki izvira od razpočenja. Pri tem je zanimivo, da Je za sluh toliko nevarnejše, čim manjši je top in čim ostrei«! ie nok. X Otročka trma zakrivila ločitev zakoncev. Hčerka milijonarja Harryja Tvvinglea v Chicagu si je za god zaželela pravega mladega kita. Oče, ki je bil slepo zaljubljen v svojega otroka, mu je izpolnil željo. Nekaj dni pred godom je dobila z Aljaske pravega kita, ki so mu napravili na vrtu potrebno jezero. Toda že čez nekaj flni je razvajena hčerka v ihtenju spremenila svojo prvotno željo. Tik pred godom je sporočila očetu, da ji kit ni všeč in da si želi pravi zrakoplov. Oče milijonar je sicer poskušal razjasniti otroku, da je kaj takega nemogoče. Hčerka pa je spričo tega planila v krčevit jok. Oče je izgubil potrpljenje, in hčerka je prvič v svojem življenju dobila, kar bi ji bil naložil vsak oče. S tem je oče nalil olja na ogenj. Otrok se je drl ko obseden, dokler ni pritekla mati, ki se je silno razhudila nad očetom. Zadeva je popustljivo mamico tolikanj ogorčila, da je pri priči vložila ločitveno tožbo. Na razpravi, ki ji je prisostvovalo veliko število radovednega občinstva, je sodnik razsodil v prid matere in hčere. Milijonar je bil obsojen na večjo vsoto, poleg tega pa je prišel ob ljubljeno hčerko, ki je bila prisojena materi. Zamorci baje znajo govoriti z opicami Izdaja ca konzorcij »Nove Pravde«; dr. Jota Bohinjec — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.